cena 400 dinarjev številka 23 (929)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 9. junija 1988
Ob svetovnem dnevu varstva okolja
Organizirano ekološko gibanje
Ko so pred 30. leti znanstveniki v ZDA začeli opozarjati, na motnje v ravnotežju narave, smo pač zamahnili z roko. Bilo je daleč, nedojemljivo, absurdno. Ko so se na razvitem evropskem prostoru pred 20. leti začele rojevati stranke zelenih, smo kar nekako privoščljivo analizirali njihove poizkuse osveščanja množic in spopade z uradno politiko. Bilo nam je sicer bliže, a še vseeno tako nerazumljivo.
Potem je naenkrat seglo tudi med nas. Seglo v naše okolje, v našo dotlej navidezno neoskrunjeno naravo. S tem pa tudi v naše vsakdanje življenje.
In čeprav bi ob vsakdanjih pri-dobitniških stiskah, nekateri najraje še naprej po fijakersko gledali tja, kjer je vse skupaj videti še kar dobro, se vendar to ne da več tako zlahka. To so dokazali to nedeljo tudi številni udeleženci ustanovnega občnega zbora
Šaleškega ekološkega društva. Zbrali so se v Zavodnjah. pod kozolcem kmeta Predneka, na območju, kjer je koncentracija SOi iz termoelektrarn Šoštanj najmočnejša in kjer je propadanje gozdov najbolj vidno.
Zbrali so se z enotno željo in mislijo, da skušajo svojim zanamcem vendarle izboriti srečno prihodnost v kar najbolj neokrnjeni naravi.
Ustanovnega občnega zbora, ki je bil obenem tudi osrednja prireditev ob svetovnem dnevu človekovega okolja v Sloveniji, so se udeležili tudi Jelka Kraigher, predsednica upravnega odbora ZVOS, dr. Peter Novak, predsednik, in Dušan Plut ter Marjan Keršič Belač, člana sveta za varstvo okolja pri republiški konferenci SZDL. Zbranim ekologom pa je recitiral pesmi pesnik Tone Kuntner.
Na ustanovnem občnem zboru so izvolili predsednico društva, to nalogo je prevzela Marija Ša-vor, sprejeli so tudi pravila in naloge društva. O tem smo več pisali že v prejšnji številki Našega časa. Obenem so na zboru osvojili še tri pobude in sicer, da postopek ob zaprtem Janezu Janši poteka kar najbolj korektno in da se ta brani na svobodi. Da se ustanovi občinska kmečka zveza in da se o ustavnih spremembah odloča na referendumu.
V Šaleški dolini torej imamo ekološko društvo. Čeprav je bilo na tem področju v zadnjem obdobju že ogromno narejeno, prav gotovo pomeni ta ustanovitev mejnik v našem nadaljnjem razmišljanju. Hoteli ali ne, novo društvo bomo morali upoštevati kot enakovrednega partnerja pri marsikateri odločitvi.
B. Zakošek
Sozd Gorenje
Obisk Popita in Briškega
Prejšnji četrtek, 2. junija, sta obiskala sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje član CK ZK Slovenije France Popit, do nedavnega predsednik Predsedstva SR Slovenije, in Lojze Briški, član Predsedstva SR Slovenije-
Predstavniki Gorenja so gosta seznanili z uresničevanjem letošnjih planskih nalog. Pri tem so še posebej naglasili. da 21.000 delavcev Gorenja dosega visoko postavljene cilje na področju proizvodnje, produktivnosti in konvertibilnega izvoza, po načrtih pa poteka tudi uresničevanje naložbenega programa. Med pogovorom je bilo naglašeno, da so v Gorenju že ob sprejemu planskih nalog za letošnje leto sprejeli v vseh delovnih okoljih ukrepe za dosego nadvse zahtevnih zastavljenih ciljev — 10% povečanje fizičnega obsega proizvodnje, 7 % povečanje storilnosti dela in 33 % povečanje konvertibilne prodaje na tuje. Osnovne naloge sedanjega obdobja pa so: tudi za naprej zadržati doseženo visoko raven proizvodnje, produktivnosti in izvoza, najmanj ohraniti, po možnosti pa celo izboljšati likvidnost, da bi zadržali dosedanji ritem izvajanja naložb ter ohranit^ visoko delovno zavest delavcev Gorenja.
Franceta Popita in Lojzeta Briškega so predstavniki Gorenja seznanili tudi z vključevanjem tega poslovnega sistema v sanacijo delovne organizacije Elektrokovinarska oprema. Gre, kot so dejali, za svojstveno obliko sanacije, vsaj za jugoslovanske razmere. Sprejeta je bila skupna odločitev o programskem očiščenju oziroma razcepi-
tvi delovne organizacije ter za vključitev posameznih segmentov v druge Gorenjeve delovne organizacije. Delovna organizacija Elektrokovinarska oprema, ki se bo prihodnji mesec vključila v sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje, pa bo postala nosilec proizvodnje strateških komponent, tako za potrebe Gorenja kot drugih delovnih organizacij doma in na tujem.
Predstavniki Gorenja so; med drugim, predstavili še njihova prizadevanja, da bi kar najbolj pripravljeni pričakali leto 1992, ko bo začel delovati skupni evropski trg. Govora pa je bilo nadalje o delu družbenopolitičnih organizacij v tem poslovnem sistemu.
Med pogovorom s predstavniki Gorenja je France Popit zlasti naglasil, da je razvojni koncept tega poslovnega sistema identičen z razvojno politiko Slovenije. Uspehi, ki so jih dosegli oziroma dosegajo v zadnjem času, pa so odraz enotnosti pogledov
znotraj Gorenja tako kar zadeva razvojni koncept in njegove usmeritve kot na uresničevanje dogovorjenih ciljev.
Po pogovorih so predstavniki Gorenja pokazali Francetu Popi-tu in Lojzetu Briškemu naložbe v Gorenju Gospodinjski aparati v Titovem Velenju in v tozdu Gradbeni elementi Gorenja Notranja oprema, ki sta lahko model uresničevanja naložbenih programov, tako v Gorenju kot v naši družbi nasploh.
N. K.
Mi smo za
Izvršni svet Sob Mozirje
Takoj sprejeti
ustrezne ukrepe
Zadnja seja izvršnega sveta skupščine občine Mozirje je bila vsebinsko bogata, raznolika in zanimiva. Razumljivo seveda je, da so se člani izvršnega sveta najprej temeljito soočili s posledicami najnovejših ukrepov ekonomske politike v mozirski občini. Opredelili so načrt aktivnosti za vse občinske dejavnike, zlasti v zvezi z bodočim izvajanjem programov v družbenih dejavnostih, v združenem delu pa morajo ustrezne programe pripraviti do 12. junija. Nalog torej več kot dovolj.
Na to področje se navezuje tudi problematika preskrbe občanov, k jer je ob vseh težavah povsem neopredeljena vloga potrošniških svetov, ki se ob najnovejših ukrepih še bolj izgublja. Ekologija in varstvo okolja sta bili naslednji zelo pomembni in zanimivi točki. Pri tem so člani sveta posebej pohvalili izredno delo in zavzetost komisije za varstvo okolja pri občinskem komiteju za urejanje prostora in varstva okolja.
Dokaz za to je tudi temeljit in zahteven program nalog s tega področja, ki so ga v mozirski občini trdno odločeni tudi uresničiti. Področje splošne ljudske obrambe je bilo deležno posebne pozornosti, prav tako tudi nekatere druge pomembne zadeve.
Člani izvršnega sveta so podrobno razpravljali tudi o usodi rekreacijsko-turističnega centra Golte in o uresničevanju sanacijskega programa. Na prvi pogled se stvari ugodno razvijajo, toda znane in neznane težave se pojavljajo že vrsto let. Tokrat so se (znova) po zaslugi celjske občine še posebej zaostrile. Za celovit odgovor je bilo treba počakati do torka, ko je bila v Celju seja družbenega sveta za delovanje in razvoj RTC Golte, zato o tej problematiki več prihodnjič.
j. p.
Občinska organizacija RK Velenje
Iskrena »hvala« za darovano kri
Hvala! Hvala! so bile pogosto izrečene besede na petkovi proslavi ob 125-letnici Rdečega križa in 35-letnici prostovoljnega krvodajalstva, ki jo je v počastitev teh jubilejev pripravila občinska organizacija Rdečega križa Velenje.
Namenjene so bile ljudem, občanom, ki so na svojstven način pomagali sočloveku v stiski in mu z darovanjem krvi rešili življenje. Naj so bile še tako iskrene, so bile pravzaprav odveč, saj tako opravljenega človekoljubnega dela ni moč z ničemer poplačati. Kot je v pozdravnem govoru dejal predsednik skupščine občine Velenje Drago Šulek, je čast biti član take organizaci je, ki bo preživela vse sisteme. Njeni cilji delovanja: solidarnost, enotnost, človekoljubnost, univerzalnost so namreč človeštvu lastni povsod.
V dvorani glasbene šole Frana Koruna Koželjskega pa ni bilo živahno le takrat, ko so zaigrali na instrumente člani mladinskega pihalnega orkestra, ampak tudi ob podelitvi priznanj republiškega odbora Rdečega križa
in plaket občinske tovrstne organizacije vsem, ki so darovali najpomembnejšo življenjsko tekočino več kot 40-krat. Teh je bilo na petkovi proslavi kar 44. Od teh sta bila posebne pozornosti deležna Mirko Žirovnik, kmet, ki je daroval kri več kot 147-krat ter Anica Repnik iz Škal. Doslej je opravila nadvse človekoljubno delo 50-krat. Njima je občinski sindikalni svet dodelil še posebno nagrado, in sicer 10 dnevni rekreativni oddih v Lipiku.
Priznanja in plakete za prizadevno delo pa niso na petkovi proslavi v počastitev 125-letnice Rdečega križa in 35-letnice prostovoljnega darovanja — krvi prejeli le posamezniki, ampak tudi 25 krajevnih organizacij Rdečega križa in 28 aktivov oziroma delovnih organizacij naše občine.	(tap)
Priznanje sta Anici Repnik in Mirku Žirovniku podelila predsednica občinskega sindikalnega sveta Mira Videčnik in predsednik občinske organizacije RK Velenje Stane žula (foto: vos)
Izvršni svet Sob Velenje
»Skakalnice« na prihodnji skupščini
Na zadnjem zasedanju skupščine je bil potrjen osnutek ureditvenega načrta grajskega hriba za območje skakalnic, velenjskih izvršni svet je o tem dokumentu ponovno spregovoril in ga predlaga delegatom občinske skupščine v potrditev.
Zbrali so I I potrebnih soglasij (Elektro Celje, ptt, Era, SIS za gozdarstvo, požarna inšpekcija, sanitarna inšpekcija, občinski oddelek za LO, odbor za urejanje prostora, kmetijsko zemljiška skupnost, KS Staro Velenje in Vekos). Devet teh soglasij je bilo povsem brez pripomb, pri dveh pa so pripombe uskladili (Opustitev peš poti preko zemljišča,
sprememba kanalizacijskega, vodovodnega, toplovodnega in cestnega omrežja.) Prav tako so upoštevali tudi predlog obrtnega združenja Velenje, da ob Starotr-ški cesti ne bo parkirišč za avtobuse.
Že na skupščini je bilo povedano, da k omenjenemu ureditvenemu načrtu nimajo pridobljenega pozitivnega mnenja Zavoda za spomeniško varstvo Celje. Kljub temu so se odločili, da dokument predlagajo v sprejem skupščini in sicer z argumentom, da bi moral ta zavod podati pripombe že ob sprejemanju prostorskega plana občine Velenje oziroma bi moral prispevati ob
pripravi tega plana svoje strokovne osnove oziroma izhodišča.
Menili pa so tudi, da bi se morali prav vsi bolj odgovorno vključevati v sprejemanje razno-raznih dokumentov. Največkrat v času javne razprave oziroma razgrnitve prostorskih dokumentov ni pripomb (knjige za pisanje pripomb so tudi v primeru skakalnic ostale skoraj prazne), ko pa so sprejeti, ali pa tik pred tem, pa je kup argumentov proti.
Pri predlaganem predlogu, ni-kako ne vztrajamo. »Delegatom je treba dati na mizo vse karte, potem pa naj odločijo, tako kot mislijo,« so poudarili ob koncu.
M. Zakošek
Prevladujoča tržna usmeritev
V vseh delovnih organizacijah Gorenja so že ob sprejemu planskih nalog za leto 1988 sprejeli podroben program ukrepov za dosego zastavljenih poslovnih ciljev. Ob uveljavitvi zadnjih ukrepov so v tem poslovnem sistemu znova preverili poslovno usmeritev. Ugotovili so, da je tržna usmeritev že vseskozi prevladujoča v Gorenju, hkrati pa so se dogovorili, da bodo pripravili za posamezna področja (proizvodnja, oskrba, prodaja, likvidnost itd.) posebne operativne programe, predvsem še z namenom, da zadržijo visoko raven proizvodnje. Kar največje prilagajanje tržnim razmeram pa zagotavlja tudi proces avtonomne decentralizacije, za katerega so se odločili že pred časom.
Poglavitne naloge sedanjega obdobja so: zadržati visoko raven proizvodnje (ta je v primerjavi z letom 1987 večja za okrog 8 %), produktivnosti in izvoza (v zadnjem letu dni se je povečal za skoraj tretjino), najmanj ohraniti sedanjo likvidnost (zlasti s še večjim obvladovanjem stroškov vseh vrst in boljšim gospodarjenjem s sredstvi), tudi za nemoteno nadaljevanje posodabljanja proizvodnje ter še naprej krepiti delovno moralo zaposlenih. Prizadevanja so torej usmerjena v nadaljnje kar največje izkoriščanje obstoječih zmogljivosti (z maksimalno proizvodnjo) in povečevanjem prodaje na tuje trge. V prizadevanjih, da bi zadržali že doseženo visoko raven proizvodnje se v Gorenju že srečujejo s prvimi teža-
vami, saj prihaja zaradi nezadostnih oziroma nepravočasnih dobav sestavnih delov in reprodukcijskega materiala do motenj v proizvodnji, zaradi česar morajo proizvodnjo prilagajati razpoložljivim materialom, kar pogojuje hitrejše menjavanje serij.
Z zadnjimi ukrepi je predviden tudi interventni uvoz nekaterih proizvodov, ki jih delajo tudi v Gorenju. V tem poslovnem sistemu ne nasprotujejo sproščenemu uvozu izdelkov, ki ustrezajo našim predpisom in za katere je zagotovljen servis, so pa proti interventnemu uvozu, se pravi proti uvozu brez plačila carine (zaščitne carine imajo povsod po svetu), zaradi česar bodo vsi naši proizvajalci v neenakopravnem položaju.
2. stran * HSS CSS
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
titovo velenje *	9. junija 1988
Kam s posebnimi odpadki
»Posebnosti« se vsakdo boji
Prejšnji teden je občan v Trnovcu pri Šentjurju našel v svojem gozdu 20 dvestolitrskih sodov s sumljivo vsebino. Ravnal je, kot je treba: obvestil je postajo milice, potem pa je stekel ves ostali postopek. Šentjurski sanitarni inšpektor je, potem ko je ugotovil, da je snov v sodih škodljiva, odredil, da jo delavci komunalnega podjetja naložijo in odpeljejo na odlagališče celjskih Javnih naprav v Bukovžlak. Toda tu so rekli — stop. Odpadkov niso sprejeli, ker ni bilo mogoče ugotoviti, kakšno stopnjo nevarnosti predstavljajo. Jasno je bilo, da gre za posebne odpadke — za kakšne in kako nevarne, tega pa še ni bilo mogoče ugotoviti.
ve, ki bi pokazale primernost takega odlagališča. Celjski ekologi se ob tem bojijo, da bi se sedanje začasno odlagališče v Bukovžla-ku spremenilo kar v trajno. Zato zahtevajo, da raziskave o primernem prostoru razširijo na celotno celjsko območje. K sodelovanju naj bi pritegnili vse občinske komunalne skupnosti in druge
Ta primer smo zapisali le zato, da bi pokazali, da na širšem celjskem območju ni rešeno vprašanje odlagališča posebnih odpadkov. Take nevarne snovi še vedno najpogosteje delovne organizacije na razne načine skladiščijo po svojih tovarniških dvoriščih, vse prepogosto pa jih tudi odlagajo na neprimerna mesta. Na celjskem javnem odlagališču odpadkov v Bukovžlaku so sicer že uredili začasno odlagališče posebnih odpadkov, vendar pa je tudi ta ureditev povzročila v Celju veliko razprav. Oglasili so se predvsem člani društva za varstvo okolja. Dvomijo namreč, da je odlagališče takih odpadkov na tem mestu primerno; posebno še, ker je vse več bojazni, da to
CEUSKO OBMOČJE # CELJSKO
ne bi bilo le odlagališče za posebne odpadke organizacij iz celjske občine, ampak naj bi to postalo kar osrednje regijsko odlagališče takih odpadkov.
Samoupravni sporazum, ki ga je pripravila celjska Komunala je sicer zajel le občine oziroma organizacije z območja gospodarske zbornice, ki zajema šest občin — vse več pa je takih, ki menijo, da bi morali vključiti tudi ostali dve občini (Velenje in Mozirje), ki sicer sodita v svojo gospodarsko zbornico. Prav s pomočjo tega sporazuma naj bi namreč zbrali denar za raziska-
organizacije, ki s svojo dejavnostjo zadevajo to občutljivo področje. Ne zdi se jim prav, da bi razpravljali le o tej eni (že aktivni, pa čeprav začasni) lokaciji, ampak naj bi jih določili več — najmanj po dve. Tako raziskave ne bi vodile le k potrjevanju sedanje začasne lokacije v Bukovžlaku, ampak resnično k preverjanju najprimernejše lokacije.
Odlagališče, ki so ga začasno uredili ob Celju je po mnenju mnogih premajhno. Posebno še, če naj bi v bodoče sprejemalo take posebne odpdke s širšega območja. No, uredili so ga tudi
brez da bi bilo vse v skladu s predpisi. Prevelika je pač očitno bila želja, da take snovi vsaj odstranijo s tovarniških dvorišč oziroma gostejših naselij, kjer bi lahko še bolj kvarno vplivala na okolje v najširšem smislu.
Ne vemo, kam bo privedlo bodoče dogovarjanje, ali se bodo v to vključili res vsi, ki lahko tvorno pomagajo, ali se bosta vključili tudi velenjska in mozirska občina: jasno pa je, da na celjskem območju potrebujemo urejeno odlagališče posebnih odpadkov. Improvizacij je namreč bilo doslej že preveč, da bi še lahko izzivali usodo. Seveda pa je ob tem tudi res, da takega ! odlagališča (pa čeprav strokov-! njaki pravijo, da med posebne odpadke v največji meri sodi razni gradbeni material in podobno — pravih »posebnih« odpadkov pa naj bi bilo le malo) nikjer nočejo. Zato je tembolj pomembno, da ob tem z vsemi potrebnimi podatki povedo svoje strokovnjaki.
(fk)
SAV/NJSKO-ŠALEŠKA NAVEZA
Skoki naprej - in na stran
Moram priznati, da se počutim kar'malo nelagodno, ko slišim, kako si nekateri v Titovem Velenju prizadevajo, da ne bi postavili še nove, še višje in še pomembnejše smučarske skakalnice. /Ve počutim se nelagodno zato, ker bi menil, da s tem zanikujejo našo staro željo: še dalje, še riše, ampak zato, ker si povsod zaradi takih posegov ne delajo tolikšnih skrbi. Kaj pa je to še ena taka ali taka rana r naše okolje!
Glejte, tudi v Celju so imeli velike smučarsko-skakalne apetite. Tja sicer niso vabili finskega kralja skokov, želeti pa so vendarle postati tudi smučarski center. To se je seveda še tembolj spodobilo, saj je bila tam tisti čas priznana tovarna Toper, ki je bila tudi močno povezana s
smučarskimi skoki, ali vsaj z oblačili, kijih nosijo skakalci. In na celjskem Gričku, kjer so sicer Celjani snovali rekreacijsko-za-bavno središče, so začeli postavljati skakalnico. Najprej manjšo, potem večjo. Seveda ne take, kot je bila nekoč v celjskem mestnem parku, ki je bila skrita
med drevjem, ampak (seveda) plastično. Niso sicer tako kot Velenjčani pomislili na to, da bi bila lahko plastika tudi zelena, pomislili pa tudi niso na to, da bodo s tako gradnjo uničili zeleni-no pobočja. Toda zgodilo se je prav to: rana. ki so jo naredili gradbinci (tudi tu je bito veliko udarniškega dela), se noče in noče zaceliti. In vsakdo, ki se iz Savinjske pripelje proti Celju in se ozre desno prek Savinje, se lahko prepriča o tem ekološkem madežu.
No, saj ne rečem, da bo tudi v Titovem Velenju tako. Kot zagotavljajo, tako sploh ne bo. Plastika bo tu lepo zelena, bolj zelena od trave. Zaletni stolp pa bo
skrit med drevesa. Je že res, da zdaj tako visokih dreves tam še ni, toda saj bodo morda tam uspevali tudi evkaliptusi. Zakaj pa ne — za dogovoriti se je.
Pa tisto, ko pravijo, da so začeli graditi brez vseh potrebnih dovoljenj! Ljudje moji, kaj je to kaka posebnost pri nas. Brez vseh potrebnih dovoljenj pri nas gradimo še kakšne pomembnejše objekte, pa ne bi neke take skakalnice. Zdaj so ja taki časi, ko na take malenkosti res ne bi smeli tako grobo upirati prstov. Važno je, da bomo skakali — saj si kakega pravega skoka že res močno želimo.
Ampak takega, ki bo šel res naprej — ne pa na stran! (frk)
Tekmovanje mladih fizikov
Center srednjih šol iz Titovega Velenja je bil soorganizator (skupaj z društvom matematikov in fizikov Slovenije) letošnjega že sedmega tradicionalnega tekmovanja mladih fizikov — učencev prvih letnikov srednjih šol.
Tekmovanja seje udeležilo 53 ekip iz vse Slovenije. Najprej so se pomerili v reševanju testnih nalog, kjer se je ekipa Centra srednjih šol (Simon Hernaus in Simon Kumer) zelo izkazala, saj sta zbrala največ točk, uspešna pa sta bila tudi Boštjan Krivec in Rok Kodre, ki sta se uvrstila na 12. mesto.
Sledilo je tekmovanje štirih najboljših ekip, ki je bilo javno, v prostorih Glasbene šole. Na tem finalnem tekmovanju je imela velenjska ekipa manj sreče, saj je pristala na četrtem (zelo solidnem) mestu. Zmagala sta Andrej Herlah in Tine Hajdiga iz Celja.
Pokrovitelja tekmovanja sta bila Rek in Gorenje. Slednja delovna organizacija je povabila mlade tekmovalce, da so si ogledali proizvodnjo.	(bz)
Novi šolski okoliši
Vse kaže in upamo, da bo res tako, v jeseni bomo v Titovem Velenju pridobili novo šolo. Res, na začetku ne bo takšna kot smo bili doslej vajeni, saj ji bo manjkalo marsikaj (telovadnica, jedilnica in številni drugi prepotrebni prostori). Pa vendar nas bo rešila vsaj tiste tretje izmene, ki je sicer grozila našim otrokom.
Nova šola pa prinaša s sabo tudi številne, tudi zelo težke probleme, ki so včasih še težji, ker jih pač moramo samoupravno razreševati.
Organizatorjem dela na novi šoli in v celotnem vizu bodo šli v prihodnjih dneh prav gotovo velikokrat lasje pokonci, ko bodo dokazovali, kakšna organizacijska ureditev je najboljša, pri kateri bi lahko dosegali najboljše rezultate.
Že so namreč pripravili predlog nove določitve šolskih okolišev, po katerem naj bi del učencev s podružničnih šol, ki so doslej obiskovali preobremenjene šole v Titovem Velenju, preusmerili v Šoštanj (Pesje, Skale, Cirkovce, Plešivec).
O vsem tem se bodo samoupravno dogovarjali v izobraževalni skupnosti, šolske okoliše pa bodo potrdili delegati občinske skupščine.	(mz)
Študentski servis
Čez počitnice bo dela dovolj
Po skoraj letu dni delovanja mariborske podružnice Študentskega servisa v Titovem Velenju kaže, da je bila to dobra poteza. Začetni dvomi o tem, ali bo študentski servis v okolju, ki tovrstne tradicije nima, zaživel, so bili odveč. Tako organizacije združenega dela, zasebniki in posamezniki, ki posredujejo delo, kot dijaki in študentje, ki tu delo najdejo, so ga že skoraj vzeli za svojega. Pravo poslanstvo pa bo v polni meri izkoristiti v času počitnic, ko si bodo študentje in dijaki lahko zapolnili praznine v žepu za kak potep ali pripravo na novo šolsko leto z delom preko študentskega servisa.
Ko so uspeli k sodelovanju pritegniti Gorenje in z njim tudi EKO, ki bosta počitniško delo posredovala preko servisa tudi svojim štipendistom, pa seveda tudi drugim in tako zapolnila vrzeli med dopusti, se za to, da dela ne bo za vse, ni bati.
Z Občinsko konferenco ZSMS Velenje, ki je pomagala pri usta-
EMONA EKSPRES
REKLI SO.
Anton Boršnak
predsednik SO Mozirje
V Mozirski občini so z izidom nedavnega referenduma za uvedbo 4. samoprispevka več kot zadovoljni in obenem srečni. To je v svoji izjavi potrdil tudi predsednik skupščine občine Mozirje Anton Boršnak, ki pa je ob vsem zadovoljstvu in sreči tudi pripomnil:
»Zahvaljujem se vsem tistim, ki imate počitniške hišice v naši dolini, ki ste dobili vabila za sodelovanje pri referendumu in ste se osebno zglasili na volišču ali svojo odločitev izrazili po pošti. S svojim dejanjem ste dokazali, da želite prispevati svoj delček za še lepše počutje med našimi ljudmi.
Vsi lastniki počitniških hišic, ki ste dobili vabila, pa svoje volje niste izrazili, ne po pošti ne osebno, ste tudi zmeraj in vedno dobrodošli v našem kraju, ki ga bomo še polepšali, še obogatili. Želimo, da bi še naprej zaužili mnogo mira in lepot, pa tudi, da bi se od naših ljudi kaj modrega naučili.«	j j
novitvi Študentskega servisa uspešno sodelujejo tudi naprej. Nekaj sredstev, ki jih servis zaračunava za posredovanje del se posredno vrača k njim. Študentski servis je denarno sodeloval pri organizaciji različnih mladinskih prireditev, iz teh sredstev pa se financirajo tudi obštudijske dejavnosti mariborskih študentov, torej tudi Velenjčanov, ki študirajo v Mariboru.
Trenutne urne postavke za tri vrste del pa so približno takele: ura težkega fizičnega dela 3800 dinarjev, strojepisna dela 3500 dinarjev, inštrukcije za srednje šole od 4000 do 5000 dinarjev, za visoke in višje šole pa še več — od 6000 do 7000 dinarjev, (mkp)
Svoboda od
strahu
V očitni zadregi sem: ne vem, kako ločiti čustveno od razumskega, domišljijo od resničnosti, dejstva od umišljene- i ga. Je »primer Janeza Janše« I sploh mogoče umestiti (in ka- j ko) v množico spomladanskih j in pomladnih dogodkov v naši deželi, ga preplesti z vsem tistim, o čemer se sprašujemo, iščemo takšnih in drugačnih odgovorov? Travmatične družbene razmere so nas potisnile v razkrivanje neznanega, brskamo po svoji preteklosti in iščemo drugačno sedanjost. Smetišče naše zgodovine, a tudi sedanjosti, je polno tragičnih resnic, dvomov in dejanj, ki so brez človeškega opravičila. Z njihovim spoznavanjem si želimo novega humanizma.
S primerom Janeza Janše prav zaradi te zavezanosti zgodovinskemu spominu ni mogoče opraviti zgolj z zamahom roke, kot ga ni mogoče pospraviti v predal gole racionalnosti in mu dati le enoznačen pomen. Trdim pa, da gre v bistvu za vprašanje zaupanja v temeljne institucije tega sistema in za upanje, da bodo svojo legitimnost potrjevale tudi s tistim, čemur radi rečemo pravna država. To zaupanje (in to upanje) je bilo v mnogih letih dodobra omajano in bilo bi golo sprenevedanje,; če sedanjih javnih reakcij na aretacijo Janše ne bi povezovali prav s tem. Takšni skrajno mejni dogodki, situacije, ki so mogoče, pa vendarle venomer presenečajo, nas re-voltirajo, vznemirjajo, porajajo v nas dvome in sume — takšni dogodki so svojevrsten preizkus ne samo stopnje državljanske (občanske, civilne) pravne varnosti, so brez dvoma dejanje širokih političnih razsežnosti in v sebi nosijo nove, nepredvidljive dogodke.
Tu seveda ne gre samo za aretacijo in obtožbo posameznika, ker so takšni dogodki (lahko) popolnoma zakoniti in v večini primerov nepolitični. A prav v tem je bistvo problema: Janševa aretacija in obtožba se v nobenem primeru ni mogla izogniti oznaki »političnega dejanja«, ker so še kako možne povezave prav s političnimi dogajanji v Sloveniji in o Sloveniji. Na zboru slovenskih kulturnih delavcev prejšnji teden v Ljubljani (ki se prav zaradi svojega širokega poslanstva tudi temu dogodku ni mogel in ne hotel izogniti) je ugleden slovenski pravnik dr. Ljubo Bavcon izrazil upanje, da organi UNZ Slovenije niso postali orodje političnih obračunavanj v Sloveniji. Podobno »ugibanje« velja tudi za naš celoten pravosodni sistem, kajti
Piše:
Vinko
Vasle
imM
spomin na nekatere ponesrečene pravosodne epizode, ki so jasno dokazale povezavo med oblastno-političnim in pravosodnim, seveda ni zbledel. V mislih imam »znameniti« proces proti beograjski šesterici, ki je s svojimi rezultati dodobra zamajal tisto, kar pravosodju daje oznako institucije pravičnosti, sodne avtonomnosti in nepolitičnosti.
Element več za tokratni »nesporazum« med civilno družbo in državo so še vedno nepojasnjeni dogodki v zvezi z nameravanim vojaškim udarom v Sloveniji, (ne)izrečenim na seji vojaškega sveta in predsedstva CK ZKJ. Oznaka slednjega, da gre za izmišljotine in groba podtikanja, javnosti ni ne potešila in ne razorožila v lastnih sodbah in ocenah o tem, kaj je bilo in kaj ne. Ker se je Janša mnogokrat izpostavljal prav s svojimi razmišljanji ne samo o civilnem občanstvu, ampak tudi o vlogi JLA v naši družbi, ker je bil odkrit zagovornik civilnega služenja vojaškega roka, je seveda toliko teže, če ne celo nemogoče ne povezati njegovega publicističnega izpostavljanja z njegovo aretacijo.
Dvomi so, cela vrsta jih je in bodo tako dolgo (ne samo v tem primeru), dokler ne bo postalo samoumevno, popolnoma logično in zakonsko opredeljeno, da so tudi policija, vojska in sodstvo stvar javnosti. Tudi če ne bo tako, bo javnost sodila, ker si bo to pravico tudi brez informacij vzela sama. Še vedno si jo je.
Gre tudi za mnogo več, kot lahko ta hip razpoznamo! Gre za vprašanje, koliko so institucije »narodove volje« to samo po zunanjih oznakah, koliko pa tudi po vsebini svojega delovanja. V tem smislu je »primer Janša« preizkusni kamen za vsa prihodnja dejanja, ki bodo potrdila ali zanikala našo skupno suvereno — narodovo — voljo in avtonomijo. Sem sodi tudi sklop vprašanj s področja pravosodnega sistema in še bolj kot to uresničitev temeljnih svoboščin in pravic vsakega posebej in vseh skupaj. Ena od teh svoboščin govori tudi o »svobodi od strahu«. Potisniti v teh časih posameznike in narode v nasprotno smer, v »strah pred svobodo«, bi bilo dejanje oblastniškega cinizma in dokaz več, da postajamo osamljen, izoliran otok, na katerem se vlada v imenu vladanih in za kar so dopuščena vsa sredstva. Je torej Janševa aretacija (samo) oblika zastraševanja »nekaterih posameznikov«, ali je kaj več?
»Sindikalni izlet nekoliko drugače«
V času, ko moramo vse bolj računati, kaj nam bo ostalo bodisi v sindikalni blagajni, na žiro računu delovne organizacije ali v lastnem žepu, bo prišla prav še marsikatera ideja, akcija, pobuda.
Podobno so razmišljali v obratu Energetika tozda Vzdrževanje Gorenja Gospodinjski aparati. Odločili so se, da bodo prosto soboto, 28. maja, preživeli nekoliko drugače. Na pikniku, na katerega so povabili družinske člane.
Morda to niti ni kaj posebnega. Vendar so vrli organizatorji, delo so si porazdelili, poskrbeli
kar za prava presenečenja. Piknik so pripravili na domačiji sodelavca Jožeta Urbancla v Mi-slinjski dolini. Športni program je obsegal najrazličnejše igre, prava posebnost, zlasti še za otroke, pa sta bila tudi konja. Tako se je lahko še vsakdo poskusil v jezdenju.
Tudi za kulturni del so poskrbeli, za nagrado pa je vsak, ki je zapel pesem, dobil sladoled. To, kot so povedali, je veljalo samo za otroke.
Dan jim je prehitro minil. Za razliko od običajnih piknikov in podobnih bolj ali manj sindikalnih izletov je sledilo sklepna ugotovitev: razvedrila je bilo dovolj in nihče ni odhajal z glavobolom.
H. J.
»NAŠ ČAS,«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janu-
arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič — Planine, Bog-
dan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855—450. Brzojavni
naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 400 dinarjev. Mesečna naro-čninca 1.450 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 8.700 dinarjev, za tujino 14.800 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava^ korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
9. junija 1988	* titovo velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
nas cas * ^ stran 3
Seje zborov Sob Velenje
Zbor združenega dela
Večina za skakalnice
Dnevni red zadnjega zasedanja zbora združenega dela je bil obsežen, nekaj točk pa takšnih, da se je delegatom, ki jim sicer očitamo preveliko molčečnost, vendarle razvezal jezik. Mnogo pa je bilo še vedno takšnih, ki se jim predvsem mudi in si želijo zlasti, da bi bilo zasedanja čim prej konec.
Do spotikanja je prišlo že pri sami potrditvi dnevnega reda, saj je bila predlagana dodatna točka — predlog ureditvenega načrta grajskega hriba, s čimer pa se vsi delegati niso strinjali. Glasovanje pa je pokazalo, da je tistih, ki so »za« vendarle več. Odločili pa so, da obravnavajo ta dokument kot osnutek, da bo mogoče do predloga, nekatere sporne zadeve, uskladiti.
Ob vsebinski obravnavi te točke dnevnega reda pravzaprav ni bilo povedanega nič novega, saj so tisti, ki so imeli pripombe o tem v Našem času že veliko pisali. Prav tako pa je bilo, vsaj po našem mnenju (predstavnik smučarskega kluba je menil sicer, da je bilo obveščanje enostransko, čeprav je bilo na skupščini smučarskega kluba naše pisanje po-
hvaljeno), precej napisanega tudi o načrtih in željah smučarskega kluba ter o razvojnih možnostih novega smučarsko skakalnega centra. Stare izvode v arhivu hranimo in tega resnično ni težko preveriti.
Na zasedanju je padlo še nekaj drugih očitkov, ki pa so prav gotovo nesmiselni, saj bi bilo mnogo pametneje, če bi se bili že zdavnaj tisti, ki so za in tisti, ki so proti, posedli za isto mizo in zadevo uskladili. To še toliko bolj, ker so mnogi na zasedanju menili (o tem so momljali bolj ali manj na glas), »kaj si sploh gremo, saj skakalnice že skoraj stojijo in je najbolje, da-jih zgradimo do konca«. Približno tako so menili tudi ob koncu, saj so osnutek tega ureditvenega načrta, potrdili.
Precej časa so se delegati zadržali tudi pri predlogu sklepa o ustanovitvi osnovne šole Šalek v ustanavljanju. Dve delegaciji VIZ sta bili namreč v razpravi proti predlaganemu kandidatu za začasno vodenje šole, saj sta menili, da bi morali uvrstiti na listo predlaganih, tudi njihovega kandidata. Ena delegacija je imela pripombe tudi zaradi tega, ker nova šola ne bo imela minimalnih pogojev za delo (kot vemo v prvi fazi ne bo telovadnice in kuhinje). Pomisleke pa so ime-
Družbenopolitični zbor
Dan prej kot zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti je majsko zasedanje opravil družbenopolitični zbor. Čeprav prvotno ni bilo predvideno, da bo obravnaval tudi odlok o ureditvenem načrtu velenjski grad
—	Grajski hrib in območje skakalnic, je to točko uvrstil na dnevni red. Iz preprostega razloga
—	družbenopolitični zbor je ocenil, da je to potrebno, ker je zadeva širšega družbenega pomena, zadeva varstvo okolja in je smiselno, da svoje mnenje o tem poda tudi ta zbor.
Ocenil je, da ni nobene zakonite osnove za sprejem tega odloka po hitrem postopku, zato so predlagali, da se sprejme osnutek in se do predloga uskladijo vse pripombe in predlogi.
Pri obravnavi pripomb k osnutku amandmajev jugoslovanske ustave se je družbenopolitični zbor zavzel za to, da je potrebno v poročilu poudariti tudi podporo vsem tistim stališčem, ki jih je izoblikovala Gospodarska zbornica Slovenije. Informacijo o gospodarjenju v prvih štirih letošnjih mesecih je zbor sprejel, po-
drobneje pa bodo temu segmentu posvetili pozornost ob obravnavi majske analize, kjer pričakujejo tudi predloge za izboljšanje stanja.
Racionalizacija in povečanje učinkovitosti delovanja upravnih organov je bila točka, ki je sprožila živahno razpravo, iz katere se je dalo razbrati, da to poročilo ni dovolj celovito, ker iz njega ni mogoče razbrati, kaj od tistega, kar je bilo sprejeto uresničujejo in česa ne. Premalo pa je v poročilu govora o tem, kaj bi lahko za večjo učinkovitost in kakovost naredili brez dodatnih investicij. To poročilo so zato le delno sprejeli, kajti zahtevali so, da ga je potrebno dopolniti.
Že na enem prejšnjih zasedanj družbenopolitičnega zbora so dali pobudo o tem, ali ne bi bilo smiselno denarnih nagrad funkcionarjev nadomestiti z moralnimi. Do sedaj nihče o tem še ni nič rekel, zato so menili, da bi bilo prav, da komisija za volitve in imenovanja izdela analizo na osnovi katere bi se dalo razbrati, kako je s temi nagradami.
(mkp)
Zbor krajevnih skupnosti
Nič posebnega bi lahko dejali za torkovo zasedanje delegatov zbora krajevnih skupnosti. Čeprav je bilo na dnevnem redu kar 18 točk, med njimi poročilo izvršnega sveta o gospodarskih gibanjih v prvih letošnjih štirih mesecih in aktivnosti za izvajanje ukrepov ZIS v tem letu, predlog sklepa o ustanovitvi delovne organizacije VII. osnovna šola v ustanavljanju, so bile, po razpravi sodeč, vse prej kot zanimive. Skoraj neopazno je šlo mimo tudi poročilo izvršnega sveta o izvajanju programa aktivnosti za racionalizacijo in povečanje učinkovitosti delovanja upravnih organov v občini Velenje za leto 1987 ter usmeritve za letos, na delo katere so imeli delegati tega zbora na prejšnjih zasedanjih vedno kakšno pripombo. Da ne omenjamo posebej osnutka odloka o poslovnem času trgovin, gostinstva in obrti, ki je menda dokaj dobro »prenesel« predskupščinsko »obdelavo«.
Tudi dodatna točka zasedanja — predlog odloka o ureditvenem načrtu velenjski grad-grajski hrib območje skakalnic — tema, ki zadnje čase buri duhove med občani in jih razdvaja v dva tabora, ni razgibala »aparata za dvigovanje rok«. Delegati zbora krajevnih skupnosti so na zasedanje prišli s svojimi stališči. Ta pa so bila taka: odlok oziroma ureditev smučarsko skakalnega centra pomeni novo kvaliteto življenja, popestritev sicer nadvse skromne turistične ponudbe; akcijo je tre-
ba pozdraviti, saj delo združuje ljudi; ne smemo onemogočati tistih, ki ta center s toliko volje in zagnanosti urejujejo; velenjskemu gradu je treba dati vsebino in podobno. Ob obravnavi tega vprašanja pa ni manjkalo tudi drugih pobud. Med njimi mnenje, da si v občini kljub kriznim časom privoščimo veliko naložbo, v vaških krajevnih skupnostih, sploh hribovitih, pa ljudje nimajo urejenih cest do domačij, osnovne preskrbe. Glede na onesnaženost okolja bi morda kazalo raje denar združevati za izgradnjo čistilne naprave. Člani odbora za urejanje in varstvo okolja pri občinskih upravnih organih so menili, da videz grajskega hriba ne bo »prizadet«, če bo-do določila odloka upoštevana. Edini pa so se spomnili na odgovornost za pričetek gradbenih del brez ustrezne dokumentacije. Skratka, torkovo zasedanje delegatov zbora krajevnih skupnosti bi minilo brez posebnih zapletov, tudi kakšno ure prej bi bilo končano, če ne bi bilo na seji predstavnika šaleško ekološkega društva v ustanavljanju, katerih pisne pripombe predsedniku tega zbora niso prišle v roke. Postavil se je namreč v bran tistim, ki niso za izgradnjo smučarsko-skakalnega centra ob velenjskem gradu. Kljub vrsti njegovih pomislekov, vprašanj, se mnenja delegatov niso bistveno spremenila, razen toliko, da tega ureditvenega načrta niso sprejeli po hitrem postopku, kot je bilo v gradivu predvideno, -top-
li tudi ob samem poimenovanju šole.
Delegati pa so predlagan sklep vseeno potrdili, njihovih stališč sprejetih na delegacijah, delegati VIZ očitno niso omajali.
Pri drugih prav tako zelo pomembnih točkah dnevnega reda (pripombe na predlagane ustavne spremembe, gospodarska gibanja ...) skorajda ni bilo razprave in so jih delegati — vseh sedemnajst — potrdili.
Mira Zakošek
REK na »Rast YU«
V dneh od 26. maja do 3. junija je bila letos v Reki tradicionalna jugoslovanska razstava ustvarjalnih tehničnih dosežkov — inovacij.
Delovne organizacije REK-a so na njej razstavile skupno kar 19 kvalitetnih inovacij, kar je precej več kot prejšnja leta. Strokovna žirija »RAST YU«, ki jo je sestavljalo 6 članov, je tudi to pot temeljito ocenil eksponate in podelila priznanja najboljšim. REK Velenje je dobil kar tri:
—	za ranžirni jamski vlak — zlato plaketo
—	za novo rešitev odlaganja pepela iz TEŠ — srebrno plaketo
—	za obdelovalni stroj — po-zicioner — bronasto plaketo
Te tri plakete strokovne žirije «RAST YU« pomenijo veliko priznanje delovnim organizacijam REK-a in hkrati vzpodbudo inovatorjem za nadaljnje ustvarjalno delo.
Sicer pa je na Reki letos razstavljalo okrog 210 razstavljalcev in razstavilo približno 3000 inovacij. Na razstavi so sodelovale tudi delovne-organizacije iz tujine: iz Madarske, Nemške demokratične republike, Poljske, Romunije, Italije.
Po razsežnosti je razstava »RAST YU« morda nekoliko skromnejša kot pred nekaj leti. Kljub temu pa je opaziti izboljšanje kvalitete sejma. Prejšnja leta so namreč marsikatere DO iz komercialnih razlogov razstavljale tudi proizvode iz redne proiz"-vodnje. Zadnja leta, predvsem pa letos, pa so bile razstavljene pretežno inovacije. V tem je tudi vzrok, da nekateri obiskovalci
Anton Boršnak, predsednik skupščine občine Mozirje
Za NAS in NAŠ Kraj!
Dobrih štirinajst dni je minilo od nedelje, 22. maja, ko so se prebivalci Gornje Savinjske doline na referendumu odločali o uvedbi 4. samoprispevka. Veliko smo pisali in govorili o tem, zato le na kratko. Referendum tokrat ni bil občinski, ljudje so se za samoprispevek odločali po posameznih krajevnih skupnosti, petina sredstev je namenjena za skupne programe, deset od preostalih 80 odstotkov zbranih sredstev pa po posebnem ključu za solidarnost z manj razvitimi in obmejnimi krajevnimi skupnostmi.
Zaradi težkih časov in vseh drugih znanih razlogov je bilo bojazni glede uspeha referenduma veliko, na vso srečo daleč preveč. Prebivalci mozirske občine so se namreč izkazali še v četrto, dokazali svojo zavest in pripravljenost, da si zagotovijo še lepši jutrišnji dan. Udeležba v vseh desetih krajevnih skupnostih je bila izjemno visoka, zelo visok in znatno višji kot v prejšnjih treh obdobjih pa je bil tudi odstotek tistih, ki so glasovali ZA. Za napredek svojega kraja in doline torej. Izjema je seveda krajevna skupnost Rečica ob Savinji, ki se za nadaljevanje samoprispevka ni izrekla in se lahko sedaj glede svojega nadaljnjega razvoja milo rečeno zamisli. Zato zagotovo ne bodo odveč besede predsednika skupščine občine Mozirje Antona Boršnaka, ki je takole strnil svoje in skupne misli:
»Naša družbeno-politična skupnost in krajani, ki živimo v desetih krajevnih skupnostih, je v času svojega obstoja in razvoja dosegla pomembne rezultate, ki jih vidimo in občutimo na vsakem koraku. Kakovost našega dela, dobri medsebojni odnosi, skupni
interesi, enotnost, znanje, ljubezen do naše doline, velika prizadevnost vseh krajanov v obliki prostovoljnega dela, dajanje sredstev, izglasovani trije (sedaj štirje) samoprispevki — vse to nam je omogočilo kakovost našega osebnega in družbenega življenja.
V marsičem smo razočarani, vendar na to razočaranje nismo, pristali tudi v času, ko so nam grozili ukrepi, o katerih se mnogo piše in govori in se že izvajajo. Na referendumu, 22. maja, smo ponovno dokazali sebi in drugim, da smo resni, da znamo in moremo premagovati neštete probleme, si na takšen način dajati voljo in novo energijo za naše nadaljnje delo, za sedanji in bodoči razvoj, za lepšo prihodnost naše najmlajše generacije, ki prihaja. Prepričljivo smo izglasovali četrti samoprispevek v devetih krajevnih skupnostih, razen na Rečici ob Savinji.
Potrjena velika volja naših ljudi ponovno dokazuje veliko enotnost in trdno odločenost, da se ne damo tudi, če je še tako težko. Naša odločnost z ZA za svoj kraj obenem pomeni veliko odgovornost v krajevnih skupnostih in na občinskem nivoju v petletnem ob-dobju tudi uresničili. Le na taksen način bomo obdržali veliko zaupanje človeka v človeka, v odgovorne v krajevnih skupnostih in občini. Tudi 47-odstotnega izida v krajevni sku posti Rečica ne smemo in ne moremo jemati dramatično. Nasprotno, tesen izzid mora dati dodatno zagnanost pri nadaljnjem delu in organiziranosti vseh v krajevni skupnosti, saj skoraj polovica volilnih upravičencev s svojim ZA to potrjuje in tudi pričakuje.
Še enkrat smo strnili naše vrste s trdno odločitvijo, da našo dolino razvijamo naprej. Z našo voljo in odločnostjo bomo zagotovo dose-
dobijo vtis, da ta razstava nazaduje. Pa ni tako. Postala je selektivna.
Vsi tisti, ki se s sejemsko dejavnostjo in z uveljavljanjem ustvarjalnih dosežkov strokovno več ukvarjajo, pa so lahko opazili še nekaj. Namreč to, da inovacije postajajo tržno zanimive. Morda so k temu pripomogle zaostrene gospodarske razmere. Kakorkoli že to pomeni bistven preokret in je v bistvu osnova za nadaljnje delo. V bodoče je namreč treba razviti trženje inovacijskih dosežkov. To pomeni, da naj bi inovacije na eni strani ustrezno zaščitili na osnovi zakona o zaščiti industrijske lastnine, na drugi strani pa
jih tudi ustrezno prodajali. To še posebej velja za tiste inovacije, ki niso vgrajene v serijske proizvode, ampak so uporabljive v mnogih delovnih organizacijah pri vsakdanjih n. pr. vzdrževalnih delih in podobno.
Naravna zakonitost, da v zaostrenih gospodarskih razmerah začne naraščati interes in potreba po lastnem znanju, se torej tudi to pot potrjuje in v tem je tudi možnosti in cilj učinkovitejšega dela v bodoče na področju razvijanja in uveljavljanja ustvarjalnosti delavcev.
Franc Pečovnik, dipl. ing. str.
Gorenje Muta: celovita ponudba male kmetijske mehanizacije
Tudi za izvoz
Delovna organizacija Gorenje Muta, Tovarna poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov Muta, je lani poslala na tržišče nov, sodobno zasnovan enoosni traktor »Ko-sor«, rezultat lastnega razvojnega dela. Prav tako lani opravljena naložba je namreč omogočila, da so na Muti osvojili proizvodnjo najpomembnejših sestavnih delov za malo kmetijsko mehanizacijo in tako povečali tehnološko globino te proizvodnje.
Letos pa je Gorenje Muta obogatila ponudbo male kmetijske mehanizacije s štirimi novimi izvedenkami, ki so, prav tako kot enoosni traktor »Kosor«, rezultat lastnega razvojnega dela. Tudi nove izvedenke male kmetijske mehanizacije so namenjene za intenzivno pridelovanje hrane na manjših površinah. Vse zadnje novosti iz družine enoosnih traktorjev »Kosor« pa so, kot poudarjajo v Gorenju*Muta, povsem enakovredne tovrstni mali
kmetijski mehanizaciji, izdelani v Zahodni Evropi.
Nove izvedenke male kmetijske mehanizacije Gorenje Muta
so:
Enoosni traktor »Kosor« (za
pogonsko prikolico) z delovnimi priključki za obdelavo zemlje, gnojenje, setev, varstvo rastlin, košnjo, transport in čiščenje snega; posebej uporabljiv je za vleko pogonske prikolice za prevoze povsod tam, kjer transport z vlečno prikolico ni mogoč.
Enoosni traktor »Maestral«, s posebej oblikovanim komandnim drogom; posebej je prilagojen za delo v primorskih krajih;
Enoosni traktor »Standard«, s Fiksnim komandnim drogom in
Enoosni traktor — motorna kosilnica »Profesional«, uporabljiv tako za obračanje — zgrabljanje krme z novo izvedenko enojer-menskega tračnega obračalnika — zgrabljalnika za krmo.
Poudariti velja, da je osnova nove generacije male kmetijske
V letu dni se je »razcvetela« družina enoosnih traktorjev »Kosor«, izdelanih v Gorenju Muta, ki so povsem enakovredni tovrstni mali kmetijski mehanizaciji v Zahodni Evropi (seveda v razredu od 4 do 7,5 k\V)
mehanizacije nov, sodoben menjalnik, ki je za 30 % lažji od dosedanjih menjalnikov, vgrajenih v malo kmetijsko mehanizacijo Gorenje Muta. Ta novi menjalnik omogoča maksimalno 7 delovnih hitrosti, od tega 4 v hodu naprej in 3 v hodu nazaj, ima preusmernik in diferencial z zaporo. Nova generacija male kmetijske mehanizacija Gorenje Muta se odlikuje tudi s funkcio-nalnejšim vodenjem in upravljanjem, pri njenem načrtovanju so upoštevali vse potrebne varnostne dejavnike, izboljšan pa je tu-di sistem priključevanja delovnih strojev. Zaradi vgradnje lažjih sestavnih delov in odgovarjajočih delovnih hitrosti je poraba pogonskega goriva optimalizira-na, tako za delo v ravnini kot v strmini.
Delovna organizacija Gorenje Muta je zdaj zaokrožila ponudbo male kmetijske mehanizacije, moči od 4 do 7,5 kW. Naložba pa, istočasno, omogoča tudi razširitev ponudbe, pri čemer imajo v mislih predvsem neprofesionalno mehanizacijo za vrtičkarje.
Obstoječi program pa bodo, skladno s potrebami, dopolnjevali s specialnimi namenskimi izvedenkami male kmetijske mehanizacije.
Izredna funkcionalnost strojev in njihov sodoben izgled pa so zagotovili, da je Gorenje Muta novo generacijo male kmetijske mehanizacije začelo prodajati tudi na tuje. Letos bodo izvozili najmanj 1.000 enoosnih traktorjev »Kosor« oziroma njegovih izvedenk, s pripadajočimi delovnimi priključki, predvsem v Zvezno republiko Nemčijo, Španijo in na Madžarsko. Računajo pa, da bodo malo kmetijsko mehanizacijo izvažali tudi v druge države.
N. K.
gli pomembne rezultate tudi v bodoče in bomo lahko ponosni na svoje delo in na razvoj doline. Že danes lahko ugotovimo, da smo se pravilno odločili in da ima naša odločitev, tudi v navidez brezizhodnem položaju, svoj življenjski smisel. Želel bi se zahvaliti vsakemu krajanu, posameznikom in vsem občanom skupaj, ki so kakorkoli med pripravami in na dan glasovanja naredili vse, da je referendum uspel. Naša skupna prizadevnost in zaupanje naj bo najmočnejša spodbuda za uspešno in učinkovito delo za naprej, v krajevni skupnosti in kjerkoli v občini Mozirje.«
J. P.
Gorenje Gospodinjski aparati
Najsodobnejše pakiranje
Zamrzovalne omare, ki jih naredijo v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika Gorenja Gospodinjski aparati v Titovem Velenju, so že nekaj časa pakirane v toplotno krčljivo folijo. V obratu Zamrzovalne omare so namreč namestili najsodobnejši in najzahtevnejši stroj za pakiranje, ki je na voljo v Evropi, to je linijo in stroj za pakiranje s toplotno krčljivo folijo, izdelek danskega proizvajalca Kurta Lachenmeierja. O uvajanju nove, najsodobnejše tehnologije za pakiranje gospodinjskih aparatov pa že razmišljajo tudi v drugih obratih tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika ter v drugih tozdih delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati.
Pokončni hladilno zamrzovalni aparati zaradi neugodnih dimenzij in številnih štrlečih delov (ročaji in drugo), različnih dimenzij, niso najbolj primerni za transport. Ob tem ne gre prezreti tudi dejstva, da je potrebno pakirati gospodinjske aparate tako, kot to zahtevajo posamezna tržišča. Pri posodabljanju embalaže in tehnologije pakiranja za hladilno zamrzovalne aparate, na primer, so zasledovali zlasti naslednje cilje: Kar največjo možno unifikacijo sestavnih delov embalaže, se pravi, da je enaka embalaža uporabljiva za vsa tržna področja. Pri pakiranju ne uporabljajo več lesa, pač pa druge materiale (stiropor, valoviti karton, toplotno — krčljivo folijo). Gospodinjski aparati so mnogo bolj zavarovani proti prahu in umazaniji (v embalaži so povsem zaprti), zaščiteni pa so tudi pred korozijo (preprečen je vpliv vlage okolice na izdelek, prav tako pa ni več mogoč vnos vlage z embalažnim materialom — lesom). Zmanjšali so se stroški transporta. Uveljavljena je vse večja mehaniziranost emba-lirnih operacij; z uvedbo toplotno krčljive folije je odpadlo ročno nameščanje kartonske škatle (pri čemer so bili zaposleni trije delavci). Se pravi, da sta zagotovljena večja kakovost in zanesljivost gospodinjskih aparatov.
Z novim načinom pakiranja, ki je nadvse funkcionalen in izredno ekonomičen, se bo mogoče v prihodnje tudi kar najhitreje prilagajati zahtevam tehnološko najzahtevnejših svetovnih trgov.
N. K.
V Gorenju Gospodinjski aparati uvajajo nove, najsodobnejše linije za pakiranje gospodinjskih aparatov (Foto: H. Jerčič)
4. stran ★ DSS CSS
V SREDIŠČU POZORNOSTI
titovo velenje * . 9. junija 1988
JA l/NA RAZPRA VA 0 J A VNA RAZPRA VA
i
Povzetek predloga za spremembe zakona o javnem obveščanju
Predsedstvo OK SZDL Velenje — svet za informiranje
Javna obravnava pobud in predlogov za spremembo zakona o javnem obveščanju SRS
Društvo novinarjev Slovenije je v začetku letošnjega leta oblikovalo pobudo in predloge za spremembo zakona o javnem obveščanju. Izhajajoč iz ocene, da bi bile spremembe lega zakona nesmiselne, če hkrati ne bo prišlo do spremembe določil kazenske zakonodaje. ki omejujejo svobodo obveščanja, so slovenski novinarji predlagali tudi spremembo kazenskega zakona SRS ter zakona o prekrških zoper javni red in mir.
Istočasno je svoje teze za razpravo o spremembi zakona o javnem obveščanju pripravila »skupina za analizo informativnega polja« pri republiški konferenci mladine.
Po štirih mesecih je paket navedenih pobud, predlogov ter odgovorov »pristojnih« republiških institucij priromal tudi v kraje izven Ljubljane. Seveda, tudi na tem nivoju naj bi »pristojni« organ /v našem primeru svet za informiranje pri predsedstvu občinske SZDL) organiziral razpravo h kateri bi pritegnil »širši krog občanov«, ki jih navedena problematika zadeva — Tiskovnemu svetu pri predsedstvu RK SZDL Slovenije, ki bo vse razprave strnil.
Svet za informiranje pri predsedstvu SZDL Velenje je na seji 31. maja oblikoval naslednja stališča:
1.	Svet ni sposoben oceniti kdo sodi v krog občanov. ki ga navedena problematika zadeva obstaja možnost, da vsakega).
2.	V tem trenutku naši družbi, če hoče postali bolj demokratična, to pomeni tudi bolj učinkovita, primanjkuje predvsem pobud za spremembo, ki bodo dosegle javnost in njen odziv r obliki novih pobud.
3.	Minimalni pogoj zažiritve javnosti je zagotoviti sleherni pobudi javno predstavitev, brez »prevajanja« in »strjevanja«. Enako velja za odzive na pobude.
4.	Predlogi za spremembo zakona o javnem obveščanju se objavijo v tedniku »Saš čas- r drugi junijski številki. V naslednjih dveh številkah se objavijo odzivi občanov, ki se hkrati posredujejo tudi tiskovnemu svetu pri predsedstvu SZDL Slovenije.
POZIVAMO OBČANE VELENJA. DA SVOJA MNENJA O KONKRETNIH PREDLOGIH DRUŠTVA NOVINARJEV IN RK ZSMS OZIROMA SVOJE PREDLOGE ZA SPREMEMBO ZAKONA O JAVNEM OBVEŠČANJU POSREDUJEJO UREDNIŠTVU NAŠEGA ČASA ALI NA NASLOV OK SZDL VELENJE.
Predsednik sveta: Ljubiša Sarovič
V	času demokratizacije družbe na vseh področjih, prihaja tudi do sprememb dokumentov, ki opredeljujejo dejavnost obveščanja.
V	javni razpravi so spremembe zakona o javnem obveščanju, ki jih je pripravilo Društvo novinarjev Slovenije, aktivno pa so se nanje številni organi že odzvali.
Veseli bomo naši dragi bralci in poslušalci Radia Velenje, če se boste vključili v to razpravo in nam pomagali, da bomo vsi skupaj, s skupnimi močmi, prispevali, da bo ta naš vodilni dokument res takšen kot si vsi želimo. Sicer pa boste videli, če boste pregledali tole gradivo, da je informiranje zares stvar vseh vas in nas.
Gradiva, ki je v javni obravnavi, verjetno nimate, zato objavljamo povzetek predlaganih sprememb,
vi pa nam sporočite, kaj mislite o njih, seveda pa nam lahko posredujete tudi dodatne predloge. Kot je zapisano že v uvodu, je časa za razpravo malo. Vaša mnenja bomo lahko objavili le v dveh naslednjih številkah Našega časa. Torej, pohitite!
Vsem tistim, ki se boste v razpravo še posebej poglobili, naj povemo, da je bil zakon o javnem obveščanju objavljen v slovenskem Uradnem listu 2 z dne 31. 1. 1986.
In zdaj k predlaganim spremembam.
OBČANI IMAJO PRAVICO, DA OBVEŠČAJO. To določilo mora biti razvidno že iz prvega člena splošnih določb. V 2. členu je treba opredeliti kriterije, ki bodo določali, katera mnenja so
oziroma niso pomembna za javnost. V 6. členu je treba družbeno politične skupnosti oziroma organizacije bolj zavezati za zagotovitev materialnih in drugih pogojev za razvoj javnega obveščanja.
OBVEZNO JAVNO ODGOVARJANJE NA ZASTAVLJENA VPRAŠANJA je potrebno opredeliti v 9. členu, vključno s sankcioniranjem tistih, ki tega ne zagotavljajo.
NOVINARJI SO PROFESIONALNI IN NE DRUŽBENOPOLITIČNI DELAVCI, zato je predlagano, da se iz 12. člena črta, da morajo novinaiji utrjevati socialistično samoupravno družbo ter varovati človekovo dostojanstvo in splošne družbene interese. Kot profesionalce jih
namreč pri njihovem delu zavezujejo načela novinarske etike. Ker morajo veljati enaka načela za vse udeležence v javnem obveščanju, moramo oblikovati in sprejeti KODEKS ETIKE JAVNE BESEDE.
V 13. členu je treba poudariti: Če organi nočejo dati informacij, jih prikrijejo ali dajo neresnične, nepravočasne ali nepopolne, je potrebno takšno ravnanje javno obravnavati in ta stališča objaviti (14. člen).
USTANAVLJANJE IN PRENEHANJE INFORMATIVNIH MEDIJEV
Podana je zahteva, da se pojasni. kateri so »drugi pogoji« za ustanovitev informativne delovne organizacije (17. člen). V 18. členu je dovolj, če je zagotovljena ekonomska upravičenost, vsi ostali pogoji pa so odveč. Iz zakona naj se črta notranja samoupravna organiziranost, ki jo zakon o združenem delu dovolj natančno opredeljuje (22. člen). Prav tako so pravice in dolžnosti ustanoviteljev opredeljene v aktu o ustanovitvi. Zato nikakor ni potrebno, da dajejo soglasje k statutu časopisne, radijske ali televizijske organizacije (23. člen). Naslednji člen pa je treba dopolniti z zahtevo, da mora dati soglasje za začetek postopka za prenehanje informativne organizacije tudi organ upravljanja in svet.
UPRAVLJANJE INFORMATIVNIH ORGANIZACIJ
Če ustanovitelj z zakonom ne bo odgovoren, da zagotavlja materialne pogoje za redno dejavnost časopisnih, radijskih in televizijskih organizacij, naj bo organ upravljanja brez delegatov družbene skupnosti (25 člen). Smiselno s tem pa naj se spremenijo tudi trije naslednji členi. Prevladalo je namreč prepričanje. da je družbeni vpliv na programsko in uredniško politiko zagotovljen že preko obstoječih svetov.
Podana je zahteva po objavi javnega razpisa (29. člen), ki se dopolni tudi z opredelitvijo, da je lahko individualni poslovodni organ (ali član kolegijskega poslovodnega organa) na predlog sveta sočasno tudi glavni in odgovorni urednik (pri tem je potrebno tudi mnenje redakcije).
ČASOPISNI IN PROGRAMSKI SVETI
V	33. členu je podana zahteva po dvodomnosti tega sveta, v katerega je treba poleg delegatov družbene skupnosti vključiti redakcijo. V 33. členu se dopolni, da predlaga, na osnovi javnega razpisa, svet kandidata za glavnega in odgovornega urednika ter daje mnenje o njihovem delu in delu novinarjev. Črta pa se opredelitev o vplivu na uresničevanje programske zasnove, ki je zagotovljena že s predhodnimi členi.
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIKI TER UREDNIKI
Glavnega in odgovornega urednika imenuje oziroma razreši organ upravljanja na predlog sveta. V nasprotju z mnenjem sveta, ju ni mogoče razrešiti ali imenovati. Mnenje, ki pa za organ ni obvezujoče, mora dati tudi redakcija. Kandidat se izbere na osnovi javnega razpisa in programa dela.
EKONOMSKO PROPAGANDNA SPOROČILA
S 46. členom naj bi glavne in odgovorne urednike zavezali odgovornosti, če novinarji kršijo kodeks novinarske etike s pisanjem ekonomsko propagandnih sporočil.
TISK
V	52. členu je potrebno opredeliti tudi druge pogoje za izdajanje časopisa. Ustanovitelj mora zagotoviti materialne pogoje tudi za redno izdajanje časopisa. 57. člen pa se opredeli, da velja časopis za izgotovljenega, ko so trije dolžnostni izvodi (po pismenem nalogu odgovornega urednika) izročeni temeljnemu javnemu tožilstvu.
OBJAVA	INFORMACIJ,
MNENJ, ODGOVOROV IN POPRAVKOV
Opredelitev, da upoštevajo uredništva pri odločitvi o teh objavah poleg programske zasnove tudi »določeno uredniško politiko«, je treba črtati. Ta se namreč ne določa vnaprej po kakšnem aktu, ampak se izgrajuje sproti, v praksi. Predvsem pa neskladnost z uredniško politiko ne more biti zakonit razlog za zavrnitev prispevka občana, saj uredniško politiko oblikuje uredništvo samo. Z njo lahko obvezuje svoje novinarje, ne pa občanov, katerih prispevke je možno zavrniti le, če
nasprotujejo zakonu, ali od širših družbenih organov (ne le uredništev) določenim programskim zasnovam javnega glasila (73. člen). V naslednjem členu je predlagano črtanje opredelitve, da se lahko objava prispevka občana zavrne z argumentom, ker je bil objavljen v drugem javnem glasilu. Izhajati je namreč treba iz temeljnega namena objave — to pa je pomen prispevka za javnost. Torej, če ta ni tolikšna, ga lahko drugo glasilo zavrne že iz tega razloga. Predvidena je tudi uskladitev 76. člena in sicer v smislu, da ugodi časopisni svet ugovoru samo v primeru, če je glavni in odgovorni urednik odločil v nasprotju s 74. členom, pa tudi, če je prekršil določbe 75. člena (obvestil avtorja o zavrnitvi prepozno, brez obrazložitve, prispevka ni objavil v 30 dneh po prejemu.)
77. člen je potrebno dopolniti v smislu, da se pri postopku smiselno uporabljajo določbe zakona o upravnih sporih, pri čemer sodišče praviloma samo odloči o tem, ali je sporni prispevek treba objaviti ali ne.
PREPREČEVANJE ZLORABE SREDSTEV OBVEŠČANJA
Novinarji predlagamo črtanje drugega odstavka 97. člena, če pa bo ostal, naj se glasi: »Objavljanje informacij, ki imajo za posledico odgovornost po zakonu.« Prav tako je predvideno črtanje prve točke naslednjega člena, saj novinarji menimo, da so vse inkriminirane dejavnosti obsežene v drugi točki. Če prva ostane, je potrebno limitirati število organov in njihovih predstavnikov, katerih ugled se brani. Hkrati naj gre le za informacije, ki so bile objavljene z očitnim namenom žalitve SFRJ, SRS, druge republike in pokrajine. Preprečiti je potrebno tudi avto-matizem in sicer naj javni tožilec ukrepa v dogovoru s prizadetimi in ne po uradni dolžnosti.
KAZENSKE DOLOČBE
Novinarji menimo, da je predvidena denarna kazen, za tiste, ki informacij ne dajo, simbolična. Odgovornost virov informacij je treba bistveno bolj zaostriti tudi v kazenskih določbah. Podobno pa velja tudi za glavne in odgovorne urednike, ki kršijo prej nanizane člene.
Iz gradiva povzela M. Zakošek
Sindikalni aktivisti so v soboto v Topolšici pozdravili predsednika ZSJ Marjana Orožna.
stim, ki stojijo v tem času pred sindikatom. Dogovorili so se za obravnavo gradiva za razširjeno sejo republiškega sveta ZSS, ki bo 24. junija, oceno dela zveze sindikatov po 11. kongresu, usmeritve za delovanje sindikata v prihodnje in za sindikalni program zagotavljanja socialne varnosti delavcem.
Velenjski sindikat ima na voljo še dva termina za izobraževanje v Radovljici, ena skupina od 13. do 17. junija in druga od 16. do 18. junija, pregledali so operativni program dela Občinskega sveta in predsedstva, ter spregovorili o oblikah in metodah dela občinske organizacije in sindikalnih organizacij.	(mkp)
V Žekovcu za Ptujski festival
Letošnji festival domače zabavne glasbe Ptuj '88 bo od 2. do 4. septembra. Zanj se je prijavilo rekordno število ansamblov, kar triintrideset. Nekateri bodo morali še prej na avdicijo, ena izmed njih bo to soboto (11. junija) tudi v Žekovcu ob organizaciji RTC Golte.
Pričeli bodo ob 15. uri. Tu bodo skušali dobiti popotnico za Ptujski festival naslednji ansambli: Majolka, Lipa, Mitje Kapša, ans. Vinka Cverleta, brata Poljanšek, Podkrajski fantje in ans. Sušeč.	(vos)
Smučarji, pridite na občni zbor
Smučarska sezona je že zdavnaj za nami, no, pa je sedaj čas, da člani Smučarskega kluba Velenje ocenijo in se dogovorijo za nadaljnje delo. Jo bodo storili v soboto, 11. junija, ob 9. uri v Domu DPO v Šentilju. Šentilj so si izbrali, ker so v tem kraju zelo prizadevni člani njihove tekaške sekcije. Ljubitelji smučanja in člani, udeležite se zbora, vabijo vas. (vos)
Seminar za sekretarje ZK v Kumrovcu
Med sindikalne aktiviste je prišel tudi novi predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Marjan Orožen. Podal je aktualne družbenopolitične razmere v družbi in se dotaknil socialnega programa. Posebno je poudaril, da družbeni napredek ni odvisen od rasti cen, ampak produktivnosti. Zavzel se je za celovit socialni program, ne tak. v katerem bo opredeljeno samo nadomestilo za začasno brezposelnost, ampak za takega, v katerem bo vsak videl možnost, da si z delom omo-gočiživljenje. »Človek, delavec, član sindikata, ne sme ostati prepuščen samemu sebi. Če bo sindikat zaščitnik interesov delavca,
Pospešiti aktivnosti za prestrukturiranje gospodarstva
Srečanje mladih Gorenja
V začetku družabna, športna srečanja mladih so v desetletju in pol prerasla v bolj delovna srečanja mladih delavcev Gorenja, ki se srečajo vsako leto in postopno podrobneje spoznavajo posamezna delovna okolja Gorenja.
Letos se bo okrog 150 mladih zbralo v Bihaču, v najmlajši Go-renjevi delovni organizaciji, v Gorenju Bira. v soboto, 18. junija, ko bodo v tovarni imeli delovni dan, se bodo po ogledu proizvodnje zbrali na programsko-volilni konferenci. Popoldan se bodo z nekaterimi vodilnimi delavci Gorenja pogovarjali še o kadrovanju v celotnem sozdu, pa o izobraževanju, informiranju, družbenem standardu.
Zvečer bodo srečanje zaokrožili z družabnim srečanjem.
dr
V soboto je bil v Kumrovcu celodnevni seminar za sekretarje osnovnih organizacij Zveze komunistov, predsednike konferenc ZK, predsednike raznih komisij, ki delujejo v tej organizaciji in člane občinskega komiteja.
Govorili so predvsem o aktualnih nalogah, ki so pred komunisti pri uresničevanju sprejetih programskih usmeritev.
Med aktivisti tudi novi predsednik ZSJ Marjan Orožen
Na dopoldanskem, plenarnem delu seminarja, ki je potekal skupaj z mozirskimi komunisti, je podal član predsedstva CK ZKS Slavko Soršak najaktualnejše informacije in naloge, ki izhajajo iz usmeritev sprejetih na konferencah ZK Slovenije in Jugoslavije. .
Sledilo je delo po skupinah, kjer so se konkretno dogovorili za uresničevanje operativnih nalog, ki izhajajo iz usmeritev občinske konference ZK. Predvsem se morajo komunisti v vseh okoljih odločneje vključiti v akcije obračuna z vsem, kar ni dobro. Povsod se morajo bolj zavedati, da smo za svoj razvoj odgovorni sami. Kjer še ni jasnih razvojnih programov, jih je treba oblikovati in storiti vse, da jih tudi uresničimo. Pomembne naloge imajo komunisti tudi na področju prostora in ekologije, še posebej veliko pa na področju prestrukturiranja gospodarstva. Poudarjati moramo, da nam trenutno veljavna filozofija preživetja ne zagotavlja preživetja niti nam samim, kaj šele našim bodočim rodovom. Zgolj govorjenje o tem, to delamo že nekaj časa, ni dovolj. Potrebne so odločne akcije. Podobne naloge imamo v občini in vanje se morajo vključevati tudi komunisti na področju drobnega gospodarstva, ki ga doslej še nismo znali prav izkoristiti, predvsem pa nam v družbenem proizvodu občine, predstavlja mnogo preskromen delež. Tudi na tem področju je treba izkoristiti znanje in kadre ter jih usmeriti v ustanavljanje novih obratovalnic. Zelo konkretne naloge so sprejeli komunisti tudi za področje inovativne dejavnosti, ki mora postati sestavni del našega
Posvet, ki ga je v soboto v Topolšici pripravil Občinski sindikalni svet Velenje, oinmjn pa je bil predsednikom sindikalnih organizacij, članom Občinskega sveta ter članom odborov za inventivno dejavnost pri občinskem svetu in raziskovalni skupnosti je bil dobro obiskan.
Uvodoma so jiKsotm z zanimanjem prisluhnili dr. Matjažu Muleju, ki je spregovoril o uresničevanju strategije inovacijske družbe. Prihodnost je v novostih, ne rutini, je poodaril in tisto, kar je pri nas še vedno stalna praksa — da »eni mislijo, drugi delajo«, bo treba zamenjati z »vsi mislijo, vsi delajo«. Drugačna miselnost utira pot naprej v spoznanje, da inovatorstvo ni konjiček, ampak zelo resna poslovna funkcija.
človeka, bo zrasel tudi njegov ugled.«
Zadnji ukrepi in njihov vpliv na gospodarjenje v naši občini globoko zadevajo tudi sindikalne aktiviste. To je bilo razvidno iz živahne razprave, ki je sledila informaciji. Podobno je sprožila tudi informacija o prispevnih stopnjah za družbene dejavnosti. Ne brez razloga, saj so te v občini Velenje med najvišjimi v Sloveniji.
Sicer pa je bil posvet namenjen tudi nadaljnjim aktivno-
Komunisti so govorili o konkretnih nalogah, ki izhajajo iz sprejetih usmeritev na občinski, republiški in zvezni konferenci ZK
življenja in dela, za področje družbenih dejavnosti in krepitve materialne osnove dela, brez katere ni razvoja. S svojimi aktivnostmi pa se vključujejo tudi v prizadevanja za izboljšanje kadrovske strukture v občini.
Komunisti so z zanimanjem prisluhnili predavanju predsednika velenjske občinske skupščine Draga Suleka. ki jim je predstavil takoimenovani »Program Q« — program razvoja občine Velenje. Predsednik izvršnega sveta Miran Arzenšek pa jih je seznanil z doseženimi štirimese-čnimi rezultati gospodarjenja ter podal oceno sprejetih novih ukrepov za občino Velenje.
Vsi skupaj pa so nato govorili še o najaktualnejših trenutnih nalogah v občini Velenje.
Mira Zakošek
9. junija 1988
titovo velenje
ZANIMIVO
nas cas*_stran5
	Mimo
AjcS	škari i
um.
> vppoie-e0 5&.S8URS.
'18	»>	»g :t) SC
SGOO SAKSS SJGMJfcVi j£.*£

Pošti v razmislek
Poštne usluge pri nas capljajo za ostalim gospodarstvom. Lep primer za to je odpra vljanje pošle, če ga primerjamo med Titovim Velenjem in Novim mestom. Tale
posnetek, narejen 21. maja v Novem mestu, to dokazuje. Pri njih gre pošta naprej še isti dan. če je oddana v nabiralnik do 19. ure in ob sobotah do 15. ure v Titovem Velenju, če jo oddale ob delavnikih do 18.30 in ob sobotah do 12. ure. Ker pa na nabiralnikih ni nalepk je težko ugibati, kdaj gre pošta naprej. V Novem mestu gre tudi ob nedeljah in praznikih, le oddati jo je treba do 10. ure dopoldan. V Titovem Velenju v nedeljo oddana pošta ne gre naprej. Tudi takšne usluge bogatijo Slovenijo, našo deželo. Kaj pa o tem sodijo naši poštarji?
L. Ojsteršek
Mimogrede
Mesarija T. Prekoršek v Titovem Velenju si že vseskozi prizadeva za urejenost lokala, kvaliteto ponudbe in korekten odnos do strank. To
HUflLfl 'LEPA
SE PRIPOROC. r-
MESARIJA T,PREKOPA« TITOUO uelenjf;
1923 11.05 88 13 - *
k9 D i.IVk9 Dih 1,510 069,50 0104.95
77 77 i * 104,35 HUflLfl LEPA
SE PRIPOROCRMO
kaže tudi račun, ki ga prejme vsak kupec. Na njem so vidni dan, ura in minuta postrežbe, cena in vrednost prodanega blaga, na koncu pa sta še pripisa: Hvala lepa. Se priporočamo. Na videz drobna pozornost, ki pa bi jo lahko z malo dobre volje uvedla še druga podjetja in posamezniki pri svojem poslovanju s strankami. Posebno sedaj, ko smo sprejeli program kvalitete v občini Velenje na vseh področjih življenja in dela.
M. Ž.
PISMA BRALCEV. PISMA BRALCEV
Podpiramo gradnjo skakalnic
Krajani Starega Velenja in prepričan sem tudi Titovega Velenja ter občine smo veseli vsakega uspeha v našem kraju.
Tako smo se krajani Starega Velenja oddahnili, ko smo po večletnih prizadevanjih le dobili in sprejeli revitalizacijski načrt Starega Velenja, saj je to osnova po kateri se bo Stari trg lahko hitreje razvijal.
Pomanjkanje denarja, premalo zagnanosti in iznajdljivosti so razlogi, da se je v štirih letih uredila le obvoznica in s tem zmanjšal promet v Starem trgu. Obnovljeni pa sta tudi prvi zgradbi — Era Železnina in sedež Obrtne zadruge.
Krajani smo se združili tudi ob akciji toplifikacije krajevne skupnosti, kjer smo le z vztrajnostjo, udarniškim delom in ob širši podpori uspeli taplificirati domove krajanov, pozneje pa so se vključevali tudi družbeni objekti. Brez problemov ni šlo. Le te smo premagali z razumevanjem. sodelovanjem in zagnanostjo. Leta 1986 je krajevna skupnost dala soglasje k izgradnji 75-metrske skakalnice ob lokaciji že zgrajenih skakalnic. Bili smo pokrovitelj vsakoletne tekme za pokal Krajevne skupnosti
in redno spremljamo delo SSK, tako smo lahko dali podporo prizadevanjem kluba. Sodelujemo tudi s Kulturnim centrom ob reševanju problematike gradu. V istem letu smo z udarniškim delom in ob pomoči komunalne skupnosti obnovili peš pot na grad iz smeri Starega trga.
Ob rudarskem prazniku je bila otvoritev 55-metrske plastične skakalnice in zasajena prva lopata za izgradnjo 75-metrske skakalnice kot osnova za ureditev republiškega skakalnega centra.
Zadovoljni smo in podpiramo ureditev peš poti iz centra Titovega Velenja na grad, ureditev gradu in okolice, tako da bo grad zares videti ur.ejen, razsvetljen, čist in obdan z okrasnim drevjem in grmičevjem (ne z grmovjem) in cvetjem (ne s koprivami in plevelom).
Prizadevati si moramo, kar se da, da uresničimo tudi revitalizacijo starega jedra naselja in tako poravnamo dolg do preteklosti in omogočimo bodočim rodovom doživljati to preteklost.
Urejeno pobočje skakalnic ne more zmanjšati zgodovinskih vrednot, videz in predvsem življenje in dejavnost v Starem trgu, ob in na Gradu, zato smo v
krajevni skupnosti lahko rekli republiški skakalnici center DA.
V krajevni skupnosti si prizadevamo razvijati dobre odnose, zlasti med sosedi, da si le ti kar se da med seboj pomagajo. Žal smo v zadnjem času priča sosedski nejevolji vodilnih delavcev v kulturnem centru, ki si ne prizadevajo pomagati razvoju sosednjega Smučarskega skakalnega kluba.
Na razširjeni seji sveta krajevne skupnosti smo ob razgrnitvi osnutka ureditve grajskega hriba spregovorili tudi o sproženi polemiki ob gradnji skakalnic in ugotovili, da nasprotovanje ureditvi skakalnic ni utemeljeno, obsojanja vreden pa je način takega vodenja polemike po časopisih.
Podoben pristop delavcev Kulturnega centra k ureditvi celotnega grajskega hriba bi bil bolj dobrodošel vsem velenjča-nom in kulturni skupnosti koi pa »naštevanje napak« Smučarsko skakalnemu klubu.
Vodstvo krajevne skupnosti smo pripravljeni prispevati svoj delež k razvoju dobro-sosedskih odnosov in ustvarjanja pogojev za uspešno delo obeh dejavnosti.
Za krajevno skupnost: Ivan Kadliček
Strel v lastno skledo
S piscem pod psevdonimom U. Hrust in z njegovim prostim strelom, ki je izšel v Našem času v številki 18., na strani 7, bi se popolnoma strinjal, če, seveda, ne bi s svojim prostim strelom ciljal v lastno skledo.
Ko se samo spomnim, s kakšnimi težavami, smo si stari Ve-lenjčani zgradili mestno toplotno ogrevanje. Koliko odrekanja in koliko udarniških ur smo opravili v štirih letih. Priznam, da smo velikokrat pričeli graditi tudi brez gradbenega dovoljenja. Tudi zato, ker v začetku nismo imeli toliko denarja, da bi investicijo v celoti pokrili, kot zahteva zakon. Če ne bi delali tako, bi še danes ne ogrevali stanovanj, denar pa nam bi požrla inflacija. Smo pač tvegali in profitirali!
Takrat se ni tako zapletalo kot se zapleta letos pri izgradnji peš poti na velenjski grad. O tej poti smo pisali že v lanskem rudniškem Informatorju. Res pa je, da tedaj še ni bilo nove metle pri Kulturnem centru Ivan Napo-tnik.
Na gradnjo poti smo se pripravljali, ko sem bil jaz še predsednik sveta in kasneje skupščine krajevne skupnosti Staro Velenje. Da je bila gradnja potrebna, ni bilo d^oma; bil je pravzaprav skrajni čas, da se pot na grad uredi kot se spodobi.
Gradnja poti je res stekla, toda pred dnevi je dobil izvajalec s strani Kulturnega centra Ivan Napotnik iz Titovega Velenja obvestilo, da mora dela takoj ustaviti, zavarovati. In to sedaj, ko so tri četrtine poti že zgrajene.
Izvajalec je izjavil, da se ne bo bodel z novo metlo v Kulturnem
centru in bo dela ustavil. Kdo in kdaj bo dela končal, je še preura-njeno reči. Kakorkoli že, stroški se bodo še samo povečali.
Pa se lotimo še skakalnice. Smučarji imajo svojo domovinsko pravico nad Vilo Bianco že od leta 1955. Takrat so začeli graditi 30-metrsko skakalnico. V gradu še ni bilo muzeja, ampak je stanovalo 25 strank, v glavnem so bile to rudarske, delavske družine. Rudnik je dal pobudo za ustanovitev rudarskega muzeja in potem tudi finančno podprl obe dejavnosti. Lahko rečemo, da je tudi na pobudo in s finančnimi sredstvi RLV nastal sedanji kulturni center. Res pa je, da tedaj še ni bilo kulturnikov sedanjega kova, kot je razvidno iz »Prostega strela«. Takrat smo poznali čisto drugačne matematične formule za naše izračune kot pa sedaj. Ko pa razčleniš formulo, objavljeno v Našem času, dobiš takšen rezultat: bla, bla bla!
Seznam skakalcev, ki so se kalili na smučarskih skakalnicah na Vilo Bianci je zelo dolg. Lahko rečemo, da se je Smučarsko-skakalni klub iz Titovega Velenja razvijal samo na račun svojega podmladka. Skakalcev niso »uvažali«, kot se to dogaja v nekaterih drugih velenjskih športnih klubih. Mogoče to koga moti; domačini smo bili že od nekdaj trn v peti ... Že pokojni Stanko Bloudek je potrdil, da je teren na Vili Bianci primeren za gradnjo večjih skakalnic. Zato se je tudi začela graditi 75-metrska skakalnica, ki naj bi bila prevlečena s plastiko. Planiški komite je prispeval 16 starih milijard za plastiko, smučarski delavci pa sp dali svoj delež z udarniškim de-
lom; opravili so zemeljska dela in teren že zatravili. Nastaja torej nov slovenski športno-turistični center, kjer bo možno skakati v vseh letnih časih.
Pa so kulturniki zagnali vik in krik tako proti peš poti, kakor proti skakalnici in to zdaj, ko sta objekta tik pred otvoritvijo. Je tega kriva »nova metla« v Kulturnem centru Ivan Napotnik v Titovem Velenju?
Sicer se gradi tako kot se danes pač gradijo negospodarske investicije. Zakon določa, da mora investitor imeti zagotovljena finančna sredstva v celoti, vprašam vas pa, kdo. ki danes gradi, še lahko ima toliko denarja? A dajemo za nerazvite, samo iz naše občine 321 starih milijard, več kot milijardo na en delovni dan . . .
Kulturnike moti stolp skakalnice, ki bo viden iz Titovega Velenja samo iz enega zornega kota ali pa iz helikopterja, ne motijo pa jih še vedno vidni sledovi kljukastega križa (ostanka druge svetovne vojne) na zadnem stolpu velenjskega gradu, ki so vidni podnevi in tudi ponoči v mesečini.
Na koncu naj še rečem, da gradnjo peš poti in skakalnice podpirajo tudi sedanji odborniki krajevne skupnosti Staro Velenje.
S tem pismom odprto podpiram gradnjo oziroma dokončanje del na peš poti na grad in na 75-metrski skakalnici. To gradimo za našo mladino, star kitajski pregovor pa pravi: če hočeš nekaj vlagati, da se ti bo obrestovalo v sto letih, vlagaj v mladino.
L. Ojsteršek Titovo Velenje
Gril zrezek v lepem »kosu«
Gotovo bi bila občanka, ki je 31. maja kupila v Erini tržnici Po-murkin »GRIL ZREZEK« kar nekaj časa skakala po eni nogi, če bi ji bil ta pade1 na drugo. Pa ji na srečo ni. Kljub temu pa ji je verjetno zaprlo sapo. ko je paket odprla. Namesto štirih globoko zmrznjenih zrezkov, je bila i' zavitku lesena deska. Da. lesena deska! Da. prav ste prebrali! Z dobrim kosilom ni bilo nič, deske pa tudi za kurjavo ni mogla porabiti, ker pač v mestu v glavnem kuhamo na plin ali elektriko. Verjetno pa bi jo bila v trenutku presenečenja ali jeze. vrgla komu v glavo, pa ga na srečo ni bilo blizu.
Naslednji dan se je vrnila v Tržnico, kjer so ji zrezek zamenjali in ker je šlo za redek ali pa tudi ne? — dogodek, nas je poklical poslovodja tržnice Tine Podpečan. Povedal je. da je »GRIL ZREZEK« tovarniško zaprl. Na njem smo prebrali datum proizvodnje 11. S. 1988. teža pravega zrezka je. kol piše na ovitku, 400 gramov, lega trdega, seveda smo ga stehtali, pa je bila 350 gramov.
Po besedah poslovodje so morali takšen Pomurkin (ne)zrezek dobili. Pa ni bil začuden kot mi. Velikokrat se zgodi, kaj podobnega: recimo, da v kartonu 12 steklenic (in to žganja ali konjakaI manjka ena (takšni tudi nimajo kontrolnih listkov) in podobno.
m,-
Ji
h p - - -H i, <■ v
K
■h p T ■ fj w *

§fe
m m
Poslovodja Tine s Pomurkinim neizvirnim GRIL ZREZKOM
(vos)
Divji prašiči, bodite mirni!
Življenje je pač takšno. Vsakodnevno se dogajajo nepravilnosti, pa vse drugo kar razburja občane, povzroča nejevoljo, nerganje, vse skupaj daje seveda možnost pritožbe. Ali to možnost znamo izkoristiti? Ob vsej nejevolji največkrat ne. Lep primer so divji prašiči v mozirski občini. Po zakonu je to lovsko področje gojitveno, torej je odstrel omejen in predpisan. Mimogrede, lovci predpisanega odstrela iz leta v leto ne uresničujejo. O vsem tem več prihodnjič, danes pa tole. Prašiči kot prašiči povzročajo veliko škode. Na urejenih planinskih pašnikih, predvsem pa na poljih v nižinskih predelih, na koruzi in drugih posevkih. Lovci se trudijo, kmetje razburjajo, se kregajo in obtožujejo. Na vsakem koraku je slišati pritožbe zaradi premajhne odškodnine, ki jo seveda vsak vrednoti po svoje, točnih ocen in podatkov pa vendarle ni na voljo. Tudi uradnih pritožb ni! Kako in zakaj torej ukrepati in pomagati?
Podobnih primerov, vrednih upravičenih in neupravičenih pritožb je v mozirski
občini tudi sicer dovolj, zato je prav »razveseljiv« naslednji podatek. Lani komisija za prošnje in pritožbe SR Slovenije ni prejela niti ene prošnje ali pritožbe iz mozirske občine, in občina Mozirje je edina slovenska občina, iz katere ni bilo niti ene pritožbe. Iz drugih jih je na stotine. Res bi bilo zanimivo vedeti kaj to pomeni?
Pršut za potrošniški svet
Problematika delovanja potrošniških svetov je več ali manj znana, jasna je tudi dokaj neopredeljena vloga, bolje rečeno njihov vpliv na razreševanje zadev, kar je v današnjih časih še bolj poudarjeno. Pa vendarle. Večina potrošniških svetov mozirske občine je komiteju za gospodarstvo in družbeno planiranje SO Mozirje poslala svoje želje, pripombe in zahteve. Utemeljene in neutemeljene, vse skupaj bo komite proučil in primerno ukrepal.
Ob tem pa tole. Težave delovanja potrošniških svetov so znane vsem, včasih pa posamezne zahteve in želje že J presegajo skupna hotenja.
Zgodilo se je v enem izmed krajev mozirske občine. Na seji sveta so člani spregovorili o vseh pomanjkljivostih preskrbe in opredelili svoje želje. Med drugim je bila izrečena pripomba, da v trgovini ni pršuta. Trgovina je prisluhnila željam in zagotovila pršut. Toda. Edini kupec pršuta je bila članica potrošniškega sveta, kam so romali ostali kosi dragocenega mesa si lahko mislimo.
Izpuhtele odplake
Varstvu okolja v mozirski občini namenjajo vse več pozornosti, precej je uspehov in še večjih bo. Ena od nalog je praznjenje greznic, zlasti ob družbenih objektih. Zmogljivosti za to so na tem področju premajhne, zato je treba poklicati na pomoč usposobljeno in opremljeno komunalno organizacijo (tudi iz Celja). Ta naj bi poskrbela za odvoz odplak na ustrezno mesto. Vendar. Ko poklicano vozilo napolni cisterno (denimo v Nazarjah) in jo odpelje na »to mesto«, ne mine 15 minut, pa se že vrne prazno. Kje je torej »to mesto«, ali drugače: so odplake iz samega strahu pred občinskimi ukrepi izpuhtele v rekordnem času, ali nemara zaradi čiste ljubezni do lepega okolja?	j
0 skakalnici tudi urbanistična inšpekcija
Dalj časa sem razmišljal o tem, ali je treba še kaj doreči k zadnji zelo vroči temi, velenjski 75-metrski skakalnici, ali ne. Menim, da je potrebno. Ne toliko zaradi bralcev Našega časa, ki so s to temo verjetno že prenasiče-ni, ampak predvsem zaradi nekaterih predhodnih, verjetno pa tudi bodočih piscev člankov v zvezi s skakalnico.
Če na kratko opišem delo urbanistične inšpekcije v zvezi s to gradnjo. Urbanistična inšpekcija je v letu 1987 po uradni dolžnosti izdala Smučarsko skakalnemu klubu (SKK) odločbo o ustavitvi gradnje oziroma gradbenih del na območju skakalnice. Ta klub je namreč takrat pričel postavljati shrambo za orodje (leseno barako pod pobočjem) in izvajati pripravljalna zemeljska dela na pobočju. Dela so bila začasno ustavljena in sicer tako dolgo, dokler si SSK ni pridobil potrdila o priglasitvi omenjenih del, ki ga je izdal Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja.
Rečeno je bilo, da za ta dela skladno z zakonom; zadostuje potrdilo za postavitev zaletnega stolpa oziroma zaletišča skakalnice pa lokacijsko in gradbeno
dovoljenje. SSK je dejansko napravil napako oziroma prišel navzkriž z Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostoru (Ur. list SRS št. 18/84), ko je pričel z montažo zaletnega stolpa, ne da bi si predhodno pridobil vsa potrebna — prej omenjena — dovoljenja. Zakaj je do tega prišlo, pa smo lahko prebrali v eni preteklih številk NČ, v prispevku, ki ga je podal SSK.
Urbanistična inšpekcija je skladno z zakonom, na osnovi prijave Kulturnega centra Ivan Napotnik Titovo Velenje (mimogrede, Kulturni center Ivan Napotnik je prav tako zaradi »črne gradnje oziroma rekonstrukcije peš poti na velenjski grad v postopku, tako kot SSK) in po uradni dolžnosti izdala odločbo o ustanovitvi montaže zaletnega stolpa. Ta dela so ustavljena in je o tem obveščen tudi IS Sob Velenje. SSK pa sestavlja elemente stolpa na tleh, ki jih bo (po vsej verjetnosti po pridobitvi dokumentacije) kasneje lahko v krajšem času sestavil.
Nisem imel namena pisati zgolj o tem, kako je urbanistična inšpekcija ukrepala z omenjenima »črnima gradnjama«, ker o svojem delu poročamo samo IS
Sob Velenje oz. Skupščini občine Velenje in drugostopenjskemu inšpekcijskemu organu, pač pa zato, da opozorim še prihodnje laične pisce v zvezi z velenjsko 75-metrsko skakalnico. Ta objekt se ne gradi na I. kategoriji zavarovanja naravne in kulturne dediščine, ampak na območju, ki se ureja z Urbanističnim redom občine Velenje (Ur. vestnik občine Velenje št. 3/84). Ta odlok govori o zaščiti naravne in kulturne dediščine območja velenjskega gradu, kjer je zajeto 5 pare. št. omenjenega območja, nikakor pa ne parcelne številke na sosednjem hribu, kjer se gradi zaletni stolp.
Urbanistična inšpekcija ni mogla ukrepati drugače kot je, niti ne tako kot si nekateri želijo, da bi objekt enostavno odstranila.
Torej, prostorski plan občine Velenje za obdobje 1985—1990 lokacije, kjer se je pričel graditi zaletni stolp 75-metrske skakalnice, ne obravnava kot zaščiteno območje naravne in kulturne dediščine I. kategorije. Podatke je možno preveriti pri za to pristojnem organu občine Velenje.
Pojasnilo je dobronamerno, namenjeno tudi vsem bodočim piscem o tej temi.
Urbanistični inšpektor Ivo Petrovič
6. stran * HSS CBS
ZANIMIVO
titovo velenje *	9. iuniia 1988
Kdo lepi brez lepila?
Je Vinko Rejc trkal na napačna vrata?
Ni nas iskal on, mi smo poiskali njega. Tole v uvodu je zato, da že na začetku odgovorimo tistim, ki nas to sicer niso vprašali, jih pa močno zanima. Šli smo na njegov dom, v Metleče. Šli bi v TUŠ, kjer dela, pa smo vedeli, da ga ne bi našli, ker je v bolniški. Dogodki o katerih bomo pisali so ga spravili tako daleč. Zbolel ne na živcih. Zaradi najrazličnejših pripetljajev, razprtij, nemogočih odnosov, očitkov, dogodkov v zvezi s priznanjem inovacijskega predloga. Izdali so ga živci. (Ni torej nor, kot je rekel eden od tistih, s katerimi smo se skušali pogovarjati o Vinku Rejcu kot človeku. Pravzaprav je vprašal, če vem da je nor.) Zdravil se je v psihiatrični bolnišnici v Vojniku, okreval v sanatoriju v Ravnah, se spet vrnil na delo, sedaj pa je že dva meseca doma.
Smo že omenili njegovo ime? Vinko Rejc. Ob vsem se bomo lotili precej splošne teme. Verjetno ni osamljena. Ko govorimo o inovacijah, koristnih predlogih, tehničnih izboljšavah, govorimo o tem skorajda z veliko začetnico, ker jim pripisujemo ogromen pomen. In prav je tako. A največkrat se ob tem pogovarjamo tudi o pravilnikih, ki naj bi z nagradami spodbujali razmah ino-vativne dejavnosti. Premalokrat pa spregovorimo tudi o demoti-vacijskih momentih pri tem. O tem, da veliko inovatorjev za predloge, ki jih uvajajo v proizvodnjo, ne dobi toliko kot bi moralo, da nekateri predlogov nikoli ne dobijo priznanih. Nekaj zaradi nevednosti, nekaj zaradi .. .
Vinko Rejc je eden tistih, ki je prepričan, da se mu je pri tem zgodila velika krivica. Tako prepričan, da bo pravico iskal na sodišču. Gre za delavca Tovarne usnja Šoštanj, natančneje delavca na pestingu. Začnimo pri koncu. Vinko Rejc je 9. marca letos vložil na sodišče združenega dela v Ljubljani tožbo za priznanje inovacijskega predloga in izplačilo odškodnine. Tožena stranka je Industrija usnja Vrhnika, temeljna organizacija Usnjarna Vrhnika. Predmet tožbe pa je inovacija »Lepljenje kož na steklo brez lepila.«
Svoj predlog do katerega se je dokopal pri delu na pestingu, je najprej ponudil svoji temeljni organizaciji — Tovarni usnja Šoštanj. Od nje ni bilo nobenega odziva. Zato seje 13. aprila 1984 osebno obrnil na tovariša Braneta Jereba, strokovnjaka, vodilnega delavca, ki je zaposlen v temeljni organizaciji Usnjarna Vrhnika. Potem je bil zaradi svojega predloga pri tem tovarišu še velikokrat. A brez učinka.
Leta so tekla, Vinko Rejc pa je bil na začetku. Nobenega odgo-
vora, nobenega pojasnila, nobenega odziva. Vse do lanskega leta, ko sta se Vinko Rejc in njegova žena oglasila pri direktorju IUV tovarišu Strgarju. Ta je zadevo predal naprej in posredoval, daje Vinko Rejc dobil aprila lani odgovor, da je komisija za inovacije predlog obravnavala in ugotovila, da ta vsebuje rešitve in omogoča prihranek pri sušenju kož, zmanjšuje porabo materialov in energije in odpira še druge možnosti racionalizacije postopka izdelave usnja. (Dokazi: prijave tehnične izboljšave koristnega predloga 10. aprila 1984, z dodatkom 23. 5. 1984 in 11. 4. 1984 ter dopis IUV temeljne organizacije Usnjarna Vrhnika — komisije za inovacije dne 2. 4. 1987).
Lani je Vinko Rejc odločno zahteval, da se zadeva razreši. Nekateri so res mislili, da se bo. Ker je bil Vinko Rejc zaradi bolezni v precej čudnem stanju, manj pozoren na dogajanja okoli sebe, še manj pa na dogajanja v zvezi z inovacijo, je podpisal dokument, na katerega ni bil po-zorn. Tako trdi Vinko Rejc. Posledica ali rezultat tega podpisa pa denar. 14. januarja letos je dobil — ne to, kar je iskal, ampak nakazilo »veliko« 166.945 dinarjev kot odškodnino za inovacijo.
Glede tega podpisa, smo se pogovarjali — neuradno — tudi z Andrejem Vovkom 14. maja letos, ko smo šli v TUŠ poizvedet, kaj je posebna komisija sklenila. Zato — neuradno. Takrat nam je Anrej Vovk rekel: »Za tisti papir, ki ga je podpisal in po katerem mu je bila priznana nagrada v višini 17 starih milijonov lahko rečem, da sem mu ga osebno nesel podpisat in mu ga tudi prebral. To, da ni vedel kaj podpisuje, ni res. Sicer pa ta inovacija Rejca ni naša stvar, ni stvar TUS-a, ampak Vrhnike. Pri nas smo mu to inova-
+ &
Vinko Rejc in kup dokaznega materiala; »Je inovacija moja, ali___«
cijo priznali. Gre pa — to je moje osebno mnenje — za minimalni prihranek. Rečem pa lahko to, da smo mi zaradi Rejca že toliko presedeli skupaj, da je kvečjemu on kaj dolžan nam, ne mi njemu.«
Vinko Rejc je 26. januarja letos vložil na delavski svet zahtevo za varstvo pravic. V svoji pritožbi je navedel, da ne soglaša z odločitvijo, ker ta ne upošteva dejanskega stanja, ker ni bilo sklenjene pogodbe o odškodnini, ker ekonomski učinek ni bil izračunan, in ker mu ni priznana inovacija od dneva vložitve predloga, ampak samo za čas od junija 1986 do junija 1987.
In kako je odločil delavski svet? Zahtevo je zavrnil kot neutemeljeno. Vendar pa je v sklepu prvič navedeno, da mu je bil inovacijski predlog sicer priznan, a v višini 15 odstotkov in to kot so-avtorski delež. V tem sklepu je zapisano še, da je inovacijski predlog priznan Branetu Jerebu, kot predlagatelju, in to v višini 65 odstotkov.
Oziroma dobesedno: »Nadomestilo, ki je bilo tovarišu Rejcu odmerjeno na seji 30. 10. 1987 (že omenjenih 17 starih milijonov) ni nadomestilo za njegov predlog, pač pa komisija za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge pri obravnavi inovacijskega predloga tovariša Jereba — >suše-nje barvnega usnja na pestingu< — menilo, da je inovacija tovariša Rejca odprla nekatere možnosti za iskanje dodatnih rešitev in ena od njih je prav inovacija tovariša Jereba in je zato tovarišu Rejcu neodvisno od njegovega dosedanjega predloga priznala udeležbo tudi v inovaciji tovariša Jereba.«
Vse to je sicer možno. Recimo Rejc, ki je delal na pestingu in je
postopek dobro poznal, je »po-gruntal« kako bi se dalo zadevo rešiti. Zmanjkalo pa mu je znanja za vse, kar je potrebno od prijave naprej. To je možno. Od tu pa je lahko vse obdelal Jereb. Kot strokovnjaku mu znanja gotovo ne manjka. Potem verjetno ne bi smelo biti nič spornega.
Je pa pri tem pomembno tudi drugo razmišljanje. Namreč, Rejc je inovacijski predlog vložil že aprila 1984. leta, vendar se njegov predlog ni obravnaval. In to kljub urgencam, kar tri leta. Rejc pravi: »Moj predlog je lahko v tem času tisti, ki ga je poznal, na tak ali drugačen način tudi zlorabil. Govorijo in pišejo v sklepih tudi, da se moj predlog v praksi ne uporablja. Vem pa, da je bil postopek v Tovarni usnja Šoštanj že uveden, čeprav brez mojega dovoljenja.« Je pa še tretja stvar. To, da ne gre Vinku Rejcu pri vsem skupaj za čisto nič drugega kot za priznanje. Za priznanje, da je nekaj naredil, da je nekaj pogruntal. Nekaj koristnega. On. Ne gre mu zato, da bi obogatel. Kateri inovator v združenem delu je pa že? Gre pa zato, da ga v vseh teh letih, ko išče pravico okoli ni nihče poklical, mu rekel lepo besedo, mu dai priznanje. Rejc bi bil tega bolj vesel kot kupov denarja. Zato se je odločil, da si bo priznanje poiskal sam. Tako je rekel. Na sodišču. Tudi za ceno zdravja. Veliko ga je že izgubil. Malo mu ga še ostaja. Prepričan je, da poskusiti velja. Kako bo razsodilo sodišče, se še ne ve.
Seveda smo želeli slišati tudi v Tovarni usnja Šoštanj, kako tam gledajo na svojega delavca, na njegov boj za pravico. A še prej
nekaj, kar je za koga lahko malenkost, pri človeku kakršen je Vinko Rejc pa gre za veliko stvar. 7. januarja lani je IO OO sindikata TUŠ sprejel sklep, da dobi Vinko Rejc srebrno značko IUV. »Ni je bilo« je zagrenjeno rekel Rejc, ko nam je kazal sklep o tem. Ali so jo dobili drugi s tega seznama, med katerimi je našel tudi svoje ime, pa on ne ve. Ni spraševal.
Torej njegova matična temeljna organizacija — Tovarna usnja Šoštanj. Že 11. maja smo klicali TUŠ, tovariša direktorja. Zaprosili smo ga za izjavo, ki bi nam jo lahko dal tovariš Samobor kot prvi človek temeljne organizacije. Takrat se je izkazalo, da do petka izjave ne moremo dobiti, ker se komisija za inovacije, ki bo imela prav to zadevo na dnevnem redu, še ni sestala, se pa bo v soboto ali ponedeljek. »Na pamet pa ne bi želel govoriti,« je rekel tovariš direktor in temu ni kaj oporekati. Kasneje še en klic v TUŠ, kdaj in kje bo seja te komisije, želeli bi se jo udeležiti. To se izkaže kot nemogoče, ker termin še ni natančno dogovorjen. Natančno pa ni bil dogovorjen zato, ker je bil odsoten ing. Bizjak za katerega pa bi v TUS-u radi, da bi bil zraven.
No, potem je v soboto, 14. maja, naša pot vodila v TUŠ k predsedniku te komisije Andreju Vovku. Ker do takrat še analize za ta primer posebaj imenovane komisije še ni bilo, nam Andrej Vovk uradnega stališča ni mogel dati, lahko pa nam pove njegovo osebno, je rekel. To pa je takole: »Mi smo naredili vse, kar je bilo v naših močeh. Leta 1985 mu je bila za to inovacijo tudi izračunana vsota, mislim, da bi moral dobiti 3500 dinarjev. Pa tega ni sprejel, ker je menil, da je premalo. Potem smo velur nehali delati in je svoj predlog dal na Vrhniko.«
Vseeno smo bili še vztrajni. V Tuš smo se odpravili spet v petek, 27. maja. Zmenjeni smo bili ob 11. uri, zaradi nepredvidenih težav na cesti zamudili deset minut, pa bi »komot« še več, ker smo še vseeno morali čakati, da je direktor opravil razgovor z matično delovno organizacijo pa potem še z izvršnim svetom (katerim nismo spraševali). Ob 11.25 nas je sprejel, poklical pa še Andreja Vovka, sedaj že bivšega predsednika komisije za inovacije. Kmalu bi se spet vse zapletlo, ker je imel vse, kar je komisija ugotovila, tovariš Bizjak, ta pa je bil na orožnih vajah nekje na Gorenjskem.
Vseeno so nam ponudili, da nas seznanijo s sklepom. Po dialogu — ti kakšne so že številke tam notri — pojdi, prinesi, bomo pogledali, je šel Andrej Vovk po zapisnik, Aleksander Samobor pa nam razložil: »Pri nas je bilo to prej ocenjeno kot koristen predlog in se po našem pravilniku nagrajuje z enkratno nagrado. Ta predlog je delno uporaben samo za nekatere artikle. Sedaj smo izračunali kaj mu pripada. Ampak mi tega artikla nismo delali.«
Seveda sledi logično vprašanje, če niso delali, kako so lahko
potem izračunali? Pojasnilo: »Nekaj malega smo delali.« »Kadar delajo, potem prekvalificirajo koristen predlog v tehnično izboljšavo in se potem izračun dela skozi vse leto in se potem odstotki izračunajo kot nagrada. Tako nekako je bilo pojasnjeno. To bo sedaj Vinko Rejc dobil.
Kaj pa spor Vinko Rejc — Brane Jereb, kakšno je mnenje tovariša Samoborja. Odgovor »Nimamo nobene zveze s tem. To ni naša stvar, ampak stvar Vrhnike in njihovih strokovnjakov. Jaz se tu ne bi mešal. To nas ne tangi-ra. Mi smo z naše plati poravnali, kar je bilo tu uporabljeno. Toliko mu pripada za lani, drugo leto bomo pa videli koliko za letos. Drugo naj se ona dva zmenita. Ta stvar je pred sodiščem.« Niti enkrat ni bilo rečeno, gre za našega delavca, pomagati bi mu morali, mu razložiti, ga prav usmeriti, mu prav prikazati, če nima prav ... V Tušu drugačnih izjav niso hoteli dajati. Tole so pa kar nekajkrat poudarili, da pri tem oni (TUŠ) nimajo nič. »Če bi nas tangiralo, bi on nas tožil, ampak on toži Vrhniko. Pri nas se je le malo predolgo vleklo. Ampak sedaj mu bomo priznali, kar mu gre. Če bo izračun pokazal, bo dobil plačano,« je rekel Samobor.
Komisija je pri točki — obravnava inovativnega predloga Vinka Rejca sprejela sklep: »Komisija predlaga delavskemu svetu v tozd TUŠ, da odobri izplačilo odškodnine za koriščenje tehnične izboljšave — lepljene kož na steklo brez lepila — za leto 1987, tov. Rejcu Vinkotu v višini 54.020 din.«
Potem pa ob koncu še takle pogovor. Ali niste IUV ena družina? »Pri teh stvareh ne.« Ste Vinka Rejca odkar je v bolniški že kaj obiskali? »Ja, prav na zadnji seji smo to imeli in rekli, da moramo obiskati vse bolnike, ki so več kot šest mesecev v bolniški. Darila smo že kupili in bomo šli tudi k Vinku.« Kaj pa sklep o priznanju — 7. januarja 1987? »Tiste nagrade še do danes nihče ni dobil, ne samo on. Če se ne motim, je na tistem seznamu tudi tovariš Samobor. Gre za denarno nagrado, pa je še nobeden ni dobil. Nič še ni bilo podeljeno, mislim, da bo letos.«
No, za Vinka Rejca ne vem, če je res predlagan za denarno nagrado. On nam je govoril samo o znački.
Sodišče bo poiskalo pravico. Upamo. Vinko Rejc se bo z njo sprijaznil. Kakršna koli že bo. Sodišče bo ugotovilo ime, ali nima prav. Uradno. Neuradno, takole prijateljsko, tako kot je zapisano v učbeniku o samoupravljanju, socializmu in človeku, pa bi to lahko že zdavnaj naredili v TUŠ. Vinko Rejc je član tega kolektiva. Skromen, da je kaj. In ničesar na tem svetu si ne želi bolj kot priznanja, da je nekaj naredil in značke, za katero ima sklep, da jo bo dobil.
Andrej Vovk nam je vrata ob odhodu odprl z vprašanjem: »Važno je, da napolnite časopis, a ne?« Odgovorili bi mu lahko: »Pa tako malo je bilo treba, a
ne?«
ooc
XIOOtX>OOOOOOOOOOOCX>OOOOOOOOOOOOUWllUWWW
Milena Krstič-Planinc
Zdravstveni center Velenje
Ambulanta za mladoletnice in mladoletnike
Mladi se na svoji razvojni poti v odraščajočo osebnost srečujejo z mnogimi težavami. Neka-' teri jih poskušajo rešiti sami, zopet drugi se obrnejo po nasvet, pomoč k staršem, strokovnjakom, tretji pa ...
Na osnovi večletnega spremljanja informiranosti mladih o spolnosti so se v velenjskem zdravstvenem centru odločili za ustanovitev ambulante za mladoletnike oziroma za ambulanto za adolescentno ginekologijo. K ustanovitvi slednje v okviru ginekološkega dispanzerja Zdravstvenega centra Velenje delavcev ni spodbudila samo resolucija o načrtovanju družine, sprejeta že leta 1974, pa stabilizacijski časi, ki dovolj zgovorno pričajo še vedno o cenejši preventivi kot kurativi, ampak številke o nezaželeni nosečnosti. Leta 1985 se je za prekinitev slednje odločilo 463 mladoletnic iz velenjske občine, pred dvema letoma pa se jih je za takšno zdravju škodljivo početje odločilo že 530. Pri tem je treba poudariti tudi vse nižjo starostno mejo.
Ambulanta za mladoletnike oziroma za adolescentno ginekologijo bo namenjena mladoletnicam in mladoletnikom, torej mladim do 18. leta starosti. »Mladoletniki imajo v tem obdobju tako psihološke kot tudi emocionalne težave. Zanje v prenatrpanih ordinacijah oziroma čakalnicah ni toliko časa kot bi ga ti rabili. Pri obisku teh oseb v ordinaciji ne gre vedno le za nudenje zdravniške pomoči, ampak tudi nasvetov. Tako bo ambulanta poleg skrbi za večje zdravje pripomogla tudi k precej boljši zdravstveni zaščiti,« poudarja vodja ambulante za mladoletnike in mladoletnice dr. Biserka Martin-Štajerec.
V razvitih družbah sodi taka oblika pomoči mladim že kar nekaj časa k standardu zdravstvenega varstva. Pri nas smo torej na samem začetku, ki bo upravičenost odločitve, truda, prizadevanj pokazal čez leto ali morda še prej.
Ambulanta za adolescentno mladino bo v prostorih zdravstvenega centra Velenje začela delati 9. junija, in sicer enkrat na mesec, od 14. do 18. ure.
Velenjski vrtci polni, šoštanjski tudi
V predprejšnji številki Našega časa je bil objavljen članek o.vpisu otrok v vzgojno varstveni zavod iz Titovega Velenja. Objavljen je bil pred napačnim naslovom »Strel v lastno skledo«, in ga verjetno mnogi, ki vas to zanima, niste prebrali.
Zato povzemamo še enkrat nekatere najbolj bistvene vrstice: vse enote velenjskega zavoda so polno zasedene, oddelki maksimalno napolnjeni, kakšno mesto pa je še v Šentilju in Skalah.
Starši bi morali prijaviti v času vpisa tudi tiste otroke, ki bodo obiskovali skrajšane oziroma popoldanske oddelke male šole. Žal pa je bil ta odziv izredno slab, saj je doslej prijavljenih manj kot 100 otrok, ocenjujejo pa, da bo do jeseni obiskovalo skrajšan program na šolo okoli 250 otrok. Ce starši otrok niste prijavili, prosijo, da to storite čimprej, saj ima Zavod velike težave z načrtovanjem organizacije dela v teh oddelkih v jesenskem času. Starši, torej pohitite!
(mz)
Skoraj nič drugače ni v šoštanjskih vzgojno-varstvenih zavodih, kjer v dnevno varstvo vključujejo otroke različnih starostnih skupin iz devetih krajevnih skupnosti. S svojimi oddelki v Šoštanju, Topolšici in Šmartnem ob Paki poskušajo zajeti v dejavnost vrtcev čimveč otrok. Žal, je v njih prostora le za 400 malčkov, in sicer v Šoštanju za okrog 300, v tretjem središču Šaleške doline čez 100, v Topolšici pa 50.
Čeprav še niso imeli uradnega vpisa, prostora za nove »varovance« v Šoštanju praktično za naslednje leto
nimajo več. Starši so oddali že ogrog 100 prošenj, prav toliko pa naj bi jih sprejeli na novo. Prostorsko stisko bo odprtje oddelka varstva na domu v Šoštanju le nekoliko omililo. Največje težave jim povzroča vključitev otrok v jaslične oddelke, kjer je prošenj vsaj za eno skupino več, kot pa jih lahko sprejmejo. Prostih mest za najmlajše primanjkuje tudi v šmar-skem vrtcu, medtem ko potrebe po varstvu starejših skupin kolikortoliko pokrivajo. Treba je povedati, da so la-
ni v tem vrtcu odprli nov oddelek v večnamenskem prostoru. Nekaj manj otrok kot predvideva normativ, je le v oddelku v Topolšici.
Poleg pridobitve šestih mest varstva na domu v jeseni, kakšnih novih aktivnosti v šoštanjskem vzgojno-var-stvenem zavodu ne načrtujejo. Dejavnosti je namreč zelo veliko. Te so že dokaj dobro utečene, denarja pa zanje premalo. Kljub temu si, kot poudarjajo, ne bodo dovolili »vzeti« cici-banovih uric za otroke, ki niso zajeti
v dnevno varstvo, saj so jih starši in njihovi malčki zelo dobro sprejeli. Več pozornosti pa bodo zato vzgojiteljice namenile strokovnosti in kakovosti dela.
Zaradi praktično že zasedenih zmogljivosti v enotah Šoštanjskega vzgoj-novarstvenega zavoda uradnega vpisa ne bo. Tisti starši, ki pa prošnje za sprejem svojega malčka v vrtec še niso oddali, pa naj to store do konca prihodnjega tedna.
(tap)
Prostorska stiska je povsod velika. Še največje težave imajo pri vključitvi otrok v jaslični oddelek (tap)
12. junij — praznik KS Edvarda Kardelja
MILAN KNEŽEVIČ, predsednik gradbenega odbora za izgradnjo kabelsko distribucijskega sistema: »Na začetku bomo dali možnost, da spremljajo program po novem sistemu, vsi krajani.«
časa je preteklo, predno so se uskladili, pa še vedno ne vsi.
Gradbeni odbor, ki vodi in usmerja vse aktivnosti je zbral interesente. Teh je približno 80 odstotkov vseh krajanov. Med njimi ni stanovalcev enega največji blokov (Kardeljev trg 3), kjer teh aktivnosti niso speljali.
Za projekte, ki so seveda že izdelani, so zagotovili sredstva iz krajevnega samoprispevka, stanovalci pa so doslej prispevali po 150 tisočakov (vsi interesenti tega prispevka sicer še niso poravnali, kar predstavlja gradbenemu odboru velike težave). Zadnji obrok (to bodo fiksni stroški priključitve posameznega bloka) pa bodo stanovalci poravnali, ko bodo opravljena vsa dela.
Pri napeljavi kabelsko razvodnega sistema imajo krajani te krajevne skupnosti precejšnjo prednost. Ne bo jim namreč treba tako razkopavati kot drugod. Kable bodo lahko potegnili po obstoječem ptt omrežju prav do stanovanj.
Odločili so se, da bodo v času poiz-kusnega obratovanja priključili na ta sistem vse stafiovalce, torej tudi tiste, ki se doslej zanj niso odločili. Upajo, da se bodo, ko bodo spoznali vse prednosti, premislili. Seveda pa bodo morali poravnati dejanske stroške pri-
ključka. Računajo, da bodo ti po 15. juniju višji za 20 tisočakov.
Povedali smo že, da bodo »kabelsko sliko« gledali v krajevni skupnosti že to soboto. Seveda bo to še poiz-kusno obratovanje, spremljali pa bodo lahko dva ljubljanska in dva zagrebška programa, štiri satelitske in občasni lokalni program.
Če bo šlo vse tako kot načrtuje gradbeni odbor, bo celotna krajevna skupnost prav kmalu, najkasneje pa do konca letošnjega leta redno prejemala programe po kabelsko razvod-nem sistemu.
NEAKTIVNI KRAJANI
Krajani se v aktivnosti krajevne skupnosti slabo vključujejo. Poleg društva prijateljev mladine in Civilne zaščite nimajo društva s katerim bi se lahko pohvalili. Predvsem pa jim kljub prizadevanjem ni uspelo ustanovili mladinske organizacije, pa čeprav živi tukaj zelo veliko mladih.
Dokaj aktivni so hišni sveti, pravi Jože Čas. Še posebej to velja za njihove predsednika, ki morajo prostovoljno opravljati veliko dela.
Krajevni funkcionarji pa bi bili zadovoljni že, če bi starši vsaj malo bolj pazili na svoje otroke. Ti mnogokrat narede med igro velikansko škodo.
Mira Zakošek
priključek ter prebelili prostore krajevne skupnosti.
Za vse to so porabili 23 milijonov referendumskega denarja.
OMILILI SO PROBLEME POKRITIH PARKIRIŠČ
Kadarkoli smo, odkar krajevna skupnost obstoja, obiskali krajevne funkcionarje, vedno so izpostavljali problematiko pokritih parkirišč. Velike težave so imeli predno so se dogovorili, kako jih razrešiti, pa še kasneje, ko so se akcij že lotili. Interesi so bili različni in vseh ni bilo možno uskladiti.
JOŽE ČAS, predsednik sveta krajevne skupnosti Edvarda Kardelja: »Ko bi krajani, vsaj na svoje otroke bolj pazili ...«
»Kabelska slika največja pridobitev«
Konec tedna bodo praznovali svoj sedmi krajevni praznik krajani krajevne skupnosti Edvarda Kardelja, te ravno toliko stare stanovanjske soseske Titovega Velenja, ki se vse od naselitve prvih stanovalcev otepa s številnimi težavami, ki jih le počasi razrešujejo.
Praznovanje pričenjajo že danes, ko je v krajevni skupnosti zelo živahno. Učenci vseh šol namreč pod vodstvom občinske zveze prijateljev mladine Velenje in društva prijateljev mladine te krajevne skupnosti, posli-kavajo betonske površine, da bo siv beton, ki ga je tu zelo veliko, videti vsaj malo lepši.
Osrednja slovesnost v počastitev praznika bo jutri, ko bodo enote civilne zaščite celotne občine prikazale reševanje iz visokih stolpnic. To bodo prikazali ob 16. uri na Kardeljevem trgu, ki ga obkrožajo tri zelo visoke stolpnice. Vabijo občane, da si to vajo ogledajo.
Za tem bo ob 18. uri slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti, na kateri bodo ocenili opravljeno delo, spregovorili o nadaljnjih nalogah ter podelili priznanja najbolj prizadevnim krajanom.Proslavili pa bodo tudi pomemben delovni uspeh, začetek delovanja kabelsko distrubucijskega sistema v tej krajevni skupnosti. Prvi si bodo lahko sliko, ki jo bodo prejeli po kablu, ogledali v stanovanjskem bloku D I, to je na Stantetovi od 1 do 9.
Živahno pa bo v,kraje.vni skupnosti Edvarda Kardelja*4udi v soboto, ko bodo pripravili številne športne in družabne prireditve. Med drugim bodo organizirali cros za cicibane, start bo pri spomeniku ter tradicionalni
turnir v malem nogometu med ekipami hišnih svetov.
Praznovanje je seveda tudi čas, ko krajani temeljito preanalizirajo opravljeno delo, spregovorijo o težavah, ki jih pestijo ter o nadaljnjih nalogah. O vsem tem smo se pred praznikom pogovarjali s predsednikom sveta te krajevne skupnosti Jožetom Časom in predsednikom gradbenega odbora za izgradnjo kabelsko distribucijskega sistema v tej krajevni skupnosti Milanom Kneževičem. To je bila namreč naloga, ki so ji namenili v zadnjem času največ pozornosti.
VEČINO NALOG REFERENDUMSKEGA PROGRAMA SO URESNIČILI
Pričakovali bi, da je nova stanovanjska soseska, grajena po sodobnih projektih, vsaj še v tej rani mladosti, brez komunalnih problemov, pa ni tako. Tarejo jih od neselitve prvih stanovalcev. Skušali so jih odpraviti na račun garancijskih' popravil, pa nekako ni šlo. Za tožbe se niso odločili, ampak so najbolj pereče zadeve uvrstili v svoj referendumski program, ki so ga zdaj tudi v celoti že uresničili.
Med drugim so asfaltirali krožne površine na Stantetovi cesti ter stopnišča (proti šoli, vzgojno varstveni enoti, pri Kardeljevem trgu 1 ...) Kardeljev trg in Stantetova ulica, sta bila že ob manjšem nalivu povsem poplavljena in občani bi potrebovali kar visoke gumijaste škornje, da bi lahko, ne da bi bili mokri, prečkali te mlakuže. Tudi to so sedaj uredili ter odpravili še nekatere druge manjše komunalne pomanjkljivosti. Štabu civilne zaščite so zagotovili telefonski
Največ parkirišč so zaprli, tako da imajo do njih dostop samo stanovalci posameznij-i blokov. Avtomobili, ki jih lahko lastniki parkirajo tu, pa so posebej označeni z nalepkami. Večina je zdaj zadovoljna, žal pa hišni sveti ne namenjajo dovolj pozornosti rednemu vzdrževanju in čiščenju teh parkirišč.
KMALU BO RAZREŠEN TUDI PROBLEM DVIGAL
Čeprav govorimo o novi stanovanjski soseski, dvigala v stolpnicah nimajo varnostnih vrat. Krajani so si dolgo belili glavo, kje dobiti potrebna sredstva za dokaj drago naložbo, zdaj pa so se vendarle dogovorili, da postavi v svoj program to investicijo samoupravna stanovanjska interesna skupnost. Upajo, da bodo delegati to usmeritev podprli in da bo akcija kmalu stekla. Nikakor ne bi želeli, da bi jo pospešila kakšna nesreča.
OB PRAZNIKU BODO PRVI ŽE GLEDALI»KABELSKO TELEVIZIJO«
Dogovarjanja so v mestnih krajevnih skupnosti, kjer mnogi stanovalci niso zainteresirani za nobeno akiv-nost, silno zapletena in težka. Tudi z izgradnjo kabelsko distribucijskega sistema v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja ni bilo drugače. Kar precej
Pričakovali bi, da v novi stanovanjski soseski, zgrajeni po sodobnih projektih, ni komunalnih težav, pa žal ni tako.
Usposabljanje pripadnikov civilne zaščite
Občinski štab civilne zaščite je organiziral usposabljanje za člane štabov civilne zaščite. Dvodnevno usposabljanje na Slemenu je zajelo v prvi skupini poveljnike in člane štabov CZ iz delovnih organizacij, v drugi skupini (druga dva dneva) pa za poveljnike in člane štabov CZ krajevnih skupnosti naše občine. Vsega skupaj več kot sto pripadnikov civilne zaščite.
Program je bil obširen, vsebinsko zelo pester in je usposabljanje potekalo v prav prijetnem vzdušju.
Drago Seme je udeležencem usposabljanja podal oceno stanja v naši družbenopolitični skupnosti, spregovoril pa je tudi o vsem, kar je prisotne zanimalo. Tako o problemih gospodarstva naše občine, o težavah neustrezne kadrovske strukture (preveč nekvalificiranih delavcev), prikazal je, kakšno škodo trpi gospodarstvo naše občine zaradi pre-
velike fluktuacije, to je zaradi pojava, ko se delavci selijo iz podjetja v podjetje. Eni odhajajo, drugi prihajajo, to pa ni pogoj za dobro in kvalitetno delo, po katerem naj bi bili znani. Spregovoril je tudi o problemu javnega reda in miru, o prometni varnosti in posledicah prevelikega doseljevanja v občino ter opozoril na to, da ljudje premalo samozaščitno delujemo. To je tudi eden od vzrokov, da je število kaznivih dejanj v porastu, in da se je prometna varnost v zadnjem času zmanjšala.
Svoj zanimiv prikaz je sklenil v povzetku, da bi morali v naši družbenopolitični skupnosti predvsem dvigniti kvaliteto izdelkov, dvigniti tehnologijo, dvigniti kadrovsko strukturo in prekiniti z ekstenzivnim zaposlovanjem.
Načelnik oddelka za ljudsko obrambo Viktor Brglez je govoril
o organiziranosti ljudske obrambe in družbene samozaščite, o tem, kdo so nosilci ljudske obrambe, o pravicah in dolžnostih krajevnih skupnosti za področje varnosti ter SLO in DS, o tem kakšne so naloge Komiteja za SLO in DS, kdo je komu odgovoren, kako delujejo v mirnem in kako v vojnem času. Opisal je, kako je to urejeno v združenem delu. Civilna zaščita je enako pomembna sestavina SLO in DS kot vse ostale.
Ivo Gaber komandant združenega odreda CZ je imel zanimivo predavanje iz kartografije. Podal je teoretične osnove, nato pa spregovoril še o vodenju delovne karte (zemljevida), svoje predavanje pa je izpeljal v skupinsko delo, v katerem so udeleženci po skupinah izrisali delovno karto.
Igor Naraks je podal poročilo o opravljenem delu ter spregovo-

ril o načrtih za letos. Priporočil je, da naj bi KS (OZD) v svojih načrtih predvidele tudi tiste obli-
Usposabljanje na Slemenu je vsem pripadnikom štabov CZ zelo koristilo
Jutri ogledna vaja v KS E. Kardelja
Na občinskem štabu civilne zaščite občine Velenje so se odločili, da bodo dan civilne zaščite, 20. junij, počastili nekoliko drugače kot prejšnja leta. Pripravili so vrsto aktivnosti, s katerimi želijo prikazati vse oblike delovanja civilne zaščite. Tako so že izvedli občinsko tekmovanje enot prve medicinske pomoči, na katerem so prikazali vse načine nudenja pomoči v primerih naravnih in tehnoloških nesreč ter v primeru vojne.
Za jutri, v petek, 10. junija, pa pripravljajo veliko ogledno vajo z reševanjem ljudi z visokih zgradb na območju krajevne skupnosti Edvarda Kardelja. Na vaji bodo sodelovale nekatere specialne organizacije in društva posebnega pomena za zaščito in reševanje, ki se s svojo dejavnostjo vključujejo tudi v delo civilne zaščite. To so predvsem jamarski klub Velenje in jamarski klub Podlasica iz Topolšice, Šaleški alpinistični klub, gasilsko društvo Titovo Velenje, delavci skupnosti za varstvo pred požarom občine Velenje in drugi.
Na vaji, ki se bo pričela ob 16. uri, bo prikazano reševanje ljudi s priročnimi sredstvi, kot so vrvi in podobno. Vedeti je namreč potrebno, da bo formacijskih sredstev, kot so raztegljive lestve, spustnice, reševalne blazine in drugo, v primeru elementarnih nesreč ali v vojni, primanjkovalo. Zanimivost na vaji bo prikaz gašenja plina, oziroma plinskih naprav. V vseh stanovanjih imamo plinske jeklenke in štedilnike na plin, zato je bojazen, da bi ob morebitnem požaru v stanovanju prišlo do eksplozije upravičena.
Vendar temu ni v celoti tako. O tem se bodo udeleženci petkove vaje lahko sami prepričali.
V prejšnjem tednu je občinski štab CZ Velenje v učnem centru na Slemenu izvedel dvodnevno usposabljanje štabov civilne zaščite iz krajevnih skupnosti in združenega dela. Ob tej priliki so udeleženci pregledali načrte delovanja CZ v krajevnih skupnostih in jih prilagodili dejanskemu stanju morebitnih potreb za posamezna območja. To je bilo nujno potrebno, kajti primestne krajevne skupnosti se od mestnih razlikujejo po marsičem. Sicer pa je dvodnevno usposabljanje imelo dvojni namen. Najprej združiti in zbližati ljudi, ki delajo na tem področju, zatem pa okrepiti znanje, ki je neobhodno potrebno za uspešno in nemoteno delovanje civilne zaščite v vsakem času.
Po uposabljanju na Slemenu smo nekatere udeležence poprosili za krajše izjave. Ivan Gaber, komandant združenega odreda CZ: »V uposabljanje štabov CZ v krajevnih skupnostih in združenem delu se je vključil tudi združeni odred ČZ občine Vele-
nje. Usposabljanje je potekalo v dveh delih, najprej za poveljnike in načelnike štabov CZ v združenem delu, v nadaljevanju pa za krajevne skupnosti. Vsi udeleženci so v teh dneh pokazali visoko zavest in disciplino pri spremljanju in izvajanju zadanih nalog na vaji. Prepričan sem, da je usposabljanje povsem uspelo in da je vsakdo pridobil kaj koristnega.«
Mirko Melanšek. poveljnik štaba CZ v KS Šalek: »V naši krajevni skupnosti smo šele letos ustanovili enoto CZ in tako še nimamo popolne formacije, zagotovo pa jo bomo imeli še letos. Menim, da smo na tem usposabljanju pridobili veliko, je pa dvodnevno usposabljanje prekratko, trajati bi moralo najmanj teden dni. S pridobljenim znanjem bomo lahko strokovno dopolnili načrte dela CZ v krajevni skupnosti. Obenem smo spoznali kako pomembna je civilna zaščita, ne le v vojnem stanju, tudi v mirnem času. Zato bo potrebno takšna inpodobna predavanja še ponoviti.«
Anton Rezman, načelnik štaba CZ v KS Gaberke: »Že od samega začetka imamo v naši KS ustanovljeno enoto CZ. Redno se udeležujemo vseh tekmovanj in srečanj. Na tem usposabljanju smo pridobili prepotrebno znanje, ki nam bo gotovo koristilo pri našem nadaljnjem delu. Tak-
šna in podobna usposabljanja so zelo potrebna, zato jih kaže pogosteje pripravljati. Za nekatere so bila predavanja povsem nova, za druge pa obnovitev in osvežitev dosedanjega znanja.«
Štefan Plaskan, poveljnik štaba CZ v KS Lokovica: »Že od vsega začetka se udeležujemo vseh tekmovanj. Trudimo se, da bi na takih in podobnih usposabljanjih pridobili kar največ znanja in veščin. Le premalo jih je. Sicer pa je tokratna vaja pokazala, da je nenehno urjenje zelo potrebno, kajti le tako bomo sposobni za delo, ki nam je zaupano. Pridobljeno znanje bomo prenesli na ostale pripadnike CZ. Predvsem pa je pomembno, da sta bila ta dva dneva koristna
in uspešna.«
B. Mugerle
ke vzgoje in usposabljanja, ki bi jih v KS (OZD) izvedli sami. Spregovoril je še o udeleževanju naših pripadnikov CZ na različnih tekmovanjih in o problematiki tehničnega opremljanja naše CZ.
Spet je sledilo delo po skupinah: najprej so člani Občinskega štaba CZ predstavili segmente načrtov CZ za katere so zadolženi. Nato pa so skupine pregledovale svoje načrte, jih predstavile, dopolnjevale, popravljale, pri tem pa so se skupine lahko posvetovale s člani Občinskega štaba CZ.
Tako je v resnično delavnem ozračju minil prvi dan usposabljanja. Polepšal ga je taborni ogenj, ob katerem je ubrano zaz-venelo petje, razdrta je bila pre-nekatera šala.
Z jutranjo telovadbo pa naslednji dan ni bilo prizanešeno. Po prekratki noči v šotorih je mnogim morda kar prav prišla, pripravila nas je na drugi dan usposabljanja.
Peter Krapež je spregovoril o
organiziranosti sistema CZ, o njenih elementih, o tem kdo ustanavlja štabe CZ, komu so odgovorni in o tem, kakšno naj bo operativno delo. Vlogo in pomen naših načrtov je morda najbolje predstavil, ko je poudaril: »Ob nastali situaciji gotovo ne bomo listali po načrtu in hoteli ukrepati natanko tako kot tam piše. Z načrtom smo se na situacijo pripravili, zdaj samo v glavi premeljemo in takorekoč samostojno in na novo naredimo zamisel konkretne akcije. Zaradi predhodne priprave se v konkretni situaciji bolje znajdemo in naredimo manj napak, saj že naprej vemo, na kaj vse moramo pomisliti ...«
Usposabljanje se je nato povesilo v zaključni del: usposabljanje v streljanju s pištolo, kar so udeleženci sprejeli z velikim interesom.
Zaključna analiza je pokazala, da je bilo to dvodnevno usposabljanje pri udeležencih dobro sprejeto.
M. Salobir
^mammm
Ivan Gaber, Mirko Melanšek, Anton Rezman, Štefan Plaskan
8. stran ★ 1*1135 C3S_ __KULTURA	_titovo velenje ★ 9 junija 1988
DVIGNJENI ZASTOR. DVIGNJENI ZASTOR
I977—198C
Časopisna antologija-šaleških pesnikov Vlado Repnik — Niko Pavdler
Melita Berzelak
VETROVI PRSTI
kot da zvenijo to strune močvirnic
in se nežno nagiblje njihova suličasta dlan
po poljub k nebu, po poljub k zemlji
kot da drhtijo to vetrovi prsti
in se svetovi sklanjajo drug k drugemu
po šepet, ki vznemirja njihova obzorja
Akvareli Jožeta Svetine
V šoštanjskem domu kulture razstavlja akvarele slikar Jože Svetina, ki jih je letos upodobil v njemu najbolj svojstvenem okolju v naravi. Zimske motive je slikal v Mislinjski dolini s Pohorjem in Uršljo goro, pomladne pa v okolici Šoštanja, Lokovice, Belih vod, v Matkovem kotu in Razborju. Na otvoritvi razstave, ki jo je odprla direktorica občinske uprave za družbene prihodke Nevenka Dajčer, se je zbralo izredno veliko ljubiteljev likovne umetnosti. Zelo lep kulturni in umetniškemu okolju primeren spored so izvedli pevci domačega okteta in domiselni harmonikarji KUD Svoboda Šoštanj. Slikarja in razstavljena umetniška dela pa je predstavil Svetinov prijatelj Ljuban Naraks.
Slikar Jože Svetina ne more vstran od narave. Kdove zakaj se je znova z zagnanostjo vrnil v raznolike forme dojemanja pri-rode in v razmeroma kratkem času naslikal zbirko, vredno ogleda. Ljuban Naraks je odgovor na zastavljeno misel strnil v naslednjih besedah: »Morda je začetek 1988. leta za slikarja Svetino optimistično razpoloženje, morda
izraz radosti, veselja do življenja ali pa je to leto za njega priokus tesnobe zaradi menevanja. Če pogledamo sproščenost naneše-nih barv, ki se stapljajo v celovit kolorit, sončno svetlobo, sinjino neba in oblake na njem, potem je razstavljeni ciklus, ki je nastajal letos, pravgotovo odraz trajnejšega razpoloženja slikarjeve moči.«
Razstavljeni akvareli v domu kulture Šoštanj so še vedno Sve-tinovi, vendarle je v njih možno razumeti napetost in iskanje. Zdaj slikar ne išče več samega sebe, saj je izvirnost že ujel in mimo nje ne more več. Tokrat kaže na to, da ga je notranja sila pahnila v njegovo prirodo, da skupaj opravita spoved. Zategadelj so razstavljeni akvareli v barvnem in tudi figuralnem delu vsebinsko bogatejši v izrazu in iz njih veje nekakšno opozorilo. Kot da slikar Svetina občuti strah nad nasiljem in uničenjem narave ter se izrazno vključuje v probleme ekologije. Miselno spoznava, da so ogroženi njegovi gozdovi, travniki, polja, griči, potočki, kajže in domačije. Hoče jih še poslednjič obvarovati pred
Ureja:
Ivo Stropnik
V Šoštanju razstavlja
ustavi,« so razmišljali o sebi na sklepni prireditvi in se niso dali: Le filozofi, pesniki, politiki in duhovniki so se že od nekdaj ubadali s problemom staranja. Kljub temu vse do konca prve svetovne vojne ne moremo govoriti o načrtnem raziskovanju starosti. Mejnik je ustanovitev prvega instituta za proučevanje problemov staranja leta 1928 na Stanfordski univerzi v ZDA. Od tedaj velja, da nova znanost ge-rontologija proučuje vzroke in pogoje staranja, pa tudi spremembe vedenja in doživljanja, ki so povezani s starostjo.
Življenje se s 40. letom starosti, šele prav začenja,« poudarjajo, saj trdijo: »Poprej lahko ljudje mnogo vedo, toda niso modri.«
Držijo se stare modrosti, ki pravi, da lahko le tisti, ki ima želje, upa, da se mu bodo te uresničile. Na žalost pa številni ljudje sebi in drugim svojih želja ne priznavajo in čakajo, da se bo nenadoma pojavil nekdo, ki jih bo uresničil. Večina čaka zaman. Poleg tega pa se izpolnijo želje le tistim, ki izpolnjujejo želje drugim, torej so sami zelo aktivni.
Z ustanovitvijo Univerze za tretje življenjsko obdobje v občini Velenje so se mnogim starejšim občanom izpolnile velike želje po izpopolnitvi izobrazbe, ročnih spretnosti, razvedrilu, predvsem pa so našli stik z ljudmi, ki imajo iste interese.
Skratka Univerza je svoj namen dosegla. Vedno več članov ima, ki želijo biti aktivni, delovni in se imeti lepo tudi po upokojitvi.
Sklepno srečanje ob koncu drugega šolskega leta so sklenili v prepričanju, da jih bo v prihodnjem letu še več in prav gotovo bo tako.
M. Zakošek
PeTI
ROKOPISI
V prostorih društva Šaleških likovnikov v Šoštanju se je doslej predstavila že vrsta likovnikov. V četrtek, 2. junija, pa se je ljubiteljem te umetnosti predstavil grafik in oblikovalec v delovni organizaciji Tiskarna Marjan Vodi-šek.
Več kot 40 perorisb, temper, monografij, lesorezov, praskank je dokaz vsestranskih izraznih sposobnosti tega ustvarjalca starejše generacije. Na razstavi se je predstavil z umetniško bero z najrazličnejšo motiviko, od pej-saža, viharnikov, vedut, portretov in etnografskih predmetov, do človeške figure ter stenskih tekstilnih in raznih drugih grafičnih kot tudi barvno prečiščenih osnutkov. Razen nekaj praskank so vse ostale likovne stvaritve izdelane v manjših velikostih. Čeprav gre za miniaturna dela, ne zahtevajo takšna ničmanj znanja kot velike, s širokimi čopiči in potezami izdelane slike. Prej bi
lahko trdili nasprotno, saj razstavljena Vodiškova dela dokazujejo, da je potrebno veliko potrpljenja pri nizanju stotine drobnih črtic, ki ustvarijo celoto. Prav zaradi tako zahtevne in natančne tehnike se avtor poredkeje loteva upodobitve večjih objektov, ampak se raje posveča zanimivim arhitektonskim delom, s katerimi pritegne poznavalca tovrstnih umetniških del.
Zanimivi so tudi vaški motivi z rahlo kolpriranim akvarelom, kar daje risbam posebno lirično mehkobo. Ob tem je treba poudariti tudi njegove sposobnosti pri risanju človeške figure in portretov. Torej gre za ustvarjalca vsestranskih sposobnosti. Še zlasti likovno zanimivi so barvni osnutki za različne dekoracije, ki bi prišle do popolnega izraza le na večjih stenskih površinah.
Vodišek, ki je ilustriral tudi že marsikatero publikacijo, je do-
Otvoritev razstave je sodila tudi v sklop prireditev ob srečanju delavcev uprav za družbene prihodke širše celjske regije. V zahvalo je Jožetu Svetini direktorica velenjske uprave za družbene prihodke izročila spominsko darilo. Spominsko darilo pa mu je izročil tudi Albin Kac, predstavnik ČGP Večer za sodelovanje v akciji v korist obolelih s cerebralno paralizo. (foto: VOS)
človekovim uničevalnim posegom in ohraniti ta prvobitni raj. Zato na slikah gradi svojo prizadetost in ne dopušča ravnoduš-nost, ne dovoli, da človek uniči čar lepote. Spet s papirjem, bar-
slej imel že preko 40 samostojnih razstav, nekaj tudi skupinskih predstavitev. Razstavljal je že po raznih krajih ožje in širše domovine, tudi v Zvezni republiki Nemčiji in na Poljskem. Je tudi udeležene rudarsko-likovnih kolonij in raznih drugih slikarskih kolonij po Sloveniji in Hrvatski.
Marjan Vodišek je izredno di-
vami in čopičem teka od grape do vrhaka. Da ne bo zamudil, je začel na pragu novega leta; zimski in pomladni čas je že ujel. Bo imel voljo še za poletnega in pomladnega?
namičen ustvarjalec, ki mu nemirna umetniška žilica nikoli ne da miru in počitka. Vsa ta njegova prizadevnost in ustvarjalna moč je razvidna iz njegove tokratne razstave v Mayerjevi vili v Šoštanju, ki jo je vredno vsaj obiskati.
V. Kojc, foto: L. O.
Srečanje
z dr. A. Trstenjakom
Živimo v takšnem času, v katerem raste potreba po dvigu kulture dijaloga.
Pogovori se vrstijo in pri vsem tem je v ospredju človek kot misleče in dejavno bitje, njegovo pojmovanje človeških svobod in v tem smislu njegova uresničitev.
A pravi pomen takšnih pogovorov je nujna potreba, da se ljudje med seboj občasno dobimo in bolj spoznamo.
In zato smo bili prejšnji teden zelo počaščeni, ko se je našemu vabilu odzval in nas v Gorenju obiskal dr. Anton Trstenjak, filozof, psiholog, teolog. Z njim smo se pogovarjali o človeku in sreči, moralnem liku človeka, o smislu oz. nesmislu življenja, o vrednotah, o čutu za moralno lepoto in še enkrat smo se prepričali v besedah dr. Antona Trstenjaka, ki pravi — »daje sreča posebno doživljanje (stil) življenja in sveta, da je v tem odvisna od podobe sveta in človeka, da je sreča tudi kulturna dobrina, ne zgolj biološka niti zgolj materialna. In če je človek stalno v hoji za smislom življenja, potem je ta sreča smisel, ki ga išče« —
P. S. — 30. junija bo Gorenje za zaključek bralne akcije gostitelj: Rudiju Šeligu, predsedniku DPS, Ivu Svetini, pesniku, in Vladimiru Gajšku, pesniku.
Stanislava Pongeršič
Naščudež
»Zastrašujoča provokacija« (Politika ekspres)
Pravo nelagodje obide človeka ko vidi, ob kakšnih dogodkih je lahko Šaleška dolina zanimiva za sredstva javnega obveščanja. Prav nič ni številnih novinarjev v nedeljo oviralo, da ne bi prišli k težko dostopni Prednekovi domačiji v Zavodnjah opazovati in sodelovati na ustanovnem zboru ekološkega društva. Seveda, stvar je jasna: Šaleška dolina je v ožji in širši domovini vedno bolj znana po umiranju in uničevanju narave. Če so nekoč opevali čudež socialističnega gospodarstva, delovni polet ljudi in ustvarjanje humanega okolja po meri ljudi, potem jim danes res ne preostane drugega kot govoriti o cesarjevih novih oblačilih. Očetje našega čudeža niso zmogli ali znali razumeti, da ropanje naravnih bogastev prinaša tudi nekatere neprijetne posledice. Danes je čas velikih proslav brezprizivno mimo. Ostajajo le spomini, obledele fotografije in morda tudi kanček kesanja.
Rokave bo potrebno zavihati čez komolce. Tokrat ne za graditev spomenikov, ampak za njihovo ohranjanje. Človeku prijazno naravno okolje bo namreč prav kmalu tako izjemna redkost, da jo bomo z veseljem proglasili za spomenik. Tak, ki bo godil ne le očem, ampak tudi eksistenčnim potrebam ljudi. In poglejte, mar ni zanimivo in pomenljivo dejstvo, da se morajo za takšne »svete« ttlje državljani organizirati v ljubiteljska društva? Mar takšna poteza ni predvsem izrecna in ostra kritika tistim uslužbencem in organizacijam, ki so dolžni za varovanje narave in zdravega človekovega okolja poklicno skrbeti? Tudi v naši občini! Bilo bi neprijazno in netaktno poimensko našteti imena tovarišev in tovarišic, ki za solidne plače »varujejo« naše okolje, naravno in kulturno dediščino. Pa tudi nekoristno, saj bi tvegali le zamero, rezultate pa bi bilo mogoče meriti zgolj s količino in številom težav, ki bi jih bil »na-števalec« gotovo deležen.
To pa seveda ne pomeni, da poklicnih varstvenikov okolja ni budno spremljano in dokumentirano. Zasluge in grehi niso nikoli ostali do konca skriti in tudi tokrat ne bodo. Toda od tega kakšne pomembne koristi seveda tudi ne bo — le kakšna nezasluže-na medalja bo obtičala v predalu.
Časi, ko se je verjelo, da je ljudstvo predvsem premalo ra-
Univerza za tretje življenjsko obdobje
Sklenili drugo šolsko leto
zumno in modro, da bi lahko suvereno odločalo o lastni usodi, so očitno in nepreklicno mimo. Doleti nas lahko samo še dvoje: ali prava demokracija ali pa dejanska in dokončna vrnitev v fevdalizem. Te dni v širnem slovenskem prostoru odmeva znamenita izjava dr. Ljuba Bavcona, ki jo je izrekel na zboru slovenskih kulturnih delavcev prejšnji teden v Ljubljani: »Poleg tega pa bi seveda rad povedal, da postopek, kakršen zdaj teče, je v skladu z veljavno zakonodajo, pri čemer puščam ob strani vprašanje, kakšna je ta zakonodaja. Ta zakonodaja, tega seveda ne morem zdajle razvijati na dolgo in široko, je nesporno neligitimna in o njej bo še treba razpravljati.« (podčrtal VG.) To je bilo izrečeno seveda v zvezi z Janezom Janšo, ki še vedno čemi v priporu in s svojim telesom opozarja slovensko, jugoslovansko in svetovno javnost na dejstvo, da se pri nas dogajajo prelomne stvari.
Ustanovni zbor Šaleškega ekološkega društva je povezanost naše doline s Slovenijo in demokratičnimi silami dokazal tudi z nepredvidenimi »presežki«, ki z varovanjem okolja na prvi pogled nimajo ampak prav nobene zveze. Tam, pri Predneku, »bogu za hrbtom«, so domovinsko pravico zasegle tri državljanske iniciative: podpisovale so se izjave za ustanovitev območne kmečke zveze, za referendumsko odločanje o ustavnih amandmajih, ter za korektnost postopka proti Janezu Janši in njegovo hranjenje na svobodi.
Pomlad prihaja! Zasenčena z aprilskimi oblaki, toda ali ni v Zavodnjah 5. aprila lilo kot za stavo? Pa so bili ljudje kljub temu vedrih obrazov in odprtih src!
V petek, 10. junija, ob 19. uri bo v Stiskami pesniški ve-'čer z bardom slovenske avantgardne poezije Tomažem Šalamunom. Obenem bo otvoritev razstave slik Nataše Ribič.
Na nedeljski sklepni prireditvi so predstavili svoje delo, pripravili pa so jih še bolj zbližale. Seveda pa so si obljubili, da se jeseni spet vidijo.
Zadnjo nedeljo je bilo v Rdeči vrtnici hotela Paka spet veselo. Na sklepni slovesnosti ob koncu uspešnega drugega šolskega leta se je zbralo že 165 udeležencev Univerze za tretje življenjsko obdobje. Obiskovali so deset krožkov (trije krožki pletenja, slikarstva, makrameja, zgodovinsko etnološki krožek, nemški, angleški, plesni...)
Delo Univerze za tretje ži-
vljenjsko obdobje se je torej v občini Velenje že močno razmahnilo in mnogi brez teh aktivnosti skorajda ne bi mogli več živeti. Težko je prenesti na papir vse tisto navdušenje, ki kar izžareva iz tistih, ki so vključeni v te oblike dela. Vsakdo pripoveduje svojo zanimivo zgodbo, vsakdo izraža veliko zahvalo vsem tistim, ki so največ prispevali, da je Univerza za tretje življenjsko obdobje zaži-
Piše: Vane GOŠNIK
vela v občini Velenje in da sodi po aktivnosti med vodilne v Sloveniji.
»V učbenikih psihologije in sociologije komajda najdemo kaj besed o staranju, starosti in starih ljudeh. Zelo značilno je, da se skoraj vsi avtorji, ki opisujejo psiho-socialni razvoj človekove osebnosti, ustavijo nekako pri 20. letu starosti, kakor da se takrat razvoj človekove osebnosti
tudi številne družabne igre, ki so
9. junija 1988
* titovo velenje
MLADI USTVARJALCI
* stran 9
mlada
RAST
RASTJU NA POT
Literatura mladih ni puščavski pesek in ni njivski plevel. Je rojstvo nekega dne, in svetlikava kaplja na junijski travi. Prihitele so pesmi in drobne zgodbe. Zahotelo se jim je v mlado Rast. Pa se vzpenjajo po dolgi in tanki vrbo vi veji čez čisto potočnico na sončni breg. Vzpenjajo se. Podali smo jim roko...
Zdaj so pred vami, odkrite, sproščene in zresnjene. Kdo ve — zdi, se da čutim njihovo drobno in ustvarjalno dušo.
Mogoče bi po Minattiju povzel: Sekoga moraš imeti rad — ah, vse imej rad: ves svet, vse ljudi! Razkriči se r svet, in ne lovi odmeva! Vztrajaj in stopaj do vrha zelene vrbove šibe na sončni brez. Več lepih besed — in več bogastva v njih in nas. Tako so odhitele iz rdeče knjižice Moja pesem drobne razposajenke in želele biti tudi vaše. Sprejmite jih!
Izbral in uredil: -	V. Šmajs
POGLED
joj. tebe gleda panika pridi ven a jaz ja ti
vprašana si reče obraz uh kakšen mraz in hkrati vročina angina (?)
PRIJATELJSTVO SMO POVEZALI V ŠOPEK POMLADNEGA CVETJA
Maj — mesec mladih, mesec odprtih src za vse, kar je lepo, kar zbližuje in bogati. To smo občutili otroci in delavci osnovne šole Gustav Šilih, ko smo od 19. do maja 1988 sprejeli medse vrstnike iz Titovih mest Jugoslavije. Prvi dan malo zadrege, preplašenih pogledov — potem pa smeh, razigranost, sprehodi, izleti, nastop v Kulturnem domu, disco ... in dolgi stiski rok, težko slovo od prijateljev. Pred šolo zasajeno drevo prijateljstva je že pognalo korenine.
(gostitelji)
Učenci in učitelji naše šole smo nestrpno pričakovali delegacije iz Titovih mest. Popoldan smo imeli na šoli slavnostni sprejem. Gledali smo filme in se pogovarjali. Spoznavali smo nove prijatelje in vsi smo bili malo zadržani. Že naslednji dan pa smo se prijetno zabavali.
Najlepše je bilo v soboto. V parku pred šolo smo zasadili lipo in si ogledali Savinjski gaj. Zvečer je bila v Kulturnem domu skupna prireditev. Vsako mesto je pripravilo delček svoje kulture. Spoznali smo tudi njihova mesta in običaje. Bilo je zelo lepo. Po končani predstavi je bil na šoli disco. Ko sem prišel na ples, še nisem znal plesati. Spoznal sem nekaj lepih deklet, ki so me hitro naučila in tako smo plesali pozno v noč.
Naslednji dan pa je bil dan slovesa. Zbrali smo se v učilnici, kjer smo peli in igrali na kitare. Sprva smo bili razigrani, toda bolj ko seje bližal čas slovesa, bolj tiha in žalostna je postajala naša pesem. Potem je zamrla. Tihi in strtih src smo odšli na avtobusno postajo. Bilo mi je, kot da se je ustavil čas. Med nami pa bodo ostale vezi. To so ceste, železnice in tudi tretja vez. Ta bo ostala med nami celo življenje. Ta vez je prijateljstvo, ki je ne more pretrgati nobena razdalja. Imena teh fantov in deklet bodo ostala zapisana za vedno v mojem srcu. Tako je to. Vsega je enkrat konec. Ali bo tudi našega prijateljstva? Ne verjamem! Jugoslavija je navsezadnje majhna dežala. Tudi tisoč kilometrov za mlade ljudi ne pomeni veliko. Sploh pa ne, če greš obiskat prijatelja, na katerega te vežejo nepozabni spomini.
Sašo Gošnik 6. c razred OŠ Gustav Šilih
PRIJATELJI SMO
Vesela sem, da sem prišla na srečanje v Titovo Velenje, kjer sem spoznala veliko mladih iz cele Jugoslavije. Še posebej bo težko slovo od prijateljice Tine.
Vera Gluhovič iz Titovega Drvarja
VESELA SEM
Moj gost je Peter Komnerič iz Titograda^ odličen in vzoren učenec; zelo sva se navezala drug na drugega. Želim si še veliko takih srečanj, saj tako tudi mi mladi spletamo prijateljstvo med narodi Jugoslavije.
Boštjan Napotnik iz Titovega Velenja
RADA IMAM
Rada Rada Rada Rada Rada Rada Rada Rada Rada Rada
imam imam imam imam imam imam imam imam imam imam
šolo (če ni pouka), sprehode (po lepem vremenu), svoje papige (če molčijo), sladoled.
teto (če me pelje v slaščičarno), zimo.
posteljo (kadar sem zaspana), milo (kadar se ni treba umivati), očetovo grajo (če nisem kriva), življenje (čeprav je včasih žalostno).
Polona Ružič. 5. b
PRVA LJUBEZEN
Spomini; veseli, žalostni, boleči, otožni, lepi, priložnostni in še bi lahko naštevali. Starejši ljudje se radi spominjajo svojega otroštva, svojih prvi ljubezni, skratka — svojega življenja. Ime mnogih pisateljev so razne knjige, kjer opisujejo spomine na svoje otroštvo, ponesle v svet.
Ker pa nisem pisateljica in ne star človek, ki bi imel veliko izkušenj, bom poskusila opisati svojo prvo ljubezen .. .
Bilo je vroče poletje, natančneje — vroč poletni dan. Hitela sem iz šole in srečala prijateljico. Začeli sva s svojimi pogovori . .. Nenadoma sem zagledala krepkega fanta na majhnem kolesu. Najprej se mi je zdel smešen, saj je bil podoben lutki na velikem peronu. Frizura je bila podobna brezi po strašnem viharju. A bil je krepak, zagorel od sonca ter mišičast. Peljal se je mimo naju. Gledala sem za njim kakor za čudežem. Prijateljica se je od srca nasmejala in rekla: »Nimaš šans.« Pogledala sem jo kot osel, potem pa ne vem, kako sem prišla domov. Bila sem zaljubljena.
Tako zaljubljena sem ga srečevala mesec dni. Ko je ljubezen že jenjala, me je opazil. Začel je govoriti, kako me ima rad, da bi dal vse zame in podobno. Sprva sem se temu le smejala, potem pa se je začelo zares. Lepi so bili trenutki, ko sva z roko v roki tekala okrog.
Toda to ni trajalo dolgo. Ko sem zvedela zelo grdo novico o njem, seje vse podrlo. Kot bi mi zmanjkalo tal. Vseeno pa bo stal lep spomin.
Zvonka Podkrižnik, 8. b
želim si te nič ne pomaga spomin odide potrto grem v klop brez zob izpadli so od šklepetanja
Irena Jakopinec. 7. b .
V PRIČAKOVANJU
Sonce si —
ki preko odmeva me boža in greje. Tema si —
ko puščaš me samo preko noči.
A ves rad me imaš, v srcu in duši — kot praviš.
Nemo sprašujem se .. .
En sam jutranji cvet si — nežen, z roso obdan, zaprt. . .
Taja Podlunšek. 6. r.
PUSTNI ČAS
Prišel je pustni čas. ko sam smeh je okrog nas.
Našemil se bom tako, da me nihče spoznal ne bo.
Potem ne bom več jaz, ampak morda klovn Bas.
Vse vas bom spravil v tak smeh, da se boste valjali po tleh.
In veste, kaj me res skrbi? Da moja maska ponori!
Matjaž Pajk, 3. a
SANJE ST. 2
Luč gori v roki, v roki držim knjigo. Odložim jo in zaprem oči . . . Pot curlja na vroča lica; soparno je in žejna sem. Ali ni nikjer niti kapljice? Vlečem se, pesek imam v očeh, a vetra ni. Čevlje držim v roki. Nogavice sem si zvezala prek glave, da me varujejo pred soncem. Ustnice so razpokane, ne smem jih sliniti, saj pravi mama tako. To jim škoduje. Diham zrak, bolj vroč kot sonce, škorpijon mi prečka pot. Ustavim se in rečem: »Dehidrirana postajam. Danes je nedelja.« Svet se vrti kot blazen. Škorpijon čaka. TTrdno držim čevelj. Z vso silo ga treščim vanj.
»Ful Irenca,« vzkliknem, »če prideš živa odtod, te čaka doma kup umazane posode..Oprala jo bom z vodo!«
Ne smem misliti na vodo. Januar, februar, marec, april, maj, junij, julij, avgust. Avgusta imam rojstni dan. »Mami, a bodo svečke na torti?« Moram se pogovarjati. »Mogoče, če boste pili coca-colo.«
Piti, umivati, dremati, spati, jesti in se igrati. Sedem krat sedem je devetinštirideset, vvright? Yes, it's left. Očka, kdaj bomo šli! Takoj, miška, takoj.
Vprašanje je, ali bom sploh še kdaj videla ljudi in ali hodim v krogu. Vsi hodimo v krogu, če gremo naravnost, ker je zemlja okrogla. Če pogledam svoje lase, mi prav nič ne vlivajo poguma, Polegli so se in zlepljeni in onemeli tičijo pod nogavicami.
Vzepnjam se na goro iz peska. Je enako tri cele štirinajst. Obseg izračunamo dva r ali d. Samo plešem in pojem v dežju. Primož Ulaga stoštirinajst metrov. Lep skok. Ližem pot. Kako je slano. Sedem v pesek in se malo obrišem. Lahko bi bilo slabše, kajne?
Potem začutim tresljaje zemlje. Obrnem se, za menoj stoji visok tovornjak in se mi počasi bliža. Nikogar ni v njem. V trenutku splezam vanj,vžgem motor in pohodim plin. Zdrvim čez puščavo.
Kako lepo! Samo jaz, tovornjak in senca. Gotovo bom čez kakšna dva tedna doma. Kričim, žvižgam in norim, kolikor se pač noreti da v tovornjaku.
D-E-H-I-D-R-I-R-A-N-O-S-T pa je vedno na preži. Ne dobiš me, ne! Mene že ne. Kar lepo se umakni, bela tatica življenja s svojo koso vred! Sonček sije. V puščavi sončece sije, v puščavi sončece sije, v puščavi luštno je! P, p, pr, prrrc, c -c .. .A!?
Ni-ni, ???! Bencina zmanjkalo; izstopite — zadnja postaja. Izstopim, treščim z vrati, da se kripa stara sesuje v pesek. S pestjo udarim po razbeljeni pločevini, ampak nobenega uspeha ne dosežem s tem razen
seveda, da se malce opečem. Voda, ljubezen moja, kje si? Povsod, samo tukaj ne.
Sedem se. Obup prihaja. Dober dan, ali se lahko pridružim? Ja. Hvala za družbo.
Ne premaknem se, koliko časa? Pet minut? Morda uro? Izgubljam občutek za čas. Ali ni tam!. .. OAZA! Ne, Irena.
To je privid. Dvignem se in odkorakam. Prišla sem čistu blizu. Primem za figov list . . . Irena! Vstati je treba!
Irena Jakopanec, 7. b
SPOMIN
V siv večer odmevajo koraki. S solzami oblite oči iščejo dom ... a ga več ni. Ostal je le pepel in blato in kalna voda.
Na razpokanem zidu ptič žvrgoli. Kot tih spomin na sonce, naravo in daljne dni.
Rok Poles. 8. a
KAM?
Bilo je žalostno pomladno jutro. Nebo je samevalo, ujeto v oblake, veter seje izgubil in sonce je kot medla krogla brlelo nad sivino.
Šli smo v tovarno usnja Šoštanj po odpadne konce usnja. Skozi obokana vrata smo stopili na ozko dvorišče. Vratar nas je nezaupljivo premeril od nog do glave in zavrtel telefon.
Minute so se vlekle v neskončnost, z lenim korakom sem taval po tlakovanem dvorišču. Za umazanimi šipami so se risali stroji. Samevali so v obokanih, nizkih dvoranah, kot da bi bili davno pozabljeni, ujeti med puste zidove. Ogromna kolesa, valji, trakovi.. . vse je bilo zapuščeno, starinsko in neprijazno. Skozi luknjo v betonskem zidu je pogled ujel Pako; kalno, rjavo ... mrtvo. Na drugem bregu so stali stanovanjski bloki, bel omet je razpadel in vlažne stene je praraščala plesen.
Vratar nas je poslal k drugemu vhodu. Odpeljali smo se. Na desni seje vlekel pust betonski zdi, zavili smo na ogromno dvorišče. Tla so bila črno prekrita z elektramiškim pepelom, za zarjavelo mrežasto ograjo so bili razmetani kupi napol predelanih kož. Dvorišče so obkrožale stare stavbe. Omet seje v velikih kosih luščil z zidov, železo je v desetletjih zarjavelo, na stenah se je bohotil mah. Iz dimnikov se je plazil masten črn dim in počasi legal na dolino.
Delavec nam je prinesel usnje in v srbohrvaški slovenščini pojasnil, da se je podpisal namesto nas. Odtavali smo do avtomobila in odbr-zeli skozi Šoštanj.
Mesto je bilo kakor zakleto ... Posuto s sivim pepelom; hiše, kot bi bile pod razpadajočo moderno masko zazrte v prejšnje stoletje; vse zavito v hropenje elektrarne in njen pepel ... Srce mi je trepetalo v nemi grozi. Kako smo lahko dopustili kaj takega?
Je sijoč usnjen plašč več vreden od zdravja ljudi in življenja reke? Lahko tisoči kilovatnih ur pričarajo nazaj cvetoče mesto s starih razglednic? Kje so čistilne naprave, filtri in novejši, modernejši stroji?
Denar ne bo nikoli odtehtal zdravega življenja!
Kam ... človek?	„ . „ . „
Rok Poles, 8. a
POMLAD OB NAŠEM VRTU
Prejšnji teden, ko je bil tako lep dan, da so ptički skakljali po vejah kakor »ping-pong« žogice, smo se odločili, da bomo odšli na vrt, kjer bomo posadili nekaj solate. Oče me je poslal k reki, da bi opral motiko. Položil sem jo v vodo in se usedel na velik kamen. Sonce je toplo grelo in je bilo kakor svetlikajoč zlatnik.
Leno sem se čez nekaj časa ozrl naokoli. Na majhni zaplati zemlje sem zagledal šop modrih cvetov, ki so se obračali proti soncu. Prijazno sem jih ogovoril: »Dober dan. Ali vas smem nekaj vprašati?« »Kar vprašaj,« so mi z nežnim glaskom odgovorili. »Kako lahko živite na tako majhni zaplati zemlje in kako se lahko veselite življenja?« Modro so mi odgovorili: »Vsakdo se lahko veseli življenja, še posebno pa sedaj, ko je pomlad.«
»Aha, pomlad je,« si zamišljeno rečem in s pogledom trčim na dve razposajeni muhi, ki sta izvajali strašanske »lupinge« kakor helikopterji na manevrih. Zraven sta se hihitali in smejali, da se je še veter za trenutek ustavil in me zaskrbljen vprašal: »Ali je prišel kakšen cirkus s klovni?«
Mravljice so hitele med kamenji, se srečevale in pozdravljale, opravljale svojo službo in pri tem strašansko hitele.
Iz tega opazovanja me je prebudil bratov glas: »Ali si padel v reko?« »Nisem, nisem,« mu smejoč odgovorim, vzamem motiko in grem za njim.
Robi Svečko, 6. b
ČAKAM TE...
Čakam te.. .
Čakam, prisluškujem miže, kdaj med tisoči stopinj začutim tvoje, kdaj med tisoči zaznam tvoj dih . . . Nekoč boš prišel, z lasmi, dišečimi po vetru, in brezmejni prostosti, usoden, neizbežen, nemočen, da bi se izognil moji vroči ljubezni, bežni,
z očmi, pogubnimi kot zamolkel tolmun, ki skriva v sebi zdaj življenje, zdaj smrt. . . NEKOČ BOŠ PRIŠEL . . . KER MORAŠ PRITI. . .
POZDRAVUENI VSI? KI SE LJUBITE?
PREKLETSTVO TISTIM. KI NISO NIKOLI OBČUTILI UUBEZNI, NAJVEČJE PREKLETSTVO TISTIM, KI OGROŽAJO LJUBEZEN DRUGIH!!!
Vpijem v temo,
a nihče me ne sliši.
Vpijem v daljave.
a slišim le svoj odmev.
Vpijem. vpijem. vse dotlej.
dokler v sebi na zaustavim
bolečine nad tem, nad to gluhoto sveta
nad tem nezemeljskim življenjem,
ki kot ptica vsemogočni angel
drvi v svet brez meja!
Judita Podkrižnik
ALI JE ŽIVLJENJE SOVRAŠTVO — VEČEN BOJ? ...
Prebujalo se je umazano jesensko jutro. Vsa nesrečna sem vstala in zehaje zapustila sobo. Deževno jutro me je razočaralo in me pustilo na cedilu. Tudi v šoli ni bilo milosti, zaradi nepripravljenosti sem dobila slabo oceno, ki meje še bolj potlačila. Tiho sem prišla domov in brez ugovorov pomagala kuhati kosilo. Toda joj!? Po nesreči sem razbila mamičino najljubšo skledo. Domači so me samo nejevoljno pogledali, kar mi je vlilo poguma, da sem pobrala črepinje in odšla v sobo.
Spotoma sem premišljevala, zakaj mi je življenje obrnilo hrbet in se mi je sreča skrila za vogal. Zakaj, kaj sem storila? Da ne bi ustvarila še večje zmede, sem prijela v roke knjigo in se do poznega večera učila.
Naslednji dan meje zgodaj zjutraj prebudilo milo jesensko jutro. Vesela in razigrana sem stekla k oknu, nekajkrat globoko vdihnila, se razgledala po pokrajini, ki je bila vsa čista od včerajšnjega dežja, in odšla v šolo. Sreča se mi je nasmehnila, saj sem z lahkoto popravila spodrsljaj prejšnjega dne. Še preden sem se napotila domov, sem zavila v trgovino in kupila skledo, ki je bila na las podobna mamini. Namestila sem jo v omaro in bilo je, kakor bi bil nesrečen dan izbrisan iz spomina in sploh ne bi nikoli obstajal.
Ko sem pozneje sedela za pisalno mizo, sem se naglas zasmejala, saj nisem mogla razumeti svojega obupa zaradi majhnih spodrsljajev. Zavedala sem se, da morajo biti v življenju tudi težki trenutki, saj drugače lepih in srečnih ne znamo dovolj ceniti.
Urška Lukner, 8. b
VSI SMO LJUDJE, TODA TEŽKO JE BITI ČLOVEK
Stojim pri oknu in zrem v pust, prazničen dan. Ulice so prazne, le tu in tam gre kakšen meščan po pločniku. Dežne kaplje močijo ceste, strehe hiš ... Zastave visijo z drogov in tiho pravijo: »Ljudje, saj je vendar praznik!« Nihče ne sliši njihove tihe pesmi bolečine. Drevesa so gola. Nemo stojijo na svojih mestih in spijo. Kamorkoli se obrneš, povsod žalost in turoba. Okolje je mrtvo, samo človek s svojim bitjem srca daje znak življenja. Ljudje, poglejmo se!
Živimo drug z drugim, sosedje smo, vendar se ne pozdravimo, kadar se srečamo. Tujci smo si v lastnem okolju. Ne vemo in ne znamo narediti kaj za svojega bližnjega. Vpeti smo v niti, ki si jih pletemo sami. Kolikokrat je naš sosed ali prijatelj v težavah, pa mu ne pomagamo. Vprašanje je, ali mu ne znamo pomagati ali pa smo tako surovi, da mu nočemo. Saj bo človek kmalu robot. Saj nima nihče več srca. Vsem je vse vseeno, nikomur ne postane hudo, ko vidi jokati malega lačnega otroka ali ljudi, ki so ostali brez domov .. .
Vsi smo ljudje, ampak tako težko nam je pokazati vsaj malo ljubezni in razumevanja do bližnjega, mu nuditi malce pomoči in kanček prijateljstva.
Vsi smo ljudje, toda kako težko je včasih biti ČLOVEK!
Robi Zacirkovnik, 8. b
AFORIZMI
Le redki so tisti, ki se tepejo po glavi zaradi nevednosti ... veliko pa je tistih, ki se ponosno trkajo po prsih .. .
Umetnost je edina stvar, ki naredi človeka svobodnega, a še tu družba omejuje, saj potrebujejo sužnje, ne svobodnjake . . .
Samo tepec gre proti levji čeljusti, ostali gredo raje z njo v korak.
Živali so tiste, ki delajo po nagonu, a ljudje delamo po neumnosti!
Listje življenja človeka odpada istočasno z listjem drevesa, razlika je le v tem, da drevo krošnjo obnovi, človek ne.
Tisti, ki mislijo, da so lepi, se gledajo v ogledalo ..., ostali ga le besno ošinejo s pogledom ...
Samo tisti, ki ljubijo so lahko osovraženi in ljubljeni hkrati.
Sreča je stvar, ki človeku stalno uhaja iz rok, se mu izmuzne ...
Toda tisti, ki je pameten, je ne lovi, takrat pride samo od sebe ...
Svinje so bogate, saj so edine, ki se valjajo v pravem zlatu — dreku .. .
Pravijo, da tisti, ki visoko leta nizko pade; a kdor se niti ne poizkuša dvigniti do zvezd, bo vedno ostal na tleh ...
Karin Kralj
10. stran *
Prireditve kulturnega centra Ivana Napotnika
Koncert vedrih melodij
OBJAVE, RAZPISI
titovo velenje *
9. junija 1988
V petek, 10. junija ob 20 00, bo v domu kulture Titovo Velenje koncert VEDRIH MELODIJ, na katerem se bosta predstavila Mladinski pihalni orkester Glasbene šole, ki ga vodi Franc Vrzelak in Rudarska godba Titovo Velenje, ki jo vodi Ivan Marin.
Mladinska godba bo zaigrala Malo suito P. I. Čajkovskega, Simfonijo v »C« Gossec-Molenaara, Cvetoče češnje v japonskem vrtu J. Pendersa in Židano marelo V. Štrucla.
Rudarska godba pa bo zaigrala Malo nočno glasbo W. A. Mozarta, Oberon C. M. VVebra, Ples s sabljami A. Hačaturjana in šopek Cvetic Janeza Marina.
Program obljublja dve uri vedre glasbe, ki nas bo ob izteku pomladnih dni prijetno razvedrila, kvaliteto pa zagotavljajo nadebudni godbeniki Glasbene šole in večkrat odlična Rudarska godba, ki nas tudi tokrat ne bodo razočarali.
I m»|nm i m
REDNI KINO
Četrtek in petek, 9. in 10. 6. ob 18. in 20. uri MOJ SOSED JE VAMPIR — ameriški, grozljivka. Vloga: Chris Sarandom.
Petek, 10. 6. ob 10. uri sobota in nedelja, 11. in 12. 6. ob 18. in 20. uri SILA MOČI — ameriški, kriminalni. Vloga: Michael Dudikoff.
Petek, sobota in nedelja, 10.,"T I. in 12. 6.
ob 22. uri
NOČNA PREDSTAVA — BOR-DEL — ameriški, trda erotika. Vloga: Tish Ambrose. OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA!
gorenje
GORENJE PROCESNA OPREMA
p. o., Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge
SAMOSTOJNI PLANER-ANALITIK
pod naslednjimi pogoji:
—	VI. st. strok, izobrazbe — ekonomist
—	3 leta delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili j nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov:
Gorenje Procesna oprema, Partizanska 12, 63320 T. Velenje.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
RADIO VELENJE 0 RADIO VELENJE
Prvič v Titovem Velenju
Državni akrobatski umetniški ansambel s Kitajske
V petek, 24. junija 1988, ob 20.00, bo v domu kulture v Titovem Velenju gostoval državni akrobatsko-umetniški ansambel iz LR Kitajske. Po uspešni razstavi kitajskega slikarstva v Ljubljani in obiskanih večerov kitajske kuhinje v Sloveniji, se bo tokrat predstavila skupina XINJIANG, raznih aktobatskih veščin ter barvami kitajske folklore. Gostovali so že po vsej Evropi, Severni Afriki in Aziji. Skupino vodi Yu Tianyong. Vstopnice prodajajo v domu kulture vsak dan med 10.00 in 15.00.
Ponedeljek, 13. 6. ob 10., 18. in 20. uri V KREMPLJIH VOHUNA -hongkonški, akcijski. Vloga: John Sin.
Torek, 14. 6 in sreda, 15. 6. ob 18. in 20. uri RABANEK - GUSAR IZ PEKLA — italij. francoski, avanturi stični. Vloga: Walter Brandi.
Sreda, 15. 6. ob 10. uri ZADNJE DEJANJE — ameriški, akcijski. Vlo-'6a: Jordan Williams. KINO DOM KULTURE
Četrtek, 9. 6. ob 20. uri CIKLON — ameriški, znanstveno-fantastični. Vloga: Hather Thomas. KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 11. 6. ob 18. uri V KREMPLJIH VOHUNA - hongkonški, akcijski.
Nedelja, 12. 6. ob 18. in 20. uri RA-
BANEK - GUSAR IZ PEKLA -italij. francoski, avanturistični.
Ponedeljek, 13. 6. ob 20. uri SILA MOČI — ameriški, kriminalni.
Sreda, 15. 5 ob 20. uri KALIGULA IN MESALINA - italijanski, erotični.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 10. (,. ob 20. uri. RAMBU MAŠČEVALEC — indonezijski, avanturistični.
Nedelja, 12. 6. ob 20. uri NOČNA PREDSTAVA - BORDEL — ameriški, trda erotika. OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA!
Torek, 14. 6. ob 20. uri SILA MOČI — ameriški, kriminalni. KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
Program
Radio Velenje oddaja na ultra-kratkovalovnem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, vsak delovni dan od 8. do 10. in od 11. do 13. ure, ob sredah pa od 13. do 16. ure. Vse informacije dobite po telefonu (063) 855-450.
PETEK, 10. junij: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljana); 16.15 Za konec tedna; 16.30 Dogovarjamo se, določamo (Govorili bomo o vplivu ukrepov ZIS na občini Velenje in Mozirje). 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.55 Poročila; 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 12. junij: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami ; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja zastavljena zadnjo nedeljo nova vprašanja pa bomo sprejemali od 12.30 dalje) 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 13. junij:
15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj,
kje, kaj; 16.30 Obiskali smo; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 17.30 Vaše čestitke in pozdravi; 17.55 Poročila; 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe.
SREDA, 15. junij: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Naša krajevna skupnost (Pred praznikom bomo tokrat predstavili KS Gorica). 17.00 Vi in Mi (govorili bomo o socialni politiki. Oddaja bo potekala v živo, zato boste lahko s svojimi vprašanji, pobudami in mnenji sodelovali v njej tudi vi. Naš telefon 855 963). Ta oddaja traja do 18.55, vmes ob 17.30 Vaše čestitke in pozdravi.
Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje
Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE	Dl	NČ DČ	ROK P	OD	ŠT. DEL.
OBČINA VELENJE							
ZDRAVSTVENI CENTER DSSS	kadrovnik	— kadrovnik-dela za družbeni					
		standard	1	nč	8	520.000	1
SKUPŠČINA OBČINE	ekonomski, administrativni	— referent za registracijo motor. v.					
	prometni tehnik/gimn.		2	dč	15	371.000	1
VEGRAD	kuhar	— kuhar ali pripravnik kuharstva	1	nd	8	300.000	1
OBČINA MOZIRJE		a					
ZC TOZD SPLOŠNO ZDRAVSTVO	zdravnik	— zdravnik	1	nč	8	700.000	3
DO KOMUNALA	klepar	— klepar	1	nč	8	400.000	3
LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD osebni dohodek, ŠT. DEL = število delavcev
ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE OBČINSKI SVET VELENJE Odbor za inventivno dejavnost OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST VELENJE
Odbor za inventivno dejavnost
razpisujeta
NAGRADNI NATEČAJ '88
za najuspešnejše inovacije v občini Velenje s področja
a)	razvojno-raziskovalne dejavnosti
b)	množične inventivne dejavnosti v OZD
c)	ustvarjalnosti društev (Ll, Dll) in posameznikov izven OZD
d)	ustvarjalnosti v samostojnem osebnem delu
e)	najuspešnejše TOZD na področju inventivne dejavnosti
Nagradni sklad sestavljajo: pod a)
—	nagrada din 400.000
—	nagrada din 240.000 nagrada din 120.000
pod b)
—	nagrada din 200.000
—	dve nagradi po din 120.000
—	dve nagradi po din 80.000
pod c)
—	nagrada din 120.000
—	nagrada din 80.000
pod d)
—	nagrada din 200.000
—	nagrada din 120.000
—	nagrada din 80.000
pod e)
—	pismeno priznanje
Vsi nagrajenci denarnih nagrad prejmejo tudi pismeno priznanje.
Pravico do sodelovanja na natečaju imajo delavci OZD, skupnosti, v samostojnem osebnem delu, društva in posamezniki izven OZD, katerih inovacijski predlogi so bili podani v letih 1987 in 1988 (oziroma bili v letih 1987/88 sprejeti na samoupravnem organu) ter TOZD oziroma enovite DO, v katerih na področju množične inventivne dejavnosti dosegajo zelo dobre rezultate. Prijave podajo: *
pod a)
—	vodje registriranih raziskovalnih organizacij in enot ter razvojno raziskovalnih služb oziroma sektorjev,
pod b)
—	komisije za inovacije iz OZD oziroma DS OZD, ki predhodno opravijo ožji izbor med množičnimi inovacijami (maksimalno 3),
pod c)
—	upravni odbori društev in posameznik, pod d)
—	samostojni obrtniki oziroma Obrtno združenje Titovo Velenje, pod e)
—	delavski sveti ali konference OOZS na nivoju DO, ki predhodno opravijo izbor (maksimalno 1 TOZD).
Ob prijavi predlagatelji dostavljajo naslednje podatke oziroma dokumentacijo:
osebne in splošne podatke (ime in priimek avtorja oziroma avtorjev ter morebitnih sodelavcev, izobrazba, opis del in nalog, ki jih avtor opravlja oziroma jih je opravljal v času izvedbe razvojno-raziskovalne naloge oziroma inovacije, TOZD oziroma delovna skupnost, kjer je zaposlen), pod a)
—	programsko zasnovo razvojno raziskovalne naloge, kot je bila zastavljena pred pričetkom njenega izvajanja, z obvezno opredelitvijo izhodišč, namena in ciljev razvojno raziskovalnega dela,
—	kratek opis znanega stanja na področju, ki ga razvojno raziskovalna naloga obravnava,
—	zaključno poročilo (elaborat) o opravljeni razvojno raziskovalni nalogi,
—	mnenje recenzenta, v kolikor je bila naloga recenzirana,
—	druga dokazila in listine, ki skupaj z ostalo dokumentacijo omogočajo ocenitev razvojno raziskovalne naloge po naslednjih kriterijih:
1.	prispevek k napredku na gospodarskih in negospodarskih področjih družbenega življenja, zlasti k ustvarjanju nove vrednosti in povečanju produktivnosti,
2.	družbena aktualnost problematike oz. njena usklajenost z opredeljenimi cilji razvoja OZD, DPS ali stroke,
3.	koristnost za tehnološki in ekonomski razvoj stroke,
4.	uporabnost pridobljenih rezultatov v gospodarstvu in družbeni praksi (področje njihove uporabnosti, realiziran prenos in ekonomski učinki, v kolikor jih je mogoče izračunati ali oceniti),
5.	izvirnost in povezanost z inventivnostjo (patentna, modelna ali druga ustrezna prijava).
pod b)
—	kratek opis in skico z naslednjimi podatki:
1.	izvirnost — inventivnost predloga — opisati stopnjo izvirnosti predloga
2.	dohodek — letno ustvarjena gospodarska korist: navesti tudi prihranek na enoto proizvoda (izdelka)
3.	varnost pri delu in izboljšanje delovnih pogojev (preprečevanje ali zmanjšanje nezgod na strojih in napravah, fizično lažje delo, čistejši zrak, boljša osvetljenost, zmanjšanje oziroma odprava hrupa ter prepiha itd.)
4.	organizacija dela — uvedena inovacija je prispevala k boljši in sodobnejši organizaciji dela ter s tem k boljšim rezultatom poslovanja
5.	pojasnilo, da je inovacijo že obravnavala in priznala pristojna komisija, odbor ali delavski svet v OZD oziroma upravni odbor društva.
pod c)
Enako kot pod točko B), s tem da posamezniki izven OZD ali skupnosti priložijo še poročilo uporabnika inovacije o uporabnosti.
pod d)
—	kratek opis in skico, načrt ali fotokopijo inovacije z naslednjimi
podatki:
1.	v čem je izvirnost izdelka — opisati, ali ima vgrajene lastne izvirne rešitve ali nove rešitve, ki so sicer že znane, predstavljajo pa bistveno novost na našem tržišču
2.	pridobitev oziroma gospodarska korist, ki jo nudi nova rešitev oziroma izdelek
3.	uporabnost inovacije oziroma če je realizirana, navesti kje
Prijavljene inovacije morajo biti razstavljene (eksponat, slika ali risba) na razstavi inovacij, ki bo oktobra 1988 v Titovem Velenju.
Odbora bosta obravnavala predloge, ki bodo prispeli na Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Velenje do 10. 9. 1988 in bodo dokumentirani v skladu z navedenimi razpisnimi pogoji.
Nagrade in priznanja bodo podeljena v času razstave inovacij.
Odbora pozivata OZD, skupnosti in samostojne obrtnike iz občine Velenje, da predstavijo inventivne dosežke na razstavi inovacij, ki bo oktobra 1988 v Titovem Velenju. Navodila bodo poslana v OZD in Obrtno.združenje Titovo Velenje.
9. junija 1988	•k titovo velenje	..„ _ NAS 0BVESCEVALEC	nas c	;as ★ stran 11
				
Mali oglasi
ZLATARSTVO VLADISLAV KRAJNC, Kidričeva 1, obvešča vse cenjene stranke, da bo obratovalnica v času od 10. 6. do 10. 7. 1988 zaradi obnovitvenih del in koriščenja letnega dopusta zaprta.
SPAČKA, letnik 1976, še v voznem stanju, celega ali po delih ter raztegljiv kavč prodam. Silvo Veternik, Vrnjačke Banje 3, Titovo Velenje (Gorica). MOTOR BT 50, V GARANCIJI, registriran do marca 1989, ugodno prodam. Telefon 858-709. STARE SALONITKE 60 x 40, z vijaki, prodam. Tavčarjeva 19, Titovo Velenje, telefon 854-053. ODLIČNO OHRANJEN INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ (Singer) PRODAM po ugodni ceni. Prodam tudi HOBBY LO-OK SINGER. Telefon 882-235.
IŠČEMO ZUNANJE SODELAVCE ZA PRODAJO ATRAKTIVNEGA IZDELKA. Informativni sestanek bo 14. 6. 1988 ob 15. uri na Jezeru v Titovem Velenju.
OSEBNI AVTO TRABANT PRODAM. Star 6 mesecev, telefon 956-603.
PRODAM ŠTANCO 15 ton. Telefon 853-496.
OSEBNI AVTO WARTBURG KARAVAN PRODAM, letnik december 1981, registriran do 22. 12. 1988, ka-ramboliran sprednji levi blatnik in vrata. Informacije Tomo Mijatovič, Samski dom REK, telefon 855-231, lokal (209).
PRODAM VIDEOREKORDER VHS SISTEM znamke Hitachi 425 E VPS, 3 mesece star — deklariran, najnovejši tip, programiranje tudi daljinsko. 8 programov eno leto naprej. Ju-go 45, star 3 leta in pol. Telefon 853-312, interna 1703, od 6. do 14. ure. Vlado Nikič, Stantetova 1/8, Ša-lek.
BRAKO PRIKOLICO PRODAM,
novo. Telefon 857-107. UGODNO PRODAM OMARO ZA DNEVNO SOBO. Telefon 858-480. BRAKO KAMP PRIKOLICO PRODAM. Telefon 845-465. DOBRO OHRANJEN OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, letnik 1978,
DVOMETRSKA GARAŽNA VRATA UGODNO PRODAM.
Telefon 857-135. CELJANI-VELENJČANI IN OKOLIŠANI! Nudimo vam atraktiven način prodaje. 35 % provizije. Telefon 844-171, od 18. do 19. ure.
PRENOSNI ČRNOBEL TV PRODAM. Telefon 855-063 od 16. ure dalje.
V TITOVEM VELENJU ALI OKOLICI KUPIM HIŠO. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Zdomec«.
BARVNI TV Gorenje in ŠOTOR
za pet oseb ugodno prodam. Telefon 854-342.
ugodno prodam. Telefon 856-905, dopoldan.
DIRKALNO KOLO. MALO RABLJENO, na 10 prestav, ugodno prodam. Telefon 857-399. IŠČEMO STANOVANJE V TITOVEM VELENJU ALI OKOLI-' CI. Naslov v upravi lista.
POŠTENEMU DEKLETU ODDAM SOBO S SANITARIJAMI, 3 km iz Titovega Velenja. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Takoj.«
PRODAM NOŠE ZA ANSAMBEL. PRODAM TUDI SAKSA-FON, zvočnike Solton in mikrofone. Telefon 858-276. FIAT 750, po delih ali skupaj, prodam za 50 SM. Telefon 701-605.
POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, staro stavbno pohištvo in pralni stroj Gorenje ugodno prodam. Telefon 853-119. ROLETE IN ŽALUZIJE v vseh barvah in izvedbah vgrajujemo in izdelujemo. Telefon 24-296. BRAKO PRIKOLICO, DOBRO OHRANJENO, garažirano, z dodatno opremo, prodam za 150 SM. Telefon 858-348, popoldan. PRODAM NOV LITOŽELE-ZNI KAMIN »Franklin«, peč Kippersbush na trda goriva ter 100 m kabla Elkalex 4 x 35, sa-monosiini. Telefon 854-426, popoldan.
Dežurstva
DEŽURNI ZDRAVNIKI:
Četrtek, 9. junija — dnevni dežurni dr. Kikec, nočni dežurni dr. Kočevar.
Petek, 10. junija — dnevni dežurni dr. Silvana Popov, nočni dežurni dr. Draško Vrabič.
Sobota, II. junija in nedelja, 12. junija — glavni dežurni dr. Dragan Popov, notranji dežurni dr. Levak Sonja.
Ponedeljek, 13. junija — dnevni dežurni dr. Draško Vrabič, nočni dežurni dr. Grošelj.
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI:
11. junija in 12. junija dr. Ivan Ja-nežič, od 8,—12. ure v zobni ambulanti.
/O
ljubljanska banka
Rudarska 3	telefon: (063) 854-251
63320 Titovo Vetenie telo*: 33610 Ib ve poStni predal 102	telegram: bank&veienje
Temeljna banka Velenje n.sub.o.
VARČEVALCI!
Radi bi vas seznanili z novostjo, ki jo imetnikom tekočih računov in žiro računov nudi Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje. To je PISMO SODELOVANJA, ki omogoča hitro in enostavno plačilo večjega števila položnic in temelji na obojestranskem zaupanju in odgovornosti.
1.	Kje lahko dobite to pismo sodelovanja?
Na vseh enotah Ljubljanske banke Temeljne banke Velenje.
2.	Kako poslovati s pismom?
V ovojnico pisma odložite položnice (to lahko opravite doma ali v banki), katere želite plačati, na nalog za obremenitev vpišite oziroma označite:
—	številko vašega tekočega računa ali žiro računa, katerega bo banka bremenila za skupni znesek položnic in obračunala provizijo
—	podpis
Osnova identifikacije je podpis. Opozoriti vas želimo le na to, da mora biti podpis enak kot ste ga deponirali v banki na podpis-nem kartončku.
3.	Kako pismo izročiti banki?
Pripravljeno pismo boste izročili banki ali pa ga boste poslali po pošti. Pri pošiljanju pisma sodelovanja vas želimo opozoriti še na to, da lahko z navadno pošiljko brez doplačila, pošljete največ pet položnic.
4.	Kaj pa potrdila o plačilu?
Banka bo plačila opravila isti dan, kot boste banki izročili pismo, oziroma, ko ga bomo prejeli od pošte. Potrdila o vplačilu vam bomo še isti oziroma najkasneje naslednji dan poslali po pošti.
5.	Ali je to vse?
Skoraj vse — le na zagotovitev kritja na računu vas želimo še opozoriti, ker v nasprotnem primeru banka plačila ne bo opravila.
6.	In še.....
Pri poslovanju z banko verjetno naletite tudi na najrazličnejša vprašanja, katera pa na bančnem okencu včasih ni prijetno razreševati. Taka vprašanja, predloge, kritike ali pohvale odložite v pismo skupaj s položnicami ali samostojno. V nekaj dneh boste prejeli odgovor.
TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA
nama
LJUBLJANA n.sol.o
ZA DOPUST IN
PROST! ČAS
Vabimo vas na športni oddelek naše veleblagovnice, kjer smo vam pripravili pestro izbiro vsega potrebnega za kampiranje, saj boste našli vse od šotorov do sončnih očal.
Kinotečni program KINA 16
Francoski novi val
Torek, 14. junija, ob 20 uri v STISKARNI: LANI V MARI-ENBADU (režiser Alain Resna-is)
V	torek se začenja ciklus, s katerim bo prikazano pet filmov pomembnejših predstavnikov filmske smeri, ki je nastala ob koncu petdesetih let v Franciji.
Francoski novi val sicer ni homogeno gibanje, saj so znotraj njega nastala zelo različna dela.
Vendar jih druži nekaj skupnih značilnosti, med katerimi prevladuje komentar avtorja nad realističnim objektivizmom, naklonjenostjo do žanrskega filma in citatov. V izboru bodo predstavljeni filmi osrednjih novovalov-cev, kot tudi sopotnikov, katerih filmi kažejo le nekatere značilnosti novega vala.
Med slednjimi je tudi Alain Resnais, režiser filma LANI V MARIENBADU. Ta avtor se v svojem opusu ukvarja s fenomenom časa in je izrazit predstavnik tistega dela francoske kinematografije, ki ima značilnosti filmskega eksperimentiranja in intelektualizma.
V	naslednjih štirih tednih bodo prikazani še tile filmi:
HIROŠIMA, LJUBEZEN MOJA (Alain Resnais), NEŽNA KOŽA (Francois Truffaut), DO POSLEDNJEGA DIHA (Jean-Luc Godard) in SEDEM SMRTNIH GREHOV (C. Chabrol, J. C. Godard J. Demy ...).
VIDEO — COP -STUDIO »DANICA«
Tomšičeva 11 (063) 857-540
Snemamo na VHS iz vrhunskih masterjev. Imamo vse kar imajo v Beogradu in Zagrebu.
NAJNOVEJŠI HIT FILMI
1.
2.
3.
4.
Police akademy 5 Line of duty — akcija He's my girl — komedija VVampire at midnight — grozljivka
Big town — Hatt Dillon Tim — Mell Gibson Killer instinct — Vietnam
Vsak dan od 15. do 19. razen nedelje
center srednjih šol
POLETNA ŠOLA NEMŠČINE NA CENTRU
SREDNJIH ŠOL TITOVO VELENJE ZA OTROKE 10—15 LET
V juniju in začetku julija bomo organizirali: — 12-dnevne tečaje nemškega jezika z vajami v fonolaboratori-ju Korting (36 ur pouka, po 3 ure dnevno). Tečaji se bodo pričeli 20. 6. 1988 ob 18. uri in bodo trajali do 2. 7. 1988, prvi teden zvečer, nato pa zjutraj.
Informacije po telefonu CSŠ TOZD EKŠ Titovo Velenje 853-181.
• BELA TEHNIKA gorenje ŠIVALNI STROJI bagat na 6 0br0k0V-12% obresti
•POHIŠTVO
na 60br0k0V - brez obresti
•TEKSTIL
na 4 obroke - brez obresti
standard, nama sodobna oprema dekor, center, zibka
ZDRAVSTVENI
CENTER
VELENJE
Izvršilni odbor delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb
ponovno objavlja prosta dela in naloge
1.	Vodenje splošno-kadrovskega sektorja
Razen predpisanih splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
—	visoka izobrazba (VII. stop.), družboslovne smeri
—	delovne izkušnje 4 leta
—	poskusno delo 90 dni
2.	KADROVIK — dela za družbeni standard
—	višja izobrazba družboslovne smeri (VI. stop.)
—	delovne izkušnje 1 leto
—	poskusno delo 90 dni
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
Zdravstveni center Velenje, kadrovska služba, 63320 Titovo Velenje, Vodnikova 1.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
C
I
■m
■ gn
KAMNOSEŠTVO
izdelava in montaža na- SE PRIPOROČA PODRE-grobnih spomenikov, po- ČAN, Šalek 20, Titovo Vele-\ pravila starih nagrobnih nje spomenikov
rezanje okenskih polic iz granita in marmorja	telefon: 857-558
n
i j
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska _zadruga Mozirje •
MERCATOR—ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE
UGODNA
RAZPRODAJA KOKOŠI
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje ima po zelo ugodni ceni RAZPRODAJO ŽIVIH KOKOŠI
od 15. — 18. junija pri kooperantu
Marija ŠPENDE, Prihova 28, Nazarje
Kokoši so srednje težke, rjave, primerne za zakol ali za nadaljno rejo.
Razprodaja je ves dan v navedenem roku. Informacije po telefonu 831-440.
Delavci uprav za družbene prihodke
Velenjčani prvi
Zadnji petek je bilo v Šoštanju že sedmo tradicionalno športno srečanje delavcev uprav za družbene prihodke širše celjske regije. Organizatorica srečanja je bila velenjska uprava za družbene prihodke.
Tekmovanja se je udeležilo kar 186 delavcev omenjenih uprav in sicer občin Brežice, Celja, Krškega, Laškega, Mozirja, Sevnice, Slovenskih Konjic, Šmarja pri Jelšah, Žalca in Velenja.
Slavnostna otvoritev tekmovanja je bila na rokometnem igrišču v Šoštanju, nato pa so se tekmovalci razdelili v skupine, ki so se pomerile v kegljanju, streljanju, odbojki in na poligonu.
Ves dan je potekal v pravem športnem duhu, ob 19. so se udeleženci srečanja udeležili otvoritve razstave del Jožeta Svetine ter tudi na ta način spoznali lepote Šaleške doline. Srečanje pa so sklenili s podelitvijo priznanj v prostorih Termoelektrarn, kjer so udeležencem podelili nagrade, ki so jih prispevali sozd Go-
renje, RLV, Veplas, EKO, Sipak, ERA, ESO, Turistična zveza Velenje, ZTKO, SO Velenje, Jože Svetina in Nives Podlunšek Kra-šovec, ki so tudi sicer omogočili to srečanje.
Ko so prišli Celjani na letošnje srečanje so prinesli s seboj prehodni pokal. Ko so ga izročili Velenjčanom, so poudarili, da bo to trajalo največ šest ur. Pa ni bilo tako. Prehodni pokal so si letos priborili domačini, saj so zbrali največ točk. Na drugem mestu je bila ekipa Sevnice, na tretjem pa Žalca. Poglejmo rezultate domačinov še v posameznih disciplinah. Moški so bili v kegljanju prvi, ženske pete, v streljanju sta si obe velenjski ekipi priborili tretje mesto, v odbojki so bile pete, na poligonu prav tako pete, moški pa prvi.
Predstavniki vseh občin, so podelili organizatorjem lepa darila. Sevničani so na primer prinesli tapiserijo njihovega grba, ki sojo izdelale njihove delavke same, Laščani so razveselili s sodčkom piva .. .
Srečanje je zares dobro uspelo, direktorica uprave za družbene prihodke občine Velenje Ne-venka Dajčar pa ga je takole ocenila: »Moji delavci so me zelo prijetno presenetili. Prvo mesto v skupni uvrstitvi je nekaj čudovitega, največ kar smo lahko pričakovali. Ob tem človek pozabi na vsakodnevne napore, nekako je ves trud poplačan. Tudi udeleženci srečanja so bili zadovoljni. Nekateri nas niso mogli prehva-liti. Seveda pa vse ne bi potekalo tako, če v naši dolini ne bi bilo posluha tudi za takšne prireditve. Povsod, kamor smo potrkali so nas sprejeli in nam pomagali. Srečna sem, predvsem pa ponosna, da živim v takšnem okolju. Vsem se najlepše zahvaljujemo za pomoč, še posebej pa Nives Podlunšek Kraševec, ki je izdelala za udeležence srečanja unikatne podobe Šaleškega gradu, organizacijskemu odboru — še posebej Matjažu Natku in skratka vsem, ki so nam kakorkoli pomagali.«
(mz)
Slovesni začetek srečanja je bil na rokometnem igrišču v Titovem Velenju
Invalidski šport
Pretekli teden so se sešli na desetem jubilejnem srečanju invali-di-športniki Dl Velenja in pobratene občine Split. Skupina 25 invalidov iz Splita je bila prijetno presenečena nad gostoljubnostjo domačinov, tepo pa so jih sprejeli tudi v DO Gorenje MGA v Nazarjah, kjer jih je pozdravil tudi predsednik IS občine Mozirje tov. Ivo Kos. Na zaključni prireditvi je vse udeležence jubilejnega srečanja pozdravila tudi predsednica OSS Velenje tov. Mira Videčnik. Pred odhodom gostov so se vsi udeleženci poklonili spominu maršala Tita.
Ker je šlo tudi za športno srečanje so se udeleženci pomerili v streljanju z zračno puško, kjer so
premočno zmagali domačini ter v kegljanju, kjer so z majhno prednostjo bili boljši gostje. Žal zaradi celodnevnega dežja niso mogli nastopiti balinarji, ki pa so se pomerili v rezervni disciplini — v šahu. Zanimivo, da so tu premočno zmagali domačini, pa čeprav med njimi sploh ni bilo »pravega šahista«. Čeprav so vsa srečanja doslej bila izredno prijetna so se udeleženci dogovorili, da, zaradi težav v naši družbi, ne bodo več izvajali tako množičnih srečanj v čemer bi jih naj posnemali tudi drugi! Prizadevni funkcionarji Dl Velenje pa se zahvaljujejo vsem, ki so doslej kakorkoli pomagali, da so se izkazali kot dobri gostitelji!	—trih
Občinsko gasilsko tekmovanje
w
Salečani najuspešnejši
V soboto je bilo na letališču v Lajšah občinsko gasilsko tekmovanje članov in članic vseh štirinajstih gasilskih društev velenjske občine, tekmovali pa so tudi veterani in veteranke. Člani in članice so se pomerili z motorno brizgalno in v štafetnem teku na 450 metrov, veterani in veteranke pa v vaji s hidrantom in v raznoterosti. Kljub slabemu vremenu, ves dan je močno deževalo, so desetine dokazale, da jih tudi dež ne more zmotiti pri njihovem prizadevanju za doseganje kar najboljših rezultatov in s tem pri preverjanju znanja in usposobljenosti. Sobotno tekmovanje je vzorno pripravilo gasilsko društvo Šoštanj v sodelovanju z OGZ Velenje.
Še rezultati — člani do 30 let: Šalek, Topolšica, IGD REK; člani nad 30 let: Velenje I, Velenje II, Šalek; članice do 25 let: Šentilj, Gaberke, Pesje; članice nad 25 let: Šalek, Bevče, Topolšica; veterani: Šalek I, Šalek II, Bevče; veteranke: Bevče.	B. Mugerle
MILIČNIKI SO ZAPISALI
IZSILJEVAL PREDNOST
Prometna nesreča, ki se je pripetila 30. maja okoli osme zjutraj na odcepu ceste proti novim Preiogam je terjala hude telesne poškodbe. Voznik Oto Hrastnik, 1942, ki je vozil osebni avtomobil CE 215 691 je pripeljal s stranske ceste iz smeri Lokovice in je očitno spregledal voznika Stjepana Plevelja, 1954, ki je vozil po prednostni cesti. Prišlo je do trčenja, pri čemer se je voznik Hrastnik hudo telesno poškodoval, njegov sopotnik Ivan Fink, 1919, pa lažje.
OBRAČAL NA CESTI
Okoli 20. ure je voznik kolesa z motorjem Boštjan Lukner, 1975, obračal vozilo na lokalni cesti v Podkraju in s tem zaprl pot vozniku osebnega avtomobila CE 134 708 Janezu Rehermanu, 1964. Prišlo je do trčenja, pri čemer se je voznik kolesa telesno poškodoval.
UKRADEL ALI NAŠEL ŽAGO?
Na Postaji milice imamo sicer zabeleženo, da je neznani storilec 4. junija v Belih vodah ukradel motorno žago Gozdnega gospodarstva Nazarje. Žaga je bila v gozdu povsem nezavarovana. Gornje vprašanje smo zapisali, ker je morda tako mislil tisti, ki je žago »našel«.
KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR
V	bifeju Prehrana je 3. junija malo pred 13. uro razgrajal in napadel gosta vinjeni Jože F. Miličniki so ga pridržali na Postaji milice do iztreznitve.
V	nedeljo popoldne oziroma zvečer so morali posredovati miličniki zaradi kršitev javnega reda in miru kar trikrat. V stanovanju na ulici Veljka Vlahoviča je razgrajal in pretepal ženo vinjeni Valentin V. Na isti ulici je še po polnoči s svojo družbo poslušal glasbo in plesal Milenko Nj. V Kolodvorski restavraciji pa sta se pretepala vinjena Marko K. in Živko B.
Likovna razstava v Gorenju
Že nekaj časa poteka v Gorenju izmenjava razstav likovnih del amaterjev slikarjev in kiparjev z drugimi delovnimi organizacijami. Tako lahko delavci na najneposrednejši način spoznavajo umetnost likovnih ustvarjalcev amaterjev drugih okolij, obenem pa lahko dela sodelavcev tudi primerjajo z drugimi.
Tako se te dni v Gorenju predstavlja sedem likovnikov tovarne Lek iz Ljubljane. Razstavljena so olja, paste-li, pa tudi risbe na steklu, svinčnik, tuš, makrame.
Istočasno pa v Leku razstavlja deset delavcev-likovnikov Gorenjevih tovarn iz Titovega Velenja.
dr
Rednakova na Evropsko
prvenstvo
Med potniki na mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo julija na Nizozemskem, je tudi Renata Rednak. Sicer pa je skupaj z Mi-jočevo v nedeljo nastopila na velikem mednarodnem mitingu v Mariboru. Na 200 metrov kravi je bila peta, Mijočeva pa je bila druga na 100 delfin in tretja na 200 delfin.
Dva dni so igrali košarko
Kaj vse zmorejo mladi! Tudi 48 ur maratonskega igranja košarke. Čeprav si je igro razdelilo osemdeset igralcev, na vsaki strani po štirideset, pa vendarle ni bilo kar tako. Učenci ali še bolje nekaj fantov Centra srednjih šol je dalo pobudo, da bi se ob mesecu mladosti vpisali med nove rekorderje, in so se. Tako pravijo, saj menda še nihče ni igral skupaj tako dolgo košarke.
Začeli so prejšnji četrtek ob 14.45 in dva dni za tem je Boris Klančnik, ki je vseskozi skrbel za to, da fantje niso bili lačni, žejni, da je ob soncu in dežju, podnevi in ponoči šlo vse tako kot mora, z odprtjem šampanjca označil konec maratonske igre. Imeli so fantje še moči! Za kakšno urico, dve. Pa ni bilo potrebno, kajti rekord je njihov. Med igro jih je pošteno namočil tudi dež, bilo pa jim je tudi pošteno vroče. Ob koncu je sledil še skok v velenjski bazen, in osvežili so se še sami.
Razdelili so se v dve skupini — mladi (od 2. letnika navzgor) proti mlajšim (1. letnik in nekaj
J.
osmošolcev).	Rezultat:
3629:3348 za mlade. Najboljši strelec pri mladih je bil Rauter (297), pri mlajših Podpečan (279). Njihovo tekmo je sodilo deset sodnikov, ki pa jih je bolj dajalo kot igralce, saj so ponoči nekateri zamujali. Najdlje je sodil Borut Cerar, kar od 2. do 8. ure v eni noči. Najdlje je pisal zapisnik Peter Šulek, od i. do 6., najbolj sta jim pomagala Marjan Klepec in Jasna Zupane. Pojedli so 400 malic, 600 sendvičev, 120
mip (zavitkov mortadele), 120 konzerv, imeli so 160 kosil, pojedli dva zaboja jabolk, popili 480 litrov čaja in 6 litrov sadnega sirupa. Pomagali so jim tudi nekateri kolektivi, samostojni obrtniki in ZTKO.
Dva dneva je bilo ob igrišču tudi veliko gledalcev, vsem pa so fantje — kot šo dejali — pokazali, da česar se lotijo, lahko naredijo.
(VOS)
Mislinja: Za otvoritev so kopo
prižgali
V soboto so se ob Pirševem domu v Mislinji pričeli »Oglar-ski večeri«, ki jih pripravlja turistično in olepševalno društvo Mislinja. Na sobotnem pričetku je najprej spregovorila predsednica tega društva Poldka Bezlaj, ki je vsem obiskovalcem zaželela dobrodošlico in jih povabila na vse prireditve, ki so se in se še bodo zvrstile v tem tednu. Zatem je zbranim spregovoril direktor tozda Gozdarstvo Mislinja Ivan Lekše, ki je podrobneje orisal oglarstvo na tem delu mislinjske doline.
Oglarstvo sega daleč nazaj in je bilo za tamkajšnje prebivalce pomemben vir zaslužka.
Kuhanje oglja si je ogledalo veliko obiskovalcev
Koper—Rudar 2:0 (0:0)
Nogometaši Rudarja so v nedeljo gostovali v Kopru in z najboljšo ekipo v slovenski ligi izgubili z 0:2. Kaj več je bilo seveda težko pričakovati, saj so se domačini s tem srečanjem za letos poslovili od svojih številnih navijačev. Velenjčani so prvi zadetek prejeli že v i. minuti, drugega pa 24 minut kasneje. Potek srečanja bi morda lahko spremenili v 40. minuti, vendar je Brdžanovič za-streljal enajstmetrovko. V zadnjem kolu se bodo nogometaši Rudarja doma pomerili z Ljubljano.
RUDAR (Tr)-ELKROJ 1:0 (0:0)
Nogometaši Elkroja so na gostovanju v Trbovljah tesno izgubili z 0:1. Do odmora so bili gostitelji boljši, edini zadetek dosegli takoj po polčasu, v nadaljevanju pa sta imeli obe ekipi še nekaj lepih priložnosti. Za goste je najlepšo zapravil Marinček. V zadnjem nedeljskem kolu bo v Mozirju gostoval novi republiški prvak Koper in se torej lahko nadejamo lepe nogometne predstave.
NAFTA-ERA ŠMARTNO 3:0 (1:0)
Pravzaprav so se še najslabše odrezali Šmarčani, ki so na gostovanju v Lendavi z domačo Nafto izgubili kar z 0:3.
Šah
Rezultati hitropoteznega tekmovanja za prehodni pokal za mesec junij: 1. Goršek 9,5 točk, 2. Kristan 7, 3. Podlipnik 7, 4. Rajkovič 6,5 itd.
Skupni vrstni red po šestih mesecih pa je naslednji: I. Goršek 56 točk, 2. Kristan 46, 3. Matko 42, 4. Stropnik 30 5. Rajkovič 24 itd.
Sahisti Velenja so tudi sodelovali na tekmovanju za Titov pokal od 23. do 29. maja 1988 v Puli, ki so v 11. festivalni skupini zasedli odlično 2. mesto. Vrstni red je bil naslednji: 1. Bra-slav Rabar — Zapadni Berlin 19,5 (107), 2. ŠŠD Titovo Velenje 19,5
(99), 3. ŠK GOŠK Grabovci 17 (107,5), 4. DTK Fužinar — Ravne 15 (99), 5. ŠK Mladost - Odžaci 14,5 (104,5) itd.
Na hitropoteznem tekmovanju, ki je bilo organizirano v počastitev občinskega praznika in 60. letnice ŠK Rudar-Trbovlje je bil vrstni red naslednji: 1. Celje 31,5 točk, 2. Impol-Slovenska Bistrica 27, 3. Rudar-Trbovlje 26,5, 4. ŠŠD Titovo Velenje 24,5. 5. KS Polaj-Trbovlje 23, 6. ŠK Litija 22, 7. Savinjčan-Šempeter 18,5, 8. ŠK Zagorje 17,5 itd.
Š. Cvar
Potrebe po oglju v mislinjski dolini so bile namreč precejšnje.
Po tem pričetku »Oglarskih večerov« so člani kulturno-ume-tniškega društva Svoboda iz Mi-slinje uprizorili igro Županova Micka. Vse prireditve ob Pirševem domu bodo potekale od 18. ure dalje. Danes, v četrtek, bodo na vrsti lovske šege in navade, v petek bo slikar Pečko spregovo-
ril o Tisnikarjevi umetnosti, za lepo pesem pa bo poskrbel pevski zbor »Zdravko Čebular«. V soboto bodo večere sklenili z zabavnim programom Kulturno-umetniškega društva Svoboda in z gozdnim tekom. V eni prihodnjih številk Našega časa bomo podrobneje opisali delo in navade oglarjev.
B. Mugerle
Lestvjca
Ponedeljek, 13. junija, na radiu Velenje
1.	HOUSE OF MISTIC LIGHTS - C.C. Catch
2.	GET LUCKY - J. Stevvart 3 HEART — Pet Shop Boys
4.	FLAMES OF LOVE - Fancy
5.	MY BED IS TOO BIG — Blue sistem
6.	OUT OF THE BLUE — The Smokie hit connection
7.	REQVIEM — London Boys
8.	BE GENTLE - B.V.S.M.P.
9.	GET OUTTA MY DREAMS, GET... - Bili Ocean 10 EVERY GIRL AND BOY - Spagna
Moj predlog Moj naslov _