Kiitoli&k cerkven list. Danica izhaja t., 1«. in 20. «lne vsaciga inosru na ccli poli, in volja po pošti /a celo leto a gld.. za pol leta I cM. (iti kr.. v tiskarnici sprejematiako jezico. Te ona bo učila. Golobčeka, prelepo stvar, Poglej . kako je pražen , Tud ti nc bodi gerd nikdar, Ves bodi čist in snažen. Labud. sneženo-beli tič, Se v čisti vodi vrniva, Žival ! pa pred ne mersi nič: Umita jed le vživa. Labud ti je prelep izgled Za sveto Obhajilo, Naj tvoje bi serce popred Sc v dobri spov'di vrnilo. Na herbtu stare pelikan l'lo nosi, k' so betežni; Otrokom s tem iiglcd jo dan, Naj staršem so hvaležni. Kuk kamenček, de na taspi. Žerjav pod krempljic vzame; t'uj vedno nad teboj tud ti, lic to skušnjavo ne vjaine. Se borno vrabce te uoi, Ki z malim je dostojno, Naj Božjim' varstvu sc zroči Sercc, k' jc nc pokojno. Dc b' srečno lastovka morje Široko preletela. Za silo klinček na noge Previdna prej je vzela. Ce ferčati nc more več , >pii!-t» n« val čepiček, >i« \sede na-tij. in — čodnn reč To rev ci je r« Inieek, h lastovka, ti tudi mi \ napetih |'Hi.ag.ijiiio, Na • bu/ utiudeni sc i »di r »>•' u« tirno ! A n t. N h m f r Dva obraza. I. Oblaki tunini so neho zakrili. Prijaznih zvezdic vidit ni migljati , Ne mile lune noč r.izsvitlnvati; Viharji le protivni so tulili. — V nevihti hujši grešnik rogovih. Ko jenja vera v sercu mu sij a ti, V pregrehe noči vidiš ga tavati. Z močjo naj veči v pogubljenje sili! Prestrašin stan jc tacega človeku , Ko hude mitili serce mu peklijo, Pogubo večno noč in dan protijc. ; Boleča vest ga vžiga, mu pripeka. Preganja ga od jutra do večira. Z besedo eno: grešnik nima mira! II. Al po nevihti lepši solnce sije, Vetriček hladni zdaj pihlja nasproti, Pokaže jutro v r.ij.ki se lepoti, Ko prerojeno vse na novu klijc. Tako tud grešnik, ako t»e omijc Po božji milosti ino dobroii, le da slov«* za vselej grešni zmoti: Kak sladki mir takrat si v sercc — vlijc ! Tolažb, občutkov sladkih popisati, Ki takrat v duši verni oživijo. Ni moč, — to grešnik moraš sam skušati. Nebeški Ženin v sercu zdaj kraljuje. Vsi angeli nad njim sc veselijo: — Dušico tako vse nebo blagruje. Fr. Silvester. f Materi Lotrle , »c me niš ki duhovnik in bogoslovec IV letn ljubljanske škofije. (Čertice iz njegovega življenja. J (Dalje.) Doveršitev osme latinske šole iu volitev prihodnjega stanu delu inaisikakcmu dijaku sive lase. Ni se jim tudi čuditi; zakaj takrat stojijo mladem i na razpotju. ki jih im., voditi: ali v srečo. ;.li nesrečo; - ali v piijctuo /ivljcnjt, ali, llog hotel, da tudi marsikakega nc v pre/g -in: smert Ranji Matevž jo skoz vse šole bt-p ti« 1 po tien-rku. hira bo peljal poleg šenklavške cerkvc \ lotu, na I ktetega vti . dom -1 nji ?ap?*w » z zlatimi »eikatni ..Virtuti c Mu-.' Včika' jc /»/••lei.ogi časi, in lir« / pomisliku j."'al » slovff d «oi če, da1 f«• slovče ljub'jini-1.«' -k 'ije Kakei ! •»», srcberno-bistri virček sred cvetličnih livad so tekle ta ure nadcpolnemu Lotriču; oh, zakaj so se pač tako hitro iztekle! Ostal je bil tudi v duhovšnici ponižni, priprosti Matevž. Ilil je toraj ljubljenec ne le vsih součencev in tovaršev; ampak naklonil si jc tudi v polni meri hvalo in ljubezen vsili visokospoštovanih in prečastitih gg. predstojnikov in profesorjev. Modrost njegova, kakor tudi učenost pa ste napredovale šc vedno bolj. Posebno pesniški duh se mu je bil razcvetel. Pesmice plesti mu je bila igrača, in zelo žal ini je. da ga nisem večkrat za kako lepo pesem nadlegoval. Morebiti se nahaja še kje kaki njegov izdelek v rokopisu, zlasti ker je bil pokojnik tudi vrednik semeniškega pisanega časnika ..Kipa" zu domače vaje**).— Kakor poprej v nižjih šolah, je tudi v bogoslovju rud prihajal domu ua praznike, kjer smo že vselej naprej šteli ledno in dni, kduj da pride Matevž. Navadno je sveti večer in sv. veliki teden pri cerkvenih molitvah prcdpeval (anlifoniral), pri slovesnih o-pravilih stregel (asistiral), in s tem prav veliko pripomogel k povzdigi Božje službe v svojem rojstnem kraji. — Kad je tudi o velikih šolskih praznikih mlajšim učencem te/je nauke razkladal, iu celo med letom v duhovšnici vkljub obilnega lastnega študirauju marsikomu segal s svojim bogatini umom pod pazduho in pomagal na kviško. Kako je bil v li reči usmiljen, naj dokaže to-le. Zadnje dni letošnjih šolskih praznikov ga pride neki cisto tuj mož poprosit, naj bi letos njegovemu sinku v Ljubljani kaj s podukom pripomogel. Akoravno je ranji vedel, da bo ko semciiiški duhovnik mimo dmgih bogoslovskih naukov imel opravil iu dela obilno, je vender tudi za tega fanta obljubil pripomoč, akoravno so se gotovo še poprejšnji dijaki pod-lombe njegove nadjali. Ko so s pričetkom letošnjega leta slavni misijonar g. Fr. Pire v Ljubljano dospeli, nabiraje pomočnikov za svoj misijon, je bil naš Matevž ludi med onimi, katere je prešinil ogenj goreče ljubezni za zvcličanje zbeganih duš, iu so hotli zapustiti domovino ter oditi z njimi v daljno Ameriko. Ze jc imel pismo zgotovljeno, v katerem je naznanil svoji dragi materi iu skerhui sestri storjeni sklep in žalostno ločitev. — Pozneje je odstopil od tega namena; pa sej je lahko pre-vidil. da ima tudi domačija naša dosti zgubljenih ovčic, ki potrebujejo skerbuih vodnikov kakor riba vode. — Veliki petek letos je bil Lotrič vpervič stopil doma na lečo, iu slavil je terpečega Zveličarja s svojim ogovorom. Nemilo naključje, (|v zanetil se je bil v spodnjih Zclczuikih med pridigo v neki hiši ogenj, in je bilo s tem zbrano ljudstvo nekaj zelo zbegano , je bila huda skušnja za mladegu govornika; al stal je nepremakljiv; ni se dal zmotiti, iu dobro jc zveršil svoj govor. Čudno je, da so nekateri žc takrat hoteli nemili ta prigodek tolmačiti kakor žalosten pomen. Letošnje letu je bil ranji nekaj shujšal, tako da sem ga večkrat prašal, če ni kaj bolan; pa nič ni pravil, da hi kaj čutil. Pomenljivo pa najdem to, ker jc ravno letos skoiičal vsako pismo svoje z besedami: ..Bog le daj zdravje, dušno in telesno/* — Osuhlost ranjega jc morebiti tudi le iz-viralu iz kake skrivne priprave za sv. mašnikovo posveče-vaii|r. Med onimi čveterimi bogoslovci namreč, ki se slednje leto iz III. semeniškega tečaja v duhovnike posvete, je bil letos odbran tudi na* Lotrič, kurje bilo že tudi zduvuaj lahko previdili. Dne 1. avgusta je postal mašnik. Da bi so »kazal hvale/nega svoji veliki dobrotnici, gospej (J., ki ga jc skozi vse leta njegovega šolanju podpirala, in mu želela tudi zdaj k sklepu še z dobrotami svoje bogate mize post reči. je pristopil kakor uovomašnik v nedeljo 7. avgusta v stolni cerkvi ljubljanski pred altar Gospodov, ter opravil vpervič nekervavo daritev nove zaveze. Bil jc ranji tisti •) Prsni*: Novoletna: mladi mornar; o obletnici v. e. gosp. zlato- mašaika HI. ker-oik*. in dva odstavka k pesmi: ..Zapojte jeziki- (Sv. pesine. IV »uikviee, str. 57) branujeiii jeat v rokopisu. ..Novoletno" bom izročil ..Danici." iz ktere bodo bravci naj bolje spoznali, kaki duh je rajnega navdajal. 1'is. dan nek tako srečen in vesel, da je rekel: „Če bo v nebesih tako, kakor je bilo danes, sem že zadovoljen." — Po novi maši je prišel domu, in tukaj je v vsem djanji in nehanji kazal, kako vnet duhoven da bo. Posebno rad je pomagal domačim in sosednjim gospodom pri raznih cerkvenih opravilih. Na Zalemlogu je pridigval med šolskimi prazniki dvakrat; zlasti vneto na veliko Gospojnico. Daroval se je tisti dan tako rekoč sam nebo Marii ; iz dna duše pa tudi poslušavce za Njeno češenje vnemal. — Zraven prijuzne pripomoči vv. čč. duhovšini je voljno stregel tudi ljudem , ki so ga ztlaj tu, zdaj tam zu sv. mašo naprosili. Na sloveči Božji poti ua Brezjah je bil menda dvakrat; v »Suši pri Materi Božji je maševal večkrat, pa tudi ua Bu-kovici, pri sv. Nikolaju in v Dražgošuh. — V družbi jc bil šo vedno rad; ali neka otožuost iu zamišljenost se mu jc bila razlila po obličju, iu mnogo besed, ki smo jih šelo potem unicli, je nam svedočilo, da berž ko ne jc imel kake predčutja bližnjega ločenja. — Nastajal je sklepni čas šolskih praznikov, iu že je bil dan določen, ko bi bil imel blagi Lotrič zadnje Icio zopet iti v šolo. V petek, 30. sept. je vpeivič jel tožiti, dn ga mra-zi in glava boli; veuder se za to ni zmenil, lickcl jc tudi kasneje, du je upal, „du bo bolezen premagal." V saboto, 1. oktobra, me je še obiskal. Bil jc nenavadno bled, pa dobrovoljen; še celo prepeval je nekuterc sv. pesmi, lložcukraiisko nedeljo, ki se tu posebno slovesno obhaja, bi bil imel imeti rajni slovesno veliko mašo z asi>teucijo, pa se je malo kerčil. Sc ve, ou je žc vedel, kako mu jc. Ze ta dau je skerbna sestra kakor v predeni i i ti pretakala solze zavolj njegovega zdravju; al resnobno jo je posvaril in med drugim dosti pomenljive besede govoril: da zemlja ni naš dom. — V ponedeljik, 3. oktobru, jc zadnjikrat maševal v podružni cerkvi sv. Frančišku pri uitaijn Marije pomočnice, prav kakor bi bil nehote hotel s tem še enkrat priterditi zadnje verstice neke svoje pesmice: „Naj v Tvojem naročji — Marija mini. V ljubezni otročji — da enkrat zaspim !" Pravil je kasneje, da kn se je ta dan pri začetku vvodnih masnih molitev z glavo pripognil, ga je tako zabolela, da je bil ves omamljen iu bi se bil kmali zgrudil. Spal boje že ene tri noči pred nič ni zavoljo bolečin v glavi. — Pri vis. čast. gospod fajmoštru A. F. je imel l.otrič kot bogoslovec vsake šolske praznike bruno; letos pa ko mašnik tudi slanovuuje. Du bi jim ue bil preveč nadležen . čc bi bilo treba kake nenavadne postrežbe, gre popoldan 3. oktobra k svoji materi; hotel se je prav dobro sogreli in spotiti, ter s tem pregnati bolezen. Vlegel se je na posteljo, s katere zdravemu vstati ni bilo več prisojeno. Slednji tlan in slednjo uro smo se z bolnikom vred nadjali . da bo bolje; al zastonj. Bolečine v glavi so bile vedno huji; siluu suha vročina gu je žgala; spanju ni bilo nič. K temu sc jo še pridruževala skrivna kluvcruost, češ: ..drugi gredo v šolo, jesl pa brez dela tukaj ležiiu." lickcl sicor ni nič o tem, tudi tožil ui; pa vgibati se je moglo kaj taecga. Kako pa so inu mogle možgane bolne bili, se lahko sodi po tem, ko je neki dan svojemu prijatlu djal: ..Ti ne veš, kaj me jo začelo skerbeti: bojim se, du ue bom več znal asistirati." To uam je pričalo, kje bivajo navadno njegove misli. — Kudar je bil z domačimi sum, je nek le premolil; tudi z brevirjem se jc silil, dokler je le mogel. (konec nasled. ) Nekoliko o Mi os ni in MMereef/oeini. Spisal >1. Močnik. (Dalje.) Zgodovina. V starodavnih časih so se štele te dežele k Iliriji. Ko je bil Gencij, poslednji ilirski kralj, z Rimljani v vojski. so napravile te dežele posebno deržavo Dalmacijo. Nova deržava je bila čedalje močnejši, in ne le 9 let pred Kri-Htusoiii so s i jo bili podjarmili Rimljani. Rimljani so ai prizadevali, kolikor se je dalo, da bi to deželo v dober stan pripravili, Zidali ho mesta, napravljali pota iu mostove. Se dandanašnji se vidijo ostunki rimskih cest, in veliko mest iuta še tislu ime, s kterim je zaznamvauu ua zemljorisu Teoooaijevem. Kakor 1'rukop piše, začeli so Sloveni Ilirijo napadati I. 5-19. iu ko jih je v poznejšem stoletju cesar lleraklij zoper Avaic nu pomoč poklical, so prišli Serbi ali llcrvalje v Ilirijo, so podjarmili ali ugonobili Avare in posedli deželo za zmiruj. Serbi so se pred svijim vojvodom Svetimirom polastili izhoduje Ilirije iu vstanovili kraljestvo Serbijo uli Slo-viuijo, ktero ju kralj Iludimir iz Prevalite, naslednik Sve-timirov, v deželnem zboru, kterega je letu 847 v ravnici Duvro sklical, razdelil v župauije, pravije iu banovine. De-želu med rekami l'uo, Drino in Savo se tukej pervikrat zovo Bosna iu cesar Konstantin Puifirogcnitus jo pervi taku imcnujo. Bani, kteri so od letu 874 Bosno vladali, so bili podložni aerbskim kraljem. So le buu Borič, kteri je po Ju-kiču vladal od leta 1141 -68, oprostil se jc pupoluomb oblasti serbskih vladarjev. Zgodovina pu nc pove nu tuuko, ali je bil tudi sauiosvojiu iu ue natvezen nu ogerske kruljc. Ravno tako se zu gotovo ne vč, kedaj iu kako jc Bosna prišla p« d nadoblast ogerske krone. Krulj Bela II jc dol I. 113ti svojemu sinu naslov vojvoda Bosenskega, iu njegovi uuslcdtiiki so sc imenovali kialji „R ha ma c seu Bosniae." Ko -o se pozneje Paturcui po Bosni razširjali, nugovarjali m> papeži ogerske krulje, du naj svoje pravice do Bosne ni-kur v uiniur ne pušajo. Tako bi bili odstranjeni tudi bani, kteri so l>tli Patarcunui prijazni. Boričcv sin iu naslednik Kuliu je vladal od leta llb8 — 1201. Pod njegovo vlado je bilu Bosna tako srečna, du so Bošnjaki pozneje od vsake dobre letine govorili: „Vratjaiuu se nu vremena Kutinova.'1 Edino kur je vludu Kutinovo motilo, so bili verski prepiri, ktere so bili storili Putareui (Bogomili). Ker se tu krivoverska ločina večkrat v zgodovini imenuje, naj jo tukaj mulu popišemo. Putareui, kteri se večkrat imenujejo v zgodovini bost-nski , niso bili druzega kakor Munihejci, dasiravno so tujdi vsaktero obeenje z njimi. Imeli so tisti nauk, kterega je razširjal armenski zdravnik Bazilij po mestu Tebrica v Arineuii. Po povelju cesarja Aleksija Koinuena so aežgali Bazilija iu 12 njegovih naslednikov iu prestavili so vso to ločino krivoversko I. 969 iz Azije v Tracijo, tla bi jih ložej Nprcoberuili. Tam so se pu uu novič okrepčali in razširili se hitro po llulgurii, kjer so sprejeli ime Bogomili. Šc dandauašiiji so po Balkanu ostunki te vere, zmešuue z grcškiin bogočastjem. Tudi v Perziji se je bila novo vera vkljub vsim ojstrim postavam bizuutinskih ccsurjov hitro razširila. Pu 10. stoletju so sc bili vmuzuili Bogomili v Italijo, kjer so jih v Milanu dobro sprejeli. Tukej so dobili ime Patureuov, navadno v zgornji ltuliji, od predmestju tega imena v Milanu, kjer jih jc veliko stanovalo. Kukor pravljica pripoveduje, jc bilu zaucslu neka ženska novo vero ua Fraucosko, kjer so imenovali spoznovavce tc vere Bulgurc, pozneje so jih imenovali Albigenc ali pu Vuldcne po Petru Valdo, bogatem kupcu iz Vaux-u v Dauphine, kteri je vero še preiiuredil. Poglavitni izmed zgorej navedenih so bili Publikaui uli Populikuui in Kutari (čisti), ker so sami sebe iu svojo vero imelo zu čisto uli brezzmotno. Nekteri zgodovinarji terdijo, du so francoski križarji vero Bogomilov iz izhodu na Francosko prinesli in da sc jc udtud po Italiji razširjala. Gotovo pa je, da ločina Patarc-nov ui prišla naravnost iz llulgurijc v Bosno, ampak po poti iz Laškega v Dalmacijo, in du je potem v Bosni do svojega verhu prikipela. Nje spoznovavci, prcguuui iz Bosne. so obsedeli v Hercegovini; ko pa Turki deželo podjarmijo, so postali mahomeduni. Kdor pravo pot zapusti, so mu vse krive pota enako dobre. T<> jc žalostna resnica, ktera se tolikrat v zgodovini poteguje. Njih nauk v jugoslovanskih deželah jc bil taki-le: I. Verovali so v dve izvirne moči, pervo iz ktere prihaja vse dobro, drugo, iz ktere vse slubo. 2. Zavergli so. razun prerokov in psalmov, ves stari testament kot delo hudobnega principa. 3. Bog Siu iu sv. Duh, so sanjarili, nista bilu pred, kakor 550(1 let po stvarjenju sveta vnlvarjcua; Bogu Sina so imenovali očeta aposteljnov. 1. Bogu Očetu so prilasiovuli telo; kvasili so bogokletno, da pervi siu Boga Očeta jc bil Satuniel, kteri se je pa vzdignil /.opor Očetu in je bil zavoljo tega iz nebes pahnjen ter jc potam vstvaril zemljo, živali iu ljudi. 5. Njegov drugi siu, so rekli, jc bil beseda uli arhuugcl Mihael, ki je iz nebes prišel človek postal, terpcl, umeri in ud mertvih vstal. ti. Otiok niso kerševali, kei terdili so, da kerst z vodo pri katoličanih je od Janezu Ivorstuiku; Kristus pa je z Duhom ker-stil. Zavcrgli so vr>e zukramente, tudi zakon, zaznamovanje s sv. križem, sv. mašo, tajili so prvmeujenje hostije, češenje svetnikov bilo jim je malikovaujc, zvonov iu cerkvenega orodja niso hotli, tudi ni.-o druzih molilev molili kakor očenaš, tega pa petkrat po dnevu in sedemkrat po uoči. Oblasti cerkvene niso spoznali nobene, - molili so pu hudiča, da bi jim ue škodoval. Kdor je ii|di vero sprejel, je dobil tako imenovano „tolažbo", kar je bilo namesto kerstu iu odveze. Spovednik si jc uiuil roke, jc položil novospreobcrnjcticmu ali skesanemu evangelij sv. Janeza na glavo, je klical sv. Duhu žcgcu odpel sedemkrat očenaš, in obred jc bil pri kraju. Protestanški pisatelji so sploh terdili, da so bili spoznovavci te vere dobri, omikani, in pošteni ljudje, kteri so bili pridni iu delavni iu izgledui v domačih čcduostih. Katoličani pu so jih dolžiii odertije, razujzdanosti v govorjenji in djanji iu zvijačnosti. Bošnjaki jim očitajo, da so turkom pomagali deželo podjarmiti, n-mesti da bi bili bratom ua pomoč prišli, iu da so pozneje izlain pred vsimi drugimi sprejeli. Vendar sc jc bila ohranila ta ločina skrivaj v ncklcrili oddaljenih dolinah c« Id do začetka tega stoletja, iu šc pred 20 leti so bili v Dalmaciji tu in tam — p. na polotoku Tabioucello posamezni Bogomili. (Dalje uasl.) IPgiefi /### Sloren*ltem in itopi*i. li ljubljaiie. Te dui smo poslali za prečast. stolnim dekanom v Rim darove nekterih dobrotnikov, narbolj bravcev „Zgodtije Danice," kur jc prišlo do II. listopada skupaj zu sv. Očetu v Njih hudih stiskah, iu to je zneslo vse v zlatu 140 Napoleonov uli blizo 2800 frankov, po avstr. veljavi blizo I300 gold. Papir in srebro je zmenjano v zlato, zlalo, ki sc je tukaj zbralo, je pa pridjaiio v Rim šlo. Ker jc šc uaslednjič nekaj darov prišlo in še zmiraj prihajajo, bomo z zapisnikom darov vred tudi to poslali. Iz zapisniku bodo vidili sv. Oče, kaj jih darovavci prosijo, kako so jim vdani, kaj jim žele iu vošijo ild. Prečast. gospod stolni dekan pišejo iz llima 8. t. m. da so vidili sv. Očeta pri raznih priložnostih, iu da so vidili prav zdravi in terdni, glas jc močan iu prijeten. Pred 20. t. m. niso nc imeli nc prosili šc zaslišanja pii sv. Očetu Iz IJllhljauc. Naj se zapiše v slovensko zgodovino poslavljenje, ki jc došlo našemu rojaku g. Kristjanu Pajcru od svitlega cesarja Frančiška Jožefa, zla-ii ker to ima cerkven pomen. Znano je žc, du fologul ^ Pajer je bil delj » asa v Jeruzalemu iu prinesel jc seboj zbirko naj imciikiiiših fotograliiauih mest, poslop,i i; ! < r« i/, svete zcuiljc. Pred nekterimi mesci je 'd zbirko J-ruzalciiiu in okolice v podobi ponitnicc albuma • Hvitlopisuih podob — daroval Njih veli« *n-Ht. . k(e.< zbirko radostno sprejeli, umetniku pa p .-l ili /.Iv p« «--t: • • 16 svetlini ali briljanti, ki ima menda ceno do 700 gld. — Tudi saksonski kralj jc zadovoljno sprejel od njega enak album, pa odgovor še ni prišel. — G. Pajer stanuje zraven zvezdnega sprchajališa. Pri njem se dobivajo velike, pa tudi prav inajčkine podobe ss. krajev, n. pr. Jeruzalema, Bet-lehema, cerkve Božjega groba in veliko enacega. — Slovstvo. „Je*ii* fhrfctu« und die nllerHelig-ate Jungfrau." Kanzelvortriige und Hirtcnbricfe des Cardinals \Viseinan. Als Zugabe. Deutsch von Dr. P. Re-gen*burg 1864. 380 strani." Bi jih svetvali takim, ki jim luči^a vere slabo sveti, pa umoslovje ljubijo. Vzemite jih v roko ; vredno jc brati pridige kardinala, ki po vsem svetu slovi. I l.ercher Vam bo hitro postregel z njimi.) Die cliristliche \nclistenlicbe, von Dupauloup. Aus dem Franzosischcn. Regensburg 1864, 285 str. — To je za Vas, ki dokazovanja ljubite, ste v blagre nekdanjega neverskega klanskega časa močno zaljubljeni in bi si ga skorej nazaj želeli. Tako učeno delo je veselje brati. V njem najdete n. pr., da „dobrotljivi" Titus, „*lcliciae humani generis." jc svoje zmagoslavje 100 dni obhajal, in v tistem času sc je v njegovo prcslavljevanje iu v razvescljevanje Rimljanov moglo tisoče ljudi (gladijatorjev) daviti. Trajan — ta „dobri in zmerni vladar," je segel celo na 123 dni iu 10.000 se jih je moglo klati. Koinod jih jc potreboval čez 10.000, in da mu jc bti zares poeliske; druge mu niso znane. Zraven lega se pa tudi ia na grob za gold. dobi dosti čeden spoimneek is kauioa pri kaiunarji Toiuanu v Ljubljani. Vred. skladove kamnitih plošč in začetkoma je bilo zidu skozi in skozi tako pokrivalo namenjeno, iu res izverstno lepo bi bilo, ko bi se bila ta misel tudi v djanji spolnila, ali overit so jo po prevdarku preveliki stroški, pa tudi prezamudno kamno-sečno delo, in tako jc samo sprednji del zidii s tako šker-Ijevo streho obdarjen iu slednjemu sc to tolikanj čedno zdi, da priprosta kamnoseka samouka od vsili plati naročila dobivata. Res da! krasno delo sta doveršila. Iu Hočevarjem, tem tem se je kaj postreglo! Kako mora zdaj vsacemu stcrmcdja in veselja serce kipeti, ko zagleda tu tolikanj mično kapelo, da enake ui kmalu dobiti križem -»veta. Vsa podoba njeno oko kar prevzame. Vra»a od domačega umetnika so res izverstno delo, iu zgornji del sostavljen iz bar-vaticga stekla zdoljncrtiu kaj divno priglusva. Kamnoseka sta sc vcrlo obnesla. Oltar jc tolikanj miloben, da se ga farman iu romar ne more uagledati, se ne od njega ločiti. In ko so vse druge poprave iu novine le iz domače fare umetniki tolikanj lepo doveršili, seje pri prenovljenji oltarja podobar iu zlatar Rupuik poleg mcujeiija vsih prevdaruih mož res prav zvedenega iu pravomernega likarja skazal. Zraven pa bravec nikar ue meni, da ti prenovljenji kipi so le kaki vsakdanji izdelki kterega zakotnega rczljarja. ne! le vešta roka pravega umetnika je mogla iz štoraste lipove klade take žive obraze, zgibe in izraze izdolhsti. Glej ju dveh bežetnikov; eden name-tujc dolensko, eden gorensko plat poleg noše, poleg izražene bolečino vsak v«ak'». Ali ga vidiš na eni strani Hrovata z berkami iu * (urbanom, kako on kerčevito roke sklepa, kakor bi mu kraška burja pcrstic notrine prepihavala, kakor led skalnate skladove, bi mu pekoča bolečina kile tergala, telesne sklčpauce razganjala, tako mu nedopovedljive stiHke in težave žile po obrazu perhujo; kako ou *kor obupno proseče grč z zasolžeuim očesom proti svetniku, kako stisnjene usta slednji trenutek napovedujejo premine bolečine zaiht iu plaka izbruh; ali svetnik mu nebeško mirno kaže, da iz njegovega zdravilnega torila bo hladiven in tolaživcu lek zanj le cedil sc, ako se vanj prilijejo kaplje grenkega žolča, s kterim jc bil Kristus na križi napajan. In ua drugi strani, ubogi hromi starček, ki jc s podpornico berglo ua lložjo pot priromal, kako so mu p«» zgei bančenih uvel h licih narisane znamenja njegovega dozdaujega težavnega romanja po solzni dolini, kako ga tero ali telesne slabosti iu nadl.gc. ali pa uema tuga prehaja, z biitkostjo napaja serčne gube, mu kali, iu žalostno mrači večerne ure življenji; pogleduje, roke steguje proti svetniku; kako mu vendar ,»roblagi zdravnik ljubomilo dopoveduje, da mazilo za njegove hibe in ra-ne bode le zdatuo, ako jih zraven ogladi tud grudavi les sv. križa. Roinar zdihovajc pod vidljivo ali skrivno butaro iu bolečino iu premišljevaje ta dva svoja vcrsfiiika betežnika. bo enako zaupljivo iu stanovitno priporočeval ne mogočnima zdravnikoma in tolažnikoma, da! zadobil bo olajšanje, tudi rešenje. — Ta prezala kapela tedaj glasno hvalo poje prečastitemu g. fajmoštru in zavoljo nje se je letos ua Kerki u Kozma-Damjanovi nedelji tako vzorita slovesnost obhajala, da Ijud, ne sluri ne mladi enake nc pomni. Prečastiti g. fajmošter so bili že pred odhodom ua novo svojo faio dobili privoljenje od viši kuezoškofijskc oblasti, kapelo, kadar bode prenovljena, blagosloviti, da se bo smela v njej daritev sv. maše opravljati, ali ker ho bili sklenili, o tej priložnosti domačim v spodbudo iu romarjem v vnemo, kolikor mogoče, namenjeno slovesnost povikšati, so zatoraj ravno izvoljenega prec. stolnega dekana gosp. dr. Krizostoma Pogačurja p ivabili, naj bi to blagoslovljeiiie v vsej svoji častili opravi prevzeli, kar so (udi blagovoljno s(orili ter spremljani od č. g. dr. G o ga I a sc napotili proti Kerki. Povabljeni so bili tudi sosednji č. gospodje, iu da sc sijajne mitre lesket ter svit pastirske palice ui temnil «» kolikor v moči dostojni postrežbi, so glas prijaznega kerškega povabila radovoljno ter blagohcrčno slušuli č. g. faim »širi žužemberški, zatiški, zagraški, iu tudi stara mati šeutvi- »ka fara je k ozališani hčeri poslala enega svojih duhovnih pastirjev. O taki slovesnosti, kako da se zlasti po deželi oživlja. in poterjuje keršanski duh, ni treba ne peresu pomakanemu biti, ne jeziku govoriti. Pristaviti pa je na vsako plat, da še toliko veči hvala gre preč. g. fajmoštru in stolniku za napravo take slovesnosti, ker se celo o potrošnem nastopu nove obširno kmetijske fare za povzdigo starodavne slavite kerškc Božje poti in v korist domačecerkvenim zadevam niso anali, na vedno odklepane duri svoje (kakošne?) zakladnice zopet jako tcrdo poterkati. Na noge toraj, pobožni slovenski romarji, in zahajajte pogostoma v nadlogah svojih v prijetno kerško zavetje k mogočnima pripomočnikoma, k sv. kozuiu iu Damjanu, kamor vas vabi prijetni tihi kraj, veličanska cerkev, vas kliče premilo zvonjenje. ali zraven tudi nikar ne pozabite, ter dar za sv. kozma in Damjana seboj prinesite, zakaj notranja, čeravno izvirno kaj ukusna , zala oprava hrepeneče po spodobnem prenovljeuji zdi huje in te prenove, keršanskoromar-ske radodarnosl spominki, vam bodo porok zanesljiv, da kolikor časa se bode bralo v evangclii na dau sv kozma in Damjana: ,.ln ktere so nadlegovali nečisti duhovi, so bili ozdravljeni. Iii vsa množica se ga jc iskala dotakniti, ker jc moč šla iz njega, iu jc vse ozdravila," tako dolgo bosta tudi na kerki pravim romarjem sproševala gnad iu dobrot, delila dušno in telesno pomoč ssv. kozma in Damjan. V Olierliu. vasi dragatuške duhovnijc, je 14. u. m. sedem gospodarjev pogorelo, tedaj jc v ti vasi v 21 letih ze tretjič goiclo. Pogorelci so ob vse, pri eni hiši je še celo vsa obleka zgorela in pa 5 svinj; v 2 urah je bilo vse prec. Štirje so bili zavarvani, letos pa k nesreči nobeden ni plačal. Druga nesreča je ta, da jim bodo mogli sosedje v okolici Ic malo pomagati, ker je bila slaba letina in je sploh revšina v tem kraju. — kakor navadno, tudi tukaj Danica sprejema darove, če uterpi kdo kaj pomagati. Iz Starega terga. 13. listop. (Pristavek k dopisu „iz staie l.oke.") ker ie g. dopisnik neke besedice izpustil, naj sledijo tukaj Ic: ko so preč. gosp. kranjski dekan v svojciu izverstnem govoru naj pred Vscgamočnemu hvalo izrekli, da sc pri takem vcličauskcm delu ni naj manjši nesreča pripetila, potem pa domačemu gospodu dekanu; so nadaljevali, du za g. dekanom grč gotovo uaj perva hvala v. č. kaplanu g. Matevžu, ker sojini (g. dekanu) pri tako težavnem opravilu, iu pri tolikih zopernostih tako skerbno pomagali, iu jim bili res prava desna roka itd. .laz pa v imenu vsih Prifarcev pristavim tukaj šc: Bog ohrani blagega g. Matevža zdravega in veselega šs veliko let! Z Bogom! Miklavž. Iz Amerike piše g. Trobec do preč. koraija in se-meniškega vodja g. Jan. kerst. Novaka prav mično pismo, iz kteiega naj posnamemo, kur šc ni v druzih pismih. O popotvanji n. pr. med drugim to-le piše: Bilo nas je vsih skupaj z g. Pircom iu njih hlapcom lh oseb. Na Dunaji smo dobili iz l.eopoldinske zakladnice 3000 gold., od tod sva z gospod Pircom sama naprej popotovala do Pariza, in sicer skoz l.inc, kjer sva nekega akadem. nialarja obiskala, ki jc v amerikaiiskib misijonih <> let zastonj cerkve malal, tii sva dobila veliko cerkvenega oblačila in pusebno veliko lepili podob. Od tod popotovava skozi Solnograd , Mona-kovo, kjer sva dobila iz misijonske zakladnice 1000 gold. Iz Monakovega se prijava skozi I lin proti Švici doli, čez „Bodciisko jezero", ki je 1* ur dolgo in 5 široko, skozi mesta Zuru h . Beril. Genf; ..Gcnfersko jezero" je grozno veliko, in ur dolgo in v široko. Iz Genfu se odpeljeva naravnost pn.:jon-kt zakladnice, zakaj v>ak misijonar, ki hoče kaj dobili. m..ia imeli od svojega škofa podpisano piosnjo. Tu -\a pia/>iov.i!i: velikonočne praznike, pa tukaj je mali' i /!..< me«' «.el.ivnikom in praznikom, slanine so bile celo v,.Y.o nedelj* odpcite. 24.i. sušca se odpeljeva l»io.i Paii/u /ven ni • . in dmgi ilau o pol ene do- šla v velikansko mesto Pariz. Tu je ropotanje po mestu, cerkve pa so bile popoldne vse zaperte. V Parizu se snidemo vsi skupaj na kolodvoru in se odpeljemo naruvnost proti Havru, kamor smo 31. sušca zjutraj došli. Barke so bile že vse polne, nismo ga dobili več prostora, samo gosp. Pire so se že 4. aprila ua parobrodu v kajiti odpeljali iu v 1()\„ dneva v novi Jork prav srečno brez viharja došli; mi drugi pa smo mogli čakati do 10. aprilu in se zado-% »liti z grozovito veliko amerikansko jaderno barko, ki je 33" dolga in 7° široka, iu je bila obložena s IGO tavžeut centi svinca in kamna in je šc sprejela čez 500 ljudi z njih robu vred. Daljno popotvanje je znano. O angleškem jeziku in drugih zadevah pravi: Tu se govori večji del angleško — in tudi jaz sem že začel nekoliko klatiti. Izgovor iu pisava ju grozno težka, ker se skoraj vsaka beseda drugač izgovori kakor piše, tako postavim se izgovori besedica cnougli — cnof, esplication — eksplikešen, knovv = mi, trne — čru, \vhos — hus itd., in tu je tako različno, da skoraj nobenega pravila ni, da bi bilo stalno, ker vsaka samoglasnica ima štiri različne izgovore; kadaj sc tako ali tako izgovori, uči le vaja. Vojska je vedno hujši, in sovražnik ui prav daleč od nas; ako bližej pride, jo potegnem v št. Pavel; pa mislim, ne bo treba. Tukaj sc dela na polj i vse z mašinami, se orje, seje. žanje, mlati, kosi, šc celo ob enem žnnje in v snope veže; zdaj imajo šc tudi tako mašino, du sc ob enein zanje, mlati, čisti in v žakelj spravlja, da ni treba druzega. kakor polne žaklje z njive nosili. Sadja , posebno jabclk, imamo tu veliko. — Drevje je skoraj vse drugačno , lako tudi tiči, kebri in metulji; kač ni veliko , pa so ene prav hude, posebno se večkrat naletijo kacc ropotate iu vmes prav velike; otroci imajo več tistih repov, ki ropučejo kakor suho fižolovo stročje itd. Iz Amerike piše čast. bogoslovec g. J. Trobec preč. gosp. kanoniku in šk. kancclarju k. Velkavcrhu. Št. Vincencij 15. vinotoka 18G4. — ker sle mi večkrat kaj uličnega od g. misijonarja Skopca pripovedovali, Vam bom gotovo vstregel in Vas bo veselilo , da nekoliko o tem izverstnem in iieudrudljiveni možu omenim, kar mi je mogoče, ker si vedno dopisujeva Zc zadnjič sem nekoliko o njem sprožil v nekem pismu, ki mislim du ga je „I)aniea" razglasila, ako je došlo. Vis. č. g. Skopec niso ravno tako splošno znani med svojimi rojaki, kakor drugi misijonarji, ker namreč le redko v Evropo pišejo, ker, kakor pravijo, jim toliko časa primanjkuje, da niso v stanu vsemu kaj; berž ko nc se pa tako samega sebe zatajujejo, da si še celo to veselje odrečejo, še to zunanjo vez raztergajo, ki bi jih na svoje drage vezala in tako morebiti nekoliko v njih gorečnosti motila, ker še celo Vi, njih naj serčuiši prijatel, le malokdaj od njih kaj slišite. Vam hočem jaz nekoliko omeniti, kar mi je iz listov znanega. G. misijonar Skopec imajo svujc misijonsko stališče v „Frciburg-u," sto angl. milj od mesta „Picburg-a," iu 110 milj od št. Vincencija, našega semenišča. V svoji fari imajo okoli IGO nekaj nemških, nekaj irskih družin, ki so daleč v krogu raztresene. V tem kraji je stala popred samo majhna iz desk zložena 25 čevljev dolga kapelica, pa ncutriidljivo so delali za Božjo čast in v kratkem času je stala namesto male kapele prelepa cerkev, posvečena sv. Mihaelu. Zidana je v podobi križa s precej visokim obokom (kuplo), dolga 73 čevljev, široka v križu 32 iu visoka IG, z obokom pa 32 čevljev. Zvonove imajo tri, kar jc v Ameriki kaj redkega; naj manjši tehta 254 liber, drugi 414 liber, tretji 7G1 liber; ta so jc bil pred nekaj časom vbil in so ga mogli v Picburg k zvonarju po glas poslati. V cerkvi imajo dobre nrgljc z 8 spremeni, ki jih igra neka deklica, ki se je v benediktinskem samostanu v ,,Maristavnu," [M) angl. mil od „Erei-burg-a") v tej lepi uincutnosti izurila. Zadostno kaže tedaj žc lepa cerkev skerbno gospodarstvo in ncutrudljivo delavnost gorečega misijonarja. — Jaku so bili veseli Hlišati od mene mnogih novic i z droge domovine, od svojih ljubih pri-jatlov, součeneov in sploh rojakov. Pripovedujejo, kako so študirali, kteri so bili uaj boljši in ljubši prijatli, ki so zlato mladost ž njimi preživeli, omenijo tudi take, ki so že svoj tek dokončali, ter sc v pravo mirno očetujavo preselili, in zraven pristavijo: Kraji ostanejo, osebe pa zginejo, že zopet najdem v letošnjem „C a t. eleri'4 (ki sem ga jim bil juz poslal) imena součeuccv, ki so v dolgo večnost po-potovali.4' Posebno vžalilo jih jc slišati, da so č. g. glusbiui umetnik Rihur umcrli; „poznal sem,4' pravijo, ,,rajnega Groga, ko kmečkega mladenča, ki je v I1. gradcu izverstno orglal; ko jc v šolo hodil, sva bila velika prijatla in skoraj vedno skupaj; bral jc novo mašo v Sentklavžu eno leto pred, ko jaz, prihodnjo nedeljo po novi maši pa je imel v Polhovem gradcu slovesno opravilo, jaz sein stregel (azistiralj iu v. č. g. lila/. Potočnik so pridigovali. Na Itiharjevem domu sem spravljal svoje orodja skupaj pri odhodu v Ameriko, potem sem redko kaj od njega zvedil; leta 1855 mi je poslal dva zvezka cerkvenih pesem: ,,Napeti sv. pesem44 iu ,,Viže za sv. pesmi4* itd. Vprašali so tudi, kleri časniki zdaj v I jiibljaui izhajajo, ali morebiti šc: ..Kuictiške rokodelske novice," ki jih je vredoval g. dr. Janez lllci-\\eis, moj součenec iu zvesti prijatel; ali še živi? Kaj pocnc g. Smid iz Šiške, naravoznanec?" Prašajo tudi, ali Vi dobivate v redu časnike, ki Vam jih pošiljajo, namreč: „Wahrhcits-Krcund-a," „Schulblatt" iu .,Komaua." ali te liste kaj razglasujelc v časnikih itd.; nu vse sem odgovoril, kar sem naj bolj natanko vedil iu znal. V svoji fari imajo veliko Slovencev, večji deij Dolenčev; pri neki žcnituiui jo bilo okoli dvajset sumili slovenskih svatov; pa sc jim uc obnašajo p; u v dobro, kukor pruvijo, in pristuvijo, du bi nikoli ne hodi d.-brili Slovencev, ruzuu misijonarjev, v Ameriko vabiti, zakaj kmalo bi ludi slovenske krivovcrce uli celo neveicc tii imeli, ker mursikterega nesrečna prostost Ic preradu v pregrešno spanje zazibljc, posebno ker manjka duhovnov, da hi jih vedno budili iu dramili; drugače bi pa bilo, ako hi se sami Slovenci v kak kraj skupaj vselili, posebno gori v Miucsoli ali v Mehiki, kjer je zdaj katolišk vladur. -- OidjUbili so mi, du me bodo tu v št. Vinccucju obiskali, kadar gredo v ,,Pichurg*4 po predelani zvon; tu bi me pac veselilo, zakaj lud In pozuul iskrenega rojaka, (kouee nasled.) litije kej norega po širokem s r ein't Po veliki sv. maši v stolnici sv. Štefana se je 12. t. m. zopet deizavni zbor pričel. Svitli cesar ga v pričelueiu ugovoru \ v ponedeljek ) zaznumniijejo zu vesoljnega, t. j., ki ima uamcstovasti vse dežele; ko bodo pu dokoiičune splošuje vse cesarstvo zadevajoče opravila, se bodo povzele posebno opravila, to jc, bo zbor v tesnejem pomenu. Cesar upajo in žele, da sc tudi po Ogcrskem iu llcrvaškcin prične v stavno djanje. Omenjajo, kur sc jc od zadnjega zbora tehtnega zgodilo, du jc Njih brat Maksimilijan postal z Njih privoljenjem ccsur v Mehiki; du so z cvropejskimi velikimi vladami v prijaznosti in si bodo prizadevali tudi ostati; du j< vojska nu scvem dokončana itd.; da obsedni stan v Gulicii prijenjuje in utegne kmali nehati. Zraven doželenega zboljšanju dcržuvnih denarnih zadev priporočajo zboru, da nuj posebno skerb obrača ua predlog, ki bo ob-ravnavul bolj pravično iu primerno razdcljenjc davkov. Imel bo zbor opravili z nemško kupcijsko zvezo, z osnovo novih železnic, z obertnijskimi iu gospodarskimi rečmi; dobil bo več predlogov zastran nblusti uli kompclcncije vesoljnega dcržavuega zboru. Svitli ccsur žele, du bi so te iu tuke reči hitro rešile v vesoljnem zboru, ker veliko ima potem še posebni zbor tehtnih opravil. O pricetji dcržavuega zbora sc jc slišalo v spodnji zbornici, da avstiijanski „Schv\crpunkt'4 je šc zmiraj na Nemškem. „11 Nazionalc" v Zadru pa pravi, da edina pot, ki derži k znotranjeniu potnirjenju Avstrije in k njenemu vterjenju v cvropejski sistemi, je v tem, da se odkritoserčno poprime načela narodnostnega in da se le-ta (po ravno-pravuosti) vresniči, kajti narodovna misel (ideja l je lako splošuja in tako globoko je segla v človeško zavednost, da se ji more naravnost zmaga napovedati, bolj ali manj oddaljena itd. ..Nazionale44 meni dalje, da je mogoče to reč tako vravnati, da bodo razne narodnosti zadovoljne, kakor n. pr. v Švici, Ktere nikoli ue tarejo narodni prepiri, s či-mur pa kratko iu malo ni rečeno, da naj se vravnamo po kopitu kautonskem itd. Po Francoskem in Pruskem vsi tako mislijo, da Slesvik-Kolštanj bo glasoval, čigav hoče hiti, iu pu da g.i bo Prus pozooal. Avstrii obetajo za odškodvanje to iu pa uuo; nekdo meni celo, da Prusija milostno privoli, uaj Avstrija z vsiini svojimi kronoviuaiui stopi v nemško zavezo. Olivieri, znani odkupovavec zamurskih otrok, jc 25. u. iii. umeri v Masilii ua Fraucoskcm. Blagor mu! Veliko število že pred njim umcrlih zamurskih otrok, ki jih jc on odkupil, iiiu je pripravljalo srečno pot. — Poljskim dllhoviMMIl, ki jih je lius pregnal v Rusijo uli Sibirijo, so sv. Oče duli privoljenje, du zamorejo od vsili grehov odvezoveti, tudi od tistih, ki so sicer škofu uli pupezu samemu prideržaiii. Ravno tako smejo mašrvati z vsako, tuli ucblagoslovljcno posodi, če je le iz -lekline, iu pa s pšcuičuim kruhom, če tudi nima podobe li<»sti|e. in ua vsakem kraji, na vsaki mizi. kamnu ali kludi. tudi tire/, strežnika iu mcžiiurja, če ga ui. Take pravice se dajo le ob hudem preganjanji sv. Cerkve. Iz WillC*ote piše nekdo v uovojorški kat. list. kako sc tam godi z novakarstvom ( regrulireugo) za vojsko; mur-siktera okrajiua ima dati IS — 2S nmž v vojake, kjer jih je pa le t]-I ti najti. To pograbi krajem do zadnjega moškega iu na poslednje še od 55. liti leta! — Akoravno so pa v Ameriki tolike stiske zavoljo vojske, se vender katoliške cerkve zmiraj zidajo; v Sentklud-u v Mmcsoti jc bil vložen uuidaii vkladni kamen k prelepi novi cerkvi. Božja roku in sen nosi vcrlih katoličanov se nikoli ne dn prikrajšati. — Zastran auierikaiiske vojske pravi uovojorški list I.I. iu 27. vinot., da s tistimi slavnimi zmožnimi naznanili severcev ui toliko posebnega. Grantova vojna jc pred Ričmondoui terpela ne male /.gube. Gen. Šeridan v šenandahskem dolu jc ju-govce nazaj zagnal. Sermaii ima jagovca Foresta zu herb-tom , ki severjanom pol do živeža presekuje. V Mobili in Sarlstonu je vse pri starem. V Mistiri žugajo jugovei napasti glavno mesto „JelTersoii Cilv itd.44 Lešniki, Jabeika in ie*nika c. Sedemletna deklica, hčerka solnograškega c. k. vrad-nika. seje nedavno z nekim rodov incem po železnici peljala i z Solnograda v Mouakovo. Vlak jc odderdral o poli šestih zvečer. Otroče stoji pri vratcih iu ve-elo gleda skoz okence; -kar neprevidnimi pa se vratica odpro — in kakor blisk sferči otrok iz vlaka. To sc jc zgodilo blizo velikega mlina gospoda F. ob okrajini l.clien. Kdo bo popisal slrali in grozo moža, ki jc otroka spremljal? Se Ic na bližnji staji Freising-u ( I 'uro hoda od Solnograda) je zauiogel vluk zapustiti in v nezmernih britkostih ua nesrečni kraj vernili se. Zvedil pa je ondi v ravno imenovanem mulnu, da otrok jc zc spet v mestu doma pri svojih ljudeh — brez nar manjši škode, vesel iu zdrav. Deklica namreč, kakor bi jo bila angelska ročica nosila, jc bila na mehko travo tako srečno padla, da zunaj malega praska na glavi se ji ui bilo prav nič žalega zgodilo. Prijazni mlinski so vidili, kaj sc jo pripetilo, pritečejo, poberejo v začetku nezavednega otroka, ga nesejo v hišo, mu strežejo iu kmali so z veseljem vidili, da sc mu čisto nič hudega ni zgodilo. Spomina vredno jc, da otrok bi nc bil mogel pastir na bolj pripravnem kraju: le par minut pozneje, iu bila bi deklica smuknila v dereč potok! Tudi jo kaj posebnega, da v dan odhoda je deklica mater prav lepo prosila, naj ji dene svetinjico Matere Božje na vrat, rekši: „da sc mi na železnici kaj hudega ne primeri." V ti giuljivi dogodbi jc dosti očitna priprošnja Marije Device in moč angela varha. (Freib. Kirchbl.) — Kako dobro poznajo laški rogov iliži sv. Očeta, je pokazal poslanec Petručeli v torin-ski zbornici I o. t. m., rekši med drugim: „Papež bo prodal poslednji kelih, prejden se bo z nami v pogodbe podal." Resnica je sicer, da tudi po prodanem poslednjem kelihu se Pij IX nc bo z razbojniki iu tatovi v pogodbo podal. — Neki gospod (v Franceville v okrajini Lecce) je iz zaničevanja do sv. Očeta svojega pesa imenoval „Pij IX." Nekako sredi mal. serpana t. I. je gospod sam s pcsom v sobi in sc ž njim igra. hoče ga marsikaj vaditi, pokonci stati itd., vse to pa z neotesanimi in brezbožnimi psovkami, ki so merile na sv. Očetu. Kar na enkrat pa se pes ustavi iu noče pokoren bili, postane stekel, razdražen kakor tiger, se zažene v gospoda in potem pobegne. Nesrečni, na vratu ranjen ležeč na tleh, začne na pomoč klicati, kolikor premore. /ena in otroci zaslišijo , pridejo in najdejo ga neozdravljivo ranjenega. S slabim glasom jim pripoveduje, kako se je to dogodilo , kmali potem umerjc — brez tolažila sv. vere. (Kath. Kchztg. v nov. Jork.j — Iz Ljubljane. Pretekli torek sta bila za mašnika posvečena, poprej še premladi g. Fr. Stanoiiik iz Loke, iu iz IV bogoslovnega leta ua mesto ranjega M. Lotriča g. Mih. Mogolič iz Novomesta. Danes (v nedeljo 20.) obhajata vsak svojo novo mašo. Iz Ljubljane. Za pravega gimnazijskega učitelja je postavljen v Ljubljani g. A. Skubic, v Kranji pa g. J. Pajk. Ker gre g. Kanec za nekaj časa v pokoj, pride dotlej v Kranj za pomožnega učitelja g. B. liro vat; v Ljubljani pa pomaga namestili učitelj g. J. Žonta. — V sredo je umeri doma ua Suhi v loški fari prav zmožni in izverstni učenec VI gimnaz. razreda Jan. Stanonik, biat novomaš-nikov , iu je bil v petek pokopan. Bog mu daj sveti raj! Duhorske spremembe. V ljubljanski školii. Ti-le gg. so prestavljeni ali vmesteni: Tom. Brus z Dobrove v Besuico za ekspozita ; Tom. Kajdiž iz Lašič na Dobrovo; F r. Dolin ar iz Dragatuša v Lašiče; Ant. Kerčon iz stare Loke v Pre-daselj ; Fr. Stanonik novoposvečeuec v staro Loko. G. Igu. Gecelj, ekspozit v Besnici pri Kranji, je umeri 1.1, m. Dobrotni dar ar i. Za Ri barje v spominek. V čitavnici nabrano: G. dr. J. Bleivveis 5 gold.; — g. dr. E. II. Kosta 2 gold.; — g. Jan. Fabian 1 gld.; — g. Fr. Kadivnik 1 gold. — g. dr. Vojska 1 gld.; — g. Zeravec t gold.; — g. Iv. Vil-har 1 gold. — Posebej G. D. L. 3 gld. iBogorori z gg. dopisorarei. P. n. gg.: — č v T.: Kaj dobro in vsestransko koristno; veuder pa bo kazalo še le ob nov. I. začeti, da se spis ne bo tergul; — d. — r: Lepa hvala, pride kinali na versto; ~ — r — č v G.: Mične in podučuc povesti pridejo na versto prej ko moč, samo prosimo, da bi o priliki naznanili, če so izvirne ali prestavljene, ker v posied. pri— merljcju bi se mogel vir iincuovati. L. v Z.: Bo že; — Več drugim: Serčuu hvala ! Darovi za sv. CK-eta. 2. listopada: Neža Križner 2 gld.: „En zdihljej pri sv. maši zame, sv. Oče!" — F. J. 5 gld.: „Blagoslov sv. Očeta za ljubi mir!" — A. G.: 1 cekin in J. K. 1 cekin: „Sv. Oče! blagoslovite naju in najine ovčice." — Več dobrih vernikov ti gld. sv. Očetu v njih velikih britkostih in stiskah za pomoč. — ,.Ljubim Cerkev in nje Poglavarja": 1 cekin — ..Miscremini mci. iniseremiui mci, saltem vos amici mei!" 10 gld. — —k 5 gld. „za sv. Očeta." — J. K. N. s. v.: 4 zlate po 5 fr. — 3. listopada: Jož. J —č za-se in za ovčice 3 gld. — Dve devici za srečno zadjno uro 1 gld. — Marica prosi sv. Očeta za blagoslov in zdihljej pri sv. Obhajilu, za stanovitnost v življenji iu smerti, in pa za spomin za ranjcc starše: 3 gld. — J. Obl. v St. t.: 10 gld. sr. st. d. — J. Sni.: 2 gld. 44 kr. st. d. (po pismu; bilo pa je 2 gld. 50 kr. Vr.) J. Kr. v L.: 12 tol. po 1 gld. — Neka ženska: „Za dušno iu telesno zdravje:" 5 gld. — Ženska: ..Za gorečnost in srečno zadnjo uro:" 1 gld. — 2 gld. dobrotuice v znamnje vdanosti do sv. Očeta. — J. R —n, v. pri sv. J.: „l>a bi ga Bog zdravega ohranil:" 5 gld. - Z Brezovice: 1 zlat za 5 fr. iu križcvec za 2 gld. 12 kr. st. d. — ..Ct inimisos S. Kcclesiae Tuae humiliarc digneris:" 1 tol. za 2 gld. st. d. — „Sv. Oče! Bog Ti daj krepost, da tudi Ti potcidiš svoje brate in svojo čedo v veri!" 3 gld. — Cčenci gornje gimnazije ljubljanske in spodnje iz I, II in lil b) razreda: ..Mihi autem adhaerere Tihi bonuui est" (Ps. 72, 28): 61 gld. 36 kr. — J. G.: ,,Oportet outein Illum regnare. doneč ponat omnes inimicos sub pedibus ejus" (1. Cor. 15, 25): 3 gld. — ,,Razdelil ki pričujoči denar le težavno iu s prema li m pridom; izročam ga toraj sv. Očetu in vem, da vstrežem vsem deležnikom tako naj bolje : blagoslovite jih. sv. Oče!" 4 gld. — Sv. Očetu Piju IX pošlje ta darek Jož. L. h prošnjo: „S. Pater, benedic indigno filio!" 1 velik franc. cekin (souvr. d"or). — Edini zlat, ki ga gleštam sv. Očetu Piju: ,,Ut iu omnibiis digne Deo ser-viamus !" J. K. 1 dvojnat cekin. — Za gnado pravega spoznanja in da bi mogla Jezusu vselej vredno prejeti pri sv. Obhajilu. Marija Jel.: lo gld. — Kakor poprejšnja in za gnado prave pokore: 1 gld. — J. Gl. v Polj.: 5 gld. — ..Sit namen Domini benedietum!" A. R. v P.: 1 tol. za 2 gld. st. d. — „Ut inimicos s. Eccletdae humiliarc digneris:" A. K. I tol. za 2 gld. 12 kr. st. d. — Dekle: „Prosim blagoslova za zadnjo uro:" 34 kr. — M. SI. 1 ces. cekin. — 0 1 gorenske strani: A. Neimenovan: „Sv. Očetu v dar" 2 gld. n. d. v pop. — B. Devica: „Prosim za svojo zadnjo uro sv. papeževega blagoslova!" Srcberni križevec. (2 gld 12 kr. st. d.) — C. Vdova: ..Prosim sv. papeževega blagoslova. da bi zamogla svoje otrocičc za nebesa zrediti:" 67. nkr. v sr. — D. Neimenovan: ..Prosite, sv. Oče Božjega blago.slova in milosti vsem. za ktere navadno pri sv. maši molim, živim in mertvim; blagoslovite nas pa tudi Vi, Vaša svetost, v življenji in smerti:" Veliki cekin (IV). — F.. Neka mati: ..Vaša Svetost! prosim Vašega blagoslova za mojo dcržiiio i i ckiu F. Neimenovan z zdihom: ..Bog nam da sv. blagoslov in odpušanjc grehov!" 47 nkr. sr.— G. Sircmak .Piosim /a m blagoslov za-se in /.a dcržiiio -- zdaj in za zadnjo uro :" 10 nkr. sr. — 11. Dva neimenovana: ..Prosiva s\. paje/.ivega blagoslova:" I gld. 50. kr. -r. -- I. Oče in mati: .,Prosiva, da bi Bog in sv. Oče blagoslovili raji •• najii »• rt r/iuo:" 5 gld. v pop. - - J. NVrmctiovMi: ..Piosim za-se in za dcržiiio sv. papeževega blagoslova" - di :• jsetici h Gašper iz K.: ..lllugo*l »vite me. sv. Oče!' 5 dvajsctico. L. N Ž. Š. „Sprosite sv. Oee. m«'i»i izročeni neadini derovc sv, Duha:" I gld. 50 kr. n. d. t Dalje prihodnjič.)