OGLAŠAJTE V
NAJBOLJŠEM
SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
AKO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
vol. xxxiv.—leto xxxiv.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MARCH 15, 1951
ŠTEVILKA (NUMBER) 53
NOVl GROBOVI
Truman zgublja tla pod sabo; Kongresu je dati veljavo!
f
anton leskovec
Na svojem domu je preminil iiton Leskovec, star 64 let, sta-na 716 E. 155 St. Pogreb rbuje pogrebni zavod Joseph Zele in sinovi, 458 E. 152 St. Po-"^obnosti bomo poročali jutri.
Anna dukovich
Preminila je Anna Dukovich, gojena Barbaric, stanujoča na y St. Clair Ave. Stara je bila let in je bila rojena v selu . na Hrvatskem, odkoder g, P'^^sla v Ameriko leta 1913. je članica društva sv. Pa-št. 10 HKZ.
Tukaj zapušča soproga Mi-cnaela in šest otrok: Mrs. Em-Spazo, Michael ml., Mrs. J^ary Ugrinič, Mrs. Tillie Mau-^rs. Helen Shay in Frank, ^ogreb se vrši v soboto zjutraj 9.30 uri iz Golubovega po-grebnega zavoda, E. 47 St. in ^^Perior Ave., v cerkev sv. Pa-^&to na pokopališče Cal-
ZNIDARŠIC
anes zjutraj je preminil Jo-Znidaršič, stanujoč na 1099 St. Pogreb oskrbuje po-Ho zavod Joseph Žele in si-^ost'	Clair Ave. Podrob-
/ bomo poročali jutri.
WASHINGTON, 14. marca—Reprezentančna zbornica je z 227 proti 167 glasovi odbila predlog predsednika Tru-mana, da se mu da večje pooblastilo, kako reorganizirati in spraviti v življenje razne zvezne organe v sedanjih izjemnih časih.
Kongresniki so zagovarjali avtoriteto in oblast kongresa in so se postavili na stališče, da ne gre, da bi preveč te svoje moči in avtoritete kongres prenesel na predsednika. Tudi obstoja bojazen, da<bi se v okrilju takih in podobnih pooblastil izvajala od strani predsednika neke vrste zakonodaja, ki pritiče kongresu. Predsednik Truman je zahteval slična pooblastila in slično oblast, kakor se je to zgodilo med drugo svetovno vojno.
%
ohol ni luksus, ga rabimo"
Washington, 13. marca,—
upniki alkoholne industrije jjo^^''®^očili kongresu, da bodo ^oln	takse na alko-
® pijače, žganje, vino in pi-gtg^'^?y^'"®čile pravo tihotapstvo.
predlog,' naj se ne
teh
taks
predlagano povišanje
Ig , '^«^8 za 710 milijonov do-J^v.
Pri
dej, salonu žganja je predvi-^arje	takse od 9 do-
8	12, pri sodčku piva od
tla 50^^' vinu od 15 centov 6q ' pri močnejšemu vinu od entov na $1.50.
stfjc ^^°Pfiiki alkoholne indu-mnenja, da bi jim te ^aložene takse škodovale (Jfy ° ^rsko preobčutno, na stvo^	pa da je tihotap-
izottj, alkoholnimi pijačami ne-
posledica.
strani nadalje pred-naj se zniža taksa na iiU	sicer za $6 pri galo-
da se zviša $12. V Rajajoj® tega predloga na-sica itgu^. ^^tira sedanja povi-tov%g . izza časa zadnje sve-§ospO(j torej izza časa, ko ^ilo	stanje v državi ni
^iki in normalno. Zastop-bi	pobijajo mnenje,
^ luksi, alkoholnih pijačah j® "• P*^'- bistve-sredstvo, ki da je T< javno in vojaško ^^^nje. . vino ni luksus. Na-Se žganje ni luksus, '^a redno skoraj od shh Amerikancev.
na delu
"^arca — General -	^ eustanovil poseb-
j, -	veznega čast-
in '^^^govim glavnim sta-
V tej zvezi so politiki načeli važno vprašanje veta in časa v katerem se ta veto od strani reprezentančne zbornice lahko rabi zoper predsednikove ukrepe.
Zanimivo je pregledati podatke o ameriškem javnem mnenju o popularnosti predsednika Trumana in njegove politike. Institut za javno mnenje v Princetonu je izvedel v zadnjem času več glasovanj o tem vprašanju.
Nadpolovična večina ni soglasna s tem, kako vodi predsednik Truman svoje posle kot predsednik in le dobra četrtina soglaša z njim v tej točki.
Vojna na Koreji zmanjšuje šanse predsednika Trumana in njegovo popularnost. Več kot dve tretjini izprašanih sedaj ne odobravajo vojne na Koreji, veliko pa je takih, ki so milejši v izražanju in rabijo izraz "pomota," ki jo je napravil predsednik Truman ,ko seje spustil v korejsko borbo.
Pri vsem tem ni izgubiti izpred oči, da ameriško javno mnenje čuti, da nekaj ni prav v vladni politiki glede cen in mezd, ko se protežira poslovni svet. Odkritje mnogih slučajev korupcije pa je prispevalo svoj delež.
Odhod v domovino
Jutri se poda dobro poznana Mrs. Bertha Cernigoj, ki vodi gostilno na 5393 St. Clair Ave:, na obisk v staro domovino. Obiskala bo sestro v Trstu in druge sorodnike v Jugoslaviji. Potuje s posredovanjem družbe August Kollander. Želimo ji prijeten obisk in srečen povratek!
Zdravstveno stanje v Ameriki ni dobro
CHICAGO, 14. marca — Na podlagi zbrane statistike se je ugotovilo, da je približno 10% ameriškega prebivalstva to je 13 in pol milijona ljudi bolnih na kaki kronični bolezni, ki jih one-sposabljajo kakih 50 dni na leto. Več kot polovica odpade na starost izpod 45 let in ena šestina pa pod 16 let. Toda v teh številkah niso zapopadeni tisti, ki ne izražajo direktne bolezni ali bi ne bili naravnost dela nesposobni, toda nosijo kal kake kronične nevšečnosti v sebi. Če se prišteje tudi te, rekli bi neopredeljene, bi lahko računali s 30 milijoni ljudi v Ameriki, ki trpijo na kakršnikoli nevšečnosti. To je ugotovila konferenca za ugotavljanje kroničnih bolezni, ki zboruje te dni v Chicago.
Najnavadnejši pojavi teh kroničnih bolezni so rak, srčne motnje, okvara v krvnih telescih razne vrste revmatizma, polio, poapnenje žil, sladkorne bolezni, tuberkuloza, oglušenje, osleple-nje, epilepfija, hromost in spolne bolezni.
RDEČI KRIŽ BO KONČAL S PRIMANJKLAJEM?
Ostaja še nekaj dni, ko naj se zaključi pobiranje prispevkov za clevelandski Rdeči križ, in to do 17. t. m. Obstoja upravičena bojazen, da akcija ne bo privedla do popolnega uspeha in ne dosegla vsote, ki bi bila zamišljena. Če se ne podvojijo, potrojijo napori, bo moral clevelandski Rdeči križ računati s primanj-klajem kakih 95,000 dolarjev. Vodstvo Rdečega križa upa, da bo Cleveland v zadnjih dneh podprl akcijo Rdečega križa tako velikodušno kakor do sedaj in da bo uvidel velike potrebe, ki se nalagajo ravno v današnjih časih Rdečemu križu v izvršitev.
$1035 PLAČAL ZA PARKIRANJE
P H IL A DELPHIJA. 14. marca—Taksi izvošček Jakob Goldberg se ne meni za oblastvene predpise glede varnosti cestnega in javnega prometa. Lansko leto je bil po poročilu policije 81-krat opozorjen, da ne ustavlja svojega voza na pravem mestu, torej da parkira proti predpisom. Vsi ti opomini so bili brezuspešni. Goldberg se za take stvari ne zmeni.
Sedaj je imel opravka z občinskim sodiščem, ki ni poznalo šale. Vsled ponovnega napačnega parkiranja je dobil $1035 denarne kazni, najvišje kar jih je bilo do sedaj izrečenih v prestopkih zoper prometne predpise.
Sodnik je izrazil upanje, da se Goldbergu ne bo splačalo kljubovati oblasti v tako važnem vprašanju kot je ureditev cestnega prometa.
Adenauer podpira Francijo
BONN, Nemčija, 14. marca— Nemški kancler Konrad Adenauer, ki vodi 'tudi posle nemškega zunanjega ministrstva kot prvi nemški zunanji minister po vojni, se je izjavil pripravljenega, da pristopi k praktičnemu izvajanju Schumanovega plana o mednarodni upravi zapadno evropskega premoga in jekla.
Tudi francoski uradni krogi so izjavljali, da so odpadle glavne ovire, da se začne izvajati gornji plan.
Konrad Adenauer in francoski visoki komisjonar za francosko zono Nemčije Francois Poncet sta imeM daljši sestanek, katerega predmet ni bil samo omenjeni plan, nego tudi razgovori o francosko nemških odnošajih.
Potrebno je, da ta plan odobri tudi nemški parlament, v katerem bo ukloniti socijalistično opozicijo.
naročajte, širite ■' Enakopravnost!"
in Čitajte
POJASNILO K POMOČI JUGOSLAVIJI
lied	veznega čast-
ill	glavnim sta-
U^^v, civilnimi vladami
članice severno At-
.l^^kta. Na to mesto je ' Atti,
^rikanca.
Ker je veliko število naših društev pa tudi posameznikov želelo, da bi se znižala poštnina za darovane pakete, ki se pošiljajo v stari kraj, se je končno to vprašanje rešilo na sledeči način:
Vsi posamezniki ali društva, skratka, vsakdo lahko pošlje odslej v katerokoli mesto v Jugoslavijo pošiljko, za katero plača poštnino samo do New Yorka, prevoz iz skladišča do jugoslovanske ladje in vtovor na ladjo. Pošiljke prevažajo jugoslovanske ladje in druga prevozna sredstva v Jugoslaviji do mesta dostave pošiljke brezplačno. Poudariti je treba, da to velja samo za pošiljke, ki se pošiljajo na razne organizacije ali ustanove v Jugoslaviji, kot na primer: Dečji domovi, šole, bolnice, zavetišča, Rdeči križ itd. Take pošiljke se lahko dostavljajo v neomejeni meri in teži. Toda privatnim osebam se na zgoraj
opisani način ne more pošiljati paketov, marveč se jih še nadalje more pošiljati edinole tako, kakor doslej po pošti in poštnih predpisih.
V zvezi z zgoraj napisanimi pojasnili, se naprošajo vse organizacije in posamezniki, da še
Zopet židovski progromi
TELAVIV, Izrael, 13. marca. — Po poročilih iz sosednjega Iraka je v nevarnosti 54,000 Židov, ki so še ostali v sosednjem Iraku. Cele množice ropajo po mestu Bagdadu židovske trgovine in tudi židovski pešci niso na varnem pred napadi. Iraško vojaštvo je zavzelo središče trgovskega židovskega predela in je židovskim lastnikom trgovin prepovedalo dostop v trgovine.
Tudi ječe so polne židovskih ujetnikov. Židje, ki bežijo, nosijo seboj le malo prtljago, ki so jo spravili skupaj v vsej naglici.
Iraški parlament je dal zamrzniti židovske bančne vloge in zapečatiti lastnino vsakega
naprej, kakor do sedaj, vlagajoi Žida, ki se je odpovedal iraške-svoj trud za pomoč staremu kra- mu državljanstvu in se registri-
ju, predvsem navedenim ustanovam.
Take pošiljke dostavljajte na sledeči naslov: Mr. Hickey Ri-nelli, Continental Piers, 518 Hamilton Ave., Brooklyn, N. Y.
Ta naslov je naslov skladišča, kamor se dpstavljajo paketi za organizacije v Jugoslaviji in od kjer se paketi prevažajo na jugoslovanske ladje. Pod ta naslov je treba čitljivo napisati, za katero ustanovo je pošiljka namenjena. Od tu prejme tudi pošiljatelj račun za stroške prevoza
ral za emigracijo v židovsko državo Izrael.
Hoover|ev labudfi spev: v zraku in na morju, da, na kopnem ne
Koreja v negotovosti; burja pred viharjem?
TOKIO, 14. marca—Postopno umikanje kitajskih in severno korejskih komunistov proti 38. paraleli tolmači zavezniško poveljstvo tako, da nameravajo komunisti postaviti se v bran neposredno izpod 38. paralele. Vsekakor pa sovražnikova strategija ni povsem jasna. Komunisti so se odpovedali na centralnem sektorju važnim obrambe-nim položajem in jih prepustili zaveznikom. Ta osrednji sektor v srednji Koreji je slej ko prej težišče vojnih operacij in gre^?a položaje, ki bi jih komunisti vsled svojih izvrstnih pozicij lahko držali, če ne pa vsaj učinkovito branili. Sodi se, da je njihov umik generalna strategija, da izrabijo vsako priliko, kako zbrati sile, da z njimi začnejo veliko pomladansko ofenzivo.
Drugi odločujoči pa vidijo v tej komunistični vojni taktiki ponovitev operacijske taktike iz kitajske državljanske vojne, ko naj se čete vežbajo v odstopih in napadih v veliki gibljivosti zlasti kjer je teren težak. .
Vrhovno zavezniško poveljstvo računa s to novo komunistično taktiko in je s svojimi divizijami pripravljeno, da odbije eventualni tak udarec.
Število žrtev na nasprotni strani gre v deset in deset tisoče in, samo osma ameriška armada beleži od 25. januarja čez 170,-000 žrtev na komunistični strani, ki jih je prizadejala ta armada, bodisi na mrtvih, ranjenih ali ujetih.
Radijske bombe—
odličen uspeh
O bombah na radijsko kontrolo, o katerih smo že poročali, da so jih preskušali na Alaski in sedaj odvrgli na Koreji, poroča vojaško poveljstvo, da so se izkazale z odličnim uspehom. Te bombe da so zlasti pripravne kadar gre za rušenje mostov in drugih važnih objektov. Tehnična plat vprašanja, kako ravnati s to bombo na radijski način, je popolnoma zadostila pričakovanje. Za enkrat se te vrste bomb rabijo samo v omejenem številu.
Ne preko 38. paralele
NEW YORK, 14. "marca—Med krogi Združenih narodov se je z odobravanjem vzela na znanje izjava poveljnika osme ameriške armade generala Ridgewaya, da bi prenehanje sovražnosti na 38. paraleli pomenilo zmago Združenih narodov.
Ti krogi so tudi podčrtali, da je s tem podana osnova, da se pristopi k pogajanjem, ki lahko vodijo do uspeha in se konča klanje na Koreji.
SLIKA O RUSKIH MILIJONIH MOŽ; BREZ EDINSTVA EVROPE NE GRE
WASHINGTON, 14. marca—"Niti štiri divizije ni poslati v Evropo, ker bi te divizije šle v negotovost," je rotil bivši predsednik Hoover svoje prijatelje republikanske politike, ko je senat odobril, da se dajo generalu Eisenhower ju štiri nadaljne ameriške divizije na razpolago.
Bivši predsednik Hoover
je
govoril na tajnem zborovanju republikancev in je svoje ugovore, kakor se je to izvedelo iz republikanskih krogov utemeljil takole: Generali niso kom-petentni in sposobni, da bi znali premotriti vojaški in politični pojožaj ter stanje narodne obrambe. Prišel je čas, da se uvede civilna kontrola nad ameriškimi oboroženimi silami.
Rusija lahko postavi na noge 8 do 10 milijonov oboroženih mož in to v nekaj mesecih, ko istočasno naši generali mislijo, da vse kar bi mogli mi storiti bi bilo le zavlačevanje.
Zapadna Evropa ni enotna, ni edina, je razdeljena in če še ne doseže edinstvo, zapadna Evropa ne more nuditi pomembne obrambe ruskemu napadu.
Če se pošljejo v Evropo nadaljne štiri ameriške divizije znači to samo začetek. V trenot-ku, ko se pošljejo te štiri divia-je, bodo generali zahtevali naj se jim pošljejo nadaljne divizi je katerekoli bodo tem genera lom. dosegi jive.
Če pa imamo ogromno premoč v zraku in na morju, si bo Stalin dobro premislil predno bo kaj započel. Ta moment gaje odvračal do sedaj od nepremiš Ijenih akcij in ta moment ostane tudi v bodoče Stalinu opomin, da ne začne z vojno.
Sestanka so se udeležili vidni republikanski politiki, a pred sestankom je, kot smo že poročali, senatni odbor za zunanje zadeve in za vojaško službo odobril predlog, da se pošljejo v Evrope štiri nadaljne ameriške divizije in dajo na razpolago generalu Eisenhower] u.
Razprodaja čevljev
Opozarjamo na oglas Mandel-nove trgovine s čevlji, ki se nahaja na 6125 St. Clair Ave., kateri je priobčen na drugem mestu današnje izdaje. Mandelno-va trgovina posluje že 35 let, in sicer se je dolgo let nahajala v Collinwoodu, zdaj več let pa v st. clairski naselbini. Za veloko-
noč imajo lepo izbiro finega pošiljke* od skladišča do* ladje | obuvala najnovejših vzorcev za in vtovor v ladjo.	'vso družino.
Vaje Mlad. pev. zbora
Starše otrok pri Mlad.' pevskem zboru SDD na Waterloo Rd. se opozarja, da se pri zboru nadaljuje s pevskimi vajami, ki se vršijo vsak petek zvečer. Pričetek ob 6. ari. Prosi se starše, da pošljejo svoje otroke k zboru, tako tiste, ki so že člani, kakor tudi tiste, katerih otroci se zanimajo za petje, a še niso člani. Pristopnina kot članarina je prosta in otroci imajo priliko naučiti se lepega petja in nastopa na odru.
Hiss mora v ječo
WASHINGTON, 13. marca. —Znani Alger Hiss svoječasno svetovalec pokojnega predsednika Roosevelta je izgubil zadnjo nado, da bi se izmotal iz zapora. Vrhovno sodišče je soglasno zavrnilo njegov predlog na obnovo postopka.
Hiss je bil obtožen radi krivega pričevanja, ko je izpovedal pred oblastmi, da ni nikdar pripadal ali bil simpatizer komunistične stranke in da je s svojega položaja izdajal državne tajnosti že pred zadnjo svetovno vojno Sovjetski zvezi. Obsodba je padla že pred 14 me-j3eci in po tej obsodbi je Hiss poskušal z vsemi pravnimi sredstvi, ki mu jih daje zakon na r'azpolago, da bi se rešil zapora. Zadnje izredno tako sredstvo je obnova postopka, pa tudi v tej je Hiss spodletel.
Upanje, da bi ga pomilostil predsednik Truman, je bilo že od kraja jalovo.
ZADNJE VESTI
WASHINGTON, IJf. marca— Tajništvo za pravosodje je javilo, da je bil aretiran William Beri, star 32 let, profesor Columbia univerze v New Yorku. Obtožen je bil špijonaže v znani atomski aferi. Beri stoji pod obtožbo, da je krivo pričal, ko je prisegel, da nima poznanstva z Julius Rosenbergom in Morto-nom Sobell.
WASHINGTON, IJf. marca— Senatni odbor za zunanje zadeve in vojaško službo je izjavil, da je samo vprašanje časa, kdaj bo imela Rusija zadostno število atomskih bomb, da navali na Zapad.
KEY WEST, Fla., U. marca —Predsednik Truman se je izjavil v pismu na skupino senatorjev, da se svobodni svet mora oborožiti, ker je Rusija postavila mnogo večje število oboroženih ad, Jiakdr pa bi jih rabila za golo obrambo. Rusija tudi ni sodelovala pri resnih prizadevanjih za razorožitev, zato se moramo oborožiti hitro in tako ynočno, kakor je to sploh mogoče.
WASHINGTON, U. marca— Zastopniki industrije so še izjavili nasprotne komisiji za stabilizacijo mezd, če naj ima ta komisija tudi kornpetenco, da. na splošno izravnava delavske spore.
Konferenca zato, da se govori skozi okno
PARIZ, 14. marca — Vedno bolj postaja jasno, da je prišla ruska delegacija v Pariz na konferenco štirih namestnikov zunanjih ministrov, da govori "skozi okno," v glavnem torej za propagandne namene.
Delegat je ostalih t. j. Amerike, Velike Britanije in Francije so sami izjavili, daje zašlo njihovo razgovarjanje s sovjetsko delegacijo v slepo ulico.
Kar so predlagali zastopniki zapadnih velesil je ruska delegacija z videzom odločnosti a obenem zaničljivo zavrnila. Šef ruske delegacije Gromyko je videl v vsaki besedi in stilizaciji kakor je bila predlagana od za-pada "baubau," da se hoče s tem Nemčija znova oborožiti ne pa razorožiti.
Objektivno se da trditi to kar so trdili washingtonski krogi od početka, tudi predno se je konferenca začela, da ni podlage za nikak optimizem, še manj pa za kako lojalno sodelovanje Sovjetske zveze z zapadom.
Ne bo seje
članstvu društva Washington, št. 32 ZSZ se sporoča, da se jutri zvečer ne bo vršila redna seja. Kdaj bo prihodnja seja, bo pravočasno poročano v časopisu. Prosi se članstvo, da to upošteva.
"Bingo" prepovedan
Župan Thomas Burke je odredil 39 imejiteljem "bingo" licenc, da takoj prenehajo z operacijami. Njihove licence so preklicane in policija ima moč, da sprovede ta ukaz.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
15. marca 1951
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. #231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND \i. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Dry Except Saturdays, Sundays and Holidays
UREDNIKOVA POSTA
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)__
For Six M3nths—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)___
For Six Months—(Za lest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$10.0( _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office ai Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
Za pomoč otrokom in materam
SVET V REVOLUCIJI
To je drugi del govora, katerega je imel član vrhovnega sodišča Zedinjenih držav William O. Douglas pred odvetniško zvezo in klubom Rotary v Tusconu. Arizona.
(2)
Ameriška zunanja politika ni nikoli jemala v poštev razmer, v katerih so nastale revolucije v azijskih deželah Demokracija, mir in agresija so za nas važne besede; ljudstvom v zaledjih sveta pa se zdijo večji del votle in brezpomembne. Kadar se sliši glas Amerike v tem bede in bolezni polnem pasu, zveni cesto surovo in banalno—ne, ker tako hočemo, temveč ker ne poznamo sveta, v katerem živimo.
Pripovedujemo o našem visokem življenjskem standardu, kako dobro naši delavci jedo, o lepih domovih, v katerih bivajo, in sliši se, kakor da se ponašamo in bahamo. Pošiljamo v inozemstvo tehnične izvedence, da pomagajo pri izbiranju semen, konservaciji zemlje, kontroli mrzlice in podobno. Ampak nikdar ne dvignemo glasu za reforme zločestega najemniškega sistema v Aziji, ki daje dobiček od vsakega izboljšanja produkcije samo izbrani peščici Pozabljamo, da zdravstvene kampanje, ki nimajo nobene povezanosti z delom za agrarno reformo, minimalno mezdo, maksimalnim delovnikom in podobnim, ne pomenijo drugega, kakor povečanje števila ljudi, med katerimi se mora deliti obstoječa beda.
Govorimo o demokraciji in pravičnosti; obenem pa podpiramo režime, ki stremijo za tem, da bi demokracija in pravičnost nikoli ne dosegli kmetovalcev. Na razpolago dajemo milijarde dolarjev gnilim in nazadnjaškim vladam, ki puščajo bogatine proste vseh davkov in j^čajo moč in oblast male skupine izvoljencev nad ljudstvom. Dejstvo je, da se je Amerika tako zaverovala v obrambo proti komunizmu, da smo izgubili inicijativo. Zaobljubili smo se, da iztrebimo komunizem s koreninami vred v vsej svoji zločestnosti. Šli smo na lov doma za slehernim človeškim bitjem, ki je bil, ki je, ali ki utegne biti komunist. Toda brez ozira na to, kako vnet je naš napor, se zdi, da se rdeča poplava komunizma na svetu čedalje bolj širi. Loteva se nas panika, ko voda udarja ob naše nezadostne jezove. Nato hitimo podpirati vsako skupino, ki je nasprotna sovjetskemu komunizmu. Tako prihajamo v drugarstvo gnilimi in nazadnjaškimi skupinami, katerih politika rodi nezadovoljstvo, ob katerem se redi in uspeva sovjetski komunizem.
To negativno stališče, ta politika, ki gre edino le za tem, kako se braniti pred komunizmom, je en vzrok, zakaj izgubljamo tla. Drugi temeljni vzrok je, ker smo se bolj in bolj zanašali na naše vojaške ljudi, da mislijo in planirajo za nas. Od leta 1945 dalje, ko je padla Japonska, smo prepustili večji del našega postopanja v Aziji armadi. Vojaški ljudje so snovali politiko za nas. Položaj v Aziji je rahel in zapleten. Politično zahteva skrajno spretnih rok—najbolj izkušenih in najbolj razumnih glav, ki jih premoremo.
Vsled našega negativnega zadržanja in vojaškega gledanja na probleme je val sovjetskega komunizma narastel. To bo šlo naprej, in tisti del sveta, katerega komunizem ni dobil v svojo oblast, bo postajal čedalje manjši, dokler bo naša politika zgolj negativna in delo vojaških glav. Komunisti niso le proti vsemu, kar obstoja. Imajo konkretne programe za politično akcijo v sleherni deželi. Ako hočemo, da bomo dobili izgubljeno inicijativo, moramo najti pot, po kateri bomo pomagali kmetovalcem k uresničenju njihovih revolucijonarnih teženj. Prevzeti moramo vodstvo in smer teh revolucij, ako hočemo svoboden svet.
Mislili smo, da smo v stanju rešiti svet pred komunizmom z dolarji. A v tej kampanji so ideje močnejše od dolarjev. Dolarji so na drugem mestu. Treba jih je hraniti, dokler ne pridejo na krmilo poštene in napredne vlade. Potem se jih bo moglo rabiti na previden način in pomagati ljudstvom zgraditi novo gospodarstvo.
Amerika je po cvoji tradiciji sposobna nuditi smer in vodstvo revolucijam, ki poplavljajo svet. Svojo lastno svobodo smo si priborili z revolucijo in dali zgled, ki je danes v vzpodbudo kmetiškim ljudstvom Azije. Ni nam mogoče predelati sveta v naši podobi, v stanju pa smo po-
Cleveland, Ohio—V Clevelandu dobro poznani rojak Jack Tomšič mi je izročil petak v pomoč otrokom in materam v Sloveniji, zraven pa napisal sledečo prošnjo na vsa dobrohotna srca:
Li slišiš glasek drobnega otroka, kako v -pleničkah revček milo joka,
nad njim v skrbeh se sklanja
skrbna mati,
kaj ti je, ljubljenec, kaj ti jaz čem dati?
Naveličal si se tu ležati, v naročju hočem te popestovati, pritisnem mehko te na srce svoje,
moj ljubljenec, ti dete moje.
V srcu grenka misel jo zapeče, kaj če že prišel začetek je nesreče,
da drobno to telesce je obolelo, ker zadnje čase ni več veselo.
Kako pomaga naj uboga mati, ker sama nima kaj otroku dati, kako prositi, kje je duša blaga, da v sili detetu in nji pomaga?
Do sedaj so prispevali sledeči: Prvih pet dolarjev je poslal Anton Petrca iz Neola, Utah. Nadaljnji prispevek $741.50 je po slala podružnica št. 48 Sansa, vključivši dar Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd, v vsoti $500. Dalje podružnica št. 30 Sans, Sharon, Pa., $29 ter $50 v upravni sklad (poslala Josephine Cvelbar). Podružnica št. 56 Sans, West Allis, Wis., $100 in $5 prispeval Valentin Vertich, $21 pa v upravni sklad, skupaj $126 (poslala Mary Kramer). Od društva št. 87 SNPJ, Herminie, Pa., $15 in od društva št. 111 SNPJ, Aurora, Minn., $7
Društvo št. 33 SNPJ, Am-bridge, Pa., $9; društvo št. 605 SNPJ, Des Moines, Iowa, $27; društvo št. 16 SNPJ, Milwaukee, Wis., $10; Mrs. Mary Petrich, Crosby, Minn., $5; društvo št. 162 SNPJ, Palisade, Colo., $5; društvo št. 388 SNPJ, Purs-glove, W. Va., $29; podružnica št. 106 Sans, Euclid, Ohio, $50 in Frank Česen, $5, skupaj $55; društvo št. 106 SNPJ, Imperial, Pa., $100 in ženski odsek društva $25 (poslala Mary Polšak); društvo št. 48 SNPJ, Barberton, Ohio, $25, na seji nabrano $18.50, skupaj $43.50 (poslal Aloiz Ocepek).
Podružnica št. 1 Sans, Detroit, Mich, $77; društvo št. 64 SNPJ, West Newton, Pa., $5; društvo št. 88 SNPJ, Moon Run, Pa., $10, nabrano $13.20, skupaj $23.20 (poslala Jerica Gor-jup); Filip Furlan, Cleveland, Ohio, $10; društvo št. 14 SNPJ, North Chicago, 111., $25.
Slovenski narodni dom, Wau-■tegan. 111., $500 (poslal Victor Belec); društvo št. 313 SNPJ, West Frankffurt, 111., $5; društvo št. 86 SNPJ, Chicago, 111., $25; društvo št. 140 SNPJ, Brooklyn, N. Y., $5; društvo št. 34 SNPJ, Glencoe, Ohio, $8.50; društvo št. 9 SNPJ, Yale, Kans.,
$29.50; društvo Camrades, št. 566 SNPJ, Cleveland, Ohio, $25; Library Educational Home, Library, Pa., $25; od podružnice št. 25 Sans, Chicago, 111., poslal Frank Alesh vsoto $184, prispevali so: Federacija SNPJ za Chicago in okolico $50, po $25: podružnica št. 25 Sans, društvo Nada, št. 102 SNPJ, Frank in Rose Sajovic; po $10: Anton Garden in Donald Lotrich; po $5: Frank in Minka Alesh, Milan Medvešek, Frank Bizjak, Loms Zorko, Kati Hrvatin in Joseph Oblak, eden $2 in sedem po $1; društvo Commodores, št 742 SNPJ, Cleveland, Ohio $5.
Od podružnice št. 39 Sans, Cleveland, Ohio, izročeno po tajniku $1,155, prispevali so; Slovenski narodni dom, St. Clair Ave., $600; po $100: društvo Vodnikov venec, št. 147 SNPJ; društvo Naprej, št. 5 SNPJ; društvo Lunder Adamič, št. 28 SNPJ; po $50: društvo Svobo-mise^ne Slovenke, št. 2 SDZ; Carniola Tent, št. 1288, The Mecabees; društvo Cleveland, št. 126 SNPJ in krožek št. 2 Progresivne Slovenke; društvo Slovan, št. 3 SDZ, $25; John Metelko, O. D., $20, in društvo Slovenske Sokolice, št. 442 SNPJ $10.
Pavel Peklay, North Chicago, 111., nabral vsoto $65, darovali so po $10: Louise in Matt Ogrin in Mike Guha; po $5: Frances P. Peklay, John Mesec, John in Mary Žagar; po $2 prispevalo pet; eden $1.50, 18 po $1, eden 50 centov. Za podružnico št. 91 Sans, Chisholm, Minn., $73 in $6 v upravni sklad, poslal Frank Klune, po $10 prispevali Jugoslovanska ameriška zveza in podružnica; po $5: Frank Klune, John Dolinar in društvo št. 30; osem darovalo po $2, in 22 po $1.
Društvo št. 51 SNPJ, Aspen, Colo., $10; društvo št. 322 SNPJ, Chisholm, Minn., $10; Joseph Potočnik Sr., Owen, Wis., $25; društvo sv. Alojzija, št. 13 ABZ, Latrobe, Pa., $15; društvo št. 65 SNPJ, Mulberry, Kans., $5; društvo št. 174, Krayn, Pa., $10; društvo št. 145 SNPJ, Cliff Mine, Pa., $22; Frank Mele, nabral $33.50 za društvo št. 45 SNPJ, Park Hill, Pa.; za društvo št. 121 SNPJ, Detroit, Mich., nabral Rudolf Potočnik $31.50 (poslal Joseph Korsic); Mrs. Mary Knez, Dearborn, Mich., nabrala vsotd $102, darovali so: Joseph Anžiček, $20; družina Louis Urbas, $15; po $10: Frank Klančnik in Mary Knez; po $5: Jacob Lorniskar, John Plachtar, Albert Troha in John L. Spolyar; Jernej Jane-zich, $4; štirje po $3, eden $2 in devet po $1. Anton Zornik, Her-min ei,Pa., poslal vsoto $46.50, nabrano med rojaki.
Jernej Urh, Springfield, 111., $5; Andro Pelhan, Corwin Springs, Mont., $10; društvo št. 569 SNPJ, Fontana, Calif., $25; društvo št. 49 SNPJ, Girard, Ohio, $26; Anton Ausich, Woodward, Iowa, nabral $22 pri dru štvu št. 328 SNPJ; društvo št. 296 SNPJ, Helper, Utah, $25, Frank Kosmatin $10 in dva po $1 (poslal Joseph Petrič); John
Barkovich, Euclid, Ohio, poslal $29.50 za klub Ljubljana; društvo št. 400 SNPJ, Renton, Pa., $5; društvo št. 333 SNPJ, Blaine, Ohio, $5; iz Denverja, Colo., smo prejeli $10 od društva št. 218 SNPJ; od društva št. 29 SNPJ, Thomas, W. Va., $25.
John Shular, tajnik društva št. 206, Gross, Kans., poslal $35.50 (nabiralca Louis Vene in Frank Dolinar), darovali po $5: Louis in Julia Vene, Frank Dolinar, John Shular in John Kun-stel; R. Hudaj, $3; štirje po $2; štirje po $1, in eden 50 centov; društvo št. 13 SNPJ, Bridgeport, Ohio, $10; društvo št. 124 SNPJ, Forest City, Pa., $10; društvo št. 211 SNPJ, Biwabik, Minn., $6; pevski zbor "Zarja," Cleveland, Ohio, $50; Gospodinjski klub Delavske dvorane. Prince Ave., Cleveland, Ohio $15 (izročila Mrs. Angela Magovac)
Od društva št. 735 SNPJ, Wil-lard. Wis., prejeli $8.75; društvo št. 371 SNPJ, Cle Elum, Wash., $5; društvo št. 4 SPNJ, Neffs, Ohio, $5; društvo št. 120 SNPJ, Gaddup, N. M. poslalo $10; Mrs. Mary Bencich, Cleveland, Ohio, $5; društvo Slovan, št. liO SNPJ, Chisholm, Minn., $20; društvo Ilirija, št. 38 SNPJ, Kenosha, Wis., $18; društvo Svoboda, št. 748, Cleveland, Ohio, $10; krožek št. 11 Progresivnih Slovenk, Brooklyn, N. Y., $110 za pomoč otrokom in $110 za otroški dom slepih v Sloveniji.
V imenu o'dbora se vam vsem najtopleje zahvaljujem.
John Pollock, tajnik.
MAJHNI, A ZELO NEVARNI ŠKODLJIVCI
PRVE MONTAŽNE HIŠICE NA JESENICAH
V	pozni jeseni 1. 1950 je začela jeseniška železarna graditi dvostanovanjske montažne hišice za svoje delavce in nameščence. V načrtu je bila dogra ditev 30 montažnih hišic do kon ca minulega leta ostalih 30 hišic pa v teku letošnjega leta, in si cer 7 na Jesenicah in 53 na Ja-vorniku.
Slabo vreme, ki traja že od konca novembra, in veliko pomanjkanje dobre delovne sile je gradnjo montažnih hišic močno zavrlo, tako daje bilo do konca leta le nekaj hišic dograjenih in so se pred kratkim prve družine vselile.
V	teh hišicah so prav čedna, svetla in prostorna stanovanja. Kuhinja in 2 sobi, ki merita po 4x4 m površine, dalje shramba, kopalnica in ostale pritikline. Stanovanja so suha in topla in so stranke prav zadovoljne z novim domom. Marsikatera družina bi bila srečna, če bi v železarskem revirju dobila tako stanovanje. Gradnja montažnih hišic se bo z nastopom pomladi pospešila, tako da bo do jeseni samo v montažnih hišicah nad 110 novih stanovanj na razpolago.
magati onim, ki skušajo ubežati bedi, da najdejo kaj drugega kot komunizem. Uspeli ne bomo, ako bomo govorili tem ljudem o demokraciji. Uspeli bomo le, ako bomo našo zunanjo politiko prilagodili njihovim težnjam, ki jih ume-jo: zdravniška oskrba, izobrazba, razdelitev zemlje med kmete, moderno poljedelstvo, svobodne volitve, in osvoboditev izpod tujega gospodstva. Ako bi zavzeli to stališče v dejanju in ne le z besedami, bi bila politična stran problema sorazmerno lahka. Filipinski otoki, že sedaj vzor Azije, bi postali zdrava, uspevajoča, demokratična država.
Indija in Izrael sta primera moči in stabilnosti, katere so sposobne mobilizirati demokratične sile. Ta dva naroda sta razvila notranje programe, napram katerim je komunizem prazna pretnja. Kar sta storila Izrael in Indija, se lahko napravi tudi drugod.
PREVEČ DEŽJA SKRBI ISTRSKE KMETE
Nenavadno dolgo deževje, ki je trajalo od novembra lani skoraj do srede letošnjega februarja, povzroča težke skrbi istrskim kmetom in zadružnikom. Voda je že doslej uničila nekaj posevka, jesenska setev ni bila v celoti opravljena, koder pa je bila pšenica dobro pognojena, bo kmalu nastavila kolenca in je nevarnost, da ob nagli vremenski spremembi pozebe. Zaradi lanske suše je letošnji semenski krompir slab, nič boljše ni s fižolom. V zadnjih dneh je zapihal močan jug, ki je osušil vrhnjo plast zemlje, kar pa ovira mehke klice graha, da ne more jo vzkliti. Ker so zaradi dežja kmetje precej v zaostanku s poljskimi deli, bo treba pohiteti s podvojeno silo, da ne bo zamude in še večje škode.
Ko govorimo o gozdnem bogastvu, ki je najboljši zaveznik v borbi za izpolnitev petletnega plana Jugoslavije, malokdaj pomislimo na to, da imajo naši gozdovi hude sovražnike. To so škodljive žuželke in rastlinske bolezni. Mnogo je teh škodljivcev: lubadar, smrekova grizlica, borov sprevodni grelec, podle-sek, borov strženar, jelkina us, jelšev rilčkar, holandska bolezen, rdeča gniloba ... Že imena nam povedo, da se drevo, če ga napade tak škodljivec, nič kaj dobro ne počuti. Kaj šele, če ga napadejo armade teh škodljivcev !
Najpogostejši in najbolj nevarni so lubadarji, ki so' se lani pojavili v velikih množinah. Že sama sečnja daje ugodne pogoje za razširitev lubadarja. Njegov pohod pa sta pospešila še suša in gozdni nered. Suše pa nismo mogli preprečiti, lahko pa bi bili preprečili gozdni nered. Ta nered je namreč posledica nestrokovne sečnje in malomarnosti pri sečnji. Mnogo nam škodi tudi sečnja "na suš", ki daje lubadar ju odlične živ-Ijenske pogoje, v katerih se lahko razširi na vse bližnje iglaste sestoje. Seveda so razmnožitev lubadarja v povojnih letih povzročila tudi številna po izstrelkih poškodovana drevesa ter neurejena sečišča vojnih in prvih povojnih let.
Gozdna gospodarstva i n okrajna gozdarska poverjeniš-tva niso bila kos vsem množičnim napadom lubadarja. To velja posebno za nekatera področja v okrajih Novo mesto, Kočevje, Celje-okolica, Maribor in Šoštanj.
Lubadarja so zatirali tako, da so polagali lovna drevesa, z izdelovanjem nebeljenih vrha-čev, s sežiganjem okuženega vejevja itd. Kljub vsem tem ukrepom pa gre škoda, ki jo je povzročil lani lubadar, v težke milijone, saj znaša v primerjavi s škodo v letu 1949 132 odstotkov. V borbi proti lubadarju res niso naši gozdarji držali križem rok, saj je bilo v zasebnem, zadružnem in državnem sektorju gozdarstva izdelanih skupno 48,000 lubadark in nad 17,000 lovnih dreves. Navedena škoda nam torej narekuje, da se bo treba proti lubadarju. še bolj boriti.
Kaj pa smr-ekova grizlica? Lansko leto se je množično pojavila v nižinskih gozdovih na Dolenjskem in štajerskem. Grizlica napada tudi vrhove smrek. Smreka, k^ ji grizlica uniči vrh, zgubi možnost višinskega prirastka, kar pomeni izgubo lesne gmote. Razen tega zgubi po grizlici napadeni sestoj odpornost in postane lahak plen lu-badarjev. Grizlica j e nevarna zlasti zato, ker se njene gosenice razvijajo zelo naglo, zaradi česar je zatiranje težko. Uspešno zatiralno akcijo grizlice lahko izvedemo na velikih napadenih področjih le z avioni, kar pa je za pilote zelo nevarno. Grizlica se je lani pojavila celo na Boču — v višini 800 metrov.
kurjavo. Zato je ministrstvo gozdarstvo prepovedalo ta način zatiranja. Uspešno pa je zatiranje, če zapredke snemamo in razdiramo ter uničujemo g"' senice.
Zelo razširjena je tudi tako imenovana "holandska bolezen". Ta nevarna bolezen pO" vzroča propadanje brestov. % sreči nimamo pri nas večjih brestovih sestojev, ampak^ so bresti le posamezno pomesaiu med gozdne vrste listavcev w iglavcev. Holandsko bolezen, k' je razširjena po vsej Evropi, prenašajo brestovi belinarji.
Rdeča gniloba je povzročala škodo zlasti tam, kjer so ci gojeni umetno izven svojega optimuma. Proti bolezni so se borili na ta način, da so okužena drevesa posekali. Večinoma bodo te sestoje iglavcev spre®®" nili v bolj odporne sestoje U®' tavcev.
Naš domači kostanj je
napadla nevarna bolezen
"rak
kostanjevega lubja" in povzro-5ila sušenje domačega kostanja na Primorskem (OLO Gorica)' Sušenje so ugotovili v Brja ' Stari gori, Preserju in drugo"' Ta bolezen napada poleg kosta aja tudi nekatere vrste hrasta^ Najvidnejši znak okužbe je šenje kostanjevih vrhov. Sus' tev izredno hitro napredujejo kmalu se posuši vse drevo. okuženih vejah in deblu je
nti podolžne razpoke m
luW®
odstopa. Bolezen ne napada s® mo starih kostanjev; varni ^ 30 niti mladi poganjki kost^ aja. Proti bolezni doslej še poznamo uspešnih zatiraj sredstev. (Bolezen je bila "S® tovljena najprej v Zedinje" državah — že leta 1904, kjer je v osmih letih razširila na vršini 16 milijonov hektarov povzročila škodo 25 dolarjev. Leta 1938 se je bila tudi v Italiji, kjer je ^ ^ okuženih že 31 provinc. K je verjetno zašla iz Videm pokrajine.) Proti raku se . treba boriti s preventivni
jkrei^i in kurativnimi nie. Potom selekcije bo treba
dobi-
ci imune vrste, ki jih bolezen
v JjO"
napada, zamenjati domaci stanj z eksotičnimi in odpoi"^^^ mi sortami kostanja, ali kati doma odporne sorte, nosno z raznimi križanji nstv^^ riti nove. Okužena drevesa ^ treba posekati brez panja^ ^ les na licu mesta prekuhati oglje. Če dobijo tak les liki za kurjavo ali druge trebe, ga morajo po poseku coj obeliti, lubje in vejevje ^ sežgati na licu mesta, ali gl" ko zakopati v zemljo.	.
Borba proti gozdnim škod eem pri nas še ni dovolj uči" ^ \^ita. Vzrok je na eni strani lestrokovnosti in malooi^r sti gozdarskega kadra, na gi strani pa v mlačnosti zas^ nih kmečkih gospodarje^ gozdnih posestnikov —- , nijo, da so gozdovi neizcr Ne zavedajo se velike nevar sti, ki preti našemu gozdars od gozdnih škodljivcev.

■SAVING'
Brov sprevodni prelec je napadel na Primorskem površino okrog 1,600 ha. Zatirali so ga z avioni — z zapraševanjem (v začetku marca 1950). Ta akcija bi bila lahko mnogo uspešnejša,
če ne bi bili tako skoparili z in-sekticidom, in če bi zaprašili tudi manjše borove sestoje. Razen tega je treba omeniti, da ima mnogo večji učinek jesenska akcija. Na mladih kulturah je treba uničevati prelca tudi z roCnimi razpršilci. Ponekod se proti njemu borijo na ta način, da režejo borove veje in vršičke,
ki jih ovija prelčev zap redek.
Toda pri tem jc večina "zatiralcev" hotela pi'iclobili le di-va za ,iri delu
PTUJSKI VETERINARJI SE SELIJO V NOVO AMBULANTO	.
Ob ormoški cesti v pred kratkim dogradili v vem stanju novo veterin^^^^g bolnišnico. V poslopju so g .j, tudi instalacije vodovodni . električnih naprav ter pisarniški pro.stori. V 1 dneh iebruai-ja, so se
■j, K'
same vselili veterinar]., g našli tu za svojo ilužbo bolj pripravne kakor so jih imeli na
Bolnišnico gradi okraj. pj., deiKuja jo prispeval žavni zavod za socialno vanj e, uslužbenci	^,gjo
ljudskega odbora pa
15. marca 1951
ENAKOPRAVNOST
" BTRAN 3
IVO PIRKOVIČ:
Bilo je pod Gorjanci
TRI ZAROTE
Sredi sobe so postavili na tla mzka zložljiva nosila, kakršna rabijo vojaki na bojišču. Na njih je vzravnan sedel mlad fant, <^olgin, ki mu jih ne bi prisodil več od 17 ali 18 let. Z rokami je opiral za hrbtom na stranski letvi nosil in se plašno oziral okrog sebe. Eno nogo je imel boso, drugo stopalo pa mu je tičalo v ogromnem svežnju obvez in umazanih cunj, podobnih beračevi culi. Pod povaljanim suknjičem ni imel na sebi ni? srajce. Pomečkana in blatna obleka je pričala, da se fantu nekje ni go-(^ilo dobro.
Bilo je 10. septembra 1942, je plaz velike sovražnikove ofenzive zajemal Mirensko doli-
110	ter mokronoške in trebelske ^raje, prav tiste dni, ko so pravkar oboroženi beli oddelki šli ^ prve odkrite borbe na okupatorjevi strani.
Marešalo je novega jetnika Uročil straži, ji potiho nekaj na-ročal in spet odšel. Ranta so lil pripeljali na kmečkem vozu stopniških krajev, ga predali 2<^ravniku in spet izginili. Prav ^^daj pa so Italijani spet pozor-prežali na sumljive ranjen-ki so prihajali z dežele, po-sebno na take, ki so bili ranje-
111	od Vojaškega orožja. Naš no-^'1 tovariš je imel grdo razbi-
stopalo. Dudumka mu je obila kosti, da bi človek so-da ne bodo nikoli več rabile ®^ojemu prirodnemu namenu. ^2 sprejemne pisarne so pri-ranjenca javili poveljstvu i^izijskih karabinjerjev. Pol pozneje je prihitel marešalo Vložit roko rimske pravice na ®1tnljivega človeka. Italijani ga sedaj zaslišali, mu ne ver-
bodo jeli
začeli brez konca in kraja poizvedovati, ker pa ne bodo do-11 nobenih pravih dokazov, bo-° človeka obsodili tudi brez ali pa ga internirali, kakor Jinx bo tisti trenutek pač zde-• Take so bile naše izkušnje z ^^^lijani.
niolčečega fanta sem pre-^ '^o in s težavo vlekel košček koščkom zgdobo njegove ne-Upiral se je kot kujav v komatu. Toda jaz nisem . I® radoveden. Pet mesecev iiištva me je napravilo za sta-naše giljotske družinice '^i naložilo odgovorno skrb za blagor. Moral sem vedeti, je v njej, kdo vanjo prihaja Sih^^ kakšni poti. V tistih ča-sto ^	ljudje po svetu če-
in Mnogimi imeni in obrazi je mogel vedeti, kateri je pravi; kdo je utegnil ^ kakšne namene skrivajo ^ojih srcih.
sg^^°^^'vljajoče in izmikajoče PQgj^^^®vo pripovedovanje sem Se pozorno. -Dejal je, da iz v v ^^"^ko Arh in da je doma Podloga na Krškem Ho ^^ral bi v tujino, v dalj-kamor da so mu z Pa jg ^V^'^gnali tudi starše, on italic pobegnil čez Krko, na št.	stran. Ustavil se je v
J'odgQ . ' Samotni vasi našega dah kjer je pri dobrih Iju-gostoljubno streho in tiestgv" ga je doletela tudi je z gospodarjevo in g. .kopal nq, njivi krompir b ^ okoli njega iznenada iittii- n nried uporniki in be-liti, jG še utegnilo pobeg-^ ra2bj|.j je obležal na njivi
'Ki,
stopalom.
^^8	v Velikem Podlogu
jg ■ Sem vprašal dolgina. ^Gkaj Zadregi nerazumljivo ^^<iovai	Potem sem poiz-
Usodi ljudi iz njegove pof'	krajev na Kr-
^ant ni pozilal niko-
gar. Tedaj sem vedel, da človek ni iz Velikega Podloga, kakor nam je zatrjeval, in tudi s Krškega polja ne. Vedel sem, da si je povest svoje nesreče izmislil. Nehal sem vpraševati in se skrčil, kakor se je kot polž potegnil vase tudi on, ko sem mu otipal boleče mesto. Tovariši niso bili pozorni in niso zapazili fantove zadrege.
Zdravniki so Vinku Arhu navalili na ranjeno nogo škorenj iz mavca in izdolbli vanj okence, skozi katerega so mu čistili rano in mu pobirali drobce kosti, ki jih je gnoj obilno prinašal iz zdrobljenega stopala. Tovariši jetniki se za Arhovo usodo niso zmenili, jaz pa sem se ob vsaki priliki skrivaj oziral po njem, ugibajoč o njegovi skrivnosti. Kadar je ob berglah skakal pa eni nogi in noseč okorni beli škorenj visoko v zraku, odhajal s karabinjerjem k zdravniku, je po hodnikih strahoma oprezoval izza voglov in plaho obračal glavo od ljudi, ki bi jih moral srečati. Kadar pa je menil, da ga nihče ne čuje, je tiho požvižgaval uporniške pesmi. Ko so ga Italijani zaslišali, jim je pripovedoval zopet svojo sumljivo povest o Velikem Podlogu, o starših v Šleziji in o tem, kako je bil v Št. Joštu ranjen, ko je pri kmetu Turku služil za hlapca in pobiral na njivi krompir.
Kdo naj bi naš novi tovariš po vsem tem bil, če ne partizan, ki si je ranjen izmislil svojo storijo, da ti prišel varno v mesto do zdravnika. Vinko Arh ni prvi ilegalec te vrste. Spomnil sem se Pavla Grudna, ki mu Italijani niso nikoli dognali pravega imena; nesrečno ranjenega komisarja z Malega vrha, Pavla Gor-janskega; Janeza Lovšina-Kri-vica, partizana s Travne gore; in še drugih, ki jih nisem niti poznal niti čul njih imen in ki jih je spravljal skozi bolnišnico še pregnani redovni brat Kazimir, za njegove grehe pa okupatorju odrajtal račun blagi brat Viktorin, ker si je v pisar-nici sumljivim neznancem izmišljal kriva imena.
Arhova stvar pa ni bila tako preprosta. Z zamotano povestjo je prišel že med nas, pod oboroženim varstvom kraljevih karabinjerjev pa se mu je zapletla naravnost v molierovsko komedijo, okoli kaetere so se spletle tri zarote z veselim koncem. Toda naj pripovedujem po vrsti.
Minili so meseci, odkar je Vinko Arh prišel v našo robijaško družbo. Noga se mu je gnojila vedno huje. Zdravniki so mu z nožem širili rano, da bi napravili gnoju udobnejšo pot, in mu delali nove in nove škornje iz mavca. Arhu je bilo po volji, da se mu rana obotavlja, in je skrivaj nemara še sam skrbel za to, da bi ne bilo prehitro dobro. Saj je delala tako večina bolnikov, ki so med seboj barantali za preizkušene recepte, kolikor niso pomagali sami zdravniki in njihovi redovni pomočniki. Jaz pa sem prežal in naposled dočakal priložnost, da sem sumljivega tovariša ujel med štiri oči in ga trdo prijel: "Kdo si in zakaj si se potajil pred nami?"
Mladi dolgin se je ustrašil. Plaho se je ozrl krog sebe in, ko se je prepričal, da naju nilj če ne čuje, zašepetal, nizko sklonjen k meni: "Vse ti bom povedal po resnici, za božjo voljo pa te prosim, ne izdaj me, ne črhni nikomur besede. Ubiti so me ho teli in še danes ne vem, kako bo, ko ozdravim. Misli rajši, kako bi mi pomagal!"
(Dalje prihodnjič)
KLJUB SUŠI SO V RIHEMBERKU ZASLUŽILI VEČ KAKOR LANI
v Rihemberku na Primorskem, v minuli vojni popolnoma požgani vasi, se je nedavno nad n o .v i m upra ^negospodarskim poslopjem kmečke delovne zadruge "Branik" ponosno vila jugoslovanska državna trobojnica s peterokrako zvezdo. Zadružniki so bili v prazničnih oblačilih —praznovali so namreč svoj redni občni zbor. Ponosni so bili na svoje delo—saj so s trudom svojih rok brez mehanizacije in kljub suši dosegli 154 dinarjev za delovni dan, medtem ko so imeli lani le 97 dinarjev.
Ta njihov uspeh je tem pomembnejši, ker nimajo še izvedene arondacije in leže njihovi vinogradi, njive, košenice in pašniki razmetani na devet kilometrov širokem področju. To so dosegli, ker so imeli dobro vodstvo in so zato ponovno izvolili v upravni odbor večino starih odbornikov in tudi bivšega predsednika Maksa Jogana,
Največ dohodkov so lani prejeli od vinogradov, ki so jim dali sedemkrat večji čisti dohodek kakor leta 1949. Za vino so namreč prejeli nad 789,000 dinarjev in še ga imajo nekaj v zalogi, medtem ko so leta 1949 prejeli za prodano vino le nekaj nad 189,000 dinarjev. Tudi žita so pridelali lani obilo, saj so imeli okrog 30 stolov dono^ na hek-l
tar in so iga spravili v kaščo okrog 110 stotov. Tudi ovsa so pridelali 23 stotov na en hektar površine.
Lepe dohodke sta jim prinesla tudi vrtnarstvo in sadjarstvo. Zraven tega so napravili 1.5 hektara novega sadovnjaka, na katerem so zasadili "kaki" in breskve.
Za letošnje gospodarsko leto pa so sklenili, da bodo ob potoku Ribniku izsušili en hektar zemljišča, da bodo pripravljali gradivo za nov goveji hlev za 50 glav, da bodo uvedli norme pri delih, katere je treba opravljati ves dan in da bodo še bolj utrdili delovno disciplino. Tesno bodo sodelovali za izboljšanje kmetijske proizvodnje tudi s privatnimi kmeti in navezali še tesnejše stike z množičnimi organizacijami Osvobodilne fronte. —jp.
(Po "Slovenskem poročevalcu"]
USTANOVLJENO JE SLOV. KEMIJSKO DRUŠTVO
Dne 15. februarja je bil v veliki predavalnici fakultete za kemijo na Tehniški visoki šoli v Ljubljani občni zbor kemične sekcije Društva inženirjev in tehnikov LR Slovenije, na katerem je bilo ustanovljeno samostojno strokovno društvo za kemike v LR Sloveniji. Poleg številnih znanstvenih delavcev in
inženirjev sta zbora prisostvovala tudi član Centralnega ko mite j a KPS in minister vlade LRS ing. Pavle Žavcer ter predsednik izvršnega odbora Društva inženirjev in tehnikov in predsednik Komiteja za lokalne zadeve ing. Marjan Tepina.
G.lavnega naloga novega društva bo skrb za napredek kemijske znanosti, njene uporabe v industriji in strokovni dvig mlajših kadrov. Izvoljen je bil širši in ožji odbor Slovenskega kemijskega društva. Za prvega predsednika društva je bil izvo-Ije nprof. dr. Maks Samec, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V odboru so še: ing. Ladislav Guzelj, ing. Boris Lavrenčič, ing. Raj ko Kavčič, ing. Igor Belič, ing. Marcel Žor-ga, ing. Dušan Stucin, ing. Roman Modic, dr. Črtomir Nučič in ing. Fran j o Grunfeld.
OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI
EDUCATION MOLDS OUR FUTURE
BETTER SCHOOLS BUILD A STRONGER AMERICA
iyiANDEl_.NO VO
PredveGkonocno naznanilo!
BREZPLAČNO!
Otrokom se da zastonj YOYO z nakupom Red Goose čevljev

Red Goose^ kShoesI
BREZPLAČNO!
Rožiček za čevlje, iz plastike, v raznih barvah, za moške in ženske
/CT CONSUMER F v SERVICE BUREAU^
' ^	OF	'
VPARENTS;
MAGAZINE . '
^ ,, *<ž\ fv Guaranteed by <*\
i Good Housekeeping '
irDirtcnno* V
POSEBNOST ZA
VELIKONOČ!
, ' CENE OD
$3.98
^1^ IN NAPREJ
- •jf' /• V 7
Pripravili smo največjo izbero obuvala za vso družino, v najnovejših vzorcih za velikonočno parado.
V naši zalogi dobite svetovno znane izdelke najboljšega obuvala po najnižjih cenah.
Pri MANDELNOVIH boste dobili vse mere in vsako širino. Vam vedno pravilno in zadovoljivo umerimo čevlje.
MANDEL'S SHOE STORE
6125 ST. CLAIR AVENUE
dvoja vrata od North American banke
DELO DOBIJO MOŠKI
TEŽAKI
za
SPLOŠNA TOVARNIŠKA DELA
Plača od ure poleg bonusa. Stalno delo.
Sanymetal Products
1705 URBANA RD.
KOVINSKI DELAVCI
za industrijsko kovinarska dela Obrambno delo 50-ur tedensko Plača od ure Vprašajte za MR. KASSOR
THE FOUNDRY EQUIPMENT CO.
^831 COLUMBUS RD.
(med W. 25 St. Market in staro Erie R. R. postajo)
SOBE V NAJEM
V najem se odda sobo z kuhinjo
za
moškega, žensko ali zakonski par.
Vse udobnosti.
Dobra transportacija. Pokličite IV 1-6965
DELO DOBIJO ŽENSKE
DISHWASHER WANTED
Experienced preferred. Salary. Apply in person. ERNIE'S RESTAURANT 5164 Pearl Rd. Brookpark & Pearl
SPLOŠNA PISARNIŠKA
DELA
Service oddelek
Tipkanje — filing
stalna plača 36 1/4 ure tedensko
REMINGTON-RAND, INC.
2115 CHESTER AVE. CH 1-7000
MISS WINTER
B I L L E R
Graduantinja višje šole ali z izobrazbo trgovske šole; izkušnja ni potrebna, toda v pomoč. Treniramo.
Stalno delo, prijetne delovne razmere. — Stalna plača.
The Consolidated Iron & Steel Mfg. Co.
1290 E. 53 St.
severno od St. Clair Ave.
JUNIOR STENOGRAFKA
za oglaševalni oddelek DICTAPHONE TIPKANJE I FILING
Stalna plača 36 1/4 ure na teden
REMINGTON-RAND, INC.
2115 CHESTER AVE. CH 1-7000
MISS WINTER
PISARNIŠKO DELO
Plačilni oddelek Personnel Dept.
Stalno delo 5 dni tedensko Stalna plača
FISHER FOODS
2323 LAKESIDE
(Vzemite St. Clair poulično)
ZEMLJIŠČA NAPRODAJ
VLILCI SVINCA
splošni tovarniški delavci
pometaCi TIME KEEPERS
Dobra plača od ure. Nekatera dela plačajo od komada.
Prosta zavarovalnina. Podnevi Zglasite se med 8. in 4.
Bishop & Babcock Mfg. Co.
Vogal E. 49 Si. 8c Hamillon Ave.
DOBER NAKUP
v Collinwoodu na E. 156 St.
Hiša za 2 družini; spodaj 6 sob, zgoraj 4; 2 forneza na plin, 3 garaže, lepa lota. Vse v jako dobrem stanju. Za podrobnosti se zglasite pri
KOVAČ REALTY
960 E. 185 ST.
DELO DOBIJO MOŠKI
VOZNIK — PRODAJALEC
Izvrstna prilika za moškega starega 25 let ali več. Na zapadni strani. Stalna plača in provizija.
Pokličite
MR. TOOL AT 1-4411
MIZARJI
IZDELOVALNICA RAKEV
Stalno delo, 42 Vž ure tedensko 7.15 zj. do 4.15 pop. 5 dni tedensko Plača od ure
F. H. HILL CO.
2274 ST. CLAIR AVE.
OSKRBNIK
pasje staje na deželi Dobra plača in stanovanje FA 1-2270
Tovarniški delavci
za
opekarno
Izkušnja ni potrebna Dobra plača od ure in nadurno delo
THE EUCLID SHALE BRICK CO.
EAST 289th STREET
(od Euclid Ave.) WICKLIFFE, OHIO
PISARNIŠKO DELO
Dekleta, ki se zanimajo za pisarniško delo v prijetnem ozračju, z dobro plačo, se sprejemajo za intervuj za
splošno knjigovodstvo tipkanje plačilni oddelek stenografke
Uposljevalni urad odprt od ponedeljka do sobote od 8. do 4.30.
THE
WHITE MOTOR CO.
858 E. 79 ST.
^ "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o logodkih po svetu in doma!
NATIONAL SCREW
vas potrebuje
Izurjene žične delavce za
Wire Drawers, Cutters, Setters, Wood Screw Set Uup
in operatorje avtomatičnih
Screw Machine, Coil Headers, Coil ali Bar Headers.
Kvalificirani moški bodo sprejeti kot vajenci. Plača od ure poleg bonusa.
Zglasite se med 8. in 5.
vsaki dan ter od 8. do 12. v soboto, in od 1. do 5. v nedeljo.
National Screw & Mfg. Co.
2440 E. 75 ST.
STRAN 4 1
ENAKOPRAVNOST
ir», marca 19ol

MIMl MALENŠEK
KOVINARJI
ROMAN

(Nadaljevanje)
"Heil Hitler!" je poletelo od vrat.
Lavtižar in Miha sta videla, kako so si prisrčno stiskali roke, potem pa so vsi skupaj izginili v veži.
"Ali si videl?" je potrto vprašal Lavtižar sina.
"Videl. Nič čudnega ni. Saj smo vedeli, da so Nemci," je odgovoril Miha podobno kakor je njemu samemu govoril Tone.
Lavtižar je togo pokimal. Napotila sta se proti domu. Spotoma sta videla, kako so druga za drugo pogledovale na dan nemške zastave s, kljukastim križem. V delavski četrti jih še ni bilo, toda tudi tu so jih že pripravljali. Nekdo je vrgel med ljudi, da bo kaznovan vsakdo, ki ne bi izobesil hitlerjev-ske zastave in ljudje so se zbali.
Ko sta prišla do doma, je Lavtižar sproščeno zadihal. Ljuba domačnost ga je objela. Po pesku so brskale kokoši. Stopil je k zajčjemu hlevčku in pogledal živalice. Vse, kar ga je tu obdajalo, je bilo njegovo, pristradano, prigarano, in zdaj se mu je zdelo poslednje zatočišče pred tem, kar se godi zunaj, pred Nemci. Stari ni mogel prikriti, da je zelo poparjen. Skrbelo ga je zaradi Brenčiča. Zadnje čase se je nosil tako ošabno in včasih je namigoval, da bo prišla ura obračuna za vse, ki mislijo, da bodo delavstvo držali na svoji strani.
"Na Jesenicah bomo pome-tli z vsem "rdečim", je baje govoril v krogu svojih somišljenikov. "Rdeče Jesenice, ha, ha! Rdeči delavski konzum, oh, oh! Mi smo pošteni delavci in njihovih rdečkastih rovarij mora biti konec!"
Lavtižar je odganjal skrb in si ponavljal:
"Nisem bil samo jaz delavski zaupnik."
To ga je navdalo z upanjem. V dolgih letih dela v tovarni se je navadil misliti, da ni sam. Spadal je v veliko delavsko družino, s katero se je skupno boril za delavske pravice. Kadar je govoril, je vedel, da mu delavstvo pritrjuje. Ko so ga pred leti hoteli spoditi z dela, se je delavstvo potegnilo zanj, in ostal je v tovarni. Zavest, da je tesno povezan z drugimi, mu je vselej dobro dela, pa se je še zdaj opiral nanjo. Končno ni samo on na Jesenicah, ki ga Brenčič sovraži! In če ga bo Brenčič napadel in mu skušal škodovati, njemu ali drugim, se bodo vsi delavci postavili zanj in za pravico. Skoro bi mislil, da so skrbi in bojazen odveč!
Z dvorišča je šel v hišo, tam pa je bilo vse narobe. Velikonočna sobota je bila, mati in Meta sta pospravljali in ribali v hiši, da se je vznejevoljil. "Ali naj nosim noge na ramenih?" je vprašal osorno, ko sta ga odganjali stran. Moral se jima je umakniti iz hiše. Zatekel se je nazaj na vrt in vzel v roke grabi je ter začel popravljati pesek pred hišo in robove gredic. Kakorkoli se je otepaval, vendar so mu bile vse misli polne Nemcev in skrbi, ki so jo prinesli s seboj.
"Bomo že prebili," si je ponavljal. "Dolgo menda ne bodo ostali tu?" si je rekel, pa lastnim besedam kar nič ni mogel verjeti. Dokler so bili še daleč, je rad poslušal modrovanje o tem, kako bodo slednjič velesile
le premagale Hitlerja. Francija še ni na tleh, Anglija je močna in bogata, za njo je Amerika. O Rusiji se je govorilo skrivaj in različno. Peter Kobal je trdil, da so si Nemci in Rusi prijatelji, in da se potemtakem ni treba bati Nemcev, ko bi ravno prišli. Po "rdečih" Jesenicah si ne bodo upali udariti. — Pograbil je, odložil orodje in si ogledoval jablano, ki jo je pred leti vsadil, zda] pa je že odpirala rdečkasto nadahnjene cvete. Ni imel obstanka in spet se je vrnil k zajcem. Mladiče je položil na sonce in se motil z njimi. Skrb ga je krivila kakor še nikoli.
Miha pa je v podstrešni sobi vrgel na noge Petra, ki se mu kar ni ljubilo vstati. Potegnil je odejo z njega in mu zaklical:
"Vstani! Nemci so na Jesenicah!"
To je fanta spravilo na noge. "Pogledat jih grem," se je odločil.
"Pravzaprav ni kaj gledati," je menil Miha.
Peter je zazijal. "Kako da ni kaj gledati, če so prišli Nemci?"
"Še čudno, da so mogli priti," je rekel čez čas. "Ko so se naši umikali, so v Mostah razstrelili most."
"Aha," je zinil Miha in mislil nekaj svojega.
"Sila mnogo dela bo, preden bo most popravljen. Dotlej pa ne bodo mogli voziti vlaki in ne tovorni avtomobili. To nas bo vilo za prehrano!"
Miha je samo pokimal, misli so mu šle čisto drugo pot.
"Nataknjen si," je skoraj užaljeno menil Peter in odšel po stopnicah.
Komaj so se vrata za Petrom zaprla, je Miha stopil k omari in jo odprl. V kotu, prav nič zakrita, je slonela njegova puška, kakor jo je bil v naglici vrgel
prejšnji večer. Zraven nje so slonele okovane gorske palice. Miha jo je vzel v roke in se ozrl kot bi se bal, da ga kdo opazuje pri tem početju. Zaskrbelo ga je. Premišljeval je, kam naj bi jo skril. Odkar je videl Nemce na Jesenicah, se tudi on ni počutil varnega. V enem, najpozneje v dveh dneh bodo razglasili naj vsi prebivalci oddajo orožje. Mihe pa ni bila volja oddati puške, ki jo je prinesel tako daleč. Saj je Tone svojo tudi obdržal! Človek nikoli ne ve, kdaj mu takale stvar lahko koristi!
Napeto je začel razmišljati, kam bi jo skril, da bi je ne našli tudi ko bi preiskovali. V mali sobici ni našel primernega prostora zanjo. Pod posteljo, ne, to je otročje neumno! Ko bi dvignil desko v podu in jo skril notri? Misel mu je bila všeč, pa zaradi domačih ni maral začeti razbijati. Tudi domači naj bi ne vedeli, kam jo je skril.
Nazadnje mu je prišlo na misel majhno podstrešje. Tam bo še najbolj varna! Tesna jo je stisnil k sebi, se previdno ozrl po stopnicah navzdol, da bi ga ne videla stikljiva Meta, ki hoče vse videti in vedeti, potem pa e zlezel prav pod strešnike in iskal mesta, kamor bi jo skril. Podstrežje je bilo tako nizko, da se je mogel nanj le splaziti. Hišica je bila majhna in podstrešni prostor so porabili za sobico, v kateri sta spala Miha in Peter. Splazil se je do roba in vtaknil puško za strešni tram. Obležal je na prašnih tleh in jo zadelaval s staro ropotijo, ki so je metali na podstrešje. Potem se je umaknil nazaj. Pri tem pa je čutil, da bi jo kaj kmalu našli, če bi jo iskali. Prevzel ga je občutek nevarnosti, ki se ga ni mogel iz-nebiti. Otepel si je prašno obleko in se spet vrnil v svojo sobi-
Zavarovalnina
proii ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
KE 1-1934 15813 WATERLOO RD.
CO. Tam je sedel med stvarmi, ki so mu bile nekoč tako ljube, a ga danes niso veselile. Spomini, sami veseli spomini na mirne čase. Suho planinsko cvetje, okovane palice, nahrbtnik, gorski čevlji, slike gorskih velikanov. Jalovčeva skupina je gledala iz morja goste megle, Aljažev stolp mu je visel prav nad posteljo. Z druge stene so ga gledali obrisi Škrlatice. Na mizi je stala slika, ki ga je kazala s smučmi na planini, na drugi spet je bil me skupino veselih planincev, na nočni omarici je bila bronasta značka, ki jo je dobil pri smučarskem tekmovanju.
Nekdaj je bil Miha na vse to ponosen. To in tovarna je bilo ves smisel njegovega življenja.
V blag spomin
ob drugi obletnici odkar je umrla naša ljubljena in nepozabljena soproga in mama
JOSEPHINE
MOČNIK
katera je prerano zatisnila svoje mile oči dne 15. marca 1949
Nova spet pomlad prihaja, vse se oživelo bo,
le drage soproge-mamice k nam nazaj nič več ne bo.
Gomila liha Te že krije,
na njej cvetlice poženo;
družina, srčno Te ljubeča,
gojila bode jih skrbno.
Žalujoči ostali:
John, soprog Stanley, sin v Floridi Dorothy, hčerka Jennie Koprivec, mati in sorodniki
Cleveland, O., dne 15. marca '51
Miha je bil vendar fant, ki so ga povsod radi imeli. Delal je in bil vesel mojstrove pohvale. Kadar pa je šlo za delavstvo, se je brez obotavljanja postavil na stran delavstva, ker je bilo to čisto naravno, ker je moralo biti tako in ne drugače. Pri tem pa je znal biti vesel. Znal si je poiskati lepote v planinah in na smučiščih iri bil je pri tem po svoje srečen. Zdaj je vsega tega konec.
Konec, da. Miha je to dobro čutil in težko mu je bilo.
V mestu so zapeli zvonovi. Zavedel se je in vstal. Velika sobota je danes. Lani je velikonočne praznike preživel na Kredarici in se vrnil tako zdravo zagorel od planinskega son-
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju in avtomobile, se lahko zanesljivo obrnete na
L. Petrich
19001 Kildeer Ave.—IV 1-1874
ca, da se mu niso mogli dovolj načuditi. Kar zabolel ga je lepi spomin.
"Morda, morda pa le ni vsega konecj", mu Je nel^aj vstajalo plaho iz dna duše? "Nemci so prišli, zdaj so tu in treba je računati z njimi. Da bi pa vedno ostali tu, saj ni mogoče!"
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v Enakopravnost}
Fino vino, pivo in žganje.
Vsaki petek FISH FRY in FROG LEGS Se priporočamo za obisk.
L. J. STRUKEL
6220 St. Clair Ave.—EN 1-9138
ALI KAŠLJATE?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad.
MANDEL DRUG CO.
Ledi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 1-9611
KUPIM HARMONIKE
rabljene, Mikuševega ali Mervarjevega izdelka. Sporočite na 445 E. 157 St., od Waterloo Rd.
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST.. KE 1-8187	Jerry Petkovšek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
EMPIRE COAL — 8202Broadway
OLGA POCOHONTAS
IMAMO VSAKOVRSTNI PREMOG NAJBOLJŠE VRSTE VES PREMOG DOBRO ODBRAN
VUlcan 3-3416	Anna For tuna, lastnica
DELAVCI, POZOR!
MR. JOHN TRAMSEK. poslovodja
DOBRO ZNANE TVRDKE
COLUMBIAN VISE & MFG. CO.
Želi dobiti pridne slovenske delavce za tovarno, ki izdeluje vsake vrste mašinerijo.
Začetna plača za težake je $1.38 na uro, potem vsak mesec zvišanje od pet centov na uro. Delavci od 25 do 50 let starosti dobrodošli.
Prosimo vprašajte za poslovodjo Mr. John Tramsak
COLUMBIAN VISE 8 MFG. CO.
9021 Bessemer Ave.
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY GO'S BASEMENT
Poseben nakup!
Zelo mehki, lepi pastelni
TOPPERS
1895
Roza
Mint
Zlafa
Rdeča
Bela
Ekstra specialna skupina krasnih spomladanskih toppers po ekstra specialno nizki ceni! Izberite si vaš velikonočni topper (kratko suknjo) iz naše bogate izbere vse volnenih suedes in 50% volneni, 50% rayon'suede-
cloths. Vključeni so tudi toppers iz 100% volnenega gabardine in tweed. Mere 10 do 20. Pridite kmalu, da dobite najboljše izbere!
Batetnenl oddelek g suknjami

š

FOR —
CHICAGO
and all sections of the Midwest OUR ADVERTISING REPRESENTATIVES are the
Chicago Advertising Co.
139 N. CLARK ST. CHICAGO. ILL. DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Widow desperately needs 2-3 room unfurnished bed' room apartment. N or NW. Moderate rental.
ROckwell 2-4035
BEING EVICTED — PLEASE HELP! 3 responsible adults need 4 room unfurnished apartment by April 1st. N or NW. Moderate rental.
TAylor 9-2837
RESPONSIBLE COUPLE (Wife-Slovak), infant daughter, desperately need 2VŽ-4 room furnished heated apartment. Mod' crate rental. NW., W. or suburbs.
PAlisade 5-57'^
4 ADULTS, 1 child, need 6 room unfurnished apartment. 1st or 2nd floor. Heated. Prefer bungS' low. NW. Moderate rental.
ROdney 3-6541
RESPONSIBLE Business Woman-Mother desperately need 3 room unfurnished apartment.
good location. Prefer South neaf IC. Moderate rental. Miss H"'' ANdover 3-4200 extension. 20
HELP WANTED
Policy Writers
5 DAY WEEK LOOP INSURANCE FIRM See Baird Brown — Room A 3'
GEORGE F. BROWN
& SONS 175 W. Jackson Blvd. WAbash 2-4280
Ask for Dept L when you apP^
BUSINESS OPPORTUNITY
DRESSMAKING BUSINESS sale. Good business for party-	„,90
Call BEverly 8-25^
between 4-6 P'
If-
linž
GOOD CHANCE to buy Clean
established
Loveiy
Store. 20 years Present owner 2 years
living quarters. All day
IRving 8-15
HELP WANTED—Dom
I_Domest^''
WOMAN for various
small hotel kitchen. Must K' how to bake. Good working dition. Hospitalization ^^v.puei'' sura nee plan. Call Miss ,gad GUeenleaf 5-3300. Homef • Hotel.
COMPETENT Woman. Plain coo^^ ing, housekeeper for sma stitution. Stay. $140 Room, board. Also 2nd
Stay. $120 month. Room
boar
RAndolph 6
HELP WANTED—MAL^
FINISH rubbers. MACHINE HAND'
ON WOODWORKING
45 HOURS HOURLY RATE PLUS BONUS TIME AND ONE-HALF OVER 40 HOURS PAID VACATIONS PAID INSURANCE
TONK MFG. CO.
1912 N. MAGNOLIA .
Lincoln 9-7212