398
Vabilo na naročbo ,,NOVIC"
za leto 1860.
Novo leto je pred durmi, in treba bo iznova se naročiti na „Novice", ki prihodnje leto nastopijo 18. tečaj.
Navada je od nekdaj, da vredniki in založniki na dolgo in široko ponavljajo v tem času, kaj bojo prinesli svojim bravcom ob novem letu. Nihče tedaj tudi nam ne bo zameril, da storimo tudi mi, kar delajo drugi. Namesto pa, da bi s suho besedo ponavljale „Novice" slovo od častitih bravcov letošnjega leta in jih vabile k novemu naročilu, ponavljajo svoje vabilo raje z naduseno pesmijo pervega našega mojstra Koseškega, ktero je z nadpisom: ^Habete sal in vobis — et pa ceni inter vos! Marc. IX. 49.u zapel pred 15 leti, in ima ravno današnji dan še skor večjo veljavo kakor jo je takrat imela; mnogim našim sedanjim bravcom ni znana; vsem pa gotovo priljubljeua. Naj tedaj v imenu „Novicu ona govori namesto nas.   Cujte!
Rekle bi, zvesto da smo namembo dosegle tečaja, Toda služabnici molk, sodba spodobi se Vam. Sodite! Sicer dovolite nam sledeče besede, Dobro prevdarite jih, vredne pomislika so; Ce bi še manjkalo kaj, iz lastnega blaga dodajte.
Bogu dušo in vest, vladarja zvestobo do smerti, Veri zaupa poklon, glasu zakona posluh. Starosti čast, mladenču poduk, otroku ljubezen, Ženi prijazno pomoč, bratu Slavenu objem, Vezi edinstva krepost — so nase perve naročbe.
Mamo poglejte potem na polje slovenskega djanja. Mnogo ledine je še, mnogo je krizama rok. Ganite jih, otrebite mah domovini do jedra, Duhe zarotite v beg dvombe, nemarnosti, tmin, Dvignite serčno zaklad slovenskega dlana in uma!
Svetu pokažite lik domače navade in misli,
Biti slovenske kervi, bodi Slovencu ponos!
Spomnite se imenosti del pokojnih očetov,
Cenite vrednosti sicer roda sedanjega tud;
Kdor  zaničuje se  sam,  podlaga   se   tujčevi peti.
Jezik očistite peg, opilite gladko mu rujo, Kar je najetega v njem, dajte sosedu nazaj. Kinčite ga iz lastne moči, iz lastnega vira, Jasno ko struna bo pel, zvonu enako donil. Pričal Vašo modrost na desno, na levo narodom.
Res je začetek trud, okorna beseda detinstva;
Tega ne vstrašite se! Moč neizmerna je sklep.
Volja poprav  Vam bodi in skerb; izida ni dvombe
Glejte ta hrast košat  hrastič očetu je bil;
Zakon natore je tak,   da iz malega rase veliko.
Nepomenljivo leži nevažna peška na grivi. Nekem otroku iz rok padla nevedoma je; Kliti začne, narase drevo, se kroži, se širi, Krona mu prostre se v zrak, jablan na grivi stoji, Važno devet rodovin z obilnim sadjem previdi.
Mlada zaveržena dva pobegneta v hrib aventinski,
Reven osnujeta stan, komaj pastirju se vda.
Dvigne se stan,  premeni se v grad,   se množi,   se krepi,
Žezlo prime deržav, morja si skuje trizob,
Roma ponosna slovi, — kraljici zemlja se vklanja.
Tako iz malega stvar narase velika in slavna. Volja se zbudi tedaj, truda ne strašite se ! Krasno bo sad slovenske reči ob uri dozoril, Gani se verli ratar! Sin bo veselo sejal, Cvetju se čudil unuk unuka unukove žetve.
Zlate te resnice bojo tudi vprihodnje vodilo nam na polji obširnem, ki ga obdelujejo „Novicea, — naj bojo tudi vsem prijatlom našim, ki pišejo za nje ali ki jih podpirajo z dnarno pripomočjo naročila.
Velika večina naših naročnikov nam je željo odkrila, naj bi „Novicea izhajale dvakrat vsaki teden. Radi bi to storili, ako bi mogli prezreti želje tistih, kterim gre sedanji čas težko za krajcar in so prosili, naj se cena „Novicu nikar ne povikša. In zavoljo teh, kterih je veliko in so nam tudi dragi bravci, gotovo uni, kterih dražje naročilo težko ne stane, ne bojo nevoljni le z enkratnim izhajanjem na teden.
Ce pa z naznanilom enkratnega lista na teden nismo razveselili častitih naročnikov, ki jih dvakrat želijo, jih bomo pa razveselili gotovo s tem, ako povemo, da prihodnje leto bo začela izhajati spet „Občna povestnica", ktero so po smerti Vertovcovi slovenskemu slovstvu v slavo začeli pisati prečastiti gosp. prost Mihael Verne, in ktero bomo podajali svojim naročnikom v dar, kakor jo nam slavni gospod blagovolno darujejo. Poslali so nam že več dodelanih pol in obljubili, ako jim Bog zdravje ohrani,   nam jih poslati toliko,   da se vsaki mesec bode izdala ena pola.
Izhajale bojo „Novicea kakor dozdaj, vsako sredo, in veljale po pošti kamor koli pošiljane za celo leto 4 gold. in 20 kr., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četert leta 1 gold. 5 kr. novega dnarja. V tiskarnici prcjemane veljajo za celo leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta pa 90 kr. nov. dn. Komur se v Ljubljani na dom pošiljajo, plača nošnfne za celo leto 35 kr., za pol leta pa 18 kr. — Kdor si med letom želi napis (adres) premeniti, naj za ta predelek, po kterern se morajo vsi prejšni natisi zavreči in novi napraviti, pošlje 20 kraje; če ne, se mu ne more postreči.
Naročnina se pošilja v frankiranih pismih v tiskarnico Blaznikovo v Ljubljano; uefran kiraoe pisma se ne jemljejo. Vred niš t vo pri tej priliki prosi, naj se njemu ne pošiljajo ne dnarje ne nobene reklamacije listov, ker ono nima nič s tem opraviti, kar spada v opravilo založnikov o. Pisarije naročil častitim naročnikom polajšati, je priloženo današnjemu listu navadno pismo; vsak naročnik je pa ver h tega še lepo prošen, naj temu priloži en star napis svojih „Novic" kakor je, ali pa popravljen, če ima napis kak drugač biti. To je tiskarnici močna polajšava in stori, da se „Novice" v začetku novega leta vsakemu hitreje odpravijo. Ker so pa „Novicetf štempeljnu podveržene in založnik vediti mora: koliko iztisov ima napraviti, naj se častiti naročniki podvizajo a svojimi naročili, da pridejo založniku gotovo še ta mesec v roke; sicer se lahko primeri, kakor skušnja uči, da pervih listov nekteri ne dobijo več, kar naročnikom gotovo ni po volji, pa tudi založniku ni ljubo.
Odgovorni vrednik: Dr. JaflM BleiweiS. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.