Ido. Učna knjiga pomožnega svetovnega jezika ,Ido" (Esperanto reformita) po A. Noetzlijevi knjigi za Slovence priredil in razširil Jakob Kovačič (Št. Vid pod Ju.no na Koroškem). Samozaložba. Tisk družbe sv. Mo- horja v Celovcu. Cena 1 K. Kakor vsaka stvar na svetu, so tudi pomožni svetovni jeziki podvrženi svoji usodi in izpremembi. V tekmi številnih takih umetnih jezikov, ki naj bi bili nekako splošno občilo raed različnimi narodi, si je v slednjem času dr. Zamenhofov .Esperanto' priboril prvenstvo: razširil se je med vse kulturne narode, tudi med Šlovence. Sčasoraa pa se je opazilo, da tudi .Esperanto" ne odgovarja povsem praktičnim zahtevam, da je potreben reforme. Reformiran esperantski jezik je ravno omenjeni BIdo". Kdor se hoče o njem vkratkem poučiti, ni mu potreba drugega, nego nabaviti si omenjeno knjižico, ki potom sintetične metode v dvajsetih vajah na lahek in precizen način uvaja v skrivnosti lahkopriučljivega, za prometno in poljudno znanstvo porabnega, logično sestavljenega in strogo mednarodnega jezika. Berilca, tabele in nad 1000 besed obsegajoč slovar delajo knjigo še bolj praktično in upGrabno že za navadno korespondenco. «Tisti, ki Esperanto že znajo, si prenaredbe (Ida) zapomnijo in prisvoje v nekoliko urah," pravi avtor v predgovoru. Kakor prilogo čitatno slednjič še dr. I. Hermannov prevod Aškerčeve balade »Buddha ed Ananda". Dasi noben umetni jezik, niti BIdo", nima namena prevajati pesniških umotvorov, vendar se zdi ta prevod posrečen in dokazuje blagozvenečnosf BIda". Kdor bi imel z nacionalnega stališča pomislekov proti mednarodnemu pomožnemu jeziku, naj bo zagotovljen, da ni namen nobenega takega jezika izpodrivati materni jezik, pač pa mu je namen zabraniti nadvladje jezika močnejšega naroda nad jezikom šibkejšega. Konflikt med rastočim internacionalizmom in nacionalizmom reši za obe stranki povoljno le umeten svetovni jezik. Da se takemu jeziku osobito ,Idu" ni težko priučiti, kažejo sledeče številke. 4O°/o vsega besednega zaklada in Jda" najdeš v vsakem sledečem narodnem jeziku: v ruščini, francoščini, angleščini, netnščini, španščini, italijanščini. Osobito pa je 52o/0 indijskih besed skupnih z ruščino, 61°/o z nemščino, 79% s španščino in angleščino, 83°/o z italijanščino, 91°/o s francoščino. Omikancu bo torej BIdo" že s kraja donel nekam znano, preprosti človek si ga potom zgoraj omenjene izborne knjige tudi prav Iahko prisvoji. Knjigo priporočamo torej vsakemu, osobito trgovskemu naraščaju ter ji želimo prav dobrega uspeha. Naročenim knjižicam se bodo prilagale poštne položnice. F. Pl.