Največji tlorenski dntfrmik v Združenih državah Velja za t« leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za N^v York celo leto - $7.00 Za inozem»tTO celo leto $7.00 ! GLAS NARODA m List: slovenskih JelavcevY AmerikL —........■■■' ..............IIHIIMIM«^ The largest Slovenian Daily in the United States. lisued every day except Sundays and legal HoUdayt. 75,000 Readers. TBLZTON: OHslssa 3—3878 Enfred ss Sscond 01— Matter September 21, 1903, >1 ths Post Offics at Hew York, H. Y., under Act of Oongresa of March S, 1870 TELBT0H: OHelsea 3—3871 W0. 302. — ŠTEV. 302. NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 27, 1933. — SREDAT27. DECEMBRA 1933 VOLUME ILL — LETNIK XLI SESTANEK NAČELNIKOV EVROF^KIHVLAD V PARIZU herriot pravi, da vodi hitler boljšo zunanjo politiko kot jo je vodil stresem ann Francija Koče pokazati Nemčiji edinstvo med za- j vezni ki. — Jugoslovanski kralj Aleksander bo dospel v Pariz proti koncu meseca januarja. — Herriot odločno zahteva, naj Francija p!ača Zdr. državam zapadli dolg. — Za prijateljstvo z Ameriko. i PARIZ, Francija, 26. decembra. — Ko je Francija poslušala Hitlerjeve predloge in jih zavrgla kot nesprejemljive, je sklenila, da bo na svoj način prepričala Hitlerja, da se Nemčija ne sme oborožiti. Prihodnji mesec hoče Francija na viden način po- . kazati trdno zvezo s svojimi zaveznicami in potrditi, da Liga narodov še vedno stoji na trdnih nogah * in da ni mogoče misliti na zopetno oborožitev. i Pariz je bil določen za kraj, kjer se bodo sestali * j J* J ^ razni načelniki vlad, ki bodo pokazali kanclerju j Hitlerju, da je večina evropskih držav nasprotna s pretnembi pogodb, povečanju armad in nevarnim . zvezam med posameznimi državami. T Med drugimi bo prišel v Pariz jugoslovanski r kralj Aleksander in morebiti tudi romunski kralj Karol, belgijski zunanji minister Paul Hymans ter z romunski zunanji minister Nikola Titulescu. Francoska vlada bo povabila tudi Italijo, da se udeleži te J. manifestacije, dasi je dvomljivo, da bi bilo mogo- j če pridobiti Italijo za ta načrt. v 1 Da bo zastopana Anglija, je razvidno iz tega, a ker je te dni prišel v Pariz angleški zunanji mini- 1 ster Sir John Simons, ki je skrbno na delu, da bij* odpravil naraščajoči bojeviti duh v Nemčiji in je a pripravljen dovoliti Nemčiji več, kot pa Francija. Največjega pomena v Parizu bo obisk kraljaj ^ Aleksandra, ki je obljubil, da pride proti koncu ja- ji nuarja. Vsled neurejenih romunskih notranjih za-lj dev, je še dvomljivo, ako bo prišel kralj Karol, to-'j da če ne bo mogel priti, ga bo zastopal Nikolaj Ti- < tulescu. Ze v začetku prihodnjega tedna bo prišel v Pariz belgijski minister Hymans, da se posvetuje z zunanjim ministrom Paul-Boncourjem in ministrskim predsednikom Camille Chautempsom. S temi obiski in nato sledečimi razgovori upa 1 Francija pridobiti dovolj podpore za svoj predlog, ] da se 2 1. januarja-v Ženevi zopet prične razorožit- 1 vena konferenca, ki naj izdela primerno pogodbo, ! katero bi bila pripravljena podpisati tudi Nemčija, i PARIZ, Francija, 26. decembra. — Edouard Herriot je z ozirom na mednarodno politiko rekel, l da daje prednost odkriti zunanji politiki kanclerja Hitlerja pred politiko umrlega zunanjega ministra < Stresemanna, ki je dobil Noblovo mirovno nagrado, i Herriot, ki je še vedno voditelj radikalne socija- } listične stranke, katere član je tudi ministrski pred- j sednik Camille Chautemps, je podal še več drugih 11 presenetljivih izjav. Kot pravi Herriot, štiridržavna pogodba, katero je započel Mussolini in ki veže Anglijo, Francijo, j Italijo in Nemčijo, da vzdržujejo mir v Evropi, je brez vsakega pomena. Herriot odločno zahteva, da Francija plača Zdr. j državam svoj vojni dolg. Herriot pravi, da bo sve- . tovna politika leta 1 934 slonela bolj na enakosti dr-j žav, kot pa na nevarnih skupinah in političnih zve- J zah držav. S tem je jasno pokazal, da je po njegovem mne j nju boljše ugoditi nemškim zahtevam po enakosti kot pa se zanašati na zvezo z vzhodnimi evropskimi državami proti Nemčiji^ Glede vojnega dolga Združenim državam je rekel Herriot: , I "Naše stališče je osamilo Francijo. Nikdar ne bom prenehal povdarjati velike nevarnosti tega stali išča, (jafi ycm, da tega mojega mnenja narod ne odobrava. Mnogi Francozi priznavajo ta vojni dolg, I zlasti, ker je po novem dogovoru leta 1 926 Amerika popustila 52 odstotkov dolga. Francija naj bi vpo-števala ta svoj dolg, kajti zavedati se mora, kaj bi se moglo zgoditi, ako pride v Evropi do nove vojne. ' Zavzemam se za najiskrenejše prijateljstvo z Zdr. državami, ] amerika potrebuje več letal Admiral zahteva, naj bo ponesrečeni vodljivi balon "Akron" nadomeščen. — Mornarica ima skoro dvesto letalcev premalo. Washington, D. C.. 2(>. din«. — Načelnik urada za avijatiko. admiral Ernest J. King, v svojem letnem poročilu na mornariškega tajnika zahtena nov balon, da na-damc.sti ponesrečeni balon Akron, l'olepr tejja pa Kahteva tudi še več a e ropi« nor. Admiral Xing, ki je postfal načelnik zračnega urada, ko je admiral Moffett izgirbi-i življenje pri nesreči Akron a, tudi priporoča, da bi bil zrakoplov Ix*» Angele.s, ki je bil postavljen izven .službe, i zoj>et popravljen. Admiral King pravi v svojem jK>ročilu. da ima mornarica premalo aeroplanov Navidic temu. da je bilo leta 1026 .sklenjeno, da bo mornarica dobila 1000 aeroplanov, mora .sedaj biti zadovoljna samo Ji 212 aeroplani. Zato admiral Khifr zahteva, da se pospeši gradbeni načrt iza aeroplane, ker mornarica ni zaradi pomanjkanja, aeroplanov dovolj pripravljena za obrambo dežele. Admiral King tudi praivi, da ima mornarica 185 leta-lcc v premalo. Po njegovem zatrdilu bo imela mornarica potrebno število letalcev šele leta 1945. ako se bo jnornariea držala dosedanjega načrta. POUSKAGRADI PRISTA-NIŠCE Gdinija, Poljska, 2(i. decembra. Ker Poljska pričakuje veliko trgovino med sovjetesko Rusijo in Združenimi državami. lx> izdala več milijonov dolarjev za zgradbo pristanišča Gdinija ob Balti-šem morju. V dolžini več milj je že zgradila velike pomole in jih opremila z najmodernejšimi stroji iza razkladanje in nalaganje blaga. Gdinija. ki je bila pred desetimi teti ribiška vas, s 500 prebivalci, je sedaj moderno mcftfo s širokimi ulicami. e'ektricno razsvetljavo in drugimi modernimi napravami. T>a bo mogoče upravljati ameriško trgovino, je vlada odločila za pristanišče !):} milj obrežja, medtem ko ima Marseilles samo 18 imilj. Havre pa 11 milj. Zgrajena so .bila velikanska skledišča s hladilnicami ]>o ameriškem načinu. Polejr tega pa> Poljska- gradi tudi veliko trgovsko mornarico, (ml m i ja-Amerika pa rob rodna družba. kattene pamrki imajo redno | vožnjo nxeid Poljsko in Združenimi državami, .je naročila dva no-I va parnika. ki se bo«ta mogla v | vsakem oziru meriti z vsakim pre-| kooc-eanskim pamikom. Republikanci se boje inflacije križarka poslana proti kubi Govorice o nameravani intervenciji se vzdržuje-j o navzlic zanikanju mornariškega tajnika. Washington, D. C., 2«. dec. — Tukaj se »vzdržujejo govorice. da | bo ameriška vlada intervenirala, če na Kubi m* bodo kmalu zav!-a-i dale normalne razmere. Mornariški tajnik in nadomestil joči državni tajnik sla te vesti odločno zanikaJa. Povod temu ji* dalo dejstvo, da ameriška vlada št* dosedaj ni priznala -vlade Grau San Marina. Madrid, Španska, 213. decembra. Iz španskega »vojnega pristaniV-a ! El Ferrola je dospelo poročilo, da i je dobila španska križarka "Jaime I.*' naročilo, naj odpluje pro-|ti Ha van i na Kubi. Španski mornariški minister i Kita ltomero je izjavil: — Niti najmanjšega povoda uii. j da 'bi španska vlada Napovedala j kaki svoji križarki odpluti v ku-I bans k o vodovje. — Ta bi tudi pomenjalo kršenje Monroe doktrine. AMERIŠKI KONZULATI V RUSIJI Washington, D. C., 2e ni posrečilo pri francoskih oblastih izposslovati. da bi bila do j j glavne obravnave proti jamščini • ^ Lq»nščena nA ]>rosto. 1 |vladni letalci; bombardirajo; mesto fučov, Na Božični dan so vladni letalci bombardirali mesto Fukien. — Ubitih je bila 26 upornikov. London, Anglija, 26. decembra. Poročilo i/. Honkonga naznanja, da je osem vladnih aeroplanov; bombardiralo mesto Fukien pro-' vince Fučov in da je bilo ubitih —6 oseb. Bombardiranje je bilo , vprizorjtino na I»ožiČ, ko so upor-Iniki obhajal!i praznik. ' Fukien provinca st1 je nedavno (razglasila za neodvisno ml nan-j-kinške vlade, (ilavno mesto pro-evince. Fučov. je važno prUtanišče j (in ima 32.">.0(M) prebivalcev. Il:j>orniki. katere podpira 19.! armada, ki s<* je p<-sebno izkazala 1 pri obrambi Šanprhaja proti Ja-j ponceon. imajo namen vlomiti moč jrenerala Cang Kaj-š«'ka. katerega doiže. da je v tajnem sporazumu z Japonsko. Vzelo bo gotovo še nekaj mesecev. preclno bo odločeno, kdo bo imel oblast. Vlada južne Kitajske v Kantonu je v tem boju še nev-tra'na iti se ne ve. na katero stran se bo nagnila. Ako ne" bo podpirala upornikov, bo vstaja n.^jbrže kmalu zadušena. ' Bivši zunanji minister Kugen (Vn. hi\J?i železniški minister general Cen Ming-su in poveljnik 10. armade general Tsai Tin^-kai so razglasili neodvisro.st Fukiena. da preprečijo ('ang Kaj-šeku. da. se ne rmore boriti proti kitajskim komunistom. Tudi severna Kitajska postaja nemirna in pojavljajo se zahteve, da se iz Evrope vrne nv'wdi mamil Cang IIsue-1 iacig. PREDSEDNIK NAMERAVA JZDATI KNJIGO Predsednk Roosevelt pi&e knji-' go "On Our Way — The First Year", ki bo izšla meseca marca. V knjigi bo natančno opisal, kaj je dosegla njegova administracija v dobi enega leta. senator reed navaja štiri napake valutne politike WASHINGTON, D. C., 26. decembra. — Pred- sednik Roosevelt sestavlja na podlagi podatkov, ki to mu jih predložili voditelji programa za gospodarsko obnovo, poslanico, ki jo bo naslovil na kongres. Izdelal bo tudi načrt za proračun, ki bo znaša! za prihodnje fiskalno leto šest tisoč milijonov dolarjev. bogastvo j exkajzerja j; viljema1: ----------M Bivši cesar Viljem je še ,1 vedno največji nemški bogataš.—- Plačuje največ davkov. ----------- Doom, Holandska, 2«. decem- ( bra. — Viljem II. je še vedno naj-bo«rat»ejši Xe.mec in najpremož- , nejsi bivši evroj)ski vladar v iz- ] gnairkstivn. Njegovo jnemožcnjc. | cenijo na $2»4.(K)0.(HKJ. kar je razvidno iz vladnih (zapiskov, ki v.-»e- , bujejo cenitev nje«rovih pose.sti. j Preti 11 o se ,ie \*ilj«m odpoveravnavi med vlado in e«Viarskil hišo leta. l?)"2t» je Viljem prepustil državi š.-^t palač . v Berlinu, štiri v Potsdamu in 31 , v drugih krajih Nemčije, kakor tudi mnogo manjših posestev.-Med drugim j»a mu je še ostalo: Stari luvlieiizollernski grad v »Svabskih alpaih. «n-ail Rheinstein ob Reni. pet palač v l»er!inu. ena palača v Potstlamu in ena v j Rheingau. jrraod Hohen-zollernci in to «rrbairje posebno podpira njegova žena Herminw. ki goji vročo željo, da bi bila kdaj nemška 'cesarica, toda sedaj že spoznava, da ima nemška vlada mnogo važnejših stvari. kdarski program bo le v nekaterih prnlrobnostih izpreme-njen. v bistvu bo pa ostal isti. Republikanci že sedaj napovedujejo. da v. prihodnjem kongre.'-nem zasedanju ne brtHrejŠ!ijo opoziciji». litike ]>re Lseilnika H ^e-velta si ni nih/vr }»ojH>linniia na jasnem. Nihče tie aiLa tudi senator Reed i'. Pennsvlvanije. Rekel je. da ima preilsednik va valutna jn/itika 'štiri .vabe točke in da nvu je ža'. ker ne bodo imeli republikanci v konjrrcsu večine, da bi mo^li zaustaviti inflacijo. škofovim morilcem so na sledu Dne 3. januarja se bo vršilo zaslišanje glede u-umora.— Armenski narodni revolucijonarji so sovražili škofa. Ne da bi jim pustil po'oziti varščino. je poslal včeraj sodnik Klopp Armence Sarkasiaua. M;i-ziaua. Yar>ran yana. Tchalikiana iti Levli-riana v zapor, ker so ob-dolženi. da s«» bili soudeleženi pri limoru armenskega škofa Touria-na. ki je bil umorjen, v nedeljo v armenski cerkvi New Torku. Dne :{. jaoiuarja se bo vrnilo prvo zaslišanje. Pomožni držav, pravdnik (%»lni •zatrjuje, da je bilo pri umoru .soudeleženih vseh pet. in mogoče tudi ši-sti. ki bo kmalu padel o-blastim v n.ke. Včeraj je bilo zaslišanih več prič. med njimi tudi sin predsednika bivše armenske republike. Po svetovni vojni je bila« Armenija *le par let republika, nato s.> je pa pridružila Sovjetski Uniji. Pokojni škof je bil velik prijatelj Sovjetske 1'nije. vsled česar so sff». New Tscfc Cttj. N. f. - —---- "G L A 8 NARODA" . . .._CVelee sf tfcs Psspis)_ lamed Bverj Day Except Bimdeys and Holiday_ . j k sel« leto vtijt se iasftii in k* Ne« lork aa odo lato......97.00 Kanado....................$6.00 Ea pol lfta.................. $3.50 fc pol leta............................93j00 Za lnoeemitto sa celo leto ...... 97.00 fr ietrt leta..................9U0 Ea pol iota....................9&S0 Bubacrlptloo Xearly 98 00 ▲drertlaemaet on Afnntent "Glu Naroda" iahaia raski dan nrannai nedelj In prasnilo* #apCal braa podptm In oaebnoatl ae ne prlobčujejo. Uenar naj ao bla*crroil Mnjatl po Money Ordor. Prt spremembi kraja naročnikov, proeimo, da ae — tadl pcejinje blrallMe naanani, da hitreje najdemo naalomlka. "GLAS NARODA", 21« W. IStb Street. New Teak. K. > Telephone: CUelm I—1111 DELA^fiC IN STROJ —i- William Grem, predsednik Ameriške Delavske Federacije, je objavil pred kratkim zelo značilen, članek, v kak-terem pravi, da je tridesetnrni delovnik edina rešitev za ameriškega delavco. Uspešnost strojev so veča od dne do dne in od leta do leta. V to s vrli o je navedel par zelo značilnih primerov. V tekstilni industriji zamore stroj, pri katerem je za-: poslen en sam delavec, napraviti ravno toliko dela kot ga je napravilo pred 200 leti 45,000 žensk pri kolovratih. Leta 1900 je v eni uri producrralo sedemdeset mož i meters ko tono jekla; leta 1929 je opravilo isto delo trinajst mož; leta 1919 je bilo treba;280 delovnih ur za napravo avtomobila, leta 1929 pa samo 92; \ lfcta 1901 je napravil tiskar v oni uri tisoč tiskovin, Leta 1929 jih je pa napravil dVajset ti*?oč. To je samo par primerov, ki dokazujejo, da v sedanjem Času trideseturni delovni teden popolnoma zadostuje v vseh industrijah. Razmerje mod strojem in delavcem je mogoče izenačiti edinole s skrašanjem delovnih ur. 0 »' IZPREMEMBE V ANGLIJI Angleški parlamentarizem se je pričel majati. Tudi dealorn, ki jih imajo Angleži o demokraciji, bo kmalu od-zvonilo. Zbornica lordov bo reformirana. Z .in j je v lordski zbonici 745 lordov. Lord Salisbury pa predlaga, naj jih bo vbodoce samo 150, ki naj pa imajo dosti večjo oblast. Tej predlogi delavstvo odločno nasprotuje. Predlog, ki je bil v nekoliko drugačni obliki vložen že pred cnoiu-dvajsetimi leti, bo prišel sedaj na glasovanje. Takrat ni dosti manjkalo, da niso dobili delavci več i- i ne v parlamentu, dočim bo pri prihodnjih angleških volitvah brez dvoma delavstvo zmagalo. Ce se to zgodi, bo število lordov zmanjšano, s številom se bo pa obenem tudi pmanjšal njih vpliv. l j GENERALNI ŠTRAJK International Textile Workers Union je naprosila iz-yrSiliii odbor Ameriške Delavske Federacije, naj skliče posebno konvencijo, da bo mogoče proglasiti generalni štrajk y svrho uvedbe 30-urnega delovnega tedna. Ta zahteva je odgovor na iiftiv National Association Of Manufacturers, ki se odločno branijo priznati pogoje National Recovery Act-a in so trdovratno protivijo vsake mu izboljšanju. Gospodarski položaj v tekstilni industriji je izredno slab ^število zaposlenih pada od dfne do dne. Ce ne bo delovni čas znatno skrajšan, bodo v tej industriji zopet zavladale tkke razmere kot so vladale za časa Hooverjeve administracije. < . - _ rce nameravate v domovino? i Pilite nam takoj bo brezplačna navodila In sagotavljfcmo Vam, boste po ceni ter udobno potovali. 5 SLOVfuNIČ r PUBLISHING CO. I m TRAVEL BUREAU I ttgjWj0****»? Hew York, H. T. B ————— Dopisu Selo-Mos' e pri Ljubljani. Od več «trani sem bil iz Amerike vprašam. ako poznam nekega l^ucpoda Pfeiferja, rodom iz Kranja, ki je bival, mislim, dve leti v Ameriki. Vrnil se je pred več meseci v domovino, vendar pa nisem imel prilike, priti ž njim v stik. V nedeljo, 10. t. m. pu je prinesel tukajšnji "Slovenec" članek, iz katerega je razvidno, da tuikaj imenovanega gospoda' nLso z rokavicami prijemali. Čudno se mi zdi, da kdo je rrei»z k umnega, 27 let starega človeka imenoval izse-fjeniškim komisarjem, saj *mo imeli vendar v N.-w Yorku sposobnega, izkušenega moža, Mr. Et'biu 'Kristana. ki je bil svojim rojakom vedno z največjo vljudnostjo.na razpolago. * Na obisdc svojih staršev v Želod ni k st-y. .se vrnili v domovino gospodični Jožica in Margarita Luteršek. Vse potmebno za potovanje na parniku "Europa". North Gernuui Llovd. jima je preskrbe 1 ti so spremili Petra Gras-»elijai najodlične^i predstavniki tukajšnje 'javnosti in se poslovili i o"b odprtem grod>u renoei-1 »če in lir«no v goetllni ♦'Pri starem Tistarjui". Drugi dan so se j odpeljal i domov v Jurkloišter, Laško. rv Brežice, v Mirno na Dolenjskem, v Koeevje in Kacmnik. Ti-1 ' Ktim revčkom, ki so bili "suhi", je ' preskrbel g. Fink brezplačno afi peflovieno vožnjo po želeanici. * Kakor ao aiimeriško-slovecski li. »ti gotovo Že poqočaH, »topil) je rorattelj fcaoMTvatorija. v I^jab- j/ • ZOPET V ZDRU2ENIH DRŽAVAH Polkovnik Lindbergh in njegova žena. ki sta v še>tih meseeih ]»!•••-letela 128.000 milj. sta dospela v Miami. Fla. Ijani g. A. liubad po dolgoletnem j službovanju v pokoj. Kaj je ta j mož storil za slovensko glasbo.' pač ni tivba ponavljati. Na njegovo mer»to pride operni pevec <:.' Julij Betetto. Mož je pevec »ve-: tovnega slovesa, gostoval je že v ; različnih mestih Nemčije iai bil do, leta 1922 stalno angažirati na Dunajski operi. Ljubusen do domo- . vine ga je gonila domov, kjer je ( sedaj stalni član na Ljubljanski operi, ki inu pač ne plačuje "ako j gazo. kot svoječasno Dunajska' opera. Je pravi mož na jiravem \ mestu. * Pamotna ameriška javnost je 1 pač z veseljem pozdravila ukinitev prohibicije. 1'vrrjen sem, da i naši rojaki tudi za časa te neumne hinavske postave niso tr.j»eli ž°-je. venil-anr se je paivsaki čutil- ver ali maai'j v svoji pr-ostu.sti /,aj>o-stavljenega. Spominja»u se še tlo-bro na večer 1H. januarja 192.). ko sem se s prijatelji Nacetom, Lojzetom iz Cilendale in drutrimi na št. ,">8 Vesey St., New York. I p.otslovrl »ako loto. povabil me) je tudi leto« prijatelj Janko Ogu-! lin na Martincivanje na s\x»jo graščina Vrtačo pod Semičem. Kadi slabega in dcK-^vnega vremena je letos vino precej kislo: je kvalitativno in kvantitativno za lakiiu precej zaostalo. Janko ima • th»-sti lanjskega, ki sva se ga kaj prid no v klieti ojaviltse je Janko pred menoj v kopalnih hlačah iti me povaibil, naj se grem ž njim kopat v 12 metrov dolgi basin, ki ga je naredil na vrtu. Jviii:? nisem drugega naredil, kakor ^a pošla-tal čelo, ako ni znorel. Vkljub tenrti .je tekefl na vrt in preplaval s krepkimi sunki basin. V sobo je pa prišel s klepetajočimi ustnicami in ogrel svojega notranjega človekas s staro slivovko. katere sem bil tudi jaz deležen. * Ž«' v mesecu juti ju prišla sta \ domovino Mr. in Mrs. Jože Tnt-šnoveo ii/j Spodnjih Jarš. št. 19. Počutita se dobro, jxKlrla sta svojo staro hišo hi sezidala novo. Ne vesta, ako se bosta vrnila v Ameriko, ker jim tukaj jako ugaja. Pozdravljata vse prijatelje in znance, posebno pa brata Frie T ruš no ve a in teto Mr^. Andrew Pirn at. * Ker se bližata Božič in Novo le-1 to želim vsem prijateljem in rojakom po Iširni Ameriki srečne in »\-esele praznike. iNaj jim priaiesr novo leto če že ne zaželjeno pro-.-periteto. pa vsaj del. ki naj jim j trtliko doriaša. da 'bodo sebe in svoje lahko pošteno in dostojno preživljali. Tudi M?r. Sakser, st , v At. Vidu želi svojim rojakom iz srca vse dobro k novem letu. IPcodrav! Joža. • ' ' . . ' • T' denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu V JUGOSLAVIJO v ITALIJO Za $ 2.70....................Din. 100 Za $ 9.00 ....................Lir 100 " $ 4 95 .................... Din. 200 " $ 17.50 .................... Lir 200 " $ 7.20...................Din. 300 " $ 42.75 ....................Lir 500 " $11.6d .................... Din. 500 " $ 85.25 .................... Ur 1000 " $22.75 ....................Din. 1000 " $170.00 ....................Lir 2000 KER SE CENE SEDAJ IIITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za Izplačilo večjih, zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo še bolje r^oi«.-. .. > IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo $5.00 m or at* poslati_____ $ 5.75 •» • " $10.00 " '* .......$10.85 •» •• $15.00 " " .......$16 — •« «0 00 " »» .......$21__ " •» $40.00 " " .......$41-25 " $80.00 » ........$5150 Prejemnik dobi ▼ sta rem krajo izplačilo v dolarjih.' Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino |L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY IBl "GU$ Narod«" — Mit WEST 18*h BTRMMt.— W .. NSW TOBK, H. T. m i " Detroit, Mich. i Na Silvetstrovr e;..stJiikoiv. \*i".!.'k poj>olno^ti j»-j pa dosegel s krasnim razj>osirje-nim tjem. čigar divne melodije 'nam 'l>r»;l(> pričarale na oder v.s<> ! 1 krasota« i-lovenske zemlje, kot 1u-|di običaje njenrga ljudstva. Ju-n:fk dneva je baje viliotržee l.om-b<-k. ki ga ima nju-g^va huda žena zaprt-rjra. ker se b«»ji. da i»i mu sapa 4,mozeg ne BJ-sušrla". Po naključju p;e izve za njegova u.«v>-do zdravnik dr. Roga n. ki prepriča Cecilijo, da je za Bombeka edina pomoč radikalna kura v Roira-£.cki slatini. Naivna Cecilija, ki o zaroti nil i pojm i nima. seveda z veseljem dovoli Bombeku odhod \ toplice, kjer zdravijo fizW-ne, | kot tudi srčne bolečine, napri- !mpr: Ce želode«- va-» boli. a!i v jetrih lu.ij tif^.či. hitro v aivto hop. ltop. hop in v Rogaško gr>e galop. Naišr zuanei se v Rogaški slatini Zborno počutijo. Bonubek prič-u ' krokati |x> reeeptu. Pri "Vesejem petelinčku" gff-tMjdomo v tlo-kaj pi.>iiiii družbi. o javi novica. «la je priš?a njegovi žena Cecilija. Učinek je porazen. Pred nauui se pojavi vila4 "Do-nati". Naši .znanci skujejo ponovno zaroto proti Ceciliji. Eit-elka dc Gombaš pa uči Bom'beka madžarsko, češ. da bo to še najučinkovi-tejW orožje proti <\Tažjemu "hu-aarju". Prične se vaja s .sledečo kitico: Curk*a je kišason. poljubac pa čokolom. seretmi je ljubiti, nemo j za bora vi t i. Proti Ceciliji uvedejo (zarotniki fingirano sodnijsko postopaiuje — sledi kompromis, ki je pa porazen za Cecilijo, dočim Bombek trium-fira. V igro so daljje vpleteni tudi ljubiniski prizori in intrige. Igralno in pevsko osobje. ;10 po številu, je dobro izvežbano. Pevske točke spremlja Berlis-gov orkester, režijo pa n*odi z nekaterih krajih ga je pa tudi več. i I O delu sem ž" ^a-lnjič poročal in upom. da se bodo zopet enkrat gozdarji osvobodili iz farmers kili jarmov. Par jih je že tnkaj. ki so delali nekod okoli Raseboona. jih j je pa se več -tam okoli Flv Creeka I'in E. Worcestra. Samo potrpljenje. časi se boljšajo, čeprav t;iko I velikih plač ne bo precej. Mislim, da bo pa vseeno toliko bolje, da .110 ho treba po farmah za hrano delati. Vsak. ki je -> prišel s far-j me. ni imel centa v žepu in ne o-i bleke na .sebi. Tukaj dela en me-j sec. s;- jxr-teno obleč - in š«* mu j kak divsetak ostane, da lahko «;re s naprej, če se mu ne dopade v enem kraju. Nekateri farmerji so se še nonvi «le:ali i-' ubogega- gozdarja. ko jim je siiažH njive, kopal slai-e parobke i ti 'Joniil kamenje i za ubogo brano pa za tobak. Zdi se mi. da je tudi tobftka hoij malo počikal. Na/aduje so .^e pa £r hvalili, da je t*. Hooverjeve m od gozdarjev obdelsvie zemlje. Kakor vidim in siišim >eem prijateljem in či _ . _ .. V nekem zapadnem mestu je iuoral plačati bogataš mladi lepotici pol milijona dolarjev, ker ji je obljubil .zakon, pa ni obljube izpolnil. Sodnikom je pripovedovala, da ji je rani! srce. Rana je morala bili izredno velika, pa tudi lepotica mora imeti zelo veliko srce. * V čudnih časih živimo. V časih, ko grade aeroplane /.a pčtrndtvajset oseb in stanovanja za dve osebi. * Nekatera sredst»va za podgane so zelo poceni in zelo redilna. * Saina sreča za nekatere ljudi, da ne poznajo svojih napak. Če bi jih poznali, bi morali biti vodno nesrečni. * — Kako je bi'o na banketu?—-so vpra.šali rojaka. — Jed za nič. pijača za nič. Strašno nas je jezilo, ker se nismo I mogli pritoževati, kajti banket je bil brezplačen. * Ko kak narod proglasi svojo neodvisnost od Anglije, mora vedno počakali, kaj bo Anglija rekla. * V Washington u se že zbirajo kongresnimi. Kongres se sestane 1 dne :3. januarja. Republikanski i senatorji in poslanci se že pripravljajo napasti predsednika. Rot še ni Ako ima ženska predolgo preteklost. ne boš imel thrsti doln*ot oil nje. * Potrta vder.a stopi v krožek 'piritistov in pro.>i. ila naj ob prvi priliki pokličejo duha njenega pokojnega moža. Spiritist i ji ;istrežejo. V usodepolnein tren-ut-ku prištorklja nekdo po hodniku. —1 Križ božii — vzklikne vdova |— je že on in kot ponavadi — * natreskan. j * S predpohtavl.ieuimi je treba .previdno govoriti, da se jim člo-| vek ne izam^ri. Star pLsar je rekel ravnatelju: — Tukaj ni nekaj 'V reclu. giisjKHl ravnatelj. Pa ne vem. če *.em j&z napravil oslarijo, ali ste se pa vi blagovolili zmotiti. — Čemu ste za pust Hi »svojo zadnjo .tlHžbo * — je vprašala gospodinja lepo in mrado služkinjo. -— Zato. ker me je hotel gospodar neprestano poljubovati. — T<:rej vam to ni bilo povš«'-ei ? — O. in^ni j«' že bilo po všeč i, ampak njegovi ženi ne. * — Oprostite, to meso je takšno, kakor da ko I lun i na rfjem jezdili! — je ivkel go*t natakarju. — Meso je vendar mehko i a kuhano! — Že. že. -toda Htmi niso jetedi-li samo na, surovem mesu. ampak tudi na konjih! * Državni pravdniki so mtrih besed. pa tJudi zagovorniki niso posebno izbirčni v svojih izrazih. Ko pride do skrajnosti, mora sodnik lairiti ter zaštapati zdaj tega. Izdaj onega. Zgodilo se je. da je državni tajnik zabrusil advokatu: — Vi ste največji o»el. kar sem jih kdaj videl. Sodniku je bilo preveč. Potrkal j« a kladivom po mizi in rekel z grmečim gfobom r — Gospod državni pravdnik menda ste pozabili, da nem jaz fet* - "OLAB H A K O O A" O | KRATKA DNEVNA ZGODBA || { JEAASEBEMTA AZA1S: DEKLICA Z LUTKAMI NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 27, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY NV.II I Koledar 1.1934 i Bomback pise o "BOULDER DAMU"; Troha govori o "DUHOVIH IN STRAHOVIH" ter o "KRIŽIH IN TE2AVAH"; Rupnik pa klasično opisuje DOBO BLAŽENE PROHIBI-CIJE, — vse to poleg kratkih povesti, zanimivih spisov, gospodarskih in tehničnih razprav, Cena naJ^ete v letošnjem koledarju. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z le- •JvrV tošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašaj- te, pač ga pa naročite še danes. TEH 160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNIH ZA VSAKEGA 50 CENTOV Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Smi-e, ki je kraljevalo nail oce-fnoin >trH», je s svojim bleščečim pijem zalivalo vsak kotiček male. »ebice po-ljuhoni oživlja mali gizdavi svet v njej. Da. kajti deset, dvajset. petdeset modernih lutk z našmiukani-mi lici in razkošno ofole«'*enrh je sc-na kredenci. 'Iožh 1ijh» stolih, I se valjalo ii3 mizi in vis«-lo j>o zidovih : človek bi dejal, da se nasmihajo sonca. rare vel i ui cvetlicam na <»fcnu in ^l«t»otni šivilji, ki je •(«•-*ee na zofi. /. vešeimi prsti ustvarjala r«lii<» nova iJtlavila. In de-lavka. ki je tako neutrudno šiva-•la. je bila v resnici I je no telo pa :-e j'1 komaj zaznavalo jmk! odejo. ki ji je pokrivata hrome m^e. Motreč jo tako. se je zdelo, da je življenje, ki g« vliva svojim lutkam, del njene- j ga življenja in da je tako izčrpana, ker je njim dala toliko »pogledlji- | vili nasmefiknv. toliko lirepenečih in drznih pogledov, dražestnih iu i/rrvajočih poz. In kako je ljubila svoje delo Milnica. šivil ja 1 lit k ! 2e dolgo v* je |*»Čala r. izdelovanjem ra*ck»>«iiih lutk. ki vo postale tako priljubljen okras modernih salonov. Srrma jih je zamišljala, sama krojila, šivala. : Mkala z oljnato barvo in oblačila v ph.MlO obeko. In Vse te punčke. k' s<» prihajale iz njonih rok. so iine-V neko poseono in i kav ost. nekaj, česar ni 'bilo mogoče posnemati, lako da j«' Mitnica zaslovela jm« si »v jih lutkah in ni mofria sproti zma-, govati vseh naročil, katerih je kar j d.- žrv«1!« v uborno piresnico. | Xspudranc marki *e v širokih krilih in z madežem na licu; roman-j lične silhuete v krinolini. polne ti ; ;te posebne mikavnosti drugega cesarstva; midinete (delavke) iz leta 1*30 /. velikimi kilobuki okrog drobnih lic in dolgimi trakovi; najti (Irani pierroti v čmem žametu in'belem ^atinu: grt zljivi *i domišljala, da je mogočna vila. ki tem dolgim, mehkim. z žaganjem napolnjenim telesom vdihuje sijajno in razkošno življenje.... I Ko so ji nekega dne roke med j delom zastale in je premišljala, ka- J ko bi oblekla novo lutko, ki jo je pravkar začela, se je vrnila z dela v tovarni njena mlajša sestra. Se-dia je poleg nje in se ji začela do-hrikati. "Nekaj novega ti imam pove-' d iti. Mimiea.... veliko novico.... — ačelnik lisiMeera oddelka v tovarni i me je Izbral za svoje dekle.... Mlad je. ugaja mi. rada ga imam in zdaj ti lahko povem, da bom v kratkem njegova žena! Iu to srečna žena. verjemi mi. Mimical...." Mil nasut lh in solze v očeh so odgovorile na odkritje le sladke skrivnnwti. Se bolj bleda n«*go ohi-ča.ino je Miniitvt dolgo strmela nekam v daljo, roke so ji počivalle. še dolsro po odhodu sesti«* ji je v ti-sesih venel mladi srhtss. o|K>jen /. ljubeznijo. Prvič v življenju je zaslutila. začutila v svoji bližini srečo. pojioino, nadčloveško srečo, katere ona ne Ih> nikdar deležna. Vs.* srce se ji je pri tem burno uprlo. ^ Tedajci se zdrzne. Začeta lutka i je še vedno ležala v njenem naročju. Prež nadaljnja oklevanja se že Milnica po kos svile in brž se pod njenimi prsli pojavi dražestna nev«-stkia! Ničesar ni manjkalo ua njeni opremi: ne ko pena rahla ikoprena, ki je liki svetniški sij ;>-vijala pla\ola.so glavico — niti drobni šolnički iz belega sat i na — ne šapelj Va bisernih rmic.....V mer I šivanjem je Mirni ca tiho šepetabi srma s seboj, predstavljajoč si. da je ta lutka, ki jo kiti. ona sama: "Kako lepa sem zdaj! Kar kra-siia nevestica *i. Milnica!.... Tako. /daj sem pripravljena, da grem v j cerkev !** I'o|M)Ine [je da v resnici vidi sebe v beli poročni obleki.....\ naenkrat v>a oJreveni; s lisa bi je navdušeno vzklike matere in sestre, ki sta s.-vrnili domov. "Ob. Mimiea. kako lepa neve-stica je to!.... Zame si jo napravila jeli. midila si na mojo srečo?... Kako s: dobra, sestrica!.... To bo najlepši kras nažejra malega doma.... " Začudena Lit z neznanim pitgie-dom se je šivilja lutk vrnila v resničnost.... Videla je skromno in vedro sr«hico, videla posebno sebe. bolno in pohabljeno; grenko se je nasmehnila norosti svojih lepih sanj.... "Le vzemi jo. Jelica. tvoja je! ' ileje s**stri in proži lepo nevestieo t-rečnemn dekletu, ki jo je hlas-f-no | vzela in od veselja .vzklikala — ne ; vedoč. iz koliko razočaranih nad iu zadušenih čuvstev je bila ta lut- ] ka uastala. V obleki iz belega satin a. |kki lilastini velom in s šal.jem iz bisernih zrnc. na las podobna nevesti- ■ t-i. ki jo je bila napravila Mimiea. ' je -lelica lej>epra jutra vedno za-pusiila i »m 1st resnico, v kateri je sonce kakor vedno bile mične iu dražestne k<> preje. T-stajala vse bledeja, dolge, s]»retne roke \>e prozorneje. a drobno telo se je venlno bolj krčilo kakor sključena telesa punček iz cunj. na polnjen i4» z wi^iinjem.... I Tedaj so elega. \ "(ilej. Mimiea. prinašam li mo-jeua malega paglavčka!.... Poglej, ;uli ni lep?" In vsa ponosna položi na koščena kolena, ovita v '.e je Mimiea nagnila nad to malo b;t-ka-to obličje in začela poželjivo o-jriislovati milo okroglo glavico, mlečno in kak«»r jantar prozo-rno polt ter ncoopisno mikavnost nespretnih kretenj. Odprla jc drobno ročiiN« z n«žnatiini prstki in pred veliko tajno teera mladega, šib kes a življenja je naenkrat čutila, kako ji je va! neznane uežnosti napobt l prsi.... Pritisnila je blede ustne na , drobceno ročico in čuteč vso rev-1 Sčino svojega življenja brez Ix'zni". ves tisti materinski čut. k: i w krije v- \>akeni ženskem srcu. j« ; zgubljeno zaš«.*petala : i "Detel.... Jloje ma l 'j -deleče!" in gorke -solze so ji privrele iz oči kapale na speče dete. Ko se je Jelica vrnili., ji je '/-ročila Mimiea, bleda, a brez .-»olza. njeuega malčka, ki se jc tedajci ]>rebudil in se nasmehnil svoji mladi mamici. V teb ni.ibi. trenotki i se je šivilja na mah zelo poestarVa. Xaglo je strela svojem šivanju in dolgo in skrbno deiala. .skloitjena kakor nad ne^-im skrivnostnim. Sletlnjič je delo dovršeno; nežen nasmeh ji igra v kotih bled i l« listen. a roka ji dvigne k licu-- malo detece. mojstrsko izdelano in v v.mmii popolnoma pinlobno onemu. ki je malo preje spalo v nj«-n**m naročju. Moje zlato detece'" je še|K»tala v neznani sladkosti. " moje ljubo, edino detece!" : \'sa nežnost, ki jo je bila duši!a v svojem srcu. je zdaj pod skrivnostno privlačnostjo živega deteta, privrela na dan. podrla vse nasi m; iu si «lal« duška v m i lova nj ti u-nietmga stvora njenega .srca ;n njenih rok. Naslonila se je. nazaj iu nihajoč z zadnjo kretnjo 1o grudico krp, je sama zasuula za vedno, okušajoč • namišljeno materinsko srečo, šepetajoč božanske Ik»-sede: "Moje »lete. moje zlato dete....'' A za dimniki mestaiih streh je zahaja-lo souee in kakor vedno oblivalo revno |xxlstreanico s s\x>jim zlatom.... .___ iiiiniia^iniinjiiiiHii^iaiiimiinHtii^iMHiiiit |mgias naroda"! zopet pošiljamo v domovino. Kdor s* Koče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lafiko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne po-j sfljamb. ' :...... I I ^ • C- ■ v Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem Molitvenfke v krasni vexi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: uajfinejsji v.x....... —i.6« Zvonfrr nebeški, v i>Uitu<> .......80 SVKTA I KA nam %w..................l,— v platno v»*z..............je ... ... .. , ' . , ^ uajfiuejsa rex.........1.60 v riin» M*uje v >*v. ..........1 .jA \ najfinejše n»i»je v«____I.W - _ . . v najfinejše u-nje fr.l« ve« 1.80 AngleSKl mOUtVenikll SKRBI ZA Ul SO (ZA MI.\I>iNO) t itlalun ve«............... .90 v fino usnj* ve/. ..........lJiO (Wr Pmyerbook: v najfinejša iiKnj«- ver.____I.M v lu«r%a.s»f« |ilaOii«s- \f»ino JI0 KA4SK1 GI-VSOVI v Mi> kost v««n,»........I-10 r platno ve*.............. J10 ( nrne 1'nto Me v iirtije ve« ..............I.?0 v |4alai< vezano ......1.30 I glava Baca, a mir ljudem Ave Marta: fin« rez. ................lJtO v fino usnje vezano ......1.40 knjigarna "glas naroda" 1216 Wait lSth Street Hew Yort^ H. Y. Iz Slovenije. Smrt startga slovenskega oficirja. Menila t»o vhi starajši l/jubljau-ča-ni poznali prijaznega; vpokojc-nega podpol-kovnrka Lvaua Kra-uiinrsiča. kakor je tudi ta simpatični starček poznal vso Ljubljano in jo l1 j ubil nad v-se ua 8 vrtu. Poi koj>ni je bil sicer ro.>ett v Žužemberku, vendar je bil pa pravi Ljubljančan, />aj je služboval v Ljubljaini, odkar spominjajo najstarejši ljubljanski mosčani. a v pokoj je stopi! ]>o prevratu. Navzlic oficirski sukugi je bil vedno odkrit in odločen Slovenec ter .je vedno nahajal v slovensko družbo, zlasti bil pa dob<»r prijatelj pokojrfie«ra dr. Ivana Tavčarja ter \>roh slovenskih voditeljov v minulih in polpretek1!ih čaeuh. a naj-bolj pri »rcii »o mu bili pa .slovenski Fantje v vojašnicah, ki. jim je b/l vedno pravi oče. da pra imajo «tari rvojaki križem vse dežele v na-jboljišeni spominu. Ze 85 let starega jvodpolkovnika K rama r-šiča je zatlela kaj> in jc mirno zaspal za vedno. Smrt pVmenite slovenske žezie v Škof ji Loki. Ko m» pred pičlimi tremi mo.se-ci fMiUiirali v grob A]K>Jtmi.jo I>ci- singrerjevo, roj. Dolenčevo, pa nihče ni slutil, da ji 1k> .sledifa v večnost, tako h-itro in nepričako-vano njena sestra Katarina Dolenčeva. ki j m* preminila v 8(). letu .starosti mi .svojem Manovanju v i?okoU»keui domu edla za ini)?-o. užil;» u«»ka.i jidte. ko ji je stalo .siniti poškodoval .svojega tovariša IVnniiiika Štela. O doirodku. ki je napravil jrlobok iiti< v \>>ej ko-m^ndhki okolici, na-vajtuuo n.i.slod-nje podrobnosti: I : decembra popoldne ,sa=ko je šlo naprej kar natvkrižem. Precej udarcev ,ie prcstTeprel :Xantran. ki je v jezi potegnil tnali žepni nožiček in z njim zamahnil okrojr .sebe, pri teni pa je zaifc*' Dominika .^tera. ki je .sta:! na kl-opi. Xož jc bil majhen. t«Hla koni-čitist in 0!>t-«'r. Prerezal je. Dominiku Kteni v presrtbu na de.sni ,str;i-ni odvodnico.-da je kri kar v cur. kili tlekbi ic rane. Kanjeni Ster je hotel oditi proti domu. tod-» že v arosiilniški veži .se j»* zjrrndil. Fantje so mu priskočili na pomoč in jra odnesli domov ter poklicali t>Ji.kj dnduAiiika. Dnninik Ster jh ji' hotelo. da .je nezaiatni j žepni nožič prerezal odvodnico in ! tako povzročil smrt. Fantovski pretep. V neki gastlilui v Šiški je -I. de-j cenihra sedela večja družba. \* eni j •skupini .so sedeli /.;: mizo delavci, med katerimi jc bil tudi klobu-ča rs k i ]ioiuočnik Ludvik Pajk. Tem nasproti je bila Klrujra družila. med njimi mesarska pomočtii-ga Kratic Prime iu Viktor Iivan-čič. Prišlo je do prerekanja in je 'Pajk med prepirom lVinicu iz-podtnakiiiL .sto!, da je Prime padel. Prinicu je seveda zavrelo. Skočil je /..i Ivančičem. ki je že prej zapusiil gostilno. Doma sla se oborožila z mesarskima nožema iu Ivajdi nazaj v gostilno. Ko sta se pojavihi v sobi. so seveda delavci skočili pokonci in prijeli za stole. Prime je v tem že naskočil Pajka in ga sunil tz nožem, da se je;v-es krvav zgrudil. Ivančič sploh ni prišel do tega. da bi rabil nož. Xekdo g.ii je s atolom mahnil po ] glavi, da se mu je kar stemnilo pred očmi. Vrgel je nož od sebe in jo jKipihal. Pajka so z rešilnim vozom ta--koj prepeljali v bolr.ieo. kj^er so pri pregledu ugotovili, da ima rano v prsih, vendar poškodba ni pretežka, in bo kmalu okreva!. Policija ji' oba mesarska ^»močnika aretirala iu ju j»ridržala v zaporu. Davi ju je zaslišala. nat<» pa izpustila. Za-detva ee bo zaključila prea sodiščem. Obsojen izsiljevalec. Pred mariborskim sodiščem se je zagovarja' 41-letni dekrvec Nikolaj -lelen iz Kemšnika. 24. avgusta je poslal trgovcu Ivanu Potočniku v llMzuu pismo, v katerem je »nhtevai. n»j do 1. septembra pri kilometerskem kamnu št. 31 položi »>1)00 Din, iv nasprotnem slučaju mu pa zažge hišo. Potočnik je na določenem kraju skril dva paznika, ki <*ta 4. .septembra Jelena prijela, ko je -Jotel pri mejniku kopati. Obtožen »s- je dejanje priznal, obsojen je bil na leto dni težke ječe in trrletno izgubo L častnih pravie. • Tragedija mejašev bogatega rudnika. Vas Slatina pri Ueogradu je' mejaš rudnik;«, bakra v Boru. j Lastniki tega bogatega rudnika i se gotovo ne kesa jo. da so začeli /. eksploatacijo. a tudi vaščani Slatin** in ostali mejaši pHKljetj>t so bili nekdaj zadovoljni, ker .se je v njihovi bližini ustanovilo veliko podjetje. (V pa bi bili tedaj Frirodno bogastvo, ki j* privabilo potljet-nike. Rudniško j«>djetje. si je u-rediPo velike topilnice bakra in druge delavnice, iz katerih prihaja toliko dima, tla zamira v njem vsa vegetacija na tukoliških p«>se-strrih. Tutli rovov prihajajo plini in v zemljo no se. vlezle razne kemične tva.rine. tako da je / nji-nu> preptijeno \"se. kar še sf)|{»li [obrodi ua nekdanjih jilotlovitih zemljiščih. Okoliva Slatine, Bora in Kri velja je nekdaj slovela zaradi svojih bogatih sadonosnikov. o kat-erih pa sedaj ni iveč aviti sledu. Plemenit'.! drevi'sa .s<» usahnila in tudi drugi nasatli -so spre-, menili v pravo puščavo. Plini in kemične sestavine zastruplja jjo tudi vodo in je zaradi tega uničena tudi živinoreja. Pred n - Din dolclade, rudarji p;. i'u Din. delavci zunanjega obrala pa .samo po 17 Din. Pri nenavadnem in težkem delil v rudniku in njegovih ostalih obratih pa so kmečki ljutkje fizično seveda še bolj t ?*:>••-li in propadali kakor ostalo de-lavstivo. V. obljubljenim odku;>oti zemljiš«'' pa kmetom tu li ni ;>o-inagano.' Rudnik jim dyje satio« manjše zneske vsako to na račun odkupnine. •Kmetje so sklenili, da i>od ' "iztožili .primerno odškodnino za svoja uničena |Hw»estva. pa če bi morali il i do najvišje iu culn.f 1 stance. Podali so se s|M't v N:š !;■ sedaj je posestnikom* iz okoliee Dora [»rispelo eebr v Deograd Takoj ko je vodstivo rudnika zvedele.. da se pripravlja nova odšk- .1-ltinska tožba, je odpustilo vse kmete in njihove rodbinske a-iii' iz svojih .s'užb. Eden o<| trinaj-fstoriee. nekdanji premožni pese>t j tiik Stanoje -Jovanovič. ki imn 0 ■torok. je izjaivil. da mu daje rudnik za 7 oralov uničenega zendji-! šča na leto samo — -UM) Din. i Pobegli cigani. 1 Orožniki iz Poljan so zalotili v bližini Sv. Florijana }»ri P«»!jajiah tri ciirane in sicer tKMetaiega Hu-iJija. Dina in pa Filipa HiKlorovi-ča. Pstavili so jiih. kjer so >►» jim zdeli snintjivi. v ugoem bil svojeglav, gospod Larsen, in že kot šolareek sem si mnogokrat rekel, ko sem hodil skozi naprave in sem moral iv svoji poredno^ti jk> vsoti vtakniti mod j nos, ali pa. ee sem zunaj sta-' ob vrtni ograji in serm gletlal v krasoto gosposkega vrta : "Tukaj hooem nekega djie stati'v prvi vrsti, ne kot pi-iprost dela-\ec. tem ve.' eden onih. ki Ixwlo to velikansko podjetje vodili in mu gospodarili". Do mojega šestnajstega leta je bil tukaj moj dom. Do tedaj .«-em očeta pripravil, da me je pustil, da sem šel v mesto v gimnazijo. In ee pravite, gospod Larsen. da sem poestal vse i z samega rebe. turni vendar ni povsem tako. Mogoče ne bi dosegel svoje visoke stopnje, ako 'bi mi vaš oče spočetka ne bil pomagal. — oče! Kako se je to e?-odo. Xato pa gre k mojemu očetu m mu reč*: "Valberg. vaš sin mora postati inžinrir. Pošljite ga v gimnazijo. Pozneje bo šel na vseučilišče, to se pravi, če bo priden. Skrbel bom za to. da bo dobi> v^tanovo". — Moj oče ira to ni bil posebno vnet in ae potem ne. komu tjc vaš oče izjavil, da bo broške .na gimmaziji prevzel na sebe. Toda jajs sem bil za to takoj ves v ognju rn svojemu očetu ni.seni dal mlini. dokler ni orivolil. Vašemu očetu pa sem bi'! tako hvaložm. kakor pač more biti kak učenec. Se.l sem tedaj v gimnazij«* in čettfdi mi sedenje ni posebno ugajalo rn bi najraje pričel s praktičnim delom. «em stisnil zobe in sem se pridno učil. Ginmazi-jo e-f-m m dal.ie plačeval za mene. Tukaj seveda, nisem več imr-i doma. toda včrsih se-m jndeti ob nedeljah prihajal, sem hodil iv> tovaniH.li. .s katerimi sem zra>tel in sem stal cb vrtni ograji pred \ iio. Tn tedaj se>ni uidel vaju. cenjena gospoda, ko sta se igrala v vrtu. Vi. milosiljiva gospiea. ste imeli ze!o raili gugalnieo na španskem bezgu. Potrato .som va.s videl, kako ste se guirali in vriskali". Teilaj mi j<* vedno bilo. kot bi gledal v deželo pravljic. Vi ste bila princesa v tej čarobni deželi. Jaz pa sem sanjal o drznih iznajdbah in velikih de ih. ki me bodo nekega dne pripeljala v to prairljično deželo. Ko .sem napravil maturo, .sem bil zadnjikrat v tem kraju. Prišel .stMii. da pokažem vašemu očetu izpričevalo in da se mu še enkrat zahvalim. ULIo je spomladi. Ko seni stopil na vrt. sem videl vas. mi\>stljiva gospiea zopet na gugalnici. Vai"a pestunja je nekam odš'la. toda je bila l^diko previdna, da vas je prej z jermenom privezala ni gugalnieo, da niste padli iz nje. Zastonj ste se trudili, da bi se rešrii. Ko ste me zagledali, ste "zaklicali: "Ti mož. pridi in od-veži me! Hočem jiz gnga'nicc". To je bilo blišati zelo odločno, milosti ji v a gOk^pca! (HIv se smej-.«. In Werner pravi smeje: — Da. moja sestra je bila vedno odločna. — Prosim, pripovedujte dalje, — prosi Oily žarečih oči. — Ali gospode ne dolgočasim n svojim dolgim pripovedovanjem ' — N'e. ne — pripovedujte, tti1« je zanimovo. gosprnl c-ktor. — odvrne Werner in Oliv živahno prikima. In nato Valberg nadaljuje: — 1'bogal sem malo, odločno gospodično, ki je imela kakih pet let in sem jo skrbno dvignil iz guga>lnice rn pri tiem sem zelo pazil, da se ni>r> ripke njenega kri'a kam zataknile. Takoj ste me pričeli natančno iepraševati. kako mi je ime. kako se pišem in kaj tukaj dejani. Povem ji v.se natančno in t«laj mi deklica reče: "-lai* te peljem k očetu. Po;di hitro". In t- ko -ste me. držeč za -toko. pripeljali k svojemu oTetu. Bil je zelo dober z menoj, me je pohvalil zaradi mojega izpričevala in vzame iz svoje pisalne mize neko pisanje in ga smeje vroči v vaše mw!e roke. rekoč: "Tukaj. OVem svoje praktično 'znanje izpopolnil in dovršil v Belsriji. Famoi-ji in slednjič v Ameriki. Ko sem <"util. da .sem dozorel in da sem v svojem poklicu mogel pokalzati moža in kaj vstivariti. me .ie zopel * Vklo v domovino. Kot nopoVn mož sem se hotel predstaviti vašemu oiVtu in se mil /ahvalitMza niegovo dobroto. Tedai pa sem izvedel. da je malo p^ej umrl. Sjrer .so me tu-sem vlfkli če marsikateri spomini, toda predno sem m<»jrel priti v ta krat. mi je bila dru.grje po-nudena sijajna služba. Imel sem kot nadinžrnir vodilno mesto in v tej Nv*»ji .s'tizbi je post tveli-kem obratu in produkciji na debelo je deloma prišla tudi v korist kadi'cem. ŽenijaJne iznajdbe, še več. so (kiJe podlago za izibolj- j šanje kvalitete cigaret-kakor je naraščala množina izdelka. Med tem se je izpolnjevalo stroje. .sta oboje tehnika v izdelovanju in kakovost tobaka (znanstveno napredovala. In uspeh tega je. da imajo današnji kadilci cignrei boljše kadenje in po precej nižji ceni. ko pa je to bilo mogoč? doseči kadilcem le ene generacij', nazaj. Lueky Strike eigarete za primer vam pokaizujejo precej zanimiv (vzorec, pripadajoč k znanstvenemu razvoju v procesu pri izdelavi cigaret. Predvsem pa. samo dve najfinejši vrsti tobaka se kupuje za uporabo pri izdelovanju vaših Liteky Strike. Ta tobak je kupljen od izkušenih in izvežbanih pre kupčevalcev tobaka na vseh svetovno znanih tržiščih tobaka sveta. Okrog 86 odstotkov tobakovv rastline .je raz vržen o pri Izdela vi Luckies. samo izbrane liste se rabi. Ta fini tobak se prepaea in proeesiiv* za varstvo vašega gria in boljši okus. Pri izdelavi Luekics je 'le ve."'. I vsaka stopinja v izdelavanju in j pri prooesu je stopinja k enakosti. Xacl GO enakostnih instrumentov pomaga napraviti prvi Lucky pa polno ni a enakega vsem drugim Luekyem. To je vzrok zakaj vaši Lucky Cigarete pridejo k vam zaviti pravilno, okrogli, polno pakirani Iz čudovitim "Luckves zadovoljstvom**. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU ni WEST 18th STREET NEW YORK, If. 1. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE !{wiii>H»»iiuiii.iniimiiiii«iiii»iiimiiwmiim»uillW!!iHliwiW' SHIPPING NEWS 31. decembra: Pvtinland v Havre 3. Januarja: Maj«*Blic v Cherbourg Manhattan v Havre Albert Hsillin v Hamburg 5. januarja: Llerengaria v Cherbourg 6. januarja: 1-afiiyette v Havre Rex v Genoa Europa v Bremen 10. januarja: Aquitania v Cherbourg Koma v Trst 11. Januarja: Berlin v Hamburg 13. januarja: I le d<» Kratice V Havre 17. januarja: \V:ishingt« n v Havre 19. Januarja: Olympic v Cherbourg Isti I'.st poroča iz liarkova o ve: Irkih poneverbah in tatvinah živil in sredstev za nabavo živil, ki so bla namenjena za delavstvo v ta-moSnjih obratih. V traktorski tovarni je izginilo 11. pr. za 87.000 rublj ev blaga, v prodajalnah to-vr.rne "Srp in kladivo" so v dveh mesecih ociganili delavce za 9000 kg kndia. Za kritje takšnih tatvin dobivajo delavci potem manjše racije, n. pr. 400 kg kruha na dan namestu 1000 g. Tatin-ko in nesposobno delovanje prehranitvenih obratnih vodstev spravlja delavstvo v najtežji položaj. Tako je po nekem poročilu "Ipvestij" v prvem "letošnjem poletju na državnem posestvu Piročinskem, ki dobavlja -živila 11. moskovski tovarni za ure. za raid slabega gospodaren .ja poginilo 2000 kuncev (45 odstotkov vsega staleža) in 86 (38 od- stotkov). Od 440 ha zemlje je 55 ha popolnoma uničenih, ostalih .'185 ha- pa izkazuje dosti manj pridelka nego okoliška kolektivna go spodarstva. Tudi na največjem sovjetskem posestvu "Gigantu" v »everni Kavkaški niso razmere nič boljše. Tu so delavstvu prodajali živila po špekuflaeijsl.ih cenah, kilogram masla n. pr. po 12.20 rub-ljev namestu po 4.34 ru-b.ljev. De lavci imajo na živilske karte sicer povsod pravico do določenih količin živil po določenih cenah — a kaj pomaga, če živil ni in če si morajo ostala nabavljati p° oderuških cenah ?! Pri tem.se delavstvu od borne plače jerriljejo po vseh mogočih organizacijah za vse mogoče, namene odtegljaji, ki niso upravičeni. Vlada je sicer v zadnjem času izdala dekret, po katerem odtegljaji ^a s-trokovne organizacije in komunistično članstvo ne smejo znašati več nego 1 odstotek in ki vse drug.e doslej običajne odtegljaje prepoveduje, a kaj pomagajo dekreti, č-najdejo izžemalci sto načinov, da ostapejo« taksne odredbe samo na papirju! V teh okoliščinah ni čudno, da delavstvo, zlasti kmečko v masah o- j stavlja tovarne in se vrača na de-! želo. kjer si obeta zaradi vesti o' dobrr letni vsaj nekaj več živeža in ! toplote čez zimo. Ta beg r. tovar- I nišklh obratov postaja čedalje več- J j a nevarnoet za rusko industrij>ko . produkcijo in ni čudno, da ga skušajo obLasti zavirati s čedalje sttraž- Zoper okorele sklepe Nič vam nc bo tako popravilo okorelih in otrpnrnih sklrpov, kot če se dobro vdrgnete z ANCHOR I'ain-Kx-pcllrr iti pokrite s flanelnn obvezo. Za b«>lj hude slučaje rabite 1'ain-Expeller zvečer in zjutraj, dokler ne pomaga. I'ain-Ex;>e!ier je zelo prodirajoč. Naglica, s katero prežene bolečino. vam ie dokaz, da prodre naravnost du sedeža holečine. 1'rj vseh lekarnarjih—3Sc in 70c velikosti. Satno pristni ima Sidro varstveno znamko. PAIN-EXPELLER ADVERTISE in "GLAS NARODA* 20. Januarja: Chainp!ain v Havre Conte d i Savo i a v iSenoa Volendatn V Boulogne Bremen v Brvmen 24. januarja: Hamburg v Hamburg Berengaria v C*>ertM»urg Z*, januarja: Kuropa v Bremen 31. januarja: Manhattan v Havre 3. februarja: lie d«- France v Havre I>x v put<>i'hlajid v Hambtng 23. februarja: Majestic v Chet boui g 24 februarja: lie de France v Havre Vo'.endjm v Boulogne sur Mer 25. februarja: Saturnia v Trst 28 februarja: Hamburg v Hamburg Manhattan v Havre V JUGOSLAVIJO Preko Havre > NA HITREM EKSPRESNE.M PARNIKU- ILE DE FRANCE 13. JAM ARJA ,?. Februarja — Februarja PARIS 17. Februarja — 17. Marca CHAMPLAIN 30. Dcrrmhra — 20. Januarja NiZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne !l*te vprašajte naše pooblaščen« agent« Slovenic Publishing Co. TRAVEL BUREAU 216 West 18th St., New York City. N. Y. FRENCH LINE V tem seznamu : : : Poučnih Knjig boste našli knjigo, ki bo vas zanimala Angleško slovensko berilo .......... $2.— Amerika in Amerikanci (Trunk) .... 5.— Angeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši...............10 Boj nalezljivim boleznim .............75 Cerkniško jezero................... 1.20 Domači zdravnik po Knajpu: vezano .... $1.50 broširano 1.25 Domači vrt........................ 1.20 Govedoreja........................ 1.50 Hitri računar ......................75 Gospodinjstvo ..................... 1.20 Jugoslavija (Metik) 1. zvezek ...... 1.50 2. zvezek. 1—2 snopič............ 1.80 Kletarstvo (Skaliekv) ............. 2.-- Kratka srbska gramatika.............30 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov........................30 Kako se postane državljan Z. D. . Knjiga o dostojnem vedenju .25 .50 Kubična Računica...................75 Liberalizem ...................... .50 Materija in eneržija ............... 1.25 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .... .75 Mladeničem, 1. zvezek ..............50 2. zvezek.............50 (Oba skupaj samo 90 centov) Mlekarstvo ...................... i.— Nemško - angleški tolmač............1.40 Nasveti za hišo in dom............... Najboljša slov. Kuharica, 6(58 str. (Kalinšek), lepo vez........... Nemščina brez učitelja: 1. del.....30c 2. del 5.— .30 Največji spisovnik ljubavnih in drugih pisem..........................75 Ojačen beton........................50 Obrtno knjigovodstvo............... 2.50 Praktični računar...................75 Perotninarstvo, broširano........... 1.50 Pravila za oliko ....................65 Psihične motnje na alkoholski podlagi .75 Prehodniki in idejni utemeljitelji ruskega idealizma................ 1.50 Radio, osnovni pojmi iz radio tehnike, vezano .... 2.—..broširano .... 1.75 Slovenska narodna mladina, (obsega 4")2 strani) ........ 1.50 Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vezano............... 3.— Sadno vino.........................40 Sadje v gospodinjstvu...............75 Učna knjiga in berilo laškega jezika.. .60 Učna knjiga in berilo italijanskega jezika ........................... i.— Učbenik angleškega jezika: trdo vez____1.50 broširano____1.25 Uvod v filozofijo (Vdber) .......... 1.50 Veliki slovenski spisovnik: Zbirke pisem, listin in vlog za zasebnike m trgovce ... :.......... 1.25 Veliki vsevedež.....................80 Voščilna knjižica ...................50 Zbirka domačih zdravil .............60 Zdravilna zelišča ...........;.......40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ..................... 1.50 Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih .............. 1.90 Zdravje mladine .................... 1.25 Zdravje in bolezen v domači hiši, 2 ZVEZKA ................... 1.20 Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. (Moli k) II. zvezek ................ .80 Te in mnogo drugih knjig, lahko dobite pri KNJIGARNI GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. ali ste 2e naroČili slovensko-amerkanski koledar za 1934? - stane 50 centov. - naročite ga še danes k r. ' * " ' .* T* •'->■••- " - - . - -