
Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2018
2
Oglasi
Tema tedna:    
Sadjarska letina obilna tudi 
v domačih travniških sadovnjakih  ...................... 4
Urška Zgojznik za Slovenko leta: 
Glasovanje poteka 
še vse do konca novembra  ................................... 10
EuroSkills na Madžarskem: 
Brigiti Klinar medalja za odličnost  .................... 10
Naj balkon 2018: 
Najlepša cvetlična zasaditev 
pri Nini Kolar  ................................................................... 10
Spodnje Kraše:
90 let Štefke Šemlak  .................................................. 15
Katastrofa v potoku Krumpah:
Donavske potočne postrvi 
posega niso preživele  ............................................... 22
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka-
lo, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto L, št. 41, 12. oktober 2018. Izhaja vsak petek. 
Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no-
vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od-
govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. 
Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-
zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-
šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.
com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra-
fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2018 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
Tudi kmetijske pridelke pomagajo 
prodajati zgodbe
V letih, ko je pridelek skromen, kmetje običajno 
nimajo skrbi glede prodaje. Če je povpraševanje 
večje kot ponudba, se blago prodaja tako rekoč 
samo od sebe. Drugačna je zgodba v letih, kot je 
letošnje, ko je letina obilna in se je treba pošteno 
potruditi, da pridelki najdejo svoje kupce.
Maks Vrečko, avtor priročnika Kako tržiti na 
kmetiji in direktor podjetja Flaška, svetuje kme-
tom direktno prodajo na kmetiji ali na tržnici. 
»Ljudje vse bolj iščejo oseben stik s pridelovalci 
hrane in če jih slednji prepričajo s kakovostjo, ce-
na ni odločilna za nakup,« pravi Vrečko in dodaja: 
»Kmetije so največkrat specializirane za ne-
kaj pridelkov, in če imajo same sadje, obenem 
pa prodajajo kruh, vrtnine, sokove, jajca, mleko 
in mlečne izdelke ter mesnine sosednjih kmetov, 
lahko pri vsakdanjih nakupih tekmujejo s trgov-
ci.« Da kmetje z domačo trgovino ne bi imeli pre-
več stroškov, jim Vrečko svetuje, da jo imajo odpr-
to le nekaj dni v tednu in le nekaj ur na dan.
Priročnik o trženju na kmetiji je Maks Vreč-
ko napisal, ko je opazil, da takšnih znanj kme-
tom akutno primanjkuje. Sam je, preden je razvil 
in začel proizvajati osebno programirano stekle-
nico za boljšo vodo, gojil jagode. Takrat družab-
nih omrežij še ni bilo, zato je na začetku sezone 
jagod izdajal časopis in ga pošiljal na dva tisoč 
naslovov. Kupce je obveščal, kje in za koliko lah-
ko kupijo njegove jagode. Dodal je tudi recepte 
in nagradno križanko. Z vsemi, ki so se odzvali in 
se potegovali za nagrade, je širil bazo prejemni-
kov časopisa.
Svojo ponudbo je promoviral tudi na spletni 
strani in tako z nizkimi stroški krog kupcev iz Go-
renjske razširil na celotno Slovenijo. Poleg jagod 
je prodajal še marmelade, sokove in piškote, da je 
kupce privabil tudi izven sezone.
Vsem, ki svoje pridelke prodajajo doma, Vrečko 
svetuje, naj kupcem omogočijo še ogled kmetije. 
Stik z živalmi na način, da na primer otroci sami 
poberejo jajca, okrepi odnos s kupci. K temu lah-
ko pripomore tudi možnost kampiranja na kmetiji, 
kar je sicer treba registrirati kot dopolnilno dejav-
nost. Dodaten zaslužek pride sčasoma, opozarja 
Vrečko, ko ljudje spoznajo ponudbo in ta postane 
dovolj prepoznavna. Zelo priporočljivo je obliko-
vati zanimivo zgodbo o kmetiji in pridelkih, ki pri-
tegne ter prepriča kupce.
Še en Vrečkov nasvet je, da kmetje uvedejo 
spletno prodajo svojih produktov. Zanje se splača 
oblikovati privlačno blagovno znamko, pomemb-
na je tudi funkcionalna in dopadljiva embalaža. 
Vse več izdelkov s kmetij namreč ljudje kupuje-
jo za poslovna ali osebna darila, kot na primer čaj, 
med in marmelade v ličnih škatlah.
(MŠ)
Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2018
4
Tema tedna, Aktualno
SADJARSKA LETINA OBILNA TUDI V DOMAČIH TRAVNIŠKIH SADOVNJAKIH
Z rastjo količine sadja pada njegova cena
Letos je v naši dolini izreden tudi pridelek zgodnjega sadja 
(češnje, slive …). Bogato so obrodili tudi orehi. Prav tako je odli-
čen pridelek koruze. Pridelek silažne koruze je ocenjen na 50 do 
55 t/ha, pridelek zrnja pa nekje med 6 in 8 t/ha. Pridelek krom-
pirja je nekoliko pod povprečjem, po ocenah je znašal med 23 in 
25 t/ha. Količinsko veliki so bili pridelki krme s travinja, kako-
vost odkosov pa je zaradi nenehnih padavin slabša.
Poznane sorte jabolk nosijo lokalna imena, ki so iz kraja v kraj zelo 
različna. (Foto: Tatiana Golob)
OBČINA GORNJI GRAD
Sanacija plazu že kaže pozitivne učinke
Zaradi drsenja usada je prišlo tudi do poškodb na lokalni cesti. 
(Fotodokumentacija občine)
V občini Gornji Grad je po števil-
nih neurjih prišlo do večjega usada 
na lokalni cesti Sluga–Nova Štifta–
Černevska rida. Na tem območju 
sta dejavna Podbreški in Matjažev 
plaz. Občina je na podlagi prijave 
nesreče po decembrskem neurju v 
skladu s prioritetami skupaj z mi-
nistrstvom za okolje pripravila pro-
gram financiranja in izvedbe sana-
cije odprave posledic na tej lokal-
ni infrastrukturi na podlagi izdela-
ne projektne dokumentacije. S sa-
nacijo preprečujejo drsenje zemlji-
ne cestišča in pobočja proti dolini.
DRENAŽA BREŽINE IN OBNOVA 
CESTE 
Za izvajalca je bil kot naju-
godnejši ponudnik izbran Nivo 
do posamezni odseki lokalne ces-
te, kjer je prihajalo do poškodb za-
radi plazenja cestišča in celotne 
brežine. 
POZITIVNI UČINKI 
ŽE VIDNI
Sanacijski projekt financirata 
ministrstvo in občina. Slednja no-
si stroške projektne dokumenta-
cije, gradbenih nadzorov in davka 
na dodano vrednost v skupni vred-
nosti 120 tisoč evrov. Ministrstvo 
zagotavlja sredstva za gradbena 
dela brez davka na dodano vred-
nost okrog 440 tisoč evrov. Razve-
seljuje, da se pri opravljenih delih 
že poznajo pozitivni učinki delova-
nja drenaže.
ŠMS
Eko iz Žalca. V plaz bo poleg vseh 
drenažnih in odvodnih cevi vgra-
jenega okrog 4.000 kubičnih me-
trov drenažnega oziroma vodopre-
pustnega materiala, kot je kamniti 
lomljenec gramoz. Obnovljeni bo-
Letošnja sadjarska letina je iz-
jemna. Kot kažejo ocene stroke, je 
na ravni Evropske unije pridelek za 
tretjino večji od lanskega. Tudi Slo-
venija bo pridelala kar desetkrat 
večji pridelek jabolk kot v lanskem 
letu. Z bogato bero se lahko po-
hvalijo tudi zgornjesavinjski trav-
niški sadovnjaki. Zaradi pogostega 
dežja, ki pripomore k razvoju raz-
ličnih bolezni, sadje iz domačih sa-
dovnjakov sicer ni tako mikavno 
na pogled kot sadje iz intenzivnih, 
vendar se v izpostavah Kmetijsko 
gozdarskega zavoda Celje (KGZC) 
potrošnike z vedno večjim uspe-
hom trudijo ozaveščati o pomenu 
domačega sadja, nekontaminira-
nega z zaščitnimi sredstvi. 
PRIDELAVA SADJA V TRAVNIŠKIH 
SADOVNJAKIH ZGOLJ ZA 
SAMOOSKRBO LASTNIKOV
V Zgornji Savinjski dolini ima-
mo večinoma visokodebelne trav-
niške sadovnjake. Kot pravi Šte-
fka Goltnik iz mozirske izpostave 
KGZC, so travniški sadovnjaki zna-
čilnost našega podeželja. 
»Ne moremo si predstavlja-
ti kmetije oziroma njenih gospo-
darskih poslopij, ki jih ne bi obda-
jala visoka sadna drevesa. V pre-
teklosti so ti sadovnjaki pomeni-
li pomembno panogo kmetijstva. 
Prodaja sadja je pomenila vir do-
hodka,« razlaga Goltnikova in do-
daja, da se je to spremenilo v ča-
su intenzivnega razvoja živinoreje 
in s tem strojne obdelave travnate-
ga sveta. 
»Takrat so bili marsikje ti sadov-
njaki izkrčeni, saj je bila cena sad-
ja, ki so ga odkupovali le za predela-
vo, zelo nizka. S sadjem so se potro-
šniki oskrbovali v trgovinah. Sadje iz 
intenzivnih sadovnjakov je na pog-
led dosti bolj vabljivo, zato nihče ni 
povpraševal po takšnem iz travni-
ških sadovnjakov.« Pridelava sadja 
se je zato v travniških sadovnjakih 
omejila le za samooskrbo lastnikov.
STARE SORTE JABOLK ŠE NISO 
POZABLJENE
Danes si kmetijske svetovalne 
službe zelo prizadevajo za ohranja-
nje oziroma oživljanje visokodebel-
nih sadnih dreves, pravi Goltnikova. 
Kmetom zato svetujejo, da tovrstne 
sadovnjake negujejo, saj so le-ti vir 
genetske raznolikosti starih avtohto-
nih sort, ki so odpornejše na bolezni. 
Tudi Sadjarsko društvo Franca 
Praprotnika Mozirje si prizadeva 
za ohranjanje starih sort jabolk. Za 
njihovo letošnjo sadjarsko razsta-
vo so jih člani društva uspeli zbrati 
kar 160 sort. Kot je ob odprtju raz-
stave povedal predsednik društva 
Alojz Plaznik, poznane sorte ja-
bolk nosijo izključno lokalna ime-
na, ki so iz kraja v kraj zelo različ-
na. Tudi to kaže na to, da pozitiven 
odnos do domačih sadovnjakov v 
Zgornjesavinjčanih ni zamrl. 
Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2018 5
Tema tedna, Aktualno
Štefka Goltnik, 
Kmetijsko gozdarski zavod Celje, 
izpostava Mozirje
»V visokodebelnih travniških sa-
dovnjakih lastniki ne uporabljajo fi-
tofarmacevtskih sredstev. Pridelke 
iz teh sadovnjakov lahko uvrščamo 
med ekološke, čeprav v večini nima-
jo certifikata. Sedaj se na tem podro-
čju zadeve zopet premikajo v drugo 
smer. Potrošniki se zavedajo pome-
na pridelave hrane »brez kemije«, 
pridelovalci zopet cenijo tolkec, do-
mač jabolčni sok, kis, spretne go-
spodinje pa znajo pripraviti najra-
zličnejše shranke in sladice iz doma-
čega sadja. Kozarec domače marmelade ali najrazličnejša žganja so lahko 
izredno mikavno darilo ob najrazličnejših priložnostih. Da imajo gospodi-
nje znanja na tem področju ogromno, dokazujejo številna priznanja, ki jih 
prejemajo na državnem ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij.«
OBČINA LJUBNO
Prenovljena čistilna naprava uradno predana namenu
VEČINA SADJA IZ NAŠIH 
DOMAČIH SADOVNJAKOV 
NEŠKROPLJENEGA 
Dejstvo, da v dolini nimamo in-
tenzivnih sadovnjakov, pomeni, 
da je večina sadja iz domačih sa-
dovnjakov popolnoma neškroplje-
na. Kmetje na teh drevesih namreč 
ne uporabljajo fitofarmacevtskih 
sredstev. In, kot pravi Goltnikova, 
lahko zato pridelke iz teh sadov-
njakov uvrščamo med ekološke, 
čeprav v večini lastniki nimajo pri-
dobljenega certifikata. 
»Le v obhišnih vrtovih najde-
mo sadna drevesa na t. i. šibkih ali 
srednje bujnih podlagah, ki so niž-
je rasti, sorte pa bolj občutljive na 
bolezni. Pri nižjih drevesih in sor-
tah, občutljivejših na bolezni, pri-
delovalci posežejo tudi po fitofar-
macevtskih sredstvih.« 
Zaščitna sredstva pa se upo-
rabljajo v intenzivnih sadovnja-
kih in prav to sadje je potrošni-
kom najbolj dosegljivo v vseh tr-
govinah. 
ODKUPA SADJA SKORAJDA NI, 
CENA ZELO NIZKA
Zaradi uporabe zaščitnih 
sredstev je sadje iz intenzivnih sa-
dovnjakov na pogled privlačnejše 
od domačega. Vlažno ozračje, ki 
je idealen medij za razvoj in širje-
nje različnih bolezni, je poskrbelo, 
da estetski izgled domačega sad-
ja ni najboljši. Goltnikova je prepri-
čana, da lahko pridelovalci še ved-
no naberejo dovolj lepih plodov za 
hrambo, ostale pač za predelavo. 
Bogata letina sadja pa po njenem 
opažanju povzroča tudi težavo. 
»Odkupa praktično ni, za tis-
to kar pa je odkupljeno, je cena 
katastrofalna. Ta znaša zgolj pet 
centov za kilogram sadja name-
njenega predelavi. Letina je obil-
na in potrošniki ne povprašujejo 
po sadju iz travniških sadovnja-
kov. V prejšnjih letih je bila letina 
po različnih območjih različna in 
se je dalo več prodati kot letos.« 
A že prihodnje leto je lahko dru-
gače, dodaja Goltnikova. »Ker je v 
travniških sadovnjakih prisotna t. 
i. izmenična rodnost, kar pomeni, 
da sadno drevje bogato rodi vsako 
drugo leto, bo skoraj zagotovo pri-
hodnje leto pridelek pičel.« 
Več o sadjarski razstavi v pri-
hodnji številki. 
Tatiana Golob
MOŽNOST POVEČANJA ZMOGLJIVOSTI NAPRAVE
Naprava je projektirana in zgrajena z zmogljivostjo 1.100 po-
pulacijskih enot, z možnostjo nadgradnje še dodatnih 500 popu-
lacijskih enot. Vse to zadošča za trenutne potrebe lokalne skup-
nosti. Trenutno je priključenih skoraj 1.000 občanov, je pa mož-
nosti širitve oziroma povečanja kapacitete čiščenja, kot se jih 
predvideva v prihodnosti. Ta biološka čistilna naprava deluje po 
principu lebdeče biomase. Vrednost investicije, ki je bila v celoti 
pokrita z občinskimi sredstvi, je dobrih 300.000 evrov. 
Župan Franjo Naraločnik in direktor izvajalskega podjetja Jernej 
Marn (desno) sta napravo predala namenu. 
S priložnostno slovesnostjo in 
rezanjem traku so na Ljubnem ob 
Savinji v petek, 28. septembra, pre-
dali namenu največjo okoljsko pri-
dobitev občine v zadnjem času, 
kakor je dejal župan Franjo Na-
raločnik. Gre za malo komunalno 
čistilno napravo v Lokah, ki so jo 
povsem prenovili in tako zagotovi-
li ustrezno čiščenje odpadnih voda 
pred izpustom v Savinjo.
VAROVANJE SAVINJE JE 
PRIORITETA
Na slovesnosti so bili prisotni 
predstavniki projektantskega in 
nadzornega podjetja Komunal-
nega podjetja Velenje in izvajal-
ske družbe Marn z Retenj. Ta bo 
še naprej bdela nad delovanjem 
naprave, upravljavec bo Komu-
nala Mozirje. Prav tako so se slo-
vesnosti udeležili zaposleni v ob-
300.000 evrov
je vrednost investicije, ki 
je bila v celoti pokrita z 
občinskimi sredstvi.
činski upravi, občinski svetniki in 
gospodarstveniki iz bližnje Indu-
strijsko poslovne cone Loke ter 
številni občani. Vsi so zadovoljni, 
da je poslej ponovno poskrbljeno 
za primerno čiščenje komunalnih 
odplak in za varovanje Savinje kot 
naravne vrednote posebnega po-
mena. 
PONEKOD MANJKA ŠE 
SEKUNDARNA KANALIZACIJA
»Vizija naše občine temelji na 
zagotavljanju osnovne komunal-
ne infrastrukture in mala komunal-
vse večje vsakodnevne življenjske 
potrebe prebivalcev postavljajo 
pred nas vedno nove izzive, ki smo 
jih dolžni predvideti, pravočasno 
reševati in s tem pripravljati dobre 
temelje razvoja naše lokalne skup-
nosti,« je med drugim dejal župan 
Naraločnik. 
Omenil je še potrebne izgradnje 
sekundarnih kanalizacij, ki bodo 
omogočale priključitev čim večje-
ga števila gospodinjstev in s tem 
zagotavljale čiste potoke skozi na-
selja.
Za kulturni program so poskrbe-
li zaposleni in učenci Osnovne šole 
Ljubno ob Savinji.
Tekst in foto: Marija Lebar
na čistilna naprava Ljubno je eden 
njenih ključnih delov. Močno go-
spodarstvo, velik porast turizma in 
(Foto: ML)
Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2018
6
Oglasi
NOVA LJUBLJANSKA BANKA
Ko boste zagotovo veseli klica iz banke
»Zaradi naprednih varnostnih mehanizmov 
včasih zaznamo nevarnosti, še preden jih občutite 
stranke. Takrat je pomembno, da čim prej stopimo 
v stik z vami, to pa lahko storimo le, če imamo vaše 
prave podatke,« pojasni Simona Gregorn. 
PO DVIGU NA BANKOMATU, KJER JE BIL 
ODKRIT SKIMMING, VAS LAHKO OBVESTIMO
Ko v banki zasledimo, da je bil na bankoma-
tu izveden skimming, pokličemo imetnike pla-
čilnih kartic, ki so ta bankomat uporabljali. »Če 
ste dvigovali denar na sumljivem bankomatu in 
imamo vaše kontaktne podatke, vas bomo pok-
licali in predlagali rešitve. Tako bomo lahko pra-
vočasno preprečili, da bi zlikovci izpraznili vaš 
račun,« nadaljuje Gregornova.
MORDA VAS OPOZORIMO NA NENAVADNE 
VZORCE PLAČEVANJA S KARTICO 
Lahko se zgodi, da vam tatovi ukradejo le 
podatke o kartici, kartico pa še vedno ima-
rabe kartic in lahko zaznajo odstopanja od obi-
čajne rabe. 
Ko zaznamo nenavadne vzorce nakupovanja 
s plačilno kartico, vas pokličemo in preverimo, 
ali ste sumljive nakupe res opravili vi. Če boste 
zlorabo potrdili, lahko plačilo ustavimo in karti-
co blokiramo.
MORDA VAS OPOZORIMO OB NAKUPOVANJU 
NA TVEGANIH SPLETNIH STRANEH 
Med nasveti varnega spletnega nakupovanja 
je najtežje prepoznati zanesljive spletne trgovi-
ne, v katerih lahko kupujete brez skrbi. Včasih 
imamo banke več informacij o sumljivih sple-
tnih trgovinah kot stranke in vam lahko poma-
gamo poskrbeti za spletno varnost. Če zazna-
mo, da želite izvesti plačilo na spletni strani, ki 
ima oznako visokega tveganja, vas bomo pokli-
cali in na to opozorili. Skupaj z vami bomo poi-
skali ustrezno rešitev.
»Svetujemo, da ob tem, ko nam sporočite 
svoje podatke, razmislite tudi, kako želite, da 
vas obveščamo, in s katerimi podatki želite, da 
upravljamo,« zaključuje sogovornica in vas va-
bi v NLB Poslovalnico Mozirje.
Simona Gregorn, 
vodja NLB Poslovalnice Mozirje
te. V takem primeru bomo morda še pred va-
mi ugotovili sumljivo uporabo. Varnostni siste-
mi namreč samodejno spremljajo vzorce upo-
Zlikovci so vedno na preži. Zato je dobro, 
da imate na svoji strani nekoga, na 
katerega se lahko zanesete.
Naročnik objave: Media Publikum d.o.o., Zasavska 54a, 1231 Ljubljana
SOCIALNI DEMOKRATI
Dejan Židan na obisku v Mozirju 
Udeleženke in udeleženci srečanja so gosta spremili na sprehod po 
Mozirju. (Foto: Marija Lebar) 
Dejan Židan (levo) se je s kandidatom za župana Markom Molnarjem 
razgovoril o načrtih mozirske občinske organizacije SD. (Foto: Marija Lebar) 
V Mozirju že nekaj časa delu-
je občinska organizacija stranke 
Socialni demokrati. Na srečanju 
v sredo, 3. oktobra, se je z njiho-
vim delom seznanil tudi dosedanji 
in na pravkaršnjem kongresu po-
novno izvoljeni predsednik stran-
ke mag. Dejan Židan. Ob tej pri-
ložnosti so člani mozirskega od-
bora stranke SD predstavili svo-
jega kandidata za župana Mozir-
ja na novembrskih volitvah, to je 
Mark Molnar.
ŽIDAN POZORNO PRISLUHNIL 
GOSTITELJEM 
V sredo so člani občinskega 
odbora stranke pričakali predse-
dnika Židana na avtobusni posta-
ji v Mozirju, kjer imajo svoje pro-
store. Gost je z velikim zanima-
njem prisluhnil predstavitvi usta-
novitve in dosedanjih aktivnosti, ki 
so jih izvedli v mozirski organizaci-
ji. Povprašal je po razmerah v go-
spodarstvu Zgornje Savinjske doli-
ne in občine ter izrazil prepričanje, 
da bodo na lokalnih volitvah izvo-
ljeni predstavniki stranke delova-
li v dobro vseh mozirskih občank 
in občanov. 
NABOR TRINAJSTIH KANDIDATOV 
ZA SVETNIKE
Kot je povedal Molnar, so že se-
stavili listo vseh trinajstih kandi-
datov za člane mozirskega ob-
činskega sveta. V glavnih obrisih 
je Židanu in prisotnim predstavil 
program, ki mu bo kot župan sle-
dil. Med najpomembnejšimi toč-
kami tega programa je omenil 
zniževanje zadolženosti občine in 
po njegovem ter po mnenju stran-
ke nujno povezovanje v delovanju 
največjih ponudnikov na podro-
čju turizma v občini Mozirje in šir-
še v dolini.
Skupaj z gostom so se prisotni 
podali na krajši sprehod po mo-
zirskem trgu. Vrnili so se na izho-
dišče pri avtobusni postaji in se po 
nekaj minutah ob kavi poslovili.
PR Naročnik objave: Socialni demokrati, Levstikova ulica 15, 1000 Ljubljana
Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2018 7
Politika, Iz občin, Gospodarstvo
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, OBČINSKI ODBOR MOZIRJE
Predstavili kandidate za župana in občinski svet 
Člani izvršilnega odbora mozirske SLS in večina kandidatk in 
kandidatov za občinski svet, Marko Presečnik je četrti z leve. 
(Foto: Marija Lebar)
Prejšnji teden je potekal sesta-
nek izvršilnega odbora pri občin-
skem odboru SLS Mozirje. Predsta-
vili so nabor trinajstih kandidatov, 
ki se bodo na lokalnih volitvah 18. 
novembra potegovali za članstvo 
v mozirskem občinskem svetu. Kot 
kandidata za župansko mesto so 
potrdili Marka Presečnika, ki mu 
je bilo letos zaupano tudi predse-
dovanje mozirski SLS.
V mozirskem občinskem sve-
tu je imela v iztekajočem manda-
tu SLS štiri sedeže. Na letošnjih vo-
litvah načrtujejo ta rezultat še iz-
boljšati. Obiske krajanov in spo-
znavanje njihovih problemov na 
terenu so si zadali tudi v program.
Marko Presečnik je dva manda-
ta občinski svetnik. Kandidiral bo s 
podporo stranke, podpirajo ga tu-
di predstavniki nekaterih strank ter 
nekateri krajani Mozirja in okolice. 
V nekaj točkah je predstavil pro-
gram prioritet, ki se mu zdijo po-
membne za boljše življenje v obči-
ni. S programom so se strinjali pri-
NAZARJE, LJUBNO OB SAVINJI
Kablovod predan namenu
Podjetje Elektro Celje je v obrato-
vanje predalo novo zgrajeni kablo-
vod na relaciji od Nazarij do Ljubne-
ga ob Savinji. Dokončati morajo še 
demontažo obstoječega omrežja, ki 
je zaradi vegetacije in dogovora z 
lastniki zemljišč niso mogli do sedaj 
izvesti. Stroški investicije so znaša-
li 2,53 milijona evrov in so bili ma-
lo nižji od prvotno načrtovanih. Pri 
izvedbi del so imeli nekaj mesecev 
zamude, predvsem zaradi tehničnih 
težav pri podvrtavanju reke Savinje.
Letos so veliko truda in napo-
ra vložili tudi v kabliranje daljno-
vodov v Logarski dolini, kjer je bi-
la škoda po lanskem snegolomu 
in vetrolomu v mesecu decembru, 
velika. Da bi odjemalcem tudi v pri-
hodnje zagotavljali kakovostno os-
krbo z električno energijo, imajo v 
prihodnjih letih v načrtu kabliranje 
daljnovoda proti Zadrečki dolini.
ŠMS
VOLOG
Prenovljen most in cesta v uporabi od začetka oktobra
Z novim mostom je poskrbljeno za večjo pretočnost prometa in za 
izboljšano poplavno varnost. (Foto: Marija Lebar)
Kot je bilo dogovorjeno, je izva-
jalsko podjetje VOC Celje, ki je gra-
dilo nov most in prenavljalo del 
regionalne ceste Nazarje–Gornji 
Grad v Vologu, do začetka oktobra 
je izvajalec začel v letošnjem maju. 
Istočasno z izgradnjo je Občina 
Nazarje v sodelovanju z JP Komunala 
Mozirje na tem odseku sklenila ure-
diti komunalne vode in postaviti hi-
drant ter javno razsvetljavo. Postavi-
li bodo tudi še več opornih zidov, kar 
planirajo po besedah župana Mateja 
Pečovnika izvesti v prihodnjem letu. 
Marija Lebar
investicijo privedlo do točke, ko 
je cesta preko mostu na tem delu 
prevozna brez ovir za promet. Izva-
jalec še ureja oporne zidove v po-
toku Letošč in okolico gradbišča, 
promet pa poteka nemoteno. 
Stari most je bil še lesen in pos-
tavljen pod neustreznim kotom, za-
to se je pod njim kopičil pesek in 
je tako ogrožal poplavno varnost 
bližnje okolice. Novi most je zgra-
jen v železobetonski izvedi, preko 
njega pelje hodnik za pešce. Z de-
li na preureditvi ceste in izgradnji 
mostu v približni dolžini 40 metrov 
OBČINA LJUBNO 
Župan podpisal listino zelene 
sheme 
Zadnji petek v septembru je žu-
pan občine Ljubno Franjo Naraloč-
nik slovesno podpisal listino Zele-
ne sheme slovenskega turizma. S 
tem je občina tudi formalno spreje-
la deset načel in se zavezala k traj-
nostnemu delovanju in nenehnemu 
prizadevanju za izboljšave tako na 
področju turizma kot tudi sicer. 
Župan je podpisal listino dan po 
tem, ko se obeležuje svetovni dan 
turizma, prav na dan podpisa pa 
so na Ljubnem ob Savinji namenu 
predali prenovljeno čistilno napra-
vo, kar je le še podkrepilo zavezo k 
zeleni usmeritvi občine. 
Po vstopu v shemo so določi-
li koordinatorko Andrejo Škrubej, 
ki bo odgovorna za izvedbo ce-
lotnega postopka, in sestavili de-
vetčlansko zeleno ekipo, ki bo ko-
ordinatorki pomagala pri zbira-
nju podatkov ter pripravi in izved-
bi potrebnih ukrepov. »Zelena de-
stinacija ni samo naloga turistič-
nih dejavnikov na določenem ob-
močju, je nekaj, kar lahko doseže-
mo samo vsi skupaj,« je ob tem de-
jal župan Naraločnik.
Marija Lebar
sotni kandidatke in kandidati za 
člane bodočega občinskega sveta. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2018
8
Gospodarstvo, Iz občin
MEGA M D. O. O. NA NOVI LOKACIJI V POSLOVNEM CENTRU MEGATEL V SREDIŠČU VELENJA 
Poslej še večji razmah v svetu sodobnih telekomunikacij
Družba Mega M je bila ustanov-
ljena leta 2002 v Velenju, ko sta se 
za to odločila brata Matej in Mi-
ran Meža. Podjetje je postalo us-
pešen operater mobilne telefoni-
je sredi maja 2016. Sodi med vo-
dilne na področju sodobnih fiksnih 
in mobilnih telekomunikacij, go-
vornih in podatkovnih komunika-
cij ter tehnologij, ki vodijo v novo 
obdobje medosebnega komunici-
ranja. Direktorja sta že od dijaških 
in študijskih let prodorna inovator-
ja, ki se zavedata, da je le v stal-
nem posodabljanju možen razvoj 
in napredek. Čeprav so družbi šte-
vilni razlogi narekovali selitev v tu-
jino, so vztrajali in iz rojstnega kra-
ja dosegli izjemne razvojne uspe-
he in prodor v svetovno podjetni-
ško sfero.
MEGA M ZRASEL IZ MALE 
DELAVNICE IN BISTREGA UMA 
Poslovanje so začeli v lastnih 
prostorih na Cesti Františka Fo-
ita, že čez nekaj let so se preseli-
li v bližnjo stanovanjsko-poslovno 
zgradbo na Šaleški cesti, kjer so 
nekaj let preživeli v bližnji soseš-
čini s podjetniškim centrom Stan-
dard. Poslovni prostori so jim pos-
tali premajhni, želeli pa so ostati 
v Velenju, zato so iskali primerno 
prostorsko rešitev. 
Poslovna stavba »Steklena di-
rekcija« na Prešernovi cesti je bi-
la idealna izbira za njihovo dejav-
nost. V četrtek, 4. oktobra, so prip-
ravili slovesno otvoritev v odkup-
ljenih prostorih poslovne stavbe 
z novo blagovno znamko Poslovni 
center Mega Tel. 
Kot je bilo slišati s strani gosti-
teljev, »ideja in tržna potreba, ki 
je bila pred dvanajstimi leti vzrok 
in povod za ustanovitev podje-
tja, danes ni več primarni nosilec 
posla v podjetju. V letih našega 
poslovanja se je na področju in-
formatike in telekomunikacij to-
liko spremenilo, da smo morali 
prilagoditi vse poslovne mode-
le, produkte in storitve, saj smo 
le tako lahko ostali na trgu kon-
kurenčni, s svežo in sodobno po-
nudbo«.
LETO 2018 JE ZA MEGA M 
RAZVOJNO ODLOČILNO
Mag. Matej Meža je ob nagovoru 
ob otvoritvi gostom povedal: »Le-
to 2018 je za družbo Mega M po-
membno leto. Preselili smo se v 
nove, lepe prostore, ki nam omo-
gočajo nadaljnjo rast in uresniče-
vanje naše vizije.« Poslovna stavba 
je bila zgrajena kot upravno središ-
če takratnega Rudnika lignita Vele-
nja in je bila od nekdaj pomembno 
poslovno središče v Velenju ter v 
širši regiji. Zato so po besedah Ma-
teja Meže veseli, da ostajajo v sre-
dišču Šaleške doline zvesti viziji 
podjetniške strategije ter povezani 
z domačim gospodarstvom, Obmo-
čno obrtno-podjetniško zbornico 
Velenje, Savinjsko-šaleško gospo-
darsko zbornico (SŠGZ) ter drugi-
mi lokalnimi ustanovami.
DELALI BODO LOKALNO IN 
DELOVALI REGIONALNO TER 
GLOBALNO
Njihova poslovna družina šteje 
zdaj že 30 članov. Kot je dejal mag. 
Miran Meža, bodo delali lokalno v 
Velenju in delovali hkrati regionalno 
ter globalno. »Želimo si, da objekt 
živi z okoljem in mestnim sredi-
ščem, želimo si biti še naprej druž-
beno odgovorno podjetje, a poslov-
no segajoče v svet drugih dežel in 
celin, kjer imamo že sedaj uspeš-
ne podaljšane roke in projekte. Na-
ša vizija je postati prva izbira med 
poslovnimi uporabniki za celovite 
informacijske in komunikacijske re-
šitve. Na tem področju si želimo do-
seči pomemben tržni delež med po-
slovnimi uporabniki, ne le v Sloveni-
ji, ampak tudi v širši regiji.«
Poslovne prostore, skupaj z novo 
galerijo Muzeja Velenje, so odprli z re-
zanjem traku podžupan Mestne ob-
čine Velenje Peter Dermol ter direk-
torja brata Meža. Čestitke so njima in 
sodelavcem poleg Dermola nameni-
li še mnogi poslovni partnerji, gene-
ralni direktor Premogovnika Velenje 
mag. Ludvik Golob, direktor SŠGZ 
mag. Franci Kotnik, predsednik Obr-
tno-podjetniške zbornice Slovenije 
Branko Meh ter številni drugi.
Jože Miklavc
SOLČAVSKO
Pavličevo sedlo tudi preko zime odprto za promet
Solčavska županja Katarina Prelesnik 
v družbi z avstrijskimi udeleženci 
srečanja na Pavličevem sedlu 
(fotodokumentacija občine) 
Čeprav je VOC Celje, vzdrževa-
lec slovenskega dela ceste preko 
Pavličevega sedla, zadnja leta ob 
sneženju poskrbel, da je bila cesta 
splužena in bi promet po njej lahko 
potekal, je bila v zimskih mesecih 
zaprta, in sicer na avstrijski strani. 
To zimo bo prevozna.
V sredo, 26. septembra, so ko-
roški deželni glavar Peter Kaiser, 
konzul Milan Predan in solčavska 
županja Katarina Prelesnik na Pa-
vličevem sedlu ob postavitvi no-
ve štirijezične table uradno odprli 
prehod tudi za zimski čas.
Otvoritve so se udeležili tudi Ha-
rald Kogelnik, Volker Bidmon, Mar-
tin Gruber in Markus Korotaj, prav 
tako pa člana solčavskega občin-
skega sveta Franc Ošep in Marko 
Logar ter direktorica solčavske ob-
činske uprave Albina Štiftar.
Marija Lebar
Mag. Matej Meža, podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol 
in mag. Miran Meža (z leve) so poslovne prostore MegaTel odprli z 
rezanjem traku. (Foto: Jože Miklavc)
Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2018 9
Gospodarstvo, Iz občin, Organizacije
GOBARSKO DRUŠTVO AJDOVEC GORNJI GRAD
Letošnja gobarska sezona več 
kot odlična
V Galeriji Štekl bodo člani Go-
barskega društva Ajdovec iz Gor-
njega Grada v nedeljo, 14. oktobra, 
pripravili jesensko razstavo gob. 
Razstava bo odprta med 9. in 18. 
uro. Gobarska sezona je bila le-
tos zelo bogata, zato člani društva 
predvidevajo, da bodo razstavi-
li okrog 200 vrst gob, čeprav je 
največja sezona gobarjenja že za-
ključena.
ŠMS
MOJA DEŽELA, LEPA IN GOSTOLJUBNA
Herbal glamping resort Ljubno zmagovalec, Mozirje tretje
Z leve: predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja, lastnik 
Iztok Podkrižnik in izvršna direktorica glampinga Petra Kordiš ter 
gospodarski minister Zdravko Počivalšek na podelitvi priznanja za 
prvo mesto Herbal glamping resortu Ljubno. 
Predsednik Turističnega društva Mozirje Andrej Klemenak je prejel 
posebno priznanje turistične zveze. (Fotodokumentacija AK)
V Portorožu je bila v okviru dni 
turizma 8. oktobra zaključna prire-
ditev s slavnostno podelitvijo pri-
znanj letošnjim nagrajencem v ak-
ciji Moja dežela, lepa in gostoljub-
na. Med nominiranci in nato med 
prvimi tremi sta bila vsak v svoji 
kategoriji tudi trško jedro Mozirje 
in Herbal glamping resort Ljubno. 
RAZNOVRSTNA IN BOGATA 
DODATNA PONUDBA
Slednji je v kategoriji glampi 
prejel najvišjo oceno komisije, ki 
je nominirance obiskala dvakrat. 
Najprej julija in nato še avgusta. V 
poročilu so člani navedli vrsto po-
sebnosti, s katerimi glamp izstopa 
iz povprečja. Izpostavili so tudi od-
lično umeščenost v naravno oko-
lje, ob tem pa raznovrstno in boga-
to dodatno ponudbo.
OHRANJANJE IN VZDRŽEVANJE 
UREDITVE TRGA
Mozirje je letos zopet sodelova-
lo v ocenjevanju in v kategoriji tr-
ško jedro zasedlo tretje mesto. Čla-
ni komisije so med dobre lastnos-
ti trškega jedra, ki se je potegovalo 
za najvišje priznanje, zapisali od-
lično hortikulturno ureditev pros-
tora, ohranjanje in vzdrževanje do-
sedanje ureditve in obnovo gostin-
skega objekta sredi trga. Med naj-
bolj moteče dejavnike pa so zapi-
sali panoje, ki degradirajo trud, vlo-
žen v ureditev trškega jedra.
PRIZNANJE ANDREJU 
KLEMENAKU
Posebnega priznanja Turistične 
zveze Slovenije za prostovoljno de-
lo pri razvoju turizma na lokalni rav-
ni je bil deležen predsednik Turistič-
nega društva Mozirje Andrej Kle-
menak. Za vodenje društva in dol-
goletno aktivno članstvo v uprav-
nem odboru je priznanje prejel iz 
rok predsednika zveze Petra Misje.
Benjamin Kanjir
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
S sprejetim proračunom naj bi delo teklo nemoteno
Na zadnji seji gornjegrajske-
ga občinskega sveta pred volitva-
mi so svetniki sprejeli drugi reba-
lans proračuna za tekoče leto in 
proračun za leto 2019, ki naj bi ob-
činskemu svetu in županu po vo-
litvah omogočal nemoteno delo. 
Svetniki so proračun in rebalans 
soglasno podprli, v obrazložitvi je 
župan Stanko Ogradi povzel naj-
pomembnejše projekte, s kateri-
mi je treba nadaljevati in so zajeti 
v proračunu. 
VLAGANJA V ŠOLSTVO
Ogradi je med drugim povedal, 
da so v proračunu za leto 2019, 
sredstev naj bi bilo na voljo nekaj 
manj kot 2,6 milijona evrov, zago-
tovljena sredstva za izboljšanje 
stanja šolske in predšolske infra-
strukture. Zaradi obrabe in dotra-
janosti se izvaja temeljita preu-
reditev notranjih prostorov na OŠ 
Frana Kocbeka Gornji Grad. Celo-
vito bo treba rešiti dotrajano sta-
nje v telovadnici, zamenjati plava-
joči pod s parketom, stenske oblo-
ge in okna.
CESTNA INFRASTRUKTURA 
POŠKODOVANA
Nadaljevala naj bi se obnovit-
vena dela na lokalni cestni infra-
strukturi. Zaradi razpršenosti in 
dolžine kategoriziranih lokalnih 
cest se dogaja, da se namesto no-
vogradenj vse bolj pojavljajo pot-
rebe po sanaciji obstoječih lokal-
nih cest, je povedal župan. 
V teku je priprava projektne do-
kumentacije za izgradnjo obvozni-
ce skozi Gornji Grad ter usklajeva-
nja z resornimi ministrstvi. Občina 
bo nadaljevala s sofinanciranjem 
na področju vgradnje malih čistilnih 
naprav na področjih razpršene grad-
nje. Na področju varovanja okolja 
oziroma ravnanja z odpadlim blatom 
bo treba urediti in zgraditi napravo 
za dehidracijo obstoječega blata ter 
poskrbeti za pravilno ravnanje. 
RAZPISI KOT V PRETEKLIH 
LETIH
Načrtovana so dela na podro-
čju javnega vodovoda, kjer bo tre-
ba poskrbeti za izboljšanje stanja 
pitne vode in rešiti problematiko 
motnosti pitne vode v času več-
jih nalivov ter ob močnejših pada-
vinah. Na področju javnega zdra-
vstva so zagotovljena sredstva za 
predvidene stroške priprave doku-
mentacije za izgradnjo novega pri-
zidka k Zgornjesavinjskemu zdra-
vstvenemu domu. Na podlagi jav-
nih razpisov bo izvedena podpo-
ra gospodarski in kmetijski dejav-
nosti ter sofinanciranje dejavnosti 
varstva pred požarom ter sofinan-
ciranje ostalih dejavnosti.
ŠMS
Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2018
10
Organizacije, Ljudje in dogodki
URŠA ZGOJZNIK ZA SLOVENKO LETA
Glasovanje poteka še vse do konca novembra
Mozirjanka Urša Zgojznik 
je dolgoletna aktivistka na 
področju ekologije.
Revija Jana je tudi letos objavila 
seznam desetih kandidatk za Slo-
venko leta 2018, le ena med njimi 
pa bo v začetku decembra v Can-
karjevem domu v Ljubljani preje-
la naziv Slovenka leta 2018. Na se-
znamu so ženske s posebnim pos-
lanstvom, z doseženimi uspehi 
na svojem področju, ki ozavešča-
jo, pomagajo, se razdajajo. Letos 
je med njimi tudi Mozirjanka Urša 
Zgojznik, dolgoletna aktivistka na 
področju ekologije. Za svojo favori-
tinjo lahko glas oddamo z glasov-
nico po pošti in preko spletne stra-
ni revije Jana.
Kot je zapisano v predstavitvi v 
reviji Jana, je predsednica društva 
Ekologi brez meja skupaj z svo-
jo ekipo tudi letos organizirala us-
pešno akcijo Očistimo Slovenijo 
pod geslom: Čistimo zadnjič – oza-
veščamo za vedno! Hkrati Zgojzni-
kova sodeluje v drugih društvenih 
projektih in poudarja, »da moramo 
na odpadke pogledati z druge stra-
ni, kaj lahko v vsakdanjem življenju 
naredimo, da jih bo manj.« 
ŠTIRIKOMPONENTNO LEPILO
V društvu pa Zgojznikovo sim-
patično poimenujejo kar »štiri-
komponentno lepilo, ki drži sku-
paj našo srčno ekipo«. Da je eki-
pa res srčna, dokazuje dejstvo, 
da se je Slovenija zaradi njihove 
čistilne akcije pred kratkim uvr-
stila na peto mesto med najbolj 
čistimi državami po indeksu EPI 
(angl. environmental performan-
ce), ki sta ga razvili univerzi Yale 
in Columbia. 
Tatiana Golob
EUROSKILLS NA MADŽARSKEM
Klinarjevi medalja za odličnost
Poleg Brigite Klinar (v sredini) so slovensko cvetličarsko ekipo 
sestavljali mentorica Ana Sotošek in sodnik Marjan Planinšek.
Na Madžarskem se je od srede, 
26., do petka, 28. septembra, odvi-
lo prestižno evropsko tekmovanje 
mladih strokovnjakov EuroSkills. 
Med skoraj 600 tekmovalci, sta-
rimi med 18 in 25 let iz 28 držav, 
so bili tudi mladi talenti iz Slove-
nije. V slovenski cvetličarski eki-
pi sta bili Brigita Klinar iz Dol-Su-
he, študentka Šole za hortikultu-
ro in vizualne umetnosti Celje, in 
njena mentorica Anja Sotošek 
iz Varpolj. V zahtevnem tekmova-
nju je mlada cvetličarka pokaza-
la veliko znanja in številne vešči-
ne ter osvojila 706 točk (zmago-
valka le 22 več), kar je zadostova-
lo za odlično šesto mesto med 15 
državami.
»Pomerili smo se v izdelavi šes-
tih kreacij, od teh smo za štiri izve-
deli dan pred tekmovanjem, dve 
pa tik pred izvedbo. Vse teme so 
bile časovno omejene, kar nam je 
dodatno otežilo delo. Medalja za 
odličnost je dokaz, da svoje de-
lo opravljam strokovno in kakovo-
stno. Ponosna sem, da sem lah-
ko zastopala barve Slovenije in se 
udeležila tako prestižnega tekmo-
vanja,« je svoje občutke strnila Kli-
narjeva, ki se je udeležila tudi spre-
jema v državnem zboru.
Marija Šukalo
NATEČAJ RADIA VESELJAK ZA NAJ BALKON 2018
Najlepša cvetlična zasaditev pri Nini Kolar 
Nina Kolar s Homc je stavila na vijolično belo in sivo barvo. 
Radio Veseljak je v avgustu ob-
javil natečaj za najlepše ocvet-
ličen balkon. Med hudo konku-
renco je zmagal balkon Nine Ko-
lar s Homc. Njena cvetlična zasa-
ditev je bila po mnenju glasoval-
cev najlepša v Sloveniji. Zanjo je 
preko spleta do konca septembra 
glasovalo kar 3.356 od 7.666 pos-
lušalcev.
Vijolično bela siva kombinaci-
ja barv je po mnenju Kolarjeve le-
tošnja modna zapoved in sledenje 
modnemu trendu se je izkazalo kot 
odlična rešitev tudi za njihovo do-
so rože dobro zalite. Nina namreč 
veliko časa nameni šoli. Obiskuje 5. 
letnik Šole za hortikulturo in vizu-
alne umetnosti Celje – smer cvet-
ličarstvo. Do sedaj se je preizkusila 
v številnih tekmovanjih na šolskem 
in državnem nivoju in dosegala vi-
soke uvrstitve. 
Tudi nagrada za najlepši slo-
venski balkon ni kar tako. »Rožici« 
med rožami bodo podoknico zape-
li fantje Kvarteta Pušeljc, prejela je 
tudi darilni bon enega od vrtnih 
centrov. 
Tekst in foto: Marija Šukalo
mačijo. Kombinacija, posajena v 
dvajset cvetličnih korit s po sedmi-
mi sadikami je nastala v sodelova-
nju z mamo, ki pogosto poskrbi, da 
Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2018 11
Organizacije, Ljudje in dogodki, Čestitke
22. LENARTOV SEJEM NA REČICI OB SAVINJI
V gosteh sejmarji iz Šmartnega ob Paki in Notranjske
Na stojnici je bilo mogoče pokušati tudi zgornjesavinjski želodec. 
(Foto: Marija Šukalo)
Šuhpucer je čistil čevlje sejemski gospodi. (Foto: Marija Šukalo)
Čeprav je Lenartov sejem moral 
»na pot«, ni bil nič manj vabljiv in 
živ kot leta poprej. Njegova nova lo-
kacija je bila zaradi obnove trga in 
vpadnic dvorišče rečiške osnovne 
šole. Člani turističnega društva so 
poskrbeli, da je bilo sejemsko doga-
janje še bolj privlačno. Na Rečico ob 
Savinji so v nedeljo, 7. oktobra, na-
mreč privabili številne obrtnike do-
mače in umetnostne obrti. 
DOGAJANJE KONTROLIRAL 
»PISUN« 
Med štanti so se sprehodili se-
jemski liki. Vse dogajanje je kon-
troliral »pisun« iz gornjegrajskega 
sreza. Pregledal je stojnice in »zas-
lišal« obrtnike o njihovi dejavnosti. 
Trška policaja sta predstavila 
sejemski red, sejemski župan pa je 
pozdravil obiskovalce in sejmarje 
ter jim zaželel dobro kupčijo. 
Med štanti se je sprehajala gos-
poda, pičkurin je igral igro par - ne-
par, slepec je prosil za kovance. Za 
čiste čevlje je poskrbel šuhpucer, 
sladkarije je otrokom ponujala tu-
di Cukrova Liza. Manjkali niso niti 
kostanj, mošt in »tok'c«.
FESTIVAL DOMAČIH OKUSOV IN 
TRADICIJE
Obiskovalci so si lahko privo-
KONCERT KOROŠKEGA OKTETA NA REČICI OB SAVINJI
Pomlajena zasedba po stopinjah prejšnjih generacij
Pomlajeno zasedbo Koroškega okteta predstavljajo (z leve): Domen Krof, Marjan Obretan, 
Luka Rajšter, Peter Čuješ, Boštjan Gorenšek, Matic Andrejc, Klemen Gorenšek in predstavnik 
starejše generacije Florjan Hovnik. (Foto: Tatiana Golob)
Kulturno-umetniško društvo Utrip je v druž-
bo Rečičanov povabilo znano moško vokalno 
skupino Koroški oktet. Na koncertu, ki je v so-
boto, 22. septembra, v avlo Osnovne šole Reči-
ca ob Savinji privabil številne ljubitelje sloven-
ske pesmi, se je močno pomlajen oktet predsta-
vil s programom osmih pesmi.
ZAMENJALO SE JE ŽE PREKO 40 PEVCEV
Koroški oktet, ki bo čez tri leta obeležil že 60. 
obletnico svojega delovanja, se je predstavil v po-
mlajeni zasedbi. Od ustanovitve dalje se je zame-
njalo že preko štirideset pevcev, skoraj v popol-
nosti je oktet svojo sestavo zamenjal ob 50-letni-
ci. Umetniški vodja sedanje sestave je Klemen 
Gorenšek. Člani okteta imajo za cilj, da do 60. 
obletnice svojo postavo popolnoma pomladijo.
PEVCI NAVDUŠILI
Nadarjeni pevci so z izvedbo izbranih slo-
venskih pesmi navdušili. Te so dvorano napol-
nile z močno energijo, pevci pa so si prisluži-
li velik aplavz. 
Korepetitorka zasedbe je bila Barbara Mirkac.
Tatiana Golob
ščili zgornjesavinjski želodec. V 
okviru projekta Festival doma-
čih okusov in tradicije so v gos-
te prišli sejmarji iz Šmartnega ob 
Paki in z Notranjske. V projektu 
poleg Notranjcev iz LAS Zgornje 
Savinjske in Šaleške doline na-
mreč sodelujeta Javni zavod Mla-
dinski center Šmartno ob Paki in 
Turistično društvo Rečica ob Sa-
vinji, skupne predstavitve pa bo-
do zaključili na Veseli Martino-
vi soboti v Šmartnem. Sejem so 
glasbeno popestrili iZvirni muzi-
kanti.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2018
12
Kultura
MEDNARODNI 24. EX TEMPORE MOZIRSKI GAJ
Likovno kolonijo zaznamovala udeležba v svetovnem merilu
Luisa Polanco, Mehika (tretja z leve spredaj): 
»Tudi mene je navdušilo okolje Gaja, v katerem smo ustvarjali. Bi-
lo je zelo meditativno, in to je nekako videti tudi v mojih slikah. Rada 
imam tako Mehiko kot Slovenijo, v kateri z možem preživim vsako leto 
nekaj mesecev. To se vidi tudi v delih, ki so nastala v Mozirskem gaju, 
v njih se prepletajo mehiški motivi s slovensko naravo.«
Odprtja delovne razstave v Slomškovi dvorani se je udeležila večina sodelujočih umetnikov 
na 24. Ex temporu Mozirski Gaj.
Projekt Študijski dnevi Ex tempore Mozirski 
gaj pod okriljem KD Jurij Mozirje uspešno živi 
že 24 let, tokrat pa se lahko pohvali z res pisa-
no mednarodno udeležbo umetnikov. Na odpr-
tju delovne razstave 22. septembra se je idejni 
vodja projekta in organizator srečanja umetni-
kov Jure Repenšek sodelujočim zahvalil, da so 
dali priložnost Mozirju in ustvarjali v navdihujo-
čem okolju Mozirskega gaja.
»Sprašujem se, kako bi naše navdušenje pre-
lil na tiste, ki te potrebe po umetnosti ne čutijo, 
zato le upam, da bomo Mozirju še naprej ime-
li kaj lepega za pokazati,« je povedal organiza-
tor. Srečanja se je udeležilo dvanajst umetnikov, 
poleg Repenška še Anka Rakun, Marjana Ver-
buč, Vlasta Arzenšek Gottstein, Vojko Gašperut 
in Vinko Železnikar. Zadnja leta se srečanj re-
dno udeležuje tudi Barbara Tedesco iz Trsta. Le-
tos sta sodelovali Maryne Zazyan iz Armenije in 
Luisa Polanco iz Mehike. Poleg njiju pa še nekaj 
svežih obrazov, Albert Mesner iz Avstrije, Maja 
Šubic iz Škofje Loke ter Pavle Ščurk iz Ljubljane. 
Dela bodo na ogled širši publiki postavljena še v 
novembru v Galeriji Mozirje.
Tekst in foto: Tatiana Golob
Maryne Zazyan, Armenija (druga z leve spredaj): 
»Najbolj me je navdušila narava. Presenetila me je tudi prijaz-
nost ljudi, ki sem jih tukaj spoznala. Mislim, da se vsa ta lepota 
Mozirskega gaja odraža tudi v mojih, tukaj nastalih delih, ki so si-
cer abstraktna, a vendar njihova barvna paleta odraža duh okolja, 
v katerem so nastala.« 
RAZSTAVA POLSTENIH IZDELKOV V SOLČAVI
Volna postala slikarski čopič, pod katerim nastane volneni 
akvarel
Na razstavljenih torbicah so bili v suhi tehniki izdelani različni motivi iz narave. 
V Centru Rinka v Solčavi so v soboto, 22. sep-
tembra, odprli razstavo polstenih izdelkov in 
slik pod naslovom Pletemo prijateljstva – cvet 
s planin. S tem dogodkom so odprli osmi Fe-
stival ovčje volne, na njem so se s svojimi deli 
predstavile članice društva Bicka. 
ZAHVALA ŽUPANJE
Razstavo je odprla županja občine Solčava 
Katarina Prelesnik, ki ni skrivala zadovoljstva 
ob pogledu na razstavljena dela. Zahvalila se 
ustvarjalkam za energijo in trud, ki ga vlaga-
jo ter z vsakoletno razstavo presenetijo z novi-
mi idejami. Obenem je izrazila upanje, da bodo 
s plodnim delom nadaljevale tudi v prihodnje. 
CVET S PLANIN
Deset ustvarjalk je na ogled postavilo torbi-
ce in slike, ki so nastale v delavci Svetlane Ty-
mofeeve. Ustvarjanje pod vodstvom Ukrajinke 
je potekalo spomladi.
O eksperimentiranju v filcu je spregovorila 
predsednica društva Vida Matk. Poudarila je, 
da so jim bile pri delu vodilo gore, ki jih obdaja-
jo. Cvet s planin, kot je naslov razstave, v prene-
senem smislu namreč ne pomeni le cvetja, tem-
več vse lepo, kar človek v planinah lahko občuti. 
Z ustvarjanjem so tako na svoj način poskrbele, 
da se ohrani življenje v gorah in lepota planin. 
PLANINSKI MOTIVI CVETJA IN ŽIVALI
Slike so izdelale v mokri in suhi tehniki. Pri 
tem so ugotovile, da lahko volna postane slikar-
ski čopič, pod katerim nastane volneni akvarel. 
Planinski motivi cvetja in živali so se bohotili tu-
di na torbicah.
Razstave so se udeležile tudi filcarke iz Švi-
ce, Ukrajine, Avstrije in Hrvaške. Te so se s svo-
jimi izdelki predstavile na modni reviji in stojni-
cah dan pozneje. 
Tekst in foto: Marija Šukalo
Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2018 13
Zgodovina in narodopisje
Iščemo stare fotografije
Iz zapisov 
Aleksandra Videčnika
»Plovska koncesija«
Jelovškove freske v Nazarjah
Mlajši rodovi lahko le v starih za-
pisih najdejo odgovor na vpraša-
nje, kako so nekoč spravljali les s 
hribovitih predelov naših obsežnih 
gozdnih površin. Šele po drugi sve-
tovni vojni so pričeli urejati gozdne 
ceste, kot jih poznamo danes, do 
skorajda slehernega zaselka. 
LES S HRIBOV PO DRČAH IN 
RIŽAH
Nekoč torej ni bilo možnosti pov-
sod uporabljati vprege za odvoz le-
sa, zato so se posluževali »drč« in 
»riž«, po katerih so spravljali okro-
gel les v dolino. To je bilo zahtev-
no in odgovorno delo in spravilo je 
zahtevalo dobro pripravo ter skrbno 
vzdrževanje za to potrebnih naprav.
VODNE POTI NAMESTO CEST
Seveda tudi po dolini niso bile 
tako razpredene ceste kot danes 
in prevoz ogromnih lesnih količin z 
vozovi bi bil predrag. Zato so raje 
uporabljali vodne poti. Če je dosti 
znano splavarjenje po Dreti in Sa-
vinji tja v Srbijo, je manj poznano 
plavljenje lesa v obliki debel (hlo-
dovina).
LISTINA IZ LETA 1903
Vemo, da je bila v Radmirju Pla-
vičarska zadruga, v katero so se 
povezovali takratni lesni trgovci, 
ki so na ta način pridobili dovolje-
nje za plavljenje. Obstaja listina iz 
leta 1903, ki ponazarja, kako je bi-
lo urejeno plavljenje. Izdana je bila 
s strani takratne politične ekspozi-
ture Mozirje (izpostava okrajnega 
glavarstva v Celju), iz naslova pa je 
razbrati, da gre za »plovsko konce-
sijo«. Z njo je bilo dovoljeno 84 la-
stnikom lesa plavljenje po Dreti in 
Savinji ter nekaterih njunih prito-
kih pod posebnimi pogoji.
PO SAVINJI DO LETUŠKEGA JEZA, 
PO DRETI DO VRBOVCA
Dovoljenje je bilo izdano na te-
melju zakona o gozdarstvu iz leta 
1852. Po Savinji so plavili od Logar-
ske doline do spodnjega letuškega 
jeza, Dreto pa so v te namene upo-
rabljali od mlina Matije Kotnika do 
njenega izliva pri Vrbovcu. Za vse 
pritoke je dovoljenje določilo pre-
dele za plavljenje.
PREDNOST SPLAVARJENJA PRED 
PLAVLJENJEM
Posebni pogoji so zahtevali »da 
se pred Špendetovim mostom od 
primera do primera zgradijo pla-
vske zgradbe/grablje za prestreza-
nje lesa«. Posebno so poudarili, da 
se splavarjenje zaradi plavljenja ne 
sme ovirati. Graščina Gornji Grad je 
imela pri tem prednost v času 15. 
marca do 20. aprila vsakega leta. Če 
so plavili izven tega časa, se je mo-
ralo »skrbništvo« posestva posa-
mič dogovoriti za dovoljenje. Veljalo 
je določilo, da so s posestva mora-
li najkasneje 24 ur pred plavljenjem 
obvestiti o tem vse obrežne občine. 
PLAVLJENJE LE OB USTREZNEM 
VODOSTAJU
Ker so plavljenje dovoljevali le 
ob ustreznem vodostaju, je morala 
uprava Gornjega Grada namestiti 
vodomere na lučkem, ljubenskem, 
nazarskem in gornjegrajskem mo-
stu. Da so zaščitili obrežja vodoto-
kov, so predpisali posebne lese-
ne brane (zalege, stolice ali koz-
le). Vse na določenih mestih. Pred 
mozirskim jezom so morali posta-
viti »odbojne grablje«, da ne bi les 
uhajal. Po vsakem plavljenju so 
morali te naprave odstraniti.
PRISTOJBINA ZA PLAVLJENJE 
OBČINI
Predpisali so tudi, da ne smejo 
uporabljati takšnih poti (drč), kjer 
bi se prod rušil v vodo. Dela so mo-
rali opraviti hitro, da so bile vod-
ne poti kmalu spet proste. Struge 
so morali očistiti skal in prodišč, 
ki bi ovirala plavljenje. Konec pla-
vljenja je bilo treba javiti v Mozirje, 
v osmih dneh pa plačati pristojbi-
no pristojni občini. Kdor bi kršil na-
vodila, mu je grozila kazen do treh 
mesecev zapora ali plačilo do tisoč 
kron globe, oblast pa je zagrozila 
tudi z odvzemom plavskih pravic.
VSAK LASTNIK LESA S SVOJIM 
ZNAKOM
Omenjeno dovoljenje obsega 
seznam upravičencev, določa ko-
ličino in obseg hlodov ter označu-
je za vsakega lastnika lesa pose-
ben znak, ki je moral biti vsekan v 
hlod. Največ prosilcev je bilo iz ob-
čine Rečica, sledijo z Ljubnega, Ko-
karij, Mozirja, Bočne, Gornjega Gra-
da in Nove Štifte. 
Avgust Stegenšek piše v svoji 
knjigi Dekanija Gornjegrajska med 
drugim tudi, da so leta 1772 povabi-
li slavnega slikarja Franca Jelovška 
iz Ljubljane, da bi poslikal loretsko 
kapelico, ki je sestavni del nazar-
ske frančiškanske cerkve. Baje je 
to delo opravil za 150 goldinarjev.
»ELEGANTNE« SLIKE MORALI 
NADOMESTITI
Stegenšek ne pozabi pristaviti, 
da so te slike hvalili kot »elegan-
tne«, in hkrati navaja, da so jih mo-
rali zaradi poškodb nadomestiti le-
ta 1886. To delo je opravil italijanski 
slikar Tomaž Frantoni, zadnjo ka-
pelično steno pa je leta 1896 posli-
kal Ivan Bradaška. Vseskozi je torej 
veljala domneva, da so Jelovško-
ve freske v celoti nadomeščene z 
manj vrednimi.
NEKAJ JELOVŠKOVE UMETNOSTI 
ŠE OHRANJENE
Ob obnovi nazarskega samosta-
na v začetku osemdesetih let prej-
šnjega stoletja so ugotovili, da je 
nekaj Jelovškove umetnosti ven-
darle še ohranjene. To je seveda 
zelo zanimivo zaradi znamenitosti 
del tega velikega slovenskega sli-
karja.
Eden od prvih tečajev za rokovanje z motorno žago na Ljubnem leta 
1964 (fotodokumentacija Savinjskih novic)
PREZAPOSLENI KAMNOSEK 
ROBBA
Druga posebnost nazarske 
cerkve je Frančiškov oltar. Če 
uporabimo spet podatke Stegen-
ška, potem je z deli na tem oltar-
ju znameniti ljubljanski kamno-
sek Robba toliko odlašal, da je 
moral delo nadaljevati drugi 
umetnik. 
Ljubljanski mestni svet je na-
mreč prav takrat pri Robbi naročil 
javni vodnjak (znamenitost pred 
starim rotovžem v Ljubljani), ki je 
imel prednost, zato Robba naroče-
nega dela v Nazarjah ni opravil do 
konca. 
Tako smo ostali brez večje-
ga dela tega svetovno znane-
ga umetnika. Robba je izdelal le 
podstavek in oltarno mizo ome-
njenega oltarja. 
Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2018
14
Kultura, Organizacije
KONCERT VOKALNEGA SESTAVA SONČNICE V SOLČAVI 
Dekleta navdušila s preprostimi ljudskimi skladbami in priredbami
Dekleta vokalnega sestava Sončnice so zapele tudi ljudsko Rasti, 
rasti rožmarin. (Foto: Bernarda Prodnik)
Prvi dan 8. Festivala ovčje vol-
ne Bicka so v Solčavi zaključili s 
koncertom v cerkvi Marije Snežne. 
Na glasbeno popotovanje je Cen-
ter Rinka povabil vokalni sestav 
Sončnice. Pevke so v cerkvi Marije 
Snežne pripravile zanimiv koncert. 
V vokalni skupini Sončnice pre-
pevajo sestri Eva in Manja Vačov-
nik, Urška Bider, Klara Papež in Pe-
tra Lamprečnik. Eva, Urška, Kla-
ra in Petra so sprva prepevale kot 
i-zborček nazarske osnovne šole. 
Pred tremi leti so se preimenova-
le v Sončnice, lani se jim je pridru-
žila še Manja. 
na sintetizator, Klara pa na orgle 
in klavir. Dekleta prepevajo tudi v 
drugih vokalnih sestavih. Ob svo-
jem desetem jubileju so v Nazarjah 
pripravile koncert z bogatim pro-
gramom. Sicer pa s svojimi glaso-
vi navdušujejo na različnih priredi-
tvah tako v domačem kraju kot po 
dolini.
Tudi v Solčavi obiskovalcev ni-
so pustile ravnodušnih. Prisluhni-
ti je bilo mogoče preprostim ljud-
skim skladbam, priredbam sve-
tovnih uspešnic in cerkvenim na-
pevom. 
Marija Šukalo
Sončnice niso le dobre voka-
listke, obvladajo tudi instrumen-
te. Urška poseže po citrah, Manja 
v roke vzame flavto, Petra zaigra 
INTERAKTIVNA DELAVNICA O POZITIVNEM RAZMIŠLJANJU 
Pozitivne misli se sprožijo s pravilnim dihanjem in prijaznostjo
V interaktivni delavnici z dr. Marto Svetina (levo) so udeleženke 
predstavile svoje izkušnje. (Foto: Marija Šukalo)
Center za družine Medgen hiša 
na Rečici ob Savinji je pripravil in-
teraktivno delavnico Zakaj je dob-
ro misliti pozitivno. Na to vprašanje 
je odgovore iskala dr. Marta Sve-
tina, predsednica društva Samo-
ozdravitev – društva za ohranitev 
in obnovitev zdravja.
S pomočjo primerov je predsta-
vila osnovni koncept delovanja 
misli in izpostavila, da pozitivne 
misili temeljijo na zaupanju, spre-
jemanju, naklonjenosti, dobrohot-
nosti, ljubezni, povezovanju. Spro-
žimo jih s pravilnim dihanjem in 
prijaznostjo, milino, ljubeznijo ter 
sočutjem. 
Udeleženci delavnice so sprego-
vorili tudi o tem, kako oni prema-
gujejo negativne misli, in ugotav-
ljali, zakaj se nam dogajajo dob-
re in slabe stvari. S predavateljico 
so iskali vzroke problemov in raz-
mišljali, kako so ti povezani z mi-
selnim svetom. Ob zaključku so s 
pomočjo meditacije poskušali naj-
ti vsak svoj način nadziranja misli, 
ki jih bo vodila v smer pozitivnega 
razmišljanja. 
Marija Šukalo
HORARNA ASTROLOGINJA BRIGITA PAVČNIK NA REČICI OB SAVINJI
Z razumevanjem astrologije do boljšega razumevanja sebe in ljudi
Brigita Pavčnik je udeležencem predavanja spregovorila o horarni 
karti, v kateri so »zapisane« posameznikove značajske lastnosti.
Center za družine Medgen hiša 
Rečica ob Savinji je gostil horar-
no astrologinjo Brigito Pavčnik iz 
Rimskih Toplic. Druženje pod nas-
lovom Kaj zvezde povedo je pripra-
vil Planet generacij iz Velenja.
Gostja je spregovorila o astro-
logij na splošno. Dejala je, da je 
to veda, v kateri zvezde – zemlje-
vid vesolja – predstavljajo naš ho-
roskop. Slednji prikazuje položa-
je planetov, astroloških hiš, aste-
roidov, zvezd in drugih nebesnih 
teles. Dotaknila se je tudi Horanr-
ne astrologije. »To je veja astrolo-
gije, kjer astrolog s pomočjo astro-
loške karte išče odgovor na točno 
zastavljeno vprašanje. Pri tem mo-
ra imeti tudi rojstne podatke ose-
be, ki ji vprašanje zastavlja.« 
Predavateljica je odgovarjala na 
vprašanja udeležencev. Ob njeni 
razlagi so se strinjali, da potem, ko 
se podaš na pot razumevanja astro-
logije, bolje razumeš sebe in ljudi v 
svoji okolici. Postaneš tudi strpnejši 
do tistih, ki jih ne razumeš.
Tekst in foto: Marija Šukalo
Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2018 15 15
Ljudje in dogodki, Informacije
Novitete v Knjižnici Mozirje
LEPOSLOVJE:
Phillips, S. E.: Zvezda večera, Patterson, J.: 
Crossova pravica (22. Primer Alexa Crossa), 
Möderndorfer, V.: Jaz sem Andrej, Kleypas, L.: 
Pomladna ljubezen, Gerritsen, T.: Jaz pa nekaj 
vem, Krušič, L.: Vrtnica v srcih, Bevk, F.: Umira-
joči bog Triglav : zgodovinska povest, Tivan, 
M.: Kronika homo sapiensa : skrajno resne 
resnične zgodbe, Menasche, D.: Davidov se-
znam, Scott, K.: Sladko osvajanje, Hoyt, E.: Srč-
ni plemič, Alderman, N.: Moč (deklina zgodba 
za 21. stoletje), Ward, J. R.: Hudičev rubež.
STROKOVNA LITERATURA: 
Bauman, Z.: Retrotopija, Katarina B.: Prak-
tični vidiki športne psihologije, Douglas, M.: 
Kako mislijo institucije, Frane E.: Košarka v 
obdobju osnovne šole, Pozno pokristjanje-
vanje slovenskega ozemlja : zbornik, Ivana 
Kobilca: Slikarija je vendar nekaj lepega, Fer-
fila, B.: Ferski otoki : skrivnostno megličaste 
prikazni sredi Atlantskega oceana, Šušteršič, 
B.: Kuhajmo domače : 101 recept z vrta in nji-
ve, Zeland, V.: Transurfing v 78 dneh : praktič-
ni tečaj transurfinga.
MLADINSKA LITERATURA: 
Korečič, J.: Gospodična Špinačka, Korečič, 
J.: Doktor Začetek, Palacio, R. J.: Charlottina 
zgodba, Geus, M.: Pleši!, Lagercrantz, R.: Mali 
črni kuža, Bedrač, D.: So že smehci k vam pris-
peli, Kraljič, H.: Moja sestra, Bačič, M.: Brin in 
ptičja hišica, Lončar, D.: Srečnolonice in nji-
hove pesmi, Chien Chow Chine, A.: Rožleta je 
strah : (kako z vajo iz sofrologije preženemo 
strah).
90 LET ŠTEFKE ŠEMLAK IZ SPODNJIH KRAŠ
»Včasih je bilo drugače, a tega ne pogrešam, ker je danes 
življenje lažje in boljše«
Zbrana druščina iz Spodnjih Kraš je prišla voščit Štefki Šemlak ob častitljivem 
90. rojstnem dnevu.
Lahko bi rekli, da so Spodnje Kraše naselje 
povezanih in dobrovoljnih ljudi. Ob okroglih ju-
bilejih domačinov in drugih slavjih se zberejo in 
ob tem pripravijo kakšno presenečenje. Tudi ob 
praznovanju 90. rojstnega dne Šemlakove ma-
me ni bilo nič drugače. Štefko Šemlak bo roža z 
napisom še kar nekaj časa spominjala na pozor-
nost sokrajanov, ki se je je seveda razveselila, v 
pogovoru kasneje pa je z nasmehom pripomni-
la, da se v 90-ih letih človeku res marsikaj zgo-
di. Pravi, da je bilo v njeni mladosti vse drugače, 
a teh časov pravzaprav ne pogreša, saj je danes 
življenje v več pogledih lažje in boljše.
IZ PRIHOVE V SPODNJE KRAŠE
Rojena je bila 22. septembra daljnega leta 
1928 na domačiji Vajd na Prihovi. Ko ji je bilo šti-
ri leta, bratu pa dve, jima je za tuberkulozo umr-
la mama. V bolečem spominu na otroštvo opi-
suje, kako je nekaj časa zanju skrbela stara ma-
ma, nato se je oče v drugo poročil. V tem zako-
nu ni bilo otrok in morda se je tudi zato njej in 
bratu Cirilu, kot pravi, kar dobro godilo. V osnov-
no šolo je hodila na Rečico ob Savinji, v letih voj-
ne je odrasla.
Kar pet let je njen bodoči mož Franc Šemlak 
hodil k njej na Prihovo, preden sta se leta 1960 
poročila. V gospodarjenje sta najprej dobila po-
lovico Šemlakove kmetije, po tastovi smrti še 
preostali del. Rodila sta se jima dva sinova Fra-
njo in Zvone, Štefkin vsakdan je bil vezan na do-
mačo kmetijo, kjer je bilo dela vedno na pretek. 
V njeno in življenje njene družine je leta 1983 
spet kruto posegla bolezen in vzela 56-letne-
ga moža Franca. Čeprav je od tega že 35 leti, so 
spomini še vedno živi.
VEČ VRST ŽITA, VOLNA IN LAN
Spomni se, da se je včasih, kjer danes prevla-
dujejo travniki, sejalo več vrst žita, današnje nji-
Šemlakova mama, ki ima danes pet vnukov 
in prav toliko pravnukov, je vesela, da je 
obkrožena z družino.
ve se ji zdijo skoraj smešno majhne. Imeli so ov-
ce, predla je volno in pletla jope ter nogavice. 
Domači pleteni izdelki so bili še toliko bolj po-
membni, saj so bile zime hujše, ogrevanje hiš je 
bilo neprimerljivo z današnjim. Predli so tudi lan 
in izdelovali prte, ki jih ima spravljene še danes.
S KOLESOM NA REČICO V CERKEV IN PO 
OSTALIH OPRAVKIH
Pravi, da so imeli pri hiši konje, uporabljali so 
jih za delo, mož je z njimi iz Rovta v dolino vo-
zil les na žago. Ničkolikokrat se je peljala s kole-
som ali šla peš na Rečico v cerkev. Pripoveduje, 
da je čas takrat tekel drugače, velikokrat se je s 
kolesom peljala tudi v Mozirje ali Gornji Grad po 
opravkih. Če je zbolela živina, je bilo potrebno na 
pot in poiskat veterinarja.
BRATI NE MORE VEČ, VČASIH POSLUŠA 
RADIO
Za branje in gledanje televizije so ji opeša-
le oči, v časopisu pregleda samo slike, včasih 
posluša radio. »90 let je kar hitro minilo, ni-
sem si mislila, da bom prišla tako daleč,« se 
nasmehne in nadaljuje, da je bilo včasih lepo, 
spet drugič so nastopili težki časi. Za svoja le-
ta je zelo dobrega spomina in bistrih misli. Naj-
več ji pomeni, da je kolikor toliko zdrava. Še-
mlakova mama, ki ima danes pet vnukov in 
prav toliko pravnukov, je vesela, da je obkro-
žena z družino, saj ji sin Zvone in njegova že-
na Joža trdno stojita ob strani pri premagova-
nju vsakodnevnih tegob.
Tekst in foto: Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2018
16
Kultura, Ljudje in dogodki
2. KSAVERJANSKI VEČER
V Radmirju je bilo veselo kot že dolgo ne
Sverjanski gadje so nastopili v oblačilih, ki jih ali so jih nosili po službeni dolžnosti.
V radmirskem kulturnem domu se je zbra-
la pisana družba glasbenikov, ki so na povabi-
lo harmonikarjev Sverjanskih gadov sooblikova-
li 2. Ksaverjanski večer. Dobre glasbe ni manjka-
lo, vse skupaj sta popestrila člana radmirskega 
kulturnega društva Štefka in Jože (Jasmina Ju-
rič in Miran Ermenc), ki sta imela nemalo šalji-
vih prigod na zalogi.
GADJE SO »ZAŽGALI«
Sverjanski gadje so v uvodnem nastopu z ob-
lačili povedali, kaj so v življenju počeli in še poč-
nejo. Med njimi so bili šofer, mesar, gozdni de-
lavec, rudar, motorist ... S tem so poželi glasen 
aplavz. Na odru so tekom večera še večkrat do-
kazali, da njihova druženja prinašajo dobre re-
zultate. Izbor skladb imajo vse bogatejši, prste 
na harmonikah pa vse hitrejše.
OD MLADIH DO OLTAJMERJEV
Njihov vodja Miha Belaj je zaigral še s harmo-
nikarskim orkestrom svojih učencev in kvarte-
tom Belaj. Za dobro vzdušje so skrbeli tudi Oltaj-
merji, Ljudske pevke Pušeljc, Duo Opala in har-
monikar Blaž Moličnik. Prireditev sta popestri-
la para folklornih plesalcev Kulturnega društva 
Bočna.
Tekst in foto: ŠMS
MARJA ČERNELIČ, AVTORICA KNJIGE DRUGO ROJSTVO 
Naključij ni, vse ima svoj pomen in namen
Marja Černelič je v knjigi spisala izpoved 
o pasteh in spoznanjih na njeni življenjski 
poti. (Foto: Marija Šukalo)
V Centru za družine Medgen hiša na Reči-
ci ob Savinji je gostovala Marja Černelič, avto-
rica knjige Drugo rojstvo in osebna svetovalka 
ljudem v stiski. Dogodek je pripravil Planet ge-
neracij. 
O ŽIVLJENJU IN NAUKIH
Gostja je spregovorila o življenju in naukih, ki 
so ji pomagali k rojstvu na duhovni ravni, saj jo 
zanimajo ljudje in njihovo zorenje. Po izobrazbi 
je magistrica poslovodenja in organizacije, tre-
nutno v okviru sociologije pripravlja doktorsko 
disertacijo na temo odnosa naše družbe do sta-
ranja in smrti.
ISKRENA IZPOVED
S holističnim pristopom, ki ga ima pri svojem 
svetovalnem delu, se je lotila tudi pisanja knji-
ge. Tako je nastala iskrena izpoved o pasteh in 
spoznanjih na njeni življenjski poti. Ta je pred-
stavljena na način, da bi lahko koristila vsake-
mu. »Naključij ni, vse ima namen in pomen, le 
naše oči tega ne vidijo,« je dejala Černeličeva. 
Marija Šukalo
MALE ŽELEZNE ZVERINE NA ŠTIRIH KOLESIH
Z »off road« vozili po dolini
Motorizirani obiskovalci Zgornje Savinjske doline so jo raziskovali s 
štirikolesniki. (Foto: Jože Miklavc)
S štirikolesniki različnih kon-
strukcij se opremljajo adrenalin-
ski vozniki za vožnje po brezpo-
tjih, nekateri za dela na kmetiji in v 
gozdarstvu, predvsem pa nekoliko 
premožnejši možje, ki jim je takšno 
vozilo izziv in vožnja sprostitev. Po-
seben model takšnih terenskih vo-
zil »off road« smo srečevali, ko so 
se razgledovali po naših planin-
skih in gorskih cestah in poteh. 
Vozniki nekega kluba iz Nemčije 
so najprej prispeli do kampa Meni-
na, od koder so nato krenili na pa-
noramske vožnje. Zagotavljali so, da 
spoštujejo omejitve in predpise ter 
uporabljajo le legalne ceste in poti, 
kjer vožnja ne povzroča škode in ne 
deluje škodljivo na naravo in divjad. 
Povedali so, da je Zgornja Savinjska 
dolina zanje velik izziv, saj ima ure-
jene in povezane gorske ceste ter 
razglede, kakršnih ni daleč okoli. 
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2018 17
Šport, Prejeli smo
GALA IGRE NA POLJSKEM
Delfinčki osvojili odlično tretje mesto
Paraplavalci Delfinčki so se uspeha na Gala igrah zelo razveselili. Gašper Glušič sedi v 
invalidskem vozičku, Urban Goltnik je drugi z desne. (Fotodokumentacija Štefke Goltnik)
Konec septembra je ekipa paraplavalcev Del-
finčki iz Plavalnega kluba Velenje skupaj s pa-
raplavalcem iz Plavalnega društva Halliwick URI 
Soča zastopala Slovenijo na 4. mednarodnih 
Halliwick Gala igrah v Krakowu na Poljskem in 
se domov vrnila z več odličnimi uvrstitvami. V 
skupnem seštevku je enajst slovenskih plaval-
cev doseglo odlično tretje mesto, za kar sta za-
služna tudi Gašper Glušič iz Lok pri Mozirju in 
Urban Goltnik iz Nazarij.
Delfinčki, ki jih trenira Katarina Praznik, so 
se uvrstili za ekipama Danske in Poljske, na 
100 paraplavalcev 
iz sedmih držav je sodelovalo na 
igrah v Krakowu.
OSNOVNA ŠOLA REČICA OB SAVINJI 
Stopili na pot odličnosti
Učenci smo bili navdušeni nad spoznanimi vsebinami. (Foto: Maša Kolšek)
Osem krogov odličnosti je projekt naše šole 
v tem šolskem letu. Namenjen je učenju osmih 
pomembnih načel in vrednot, katerih skupek 
nas lahko pripelje do osebne odličnosti. 
Skozi različne dejavnosti bomo med letom 
spoznavali razlike med življenjem pod črto in 
nad njo. Naš cilj je naučiti se čim več veščin, da 
bomo prevzeli odgovornost za to, kar delamo in 
rečemo, da prenehamo za težave kriviti zuna-
nje okoliščine in druge ljudi ter pridobimo veliko 
več nadzora nad svojim življenjem.
DELAVNICE V OKVIRU DNEVA DEJAVNOSTI
Projekt je bil 12. septembra na roditeljskem 
sestanku predstavljen staršem, na šoli pa smo 
pripravili delavnice za učence v okviru dneva 
dejavnosti v soboto, 22. septembra.
Dan smo pričeli z dvema socialnima igrama, 
in sicer Spoznaj me in Jajce. Namen obeh je bi-
la komunikacija med člani. Bistvo iger so jasna 
navodila, poslušanje in čim bolje izvesti zahte-
vano. Vse tri spretnosti so izredno potrebne za 
življenje in uspešnost.
OSEM KROGOV ODLIČNOSTI
Naučili smo se tudi kretenj, s katerimi lahko 
izrazimo vseh osem krogov odličnosti. Slednji 
so: odgovornost, predanost, fleksibilnost, govo-
ri z dobrim namenom, to je to, napake vodijo k 
uspehu, integriteta in uravnoteženost.
V nadaljevanju smo se razdelili v manjše sku-
pine, v katerih smo spoznali pomen vsakega od 
krogov. V delavnicah so nastali tudi plakati, ki 
prikazujejo osem krogov odličnosti in nas bodo 
v prostorih naše šole vsak dan opominjali na cilj 
»živeti nad črto«.
Razgiban in poučen dan je zaključila poučna 
pesem Adija Smolarja Ne se bat. Besedilo le-te 
povzema vse tisto, kar smo se ta dan učili.
Učenci smo bili navdušeni nad spoznanimi 
vsebinami. Upoštevanje načel in poskus odgo-
vornega »življenja nad črto« pa bo obogatil naš 
vsakdanjik v šoli in doma.
Hajdi Sevčnikar, Veronika Starič, 
Tobija Žuntar
igrah pa je sodelovalo skoraj 100 paraplavalcev 
iz sedmih držav. Uspeh je še toliko bolj pohva-
len, saj so se Gala iger udeležili prvič.
Gašper Glušič je na 50 metrov prosto dose-
gel 1. mesto, Žiga Jamnik 2. mesto, v štafeti 4 x 
50 m prosto so 2. mesto dosegli Anja Golčer, Ur-
ban Goltnik, Sabina Cimperc in Aljaž Vejnovič. 
V štafeti 4 x 25 m prosto so 2. mesto priplavali 
Žiga Jamnik, Amadej Kremžar, Uroš Petrovič in 
Gašper Glušič.
Gala igre imajo za paraplavalce pomembno 
značilnost. Prav vsak ima namreč možnost zma-
gati, tekmovalci plavajo tako, da počasnejši 
starta prvi, ostali za njim z zaostankom po prija-
vljenem času. V cilj naj bi zato prihajali vsi hkra-
ti. Kot je povedala trenerka Praznikova, jim je bi-
la udeležba na tovrstnem tekmovanju prav zani-
miva izkušnja.
TG
Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2018
18
Organizacije
ZGORNJESAVINJSKO MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV MOZIRJE
Odšli v neznano in osvežili znanje cestno-prometnih predpisov 
Športna sekcija društva je pripravila 
zanimive športne igre v različnih panogah. 
(Foto: Ciril M. Sem)
Udeleženci izleta so v Centru varne vožnje AMZS na Vranskem ob zanimivem predavanju 
obnovili znanje o cestno-prometnih predpisih. (Foto: Ciril M. Sem) 
Zgornjesavinjsko medobčinsko društvo inva-
lidov Mozirje je za svoje delovne člane in inva-
lide pripravilo izlet v neznano. Na pot so krenili 
v četrtek, 20. septembra, kje pa je njihov cilj, je 
vedel le predsednik Anton Gračner, zato je bi-
lo na avtobusu nemalo ugibanj in šal na račun 
popotovanja.
OBNOVILI ZNANJE O CESTNO-PROMETNIH 
PREDPISIH
A dilema je bila hitro razrešena. Njihov prvi 
postanek je bil namreč zelo blizu – v Centru var-
ne vožnje AMZS na Vranskem. Tu so ob zanimi-
vem predavanju obnovili znanje o cestno-pro-
metnih predpisih in ugotovili, da je veliko novo-
sti, ki jih morajo poznati tako vozniki kot tisti, ki 
niso šoferji.
ŠPORTNE IGRE
Pot jih je nato vodila na ribnik v Miklavž pri 
Taboru. Tu je športna sekcija društva pripravila 
zanimive športne igre v različnih panogah. Po 
športnem udejstvovanju so se udeleženci lah-
ko spočili ob dobrotah z žara in v prijetnem kle-
petu.
Po besedah organizatorja Gračnerja tovrstno 
druženje pripravijo vsako leto in ugotavljajo, da 
je za invalide to zelo dobrodošlo sproščanje. Si-
cer pa se lahko člani društva udeležujejo tudi 
kopalnih izletov in tako poskrbijo za prepotreb-
no rekreacijo. 
Marija Šukalo
LJUBNO OB SAVINJI, SMREKOVEC
Srečanje varuhov gorske narave potekalo na našem območju
Udeleženci srečanja pred ogledom Flosarske zbirke na Ljubnem ob Savinji (foto: Marija Lebar)
Vsakoletno srečanje varuhov gorske nara-
ve je potekalo v soboto, 15., in v nedeljo, 16. sep-
tembra, na Ljubnem ob Savinji in na Smrekov-
cu. Dogodek so organizirali tečajniki Komisi-
je za varstvo gorske narave pri Planinski zvezi 
Slovenije (PZS) v sodelovanju s Planinskim dru-
štvom Ljubno ob Savinji in Občino Ljubno ter 
Naravovarstveno zvezo Smrekovec. Ogledali so 
si znamenitosti, šli na pohod in čas namenili tu-
di predstavitvam seminarskih nalog ter podeli-
tvi diplom.
USPEŠNE PREDSTAVITVE SEMINARSKIH 
NALOG
Udeleženci so se v soboto zbrali pred hotelom 
Planinka na Ljubnem in si ogledali Flosarsko 
zbirko v sosednji zgradbi. Sledil je ogled Fašu-
nove hiše, nato v istih prostorih še predstavitve 
seminarskih nalog kot zaključek večmesečnega 
usposabljanja za bodoče varuhe gorske narave.
Kot je povedal načelnik komisije za varstvo 
gorske narave pri Planinski zvezi Slovenije Ma-
rijan Denša, je usposabljanje uspešno zaključi-
lo 19 kandidatov. 14 jih je naloge predstavilo tok-
rat, nadaljnjih pet kandidatov pa zagovor semi-
narske naloge še čaka. Skupaj bo zveza tako bo-
gatejša za 19 varuhov.
POHOD IN ČISTILNA AKCIJA
Zvečer so se udeleženci nastanili v Ko-
či na Smrekovcu, kjer je sledil pester program 
s predstavitvijo Geoparka Karavanke, Naravo-
varstvene zveze Smrekovec in 85-letne zgodo-
vine koče na Smrekovcu. Večer so zaključili s 
podelitvijo diplom novim varuhom.
V nedeljo je sledil pohod po Smrekovškem 
pogorju. Kot je dejal Denša, se ga je udeleži-
lo kar 60 pohodnikov. »Pridružili smo se akciji 
Očistimo Slovenijo in med pohodom pobrali kar 
sedem vreč smeti, pa ne ob sami poti, temveč 
v gozdu med grmičevjem in borovničevjem,« je 
še povedal Denša.
Marija Lebar
19 varuhov narave 
v gorah več ima po novem Planinska 
zveza Slovenije.
Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2018 19
Oglasi
O najboljših športnikih doline odločamo 
skupaj in timsko
Glede vloge članov komisije za izbor športni-
ka leta naše doline smo povprašali Tomaža Pe-
čovnika, predstavnika Občine Luče v komisiji in 
predsednika Odbojkarskega kluba KLS Ljubno.
- Kaj menite o zdaj že dvakrat preizkuše-
nem modelu izbora?
Ta velika akcija je pokazala, koliko športnikov 
živi in deluje v naši dolini. Menim, da je za na-
daljnje transparentno in uspešno delo komisije 
nujno potrebno zelo natančno določiti kriterije 
za vsako kategorijo posebej. V nasprotnem pri-
meru se bo lahko zgodilo, da bo komisija v mno-
žici najrazličnejših predlogov težko presojala. 
- Se vam zdi končno odločanje po prejetih 
glasovnicah dovolj jasno in ali v okviru vaše 
komisije delujete z občutkom, da ste opravi-
li pošteno delo?
Zagotovim lahko, da se vsi trudimo po svojih 
najboljših močeh, da bi odločali čimbolj objek-
tivno in pošteno. Vsekakor je toliko različnih 
predlogov, da se je brez zelo konkretnih krite-
rijev zelo težko odločati in še težje potem argu-
mentirano obrazložiti odločitev. 
- Uživate ugled športnega funkcionarja, 
nekdanjega aktivnega športnika in župano-
vega zaupnika. Je to za vas izziv ali breme?
Vsekakor je to poslanstvo velik izziv, saj po-
sredno odločamo tudi o delu številnih zelo 
uspešnih športnikov in ljudi. Ko je naše delo 
uspešno opravljeno in so odločitve kredibilne, 
podprte s strani javnosti, je to tudi čast, a v po-
sameznih primerih izjemoma tudi breme.
- Je to prostovoljsko poslanstvo le še do-
datni del vaših prizadevanj za podporo in 
nagrado športnikom?
Ta vloga je za člana komisije zelo odgovor-
na. Ocenjujem, da smo člani le-te iskreno pre-
dani športu in delujemo po športnih načelih in 
pošteno. Zato ob tej priložnosti vabim, da ljud-
je predlagajo kandidate za nominacije, jih argu-
mentirano predstavijo z dobrimi, preverljivimi 
rezultati ter tako tudi sami prevzamejo del po-
bud in odgovornosti do športnikov.
- Je po vašem mnenju nominacija že pri-
znanje za športnike in športne delavce ter 
kaj po vašem pomeni postati športnik leta v 
Zgornji Savinjski dolini? 
Vsekakor je nominacija za vsak podoben iz-
bor čast, predvsem pa dokaz, da širša skupnost 
opazi delo posameznika ali ekipe. Hkrati je to tu-
di spodbuda za nadaljnje delo. Da nekdo posta-
ne športnik leta, so potrebni zares vrhunski re-
zultati, kot se je pokazalo v preteklosti tudi na 
mednarodni ravni.
- Vas funkcija člana komisije za izbor in 
končne odločitve veseli in vas dela še bolj 
odgovornega?
Veseli me predvsem dejstvo, da delam z 
mladimi, aktivnimi in uspešnimi ljudmi. Že iz 
prejšnjih odgovorov izhaja, da je naše delo tran-
sparentno, odgovorno in predvsem pošteno ta-
ko do predlagateljev kot športnikov.
- Za koga boste glasovali iz vašega okolja, 
ko bodo znani predlogi in koga bi predlagali 
iz okolja občine Luče?
Tu živijo in tekmujejo posamezniki in ekipe, 
ki kontinuirano in uspešno delajo ter dosegajo 
spodbudne rezultate. To ugotavljamo že od za-
četka te velike in spodbudne akcije. Pobude in 
predloge iščemo tudi skupaj v lokalnih okoljih in 
že tod ni enostavno. 
Želim, da bi odkrili še nove športnike, ki bi s 
svojim delom in rezultati prepričali nas vse sku-
paj. Športniki si zaslužijo, da je do njih odgovor-
na tudi večinska javnost. Vsekakor bom o pre-
dlogih že kmalu tudi sam resno razmislil. 
- Hvala za pogovor in nadaljnje sodelovanje 
v komisiji za izbor športnika leta v naši dolini. 
Tekst in foto: Jože Miklavc
Lanskoletne dosežke Namiznoteniškega 
kluba Savinja Luče so glasovalci in člani 
komisije nagradili s prvim mestom med 
športnimi ekipami.
Tomaž Pečovnik je predstavnik Občine Luče v 
komisiji za izbor športnika leta in predsednik 
Odbojkarskega kluba KLS Ljubno.
Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2018
20
Šport
MOZIRJE V PRIČAKOVANJU NOGOMETNEGA SPEKTAKLA
Kdo bo koga po dobrih štirih desetletjih?
Nogometno društvo Mozirje, ki 
ga vodi Boštjan Iršič, uspešno 
nastopa v skoraj vseh starostnih 
kategorijah prvenstev v okviru Me-
dobčinske nogometne zveze Celje. 
Odlično so začeli predvsem člani, 
ki na dosedanjih šestih srečanjih 
še niso doživeli poraza. To soboto 
pa jih čaka zgornjesavinjski derbi, 
saj v goste prihaja ekipa z Ljubne-
ga ob Savinji.
Zadnjič so se Mozirjani in Lju-
benci na igrišču v Mozirju ura-
dno pomerili 3. aprila 1977. Rezul-
tat je bil neodločenih 1:1. Po neka-
terih podatkih je tekmo spremlja-
lo okoli 3.000 nogometnih navdu-
šencev iz celotne Zgornje savinj-
ske doline. 
Mozirska članska ekipa je po 
odigranih šestih kolih jesenske-
ga dela lige še neporažena. S tre-
mi zmagami in enakim številom 
neodločenih rezultatov je trenu-
tno prva na prvenstveni lestvici. 
Ljubenci, ki so letos po dolgih le-
tih ponovno formirali člansko eki-
po in takoj začeli igrati v ligi golge-
ter, so na šestih tekmah zabeležili 
zmago proti Šoštanju in še tri ne-
odločene rezultate. Z vknjiženimi 
šestimi točkami zasedajo trenutno 
sedmo mesto. 
V teh šestih kolih ustvarjena 
razlika pa pred sosedskim derbi-
jem nič ne pomeni. Oboji bodo na-
mreč igrali z veliko željo na zmago. 
Ob zagotovljeni borbeni igri bosta 
ekipi računali na bučno podporo s 
tribun, domačini pa obljubljajo, da 
bodo poskrbeli tudi za žejne in lač-
ne trebuhe.
Benjamin Kanjir
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC
V prihodnje še več vidnih dogodkov s področja smučarskih 
skokov 
S tem, ko so na skakalnici položili plastično podlago, so vzpostavljeni 
vsi pogoji za tekmovanja na visokem nivoju skozi vse leto. 
Rajko Pintar: »V našem 
klubu menimo, da smemo 
dobršen del prepoznavnosti 
Ljubnega pripisati tudi 
smučarskim skokom in našim 
prizadevanjem pri tem.«
Nedavno se je iz Züricha vrnil 
generalni sekretar Smučarsko 
skakalnega kluba Ljubno ob Savi-
nji BTC Rajko Pintar. V Švici se je 
srečal z vodilnimi iz Svetovne smu-
čarske zveze FIS-e. Pogovarjali so 
se o organizaciji skakalnih dogod-
kov, ki jih bo gostilo Ljubno v pri-
hodnjih letih. Dogovorili so termine 
za nekaj prestižnih dogodkov in za 
dodatno tekmo v svetovnem poka-
lu za smučarske skakalke.
PLASTIČNA PODLAGA ŠIRI 
MOŽNOSTI SKAKALNICE
Kot pravi Pintar, so s tem, ko so 
nedavno na skakalnici položili pla-
stično podlago, vzpostavljeni vsi 
pogoji za tekmovanja na visokem 
nivoju skozi vse leto. V Zürichu 
so bili doseženi sklepni dogovori 
o projektih, na katere so se v lju-
benskem klubu pričeli pripravljati 
že pred več kot letom dni, a je bilo 
z dokončno potrditvijo s strani FI-
S-e potrebno počakati na plastiko.
VELIKA POLETNA TEKMA
Dogovorjen je termin za tekmo v 
smučarskih skokih za ženske, ki bo 
na Ljubnem ob Savinji 3. avgusta 
2019. »To je ravno v času, ko se bo 
v okviru Flosarskega bala odvijal 
višek prireditev. Pričakujemo, da 
bodo na tekmi udeležene vse naj-
boljše svetovne skakalke in njiho-
ve ekipe. 
Organizacijsko smo tako močni, 
da se ne bojimo izziva. Vsekakor je 
ob tem velik izziv, ki smo se ga že 
lotili, zagotoviti nastanitvene zmo-
gljivosti na višku poletne sezone, 
saj pričakujemo okoli 110 tekmo-
valk in spremljevalcev,« pravi Pin-
tar in dodaja: »Samo v letošnjem 
avgustu je bilo na Ljubnem zabele-
ženih okoli 9.000 nočitev. V našem 
klubu menimo, da smemo dobršen 
del prepoznavnosti Ljubnega pri-
pisati tudi smučarskim skokom in 
našim prizadevanjem pri tem.«
MEDNARODNI KAMP ZA 
SKAKALCE IN SREČANJE 
SODNIKOV
Da se je Ljubno tudi v mednaro-
dnem merilu že pred časom uve-
ljavilo kot močno središče smučar-
skih skokov, pričajo začeti pogovo-
ri, da bi na Ljubnem v septembru 
110 tekmovalk 
in spremljevalcev pričakujejo 
na tekmo v smučarskih skokih 
za ženske, ki bo na Ljubnem ob 
Savinji 3. avgusta 2019, v času 
Flosarskega bala.
leta 2019 organizirali vsakoletno 
srečanje predsednikov nacional-
nih sodniških skakalnih organiza-
cij v svetovnem merilu. Letos se je 
tako srečanje odvijalo v Benetkah. 
Stroške nosijo organizacije udele-
žencev, zato je izvedba dogodka 
zanimiva tudi s finančnega vidika. 
Na srečanju v Švici se je Pintar 
pogovarjal še o organizaciji pole-
tnega mednarodnega kampa za 
mlade smučarske skakalke in ska-
kalce v starosti od 12 do 14 let, ki 
naj bi potekal v juliju 2019. 
KAR TRI TEKME ZA SVETOVNI 
POKAL
Tradicionalno tekmovanje sve-
tovnega pokala za smučarske ska-
kalke se bo na Ljubnem ob Savinji 
odvijalo od 8. do 10. februarja 2019. 
Novost sezone v ženskih tekmah 
bo ekipna tekma, torej bodo delov-
ni ljubenski smučarski organiza-
torji pripravili kar tri tekme. 
V petek, 8. februarja, bo posa-
mično tekmovanje. Sobota, 9. fe-
bruarja, bo namenjena ekipni tek-
mi, v nedeljo pa se bodo tekmoval-
ke ponovno pomerile posamično. 
Znani so tudi že datumi tekem 
za svetovni pokal v smučarskih 
skokih za ženske v letu 2020. Tri 
tekme se bodo odvijale v času od 
7 . do 9. februarja 2020.
Tekst in foto: Marija Lebar
Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2018 21
Šport, Oglasi, Čestitke
ROKOMETNI KLUB NAZARJE 
Z novim vodstvom gradijo nove 
temelje kluba 
Treningi rokometnega kluba potekajo v Športni dvorani Nazarje. 
(Fotodokumentacija kluba)
Konec avgusta je predsednik 
Rokometnega kluba Nazarje Aleš 
Pikl podal svojo odstopno izjavo. 
V sredo, 26. septembra, so se čla-
ni kluba zbrali na izredni skupščini, 
na kateri so izvolili novo vodstvo. 
Za predsednika je bil izvoljen Sašo 
Kronovšek, ostalo vodstvo pa ses-
tavljajo starši rokometašev mlajših 
starostnih kategorij.
S tem RK Nazarje spreminja svo-
je cilje in vizije za prihodnost delo-
vanja. Klub bo strmel k omogoča-
nju razvoja mlajših starostnih ka-
tegorij ter ustvarjanju nove podlage 
za graditev temeljev dobrega, moč-
nega rokometnega kluba. Skleni-
li so, da bodo povabili k vpisu dekli-
ce vseh starosti, da se jim pridružijo. 
RK
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Na začetku sezone trikrat z Zagorjani
Začela se je nova košarkarska 
sezona. Članska ekipa Nazarij je v 
soboto odigrala že drugo uradno 
tekmo v sezoni 2018/2019. V pone-
deljek je bila na sporedu povrat-
na tekma 1. kroga pokala Spar, v 
kateri so Nazarčani gostili moštvo 
Zagorja in ga prepričljivo ugnali z 
99:79.
Prvo tekmo 1. kroga pokalnega 
tekmovanja sta tekmeca odigra-
la v Zagorju ob Savi 2. oktobra. Na 
tem obračunu sta bila izenačena 
do druge četrtine, v kateri je sledil 
padec v igri nazarskih košarkarjev. 
S tem se kljub vsem naporom niso 
mogli izogniti minimalnemu pora-
zu (88:87).
ŠTELA JE LE ZMAGA
Na povratni tekmi v Nazarjah ni 
bilo mesta za kalkulacije. Željo po 
zmagi so domači košarkarji kaza-
li od samega začetka tekme, saj 
so zaigrali agresivno, hitro in v vi-
sokem ritmu, tekmeci pa jim niso 
mogli slediti. 
Kljub otipljivi prednosti v prvem 
delu navijači niso mogli biti pov-
sem prepričani v domačo zmago. V 
tretji četrtini so Zagorjani izkoristili 
nervozo v domači vrsti in pred zad-
njo četrtino znižali svoj zaostanek 
na le osem točk.
V odločilnih trenutkih so Nazarča-
ni strnili vrste in zanesljivo povečali 
razliko, kar je trener Miha Čmer iz-
Ob koncu tekme so priložnost za igro dobili igralci iz mlajših selekcij 
nazarskega kluba in na ta način pridobili prepotrebne izkušnje v 
članski konkurenci. (Foto: Roman Mežnar)
koristil in v sami končnici tekme dal 
priložnost za igro igralcem iz mlajših 
selekcij kluba, ki trkajo na vrata član-
ske. Kljub mladosti so znali ohraniti 
prednost za končnih 99:79.
NASLEDNJA TEKMA ŽE V SOBOTO
S tem se je nazarska ekipa uvr-
stila v 2. krog pokala Spar, v ka-
terem se bo pomerila s prav tako 
tretjeligašem Ljubljano. Pred tem 
jih čaka še tretji obračun z Zagor-
jem, ki bo že jutri zvečer v nazar-
ski športni dvorani. Tokrat bo šlo 
za prvo tekmo v 3. košarkarski li-
gi, skupini vzhod.
Roman Mežnar
Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2018
22
Kronika, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	 POŽAR	POVZROČIL	VEČJO	MATERIALNO	ŠKODO
Nazarje: 3. oktobra ob 0.57 je na Zadrečki cesti v Nazarjah 
v lesno predelovalnem obratu zagorelo v sistemu za proizvo-
dnjo peletov. Posredovali so gasilci PGD Nazarje, Mozirje, Gori-
ca ob Dreti in Šmartno ob Dreti, ki so požar omejili in pogasili. 
Ogled kraja je opravila ogledna skupina sektorja kriminalistič-
ne policije Celje. Nastala je večja materialna škoda. Tuja krivda 
je bila izključena.
•	 OBČAN	PADEL	Z	DREVESA
Lepa Njiva: 3. oktobra ob 14.09 je v Lepi Njivi z drevesa pa-
del krajan. Zgornjesavinjski reševalci nujne medicinske pomoči 
so poškodovanega oskrbeli do prihoda dežurne ekipe helikop-
terske nujne medicinske pomoči z Brnika. Helikopter Slovenske 
vojske je poškodovanca prepeljal v UKC Ljubljana. Gasilci PGD 
Mozirje so zavarovali kraj pristanka helikopterja.
RIBIŠKA KATASTROFA V POTOKU KRUMPAH
Donavske potočne postrvi posega niso preživele
Mesto zabetoniranega zajetja, kjer je vidno, da preko desk gre le še 
kaka kapljica vode.
Konec septembra so bili lju-
benski ribiči obveščeni, da je po-
tok Krumpah presahnil, domnevno 
zaradi sanacije zajetja male hidro-
elektrarne v njegovem zgornjem 
delu, kjer je storilec zabetoniral 
odvzemno mesto in preprečil tak 
pretok vode, ki bi zagotavljal eko-
loško sprejemljiv pretok za preži-
vetje rib in ostalih vodnih organiz-
mov. Na kraj dogodka sta nemudo-
ma odšla ribiška čuvaja, ki sta lah-
ko le potrdila opisano stanje in si-
tuacijo fotografirala. V potoku Kru-
mpah je dotlej živela populacija 
zaščitene donavske postrvi.
PRESUŠITEV VODOTOKA
Zaradi skorajda popolne presu-
šitve in domnevno tudi vnosa ce-
mentnega mleka v preostanek vo-
de v vodotoku na tem odseku ni-
so več zaznali rib ali rakov. Prijave 
zoper storilca je ljubenska ribiška 
družina poslala na pristojne insti-
tucije, inšpektorate, zavode in di-
rekcije.
100 primerkov 
donavske potočne postrvi 
je po ocenah ribičev živelo 
v potoku Krumpah pred 
uničenjem njihovega 
življenjskega prostora. 
POPULACIJA SE NE BO OBNOVILA
Ribiška družina o posegih na 
strugi potoka Krumpah, kljub te-
mu da izvajalca to obvezuje zako-
nodaja, ni bila obveščena. Sklepa-
jo, da se je poseg zgodil že v sep-
tembru ali celo avgustu, je povedal 
predsednik družine Gregor Križ-
nik. S predstavnico Zavoda za ri-
bištvo Slovenije in z izlovno ekipo 
so izvedli kontrolni izlov in v celot-
nem odseku našli samo tri primer-
ke potočne postrvi, kar pomeni, da 
se populacija ne bo mogla več ob-
novila. Skupaj s strokovnjaki iz bi-
otehniške fakultete in zavoda bo-
do poskusili izvesti ukrepe, ki bi 
morda lahko dali vsaj kanček upa-
nja za preživetje te populacije, ven-
dar dosedanje ugotovitve ne kaže-
jo na uspeh.
IZGUBILI STO PRIMERKOV 
POSTRVI
Populacija donavske potoč-
ne postrvi je v preteklih desetle-
tjih postala ogrožena zaradi krče-
nja njenega življenjskega prosto-
ra. V Krumpahu je po ocenah ribi-
čev štela okrog sto primerkov. »Na 
odkrito populacijo, ki je bila ena 
od treh v našem ribiškem okolišu, 
smo bili izjemno ponosni in skupaj 
z biologi iz biotehniške fakultete 
ter zavoda za ribištvo smo snova-
li pilotni projekt upravljanja s čis-
to domorodno potočno postrvjo, ki 
bi bil izjemnega pomena na celot-
nem območju Slovenije,« je pove-
dal Križnik.
REDNO OPOZARJAJO NA TEŽAVE
»Ljubenski ribiči pristojne služ-
be že vrsto let opozarjamo na te-
žave, ki jih povzročajo male hidro-
elektrarne v porečju rečice Ljubni-
ce, katere pritok je tudi potok Kru-
mpah, in nespoštovanje določil iz 
vodnih pravic oziroma koncesij za 
posebno rabo vode, ki nosilcem 
nalagajo zagotavljanje določene-
ga ekološkega minimuma in v pri-
meru, ko le-ta ni določen, ohranja-
nje ugodnega ekološkega stanja. 
Praviloma velika večina lastni-
kov tovrstnih objektov za rabo vo-
de le-tega ne zagotavlja, ampak v 
sušnem času celo dodatno zasilno 
preusmeri vso vodo v svoje objek-
te, medtem ko struge potokov sko-
rajda presahnejo, vodne živali pa 
so prepuščene milosti in nemilos-
ti različnih plenilcev, suši ali pozi-
mi zmrzali. V omenjenem prime-
ru je zadeva celo bolj kočljiva, saj 
gre za objekt in poseg v območju 
Smrekovškega pogorja, ki je na-
ravna vrednota državnega pome-
na,« je opozoril Križnik.
ŠMS, fotodokumentacija 
Ribiške družine Ljubno ob Savinji
Primerki gensko čiste donavske 
potočne postrvi
Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2018 23
Zahvale, Oglasi
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
Skromno tiho si živela,
za nas si delala in trpela,
srce ljubeče zdaj v grobu spi,
nam v spomin na tebe
solzijo se oči. 
ZAHVALA
ob izgubi drage mame
Mire HANŽEKOVIČ
14. 9. 1925 - 6. 10. 2018
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znan-
cem za darovane sveče, svete maše, izrečena sožalja in molitve.
Vsi njeni
Vse odhaja kakor reka,
le spomini spremljajo človeka.
V SPOMIN
na našega dragega ata 
Janeza RIHTERJA
7. oktobra je minilo leto dni,
od kar se je poslovil od nas. 
Zahvaljujemo se vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi domači
Srce tvoje je zastalo,
zvon slovo ti je zapel,
misel nate je ostala,
spomin za vedno bo živel.
ZAHVALA
Ferdinand KORPNIK
19. 9. 1937 - 5. 10. 2018
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga z nami pospremili na zadnjo pot.
Hvala vsem, za vsa izrečena sožalja, darovane sveče in svete maše. 
Hvala za podporo, bodisi duhovno ali zdravniško, da so bili 
njegovi zadnji dnevi lažji.
Še enkrat tisočkrat hvala vsem!
Žalujoči vsi njegovi
V SPOMIN
Jožetu ŠTIGLICU
1949 - 2018
Upokojenemu direktorju 
Občinske uprave Občine Nazarje
Župan, Občinski svet in 
Občinska uprava Občine Nazarje
Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2018
24
Za razvedrilo
ČESTITKE IN PRIVOŠČILO Z MEHURČKI
Medtem ko je vzdušje v državi glede gospodarstva, zapravljanja 
financ, bega mladih možganov v tuje loge pogostokrat omenjano 
kot malodušje in občasno že kar kot obup, se vsemu navkljub okrog 
nas dogaja napredek, gospodarska rast, inovativnost in razvoj, za-
poslovanje je v porastu. Ob dosežkih družbe Mega M, ki se je pred 
kratkim selila v nov poslovni ambient MegaTel sredi Velenja, so se 
veselili tudi direktor premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob (v 
sredini), podžupan MOV Peter Dermol (desno) in direktor Savinj-
sko-šaleške gospodarske zbornice mag. Franci Kotnik. Uspehu so 
privoščljivo nazdravili z mehurčki dobre penine. 
ZAMENJANE VLOGE 
Ivan Cajner, član upravnega odbora Strojnega krožka Zgornje 
Savinjske doline na nedavnem demo dogodku v Mozirju: »Le pazi, 
Mojca, da ne zgrešiš in udariš po meni!«
Mojca Žlebnik, prav tako članica upravnega odbora in v 
prejšnjem mandatu predsednica strojnega krožka: »Ivan, n'č bat, tu-
di ženske obvladamo kladivo in zabijanje.«
NAJBOLJ REDNA »KUPCA« NA SEJMU
Ciganka Urša (Lara Vošnjak) na Lenartovem sejmu: »Dragi moj, 
danes me vozi od stojnice do stojnice, da si ogledam stvari, ki mi 
jih boš kupil.«
Cigan Pavel (Filip Pfeifer): »Kaj bi ti kupoval, saj si znana po tem, 
da znaš izmaknit dobrine v trenutku, ko gledaš prodajalca v oči. Če 
boš tako nadaljevala, bo tvoje krilo premajhno za vse, kar lahko »ku-
piš« na sejmu.«
(Foto: JM)
(Foto: ML)
(Foto: MŠ)
Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2018 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 42. številki SN
2018
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21.
Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 
7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31.
Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, 
sobota od 7 . do 8.30 ure.
Dežurne	službe
VETERINARSKO DEŽURSTVO
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobo-
tah in nedeljah od 7 . ure (sobota) do 7 . ure (ponedeljek), enako velja tudi za dr-
žavne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva  so možni tudi 
zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se 
nato napoti dežurni elektromonter na teren. 
(03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7 . do 15. ure
(03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950.
Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2018
26
Petek,
12. oktober
ob 15.30. Športni park Mozirje
Nogometna tekma ND Mozirje : NK Celje (st. dečki)
ob 16.00. Dom na Smrekovcu
Problemska konferenca NZ Smrekovec 2018
ob 16.30. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje : Petrol Olimpija B 
(pionirji)
ob 17 .00. Gasilski dom Mozirje
Predavanje Srce ožilje in sladkorni bolnik
ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Predavanje Kaj je to meditacija in zakaj se toliko 
govori o njej?
ob 19.00. Kulturni dom Bočna
Dan odprtih vrat - Zapoj in zapleši z nami
ob 20.00. Kulturni dom Mozirje
Monokomedija Profesor Kuzman mlajši
Sobota,
13. oktober
ob 10.00. Smučarsko skakalni center Ljubno ob Savinji
Otvoritev plastificirane skakalnice HS-94
ob 11.00. Smučarsko skakalni center Ljubno ob Savinji
DP v smučarskih skokih za mladince do 20 let
ob 12.45. Smučarsko skakalni center Ljubno ob Savinji
Proslava ob 65-letnici skokov na Ljubnem, 45-letnici 
SSK Ljubno in 25-letnici pokroviteljstva BTC d.d.
ob 13.00. Smučarsko skakalni center Ljubno ob Savinji
DP v smučarskih skokih za mladince do 20 let ekipno
ob 15.30. Športni park Mozirje
Nogometna tekma ND Mozirje : NK Ljubno ob 
Savinji (člani)
ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Večer za ljubiteljsko petje
ob 19.00. Dom kulture Nazarje
Slovensko dalmatinski večer
ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad
Gledališka komedija Županova Micka
ob 19.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje : Zagorje (člani)
ob 19.30. Dom kulture Nazarje
Koncert flavtistke Adriane Ferreira
Nedelja,
14. oktober
ob 9.00. Galerija Štekl Gornji Grad
Jesenska razstava gob
ob 10.00. Športni park Mozirje
Nogometna tekma ND Mozirje : NK Celje B (ml. 
dečki)
Torek,
16. oktober
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka 
ob 17 .00. Knjižnica Solčava
Ura pravljic: Gospa Jesen
Sreda,
17 . oktober
ob 17 .00. Knjižnica Ljubno ob Savinji
Ura pravljic: Gospa Jesen
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
Četrtek,
18. oktober
ob 17 .00. Knjižnica Mozirje
Ura pravljic: Noč za navihane
ob 18.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Predavanje Pametno podeželje in izobraževanje
ob 20.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Meditirajmo skupaj
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi 
vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. 
Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	
TOTAL	TV	paketov!		gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. 
◊	 ŠIVILJSTVO	ŽANA	
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravi-
la (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. 
Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje.
ŽIVALI – PRODAM
Prodamo prašiče, težke od 100 do 
160 kg; gsm 031/832-520.
Prašiče, najboljše mesne pasme, 
za dopitanje na večjo težo, Fišar, 
Tabor; gsm 041/619-372.
Prodam dva bika, težka 150 in 250 
kg; gsm 031/855-186.
Telico simentalko, brejo 8,5 mese-
cev, pašno, prodam; gsm 041/332-
898.
Prodam bikca križanca, starega 10 
dni; gsm 070/53-75-88.
Prodam telico simentalko, staro 2 
leti, ter telico ciko, staro 20 mese-
cev; gsm 051/335-751.
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-
tanje in teličke, bikce nad 100 kg; 
gsm 031/533-745.
Kupimo telice in krave za zakol ali 
za dopitanje; gsm 031/832-520.
DRUGO – KUPIM
Traktor in ostalo kmetijsko meha-
nizacijo kupim; gsm 041/259-810.
Kupim vse tomos mopede za nor-
malno ceno razen avtomatikov; 
gsm 068/692-652.
DRUGO – PRODAM
Prodamo otroško kolo schwinn ti-
gress 12 col, modre barve. Cena 30 
eur; gsm 051/357-753.
Prodam lupinico cybex vijolične 
barve + isofix nastavek, zelo kva-
litetna in lepo ohranjena. Cena 90 
eur; gsm 051/357-753.
Prodam jabolka za ozimnico in 
prešanje; gsm 031/567-361.
Dve postelji s predalom in omaro, 
narejeno po naročilu, novo, pro-
dam; gsm 041/265-511.
Prodamo kivi, nič šprican; gsm 
031/276-371.
Prodam bukova, metrska drva, 
možnost razreza in dostave; gsm 
041/780-214.
Prodamo deske za ostrešje (100-
150 m2) in nekaj strešnih lat ter 
moralov; gsm 031/229-154.
Prodam dvobrazdni plug, 12 col; 
gsm 031/295-331.
Hrastov sod, 620 litrov, prodam; 
gsm 041/650-151.
Prodam gabrove in bukove hlo-
de za drva, silažne bale in stoja-
lo za obrezovanje parkljev; gsm 
031/689-841.
Prodam paletne vilice. Pritočkov-
ni priklop. Možna izvedba; gsm 
040/809-530.
DRUGO – IŠČEM
Iščem material za nasutje (zemlja 
in podobno), okolica Mozirja; gsm 
031/229-154.
Iščemo pomoč za nego na domu; 
gsm 031/353-607 in 070/788-025.
DRUGO – PODARIM
Podarim dobro ohranjen otro-
ški avtosedež od 9-36 kg; gsm 
031/316-823.
NEPREMIČNINE
Zemljišče za vrt, njivico ob Trnavi 
oddam; gsm 041/650-151.
Prodam opremljeno garsonjero na 
Ljubnem ob Savinji za 26.000 eur; 
gsm 070/777- 281.
Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2018 27
Oglasi
Ljudje in dogodki, Oglasi