222 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
na{la v vpisanih pogodbah. K vsakemu latinskemu pojmu je namre~ dodan slovenski prevod. To bi bila
lahko podlaga, da bi s~asoma tudi pri nas izdelali strokovni slovar srednjeve{ke latin{~ine, podobno,
kot ga imajo Hrvati.
V drugi knjigi izdaje piranskih notarskih knjig je Darja Miheli~ objavila nekaj faksimilov. Mislim,
da bi bilo smotrno, ~e bi tudi v tretji knjigi ali v naslednjih izdajah objavila nekaj strani faksimilov, ki bi
v marsi~em pojasnili njena izvajanja v uvodnih poglavjih pa tudi neposredno predstavili vsebino im-
breviatur.
Izdajanje najstarej{ih notarskih knjig Piranskega arhiva predstavlja izredno bogato podlago za
preu~evanje zgodovine Pirana, pa tudi za zgodovino {ir{ega zaledja in {e posebej za zgodovino sloven-
ske Istre. Objavljeno arhivsko gradivo pa ne bo slu‘ilo samo zgodovinarjem, ampak tudi drugim znan-
stvenim strokam (jezikoslovje, pravo). V notarskih vpisih se namre~ odra‘a takratni vsakdan.
I g n a c i j  Vo j e
Slovenija na voja{kem zemljevidu 1763–1787. Josephinische Landesaufnahme 1763–1787 für
das Gebiet des Republik Slowenien. 6. zvezek. Ur. V i n c e n c  R a j { p, Ljubljana : ZRC SAZU,
Arhiv Republike Slovenije, 2000. 385 strani.
Slovenija na voja{kem zemljevidu 1763–1787. Josephinische Landesaufnahme 1763–1787 für
das Gebiet des Republik Slowenien. 7. zvezek. Ur. V i n c e n c  R a j { p, Ljubljana : ZRC SAZU,
Arhiv Republike Slovenije, 2001. 131 strani.
Projekt, ki si ga je zamislil urednik Vincenc Raj{p je v celoti izpolnjen. Kot je pri predstavitvi 1.
zvezka leta 1995 napovedal, da bo vsako leto iz{el en zvezek, 7. torej ~ez sedem let, je naposled
uresni~eno. V to delo je vtkano ogromno naporov, prepri~evanj in trdega dela urednika in sodelavcev
arhivarjev, da je projekt brez zamude dokon~an. Dragocena publikacija o prostorski predstavitvi Slove-
nije izpred 200 let je plod sodelovanja ZRC SAZU in Arhiva Republike Slovenije ter podprto s {tevilni-
mi sponzorji. Verjetno se {e premalo zavedamo, kako dragoceno gradivo je sedaj dostopno naj{ir{emu
krogu raziskovalcev.
Z uspe{nim zaklju~kom projekta smo dobili natan~no izrisano – kartografsko upodobljeno in tek-
stovno opisano Slovenijo z druge polovice 18. stoletja. Ker gre za pionirsko delo, nam te karte in opisi
za posamezne sekcije, na katere je bila razdeljena Slovenija, ohranjajo marsikatero podrobnost na tere-
nu, ki nam jih drugi pisni viri ne morejo ponazoriti. Ena od nalog zgodovinarjev in raziskovalcev bo,
podrobneje prou~iti toponime in predvsem ledinska imena, saj gre za prvi tovrstni topografski opis
slovenskega ozemlja. K prou~evanju tega gradiva bodo pritegnjeni tudi drugi strokovnjaki s podro~ja
prostorskega planiranja, gozdarstva (sestava avtohtonega gozda) ekologije, prava (razni pojmi), cerkve-
ne ureditve, umetnostne zgodovine (objekti grajeni iz trdnega materiala: gradovi, cerkve, javni uradi),
obramboslovja (strate{ke to~ke, obrambne pozicije). Strokovnjakom iz Slovenije je prvim uspelo izdati
to dragoceno gradivo iz zbirk Vojnega arhiva na Dunaju v faksimilirani in pisni izdaji, za kar zaslu‘ijo
izjemno priznanje.
Koncept 6. in 7. knjige je podoben, kot ga sre~amo v prej{njih petih zvezkih (recenzije so objav-
ljene v Z^, I. zv. letnik 50/3, 1996, str.457–459, II. zv; 51/2, 1997, str. 287–288; III. zv. 52/2, 1998, str.
292–296; IV. zv., 52/4, 1998, str. 616–618; V. zv., 54/3, 2000, str. 472–474). Spremno besedo je prispe-
val Feliks J. Bister, ki jo je v 7. zvezku raz{iril z razmi{ljanjem ob zaklju~ku projekta. O jo‘efinskem
voja{kem zemljevidu, njegovem nastajanju in izvedbi je obse‘en ~lanek napisal eden od zaslu‘nih
avstrijskih sodelavcev Erich Hilbrand, ki je tekst prilagajal vsebini posameznega zvezka. Pojasnila k
vsebini 6. i. 7. zvezka pa je podal glavni organizator projekta in urednik Vincenc Raj{p.
V vsebinski predstavitvi 6. in 7. knjige bom sku{al opozoriti na nekatere posebnosti in zna~ilnosti
dolo~enega podro~ja na katerega naletimo v opisih. Karte (zemljevidi) namre~ dopolnjujejo pisni del
Jo‘efionskih merjenj, saj natan~neje predstavljajo tiste pojave na terenu, ki jih pisno ni bilo mogo~e
dovolj nazorno prikazati.
223ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
6. knjiga obsega 20 sekcij, ki pokrivajo obmo~je Dravske doline od Labota (Lavamünd) do Maribo-
ra ter vzhodni del nekdanje Spodnje [tajerske (Ljutomer, Ormo‘). Sega tudi na mejna podro~ja dana{nje
Avstrije.
Opisi velikega dela [tajerske so zelo bogati raznovrstnih podatkov, zato bom sku{al opozoriti na
nekatere najbolj zna~ilne. Zajetih je nekaj krajev in mest na [tajerskem, ki so jim popisovalci namenili
posebno pozornost, saj so predstavljali z voja{kega stali{~a pomembne strate{ke to~ke. Posebej so
ozna~evali trge in mesta. Na{tejemo 5 mest in 13 trgov. Poseljenost je izredno visoka, saj je zajetih
skoraj 700 vasi in krajev. V trgih in mestih so navedene ‘upne cerkve, ‘upni{~a, podru‘nice, samostani,
javne zgradbe (rotov‘, mitnice, tridesetinski in solni uradi), trdne, zidane me{~anske hi{e, ter posebej
izpostavljeni gradovi in dvorci. Gradovi in samostani v mestih so bili za vojsko pomembni objekti, v
katerih bi v primeru potrebe lahko nastanili dolo~ene kontingente vojske. Pri opisu mesta Ptuja je
zanimiva voja{ka usposobljenost dveh samostanov dominikanskega in minoritskega. Oba sta ~etvero-
kotno trdno grajena z obokanimi hodniki, kamor je mo~ veliko shraniti (verjetno je mi{ljen proviant).
Izven trga Radlje je omenjen prostoren nekdanji nunski samostan obdan z obzidjem, ki lahko sprejme
eno kompanijo, medtem ko minoritski samostan in grad lahko sprejmeta eno divizijo. Glede u~inkovite
obrambe je zanimiva ugotovitev glede polo‘aja kraja in gradu Cmurek. Nekateri trgi oz. mesta so v
preteklosti opravljali pomembne strate{ke to~ke v obrambi pred tur{kimi vpadi in bili vpeti v obrambno
verigo Vojne krajine. Za mesto Gornja Radgona je zapisano, da je bila neko~ trdnjava, obdana z utrdba-
mi in okopi ter suhim jarkom, name{~enih po pravilih vojne gradbene vede, ki so {e v precej dobrem
stanju. Tudi za mesto Ormo‘ je podarjeno, da je bila tu nekdaj trdnjava, na katero spominjajo ostanki
zidov in jarkov okoli tega malega mesta. Jarki so zamo~virjeni. V ~asu popisa je bilo {e zelo dobro
utrjeno mesto Slovenska Bistrica. Kraj je v celoti zidan, grad v mestu je trden z vodnim kanalom, kar
prepre~uje vdor sovra‘nika. Ob mestnih vratih sta minoritski samostan in cerkev, ki sta zelo primerna
za obrambo. Nasprotno pa sta Maribor in Ptuj v ~asu popisa obrambno zelo {ibka. V Mariboru je bilo
obzidje slabo, skozenj je mogo~e razen pri treh mestnih vratih priti {e na ve~ mestih. Tudi za Ptuj je
re~eno, da je mestno obzidje slabo, ve~inoma podrto in zazidano s hi{ami, vrata pa mo~no zdelana.
Seveda nam ti podrobni opisi dajejo zelo nazorno sliko o ohranjenosti srednjeve{ke podobe na{ih mest.
Opisi gradov, gledano bolj z obrambnega stali{~a. so predstavljeni tudi izven mest v posameznih krajih.
Za Dornavski grad je re~eno, da je prostoren, trden in lepo grajen, vendar bolj za okras, ne pa za
obrambo. Tudi grad Turni{~e pri Pobre‘ju je namenjen le zabavi in ni grajen v obrambne namene.
Zanimiva je pripomba pri Hajdini. Tam je za taborjenje namenjen poseben prostor, na katerem stoji za
te potrebe 16 dobrih, zidanih vodnjakov. Med obrambne objekte popisovalci {tejejo tudi ostanke starih
okopov, ki so bili narejeni v ~asu vojne s kruci (kruci so ogrski najemniki, ki so nosili na obleki pripet
kri‘. V opisu je mi{ljen upor od 1703 do 1711 pod vodstvom F. Rákóczyja II.) in segajo od @etincev
vzdol‘ mejnega jarka do Mure. Za kastelologe so tak{ni popisi enkratno primerjalno gradivo.
[tajerska je bila v 18. stoletju tranzitna de‘ela, zato nas ne sme ~uditi, da je bila posejana z nekate-
rimi uradnimi ustanovami, ki so bile povezane s trgovino. Na prvem mestu so mitnice, ki jih najdemo v
Muti, Ernov‘u in Weitersfeldu in tridesetinski uradi v krajih ob meji s Hrva{ko (Ormo‘, Ver‘ej, Vrho-
vec, Sredi{~e ob Dravi). Solni uradi so bili v Ernov‘u, Ljutomeru in Ormo‘u, skladi{~e soli pa v Ver‘eju.
Gostilne in kr~me najdemo v ve~jih mestih in trgih, pa tudi v ve~jih krajih ob pomembnej{ih cestah.
Kr~me so bile ve~inoma zidane, le nekatere so bile lesene. Od javnih objektov naj omenim {e {pital v
Arne‘u, vodarno v kraju Landscha, po{to v Vrhovcu. V mnogih krajih na [tajerskem so omenjene {ole,
ki so ve~inoma zidane (Jareninski Dol, Lenart v Slovenskih Goricah, Hrastje, Ljutomer) ali lesene
(Kapelski vrh, Jakobski Dol). Zakaj je prav na tem predelu [tajerske koncentracija {ol nam popisovalci
ne poro~ajo. Ker stojijo omenjene {ole vedno poleg ‘upni{~, je morala k raz{irjenosti {ol prispevati
Cerkev.
V ~asu popisa je bilo na [tajerskem veliko gospodarskih obratov ali objektov. Mlini in ‘age se
omenjajo skoraj na vseh rekah in potokih, kjer so bili ugodni pogoji za to dejavnost. Veliko mlinov je
bilo trdno grajenih, so bili pa tudi leseni. Omenjeno je, da so na potoku Lobnica pri Ru{ah stoje~i mlini
oziroma ‘age zbite iz desk. Poleg stoje~ih mlinov na potoku Bistrica pri Ru{ah so tudi stope, majhne,
lesene stavbe. Irharna je v Drobtincih, opekarna v Ko{akih pri Mariboru, gla‘ute pa na Pohorju okrog
Areha. Na Pohorju na Mali Kopi nasproti cerkve sv. Antona je omenjen rudnik ‘elezove rude, pralnica
rude je v Radlju, fu‘ine v Ravnah, kova~ija pa v Maj{perku. V Ljutomerskem hribovju v hribu Strmec
224 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
je ozna~en rudnik kamene soli, ki pa je, kot je zapisano v poro~ilu, zazidan in se ne uporablja. Toplice
so ‘e takrat delovale v Radencih.
Zelo nazorno je opisana poseljenost vzhodne [tajerske in poudarjene zna~ilnosti pokrajine. Pred-
vsem so opisane vinske gorice (Haloze, Slovenske Gorice, okolica Maribora), za katere je re~eno, da so
sem ter tja vzdol‘ slemen raztresene vini~arske hi{e, gorni{ke hi{e, zidanice in kleti, ki so deloma
naseljene, ve~inoma pa nenaseljene. Tak{ni predeli se ne {tejejo za vasi. Ozna~ena je tudi socialna
struktura prebivalstva na teh podro~jih. Prebivalci tega obmo~ja so ozna~eni kot kaj‘arji in vini~arji,
njihove hi{e pa pripadajo lastnikom vinogradov. Pri kraju Ledumerje je zabele‘eno ustno izro~ilo o
poseljenosti. Pri tej vasi v bli‘njem gozdu je veliko gri~ev, ki so, po pripovedovanju, nekdanje stavbe
opu{~ene vasi. Zanimiva je tudi ozna~ba hi{ v predmestju Maribora ob gra{ki de‘elni cesti. To predme-
stje sestavljajo ve~inoma kamnite hi{e, ki pa niso naseljene, ampak jih uporabljajo za vinske kleti.
Veliko pozornost so popisovalci namenili cerkvenim zgradbam, saj so bile ve~inoma zidane in
dobro grajene ter so zavzemale ugodne strate{ke polo‘aje. Popisovalci so zelo vestno ugotavljali, kak{en
status je imela cerkev, ali je bila ‘upnijska ali duhovnijska. Prav ti podatki so pomemben vir za pozna-
vanje cerkvene ureditve na [tajerskem v ~asu popisovanja. O tem nas prepri~a podatek za kraj Vitomar-
ci. Zapisano je, da ta kraj pravzaprav ni vas, ampak ‘upnija. Pri cerkvah, ki niso imele zna~aja ‘upnij,
imele pa so duhovnika, je obi~ajno zapisano, da poleg cerkve stoji duhovnikova hi{a z me‘narjevim
stanovanjem (npr. Pernica, Zrkovci, Sv. Trije kralji, Veli~ane, Sv. Duh nad Ostrim vrhom). Posebej bi se
zaustavil pri opisu cerkve Devica Marija v Pu{~avi. Cerkev je trdna, zgrajena iz kamnitih blokov, le‘i
zelo globoko med prav strmim hribovjem. Cerkev je zelo stara in spada pod ‘upnijsko cerkev sv. Lov-
renca. Ne gre za vas, ampak le za duhovnikovo, cerkovnikovo in pekovo hi{o. Nekatere fare imajo
‘upnikovo bivali{~e ozna~eno kot ‘upnikov dvorec (npr. Male~nik, Sv. Rupert, Sv. Urban v Desterniku,
Star{e, Sv. Lenart v Slovenskih Goricah). Podru‘ni~ne cerkve so v~asih posebej ozna~ene, ve~inoma
pa se navaja le njihov patron. Posebej so omenjene kapele. Za tisto, ki stoji na vrhu hriba Zablen{~ak je
zabele‘eno, da je kamnita, ne do konca zgrajena kapela sv. Kunigunde. Na podro~ju med Mariborom,
Ptujem in Ljutomerom so ‘upnijske cerkve in ‘upni{~a obdana z obzidjem, le pri nekaterih je posebej
omenjeno, da so brez obzidja (npr. Terbegovci). V Ver‘eju je bila zidana cerkev s cerkvenim dvori{~em
ograjena z leseno ograjo. Zelo podroben opis imamo za Ptujsko Goro, pri kateri je zapisano, da je
cerkev trdna, velika in obdana z dva se‘nja visokim in debelim zidom, ob katerem je zgrajen velik
rondel in posebej stanovanjski prostor. ^eprav je bila Ptujska Gora verjetno ‘e tedaj romarski kraj, ni to
posebej omenjeno. Kot romarski kraj pa so popisovalci ozna~ili Sv. Ano v Slovenskih Goricah, Polen{ak
in Sv. Areha na Pohorju (pripisano: znana po romanjih). Spra{ujemo se, ali gre pri cerkvah z obzidjem
za ostanke protitur{kih taborov, ali so imeli {ir{i obrambni zna~aj? Brez dvoma so bili v ~asu popiso-
vanja {e vedno aktualni z vidika obrambe.
Veliko pozornost so popisovalci namenili komunikacijam, saj je bilo stanje cest in vodnih poti zelo
pomembno pri transportu in premikih vojske. Glavne ceste, kot Koro{ka de‘elna cesta, komercialna
cesta od Slovenskih Konjic do Maribora in de‘elna cesta od Ptuja do Maribora so bile redno vzdr‘evane
in uporabne v vsakem ~asu. Te ceste so bile primerne tudi za te‘ja vozila. Popisovalce je zanimala {e
podlaga cest. Tiste, ki so imele pe{~ena tla so bile ve~inoma ozna~ene kot dobre, one z ilovnatimi tlemi
pa slabe in te‘ko prevozne, zlasti pozimi. Zanimiva je pripomba za pot, ki vodi od @ite~ke vasi preko
Male~nika do Maribora, da je zaradi ru{enja Meljskega hriba (verjetno posledica plazu) vozna pot
uni~ena, zato je na mestu ru{enja le {e pe{pot. Za kme~ke poti je re~eno, da so zanemarjene, ker jih ne
vzdr‘ujejo. Popisovalce so zelo zanimali mostovi, njihova trdnost in prevoznost. Ve~inoma so bili lese-
ni pa tudi kamniti in predvsem na glavnih cestah dobro grajeni. Mostovi ~ez potoke so bili obi~ajno
navadni kme~ki, grajeni iz okle{~kov in niso prenesli te‘kih bremen. Omenjeni so tudi mostovi najslab{e
vrste, narejeni iz dra~ja in ometani z blatom (Sejanski potok) ali iz {ibja (poto~ek Vudinja). Opisana je
tudi nosilnost nekaterih brodov na Dravi in Muri.
Razumljivo je, da so popisovalci posve~ali veliko pozornost vodam. Zelo nazorno imamo opisano
stanje reke Drave in Mure, izmerjeno njihovo globino in predstavljeno strugo in bregove. Iz zapisov so
razvidne hidrolo{ke razmere v razli~nih letnih ~asih. Popisovalce je med drugim zanimalo, v kak{nem
obsegu poplavljajo reke in potoki. Veliko mo~virij je ob Dravi in Pesnici.
Iz popisov izvemo tudi za sestavo gozdov in njihovo prehodnost. Gozdovi na podro~ju [tajerske so
listnati (hrastovi in bukovi), iglasti (smrekovi, jelovi) in me{ani.
225ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Zaklju~ni 7. zvezek projekta obsega deset sekcij ogrske izmere, ki je bila izpeljana v dveh stopnjah.
@e pred zaklju~kom izmere in popisa za de‘ele ~e{ke krone, je mar{al Lacy, eden od pobudnikov izme-
re avstrijskih de‘el, zagovarjal nadaljevanje izmere v de‘elah [tefanove krone. Marija Terezija se je
strinjala, da se delo pospe{i tudi na Ogrskem. To delo je za~el podpolkovnik Matzel leta 1769, ko pa se
je leta 1771 smrtno ponesre~il, je bilo delo za~asno ustavljeno. [ele po dobrem desetletju se je izmera
spet nadaljevala pod vodstvom Andreasa barona von Neua. V tem drugem delovnem obdobju so bile
obdelane zgoraj navedene sekcije severovzhodnega dela Slovenije, to je dana{nje Prekmurje. Svojo
nalogo so popisovalci izvedli {ele po letu 1784. Karte za Prekmurje se nekoliko razlikujejo od tistih za
Notranjo Avstrijo. Na kartah najdemo ob vseh podatkih za Notranjo Avstrijo {e oznake za razli~ne
veroizpovedi in pokopali{~a. Katoli{ke cerkve in kapele so ozna~ene s ~rkama SC, protestantske in
kalvinske pa z E in K.
Opisi so bolj skromni od ostalih, ki v prej{njih zvezkih prikazujejo slovenske de‘ele. ^e opise
pove‘emo s kartami, dobimo kljub temu zelo razli~ne ter bogate podatke o prostorski predstavitvi
pokrajine. Rubrike so enake kot v popisih ostalih predelov Slovenije. [e najve~ podatkov najdemo v
rubriki »trdne zgradbe«. V tej rubriki pa niso omenjene le trdno zidane zgradbe, temve~ tudi lesene
hi{e, ki so v Prekmurju prevladovale. Med trdno grajenimi kamnitimi zgradbami prevladujejo pred-
vsem cerkve z ‘upni{~em. Edino pri Sv. Benediktu je omenjeno, da stoji kamnita cerkev z obzidanim
pokopali{~em. Novi kamniti molilnici se omenjata v vaseh Puconci in Kri‘evci (protestantski). Lesene
cerkve se omenjajo v krajih: Bodonci, Mo{~anci, Vane~a, Selo, Kobilje, Ku{tanovci in Dokle‘ovje.
Med trdnimi zgradbami so posebej omenjeni gradovi in dvorci ter njihove pristave. Nekoliko podrobnej{i
opis gradu je pri trgu Grad (trden grad z majhnim obzidjem), pri Murski Soboti (kamnit grad s suhim
jarkom), pri Raki~anu (~etverokotni grad s suhim jarkom) in pri Beltincih (~etverokotni grad s suho
ka{~o in vodnim jarkom). Na podro~ju Prekmurja je zelo veliko trdno grajenih, kamnitih gostiln (pri
Cankovi je posebej poudarjeno – novograjena kamnita gostilna) in kamnitih mlinov. V kraju Kruci je
posebej omenjena kamnita pre{a, ki je primerna za nastanitev. Pri mnogih krajih je zapisano, da gre za
raztresene vasi, iz omemb pa je razvidno, da gre pri stanovanjskih hi{ah za dimnice ali vini~arske hi{e.
Edino pri [trigovi je poudarjeno, da so v kraju tudi dobre stanovanjske hi{e. Proizvodnji objekt je
omenjen v trgu Dobrovnik in to opekarna. V trgu Grad pa je kopali{~e.
Nekaj podrobnej{ih podatkov dobimo tudi o gozdovih. Gozd med Cankovo in Skakovci je redek in
slu‘i za pa{o, zato je ograjen. Tudi na drugih podro~jih je poudarjeno, da slu‘i gozd za pa{o. Posebna
pozornost popisovalcev je posve~ena vodam. Opis reke Mure je zelo podroben, predvsem je ozna~ena
njena globina in prehodnost. Pri Murskem Sredi{~u je poudarjeno, da Mura ni nikjer prehodna. Popiso-
valci so ozna~ili tudi njene mrtvice. Pri Dokle‘evju je omenjen splav. Poudarjeno je, da Mura ob visoki
vodi naraste in poplavlja. V zvezi z reko Muro je tudi posebej ozna~ena de‘elna meja (kar je precej{na
redkost), ki naj bi jo dolo~ali mejni kamni, vendar s pripombo, da mnoge od njih Mura odtrga. Ozna~ena
mo~virja so pomemben vir za prou~evanje hidrologije Prekmurja v ~asu izmere.
Komunikacijska mre‘a je zelo plasti~no predstavljena, kar je omogo~alo dobro orientacijo za voja{ke
potrebe. Pomembnej{e ceste, kot je tista, ki gre iz Mono{tra preko Cankove do Radgone, je opisana kot
dobra in grajena kakor velike tlakovane ceste. Podobno je opisana cesta, ki se pri Ljutomeru cepi tako,
da gre en krak proti ^akovcu, drugi pa proti Lendavi ter po{tna cesta pri Gornjem Lako{u. Na ve~
mestih so omenjeni kamniti mostovi. Zelo malo pa je v opisih navedenih statisti~nih podatkov o name-
stitvi vojske v raznih objektih.
Dodatne podatke k opisom nudijo karte z upodobitvijo pokrajine, na katerih so zelo natan~no s
posebnimi znaki prikazani mlini, mostovi, znamenja, leseni in kamniti kri‘i (na kartah jih je ozna~enih
izjemno veliko), kapele, pokopali{~a. Natan~no so risarji predstavili kultiviranost pokrajine; vse vrste
naselij, zgradb in cest. Izjemno bogastvo predstavljajo imena krajev in ledinska imena, ki so zapisana v
slovenski, nem{ki in mad‘arski obliki.
Uporabniku gradiva bodo izredno koristila pomagala, ki so dodana vsaki knjigi. Zelo uporabno za
raziskovalca podro~ij, ki jih obsegajo karte in opisi, bo poglavje »Toponomija sekcij«. To zahtevno in
zamudno delo je pri zadnjih dveh knjigah opravil urednik Vincenc Raj{p ter s tem zajel celotno besedi{~e,
ki ga je na{el na kartah. Imena krajev in razli~ni toponimi se namre~ ne pokrivajo s toponimi v opisih.
Dopolnilo opisom predstavljajo tudi v opombah omenjeni mlini, ‘age, kri‘i, kapelice, vislice, pokopali{~a,
ki so ozna~eni na kartah. Na koncu je objavljen {e indeks, v katerem so po abecedi razvr{~ena imena iz
226 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
teksta opisov in kart. Imena iz nem{kega in mad‘arskega dela teksta so polkrepka, imena iz kart so
natisnjena kurzivno in pod~rtana, dana{nje poimenovanje krajev pa z obi~ajnim tiskom. Skrbno izdela-
ne indekse lahko uporabimo kot slovar krajevnih imen za zgodovinska in sedanja imena naselij. Z
indeksi smo dobili najpopolnej{i seznam toponimov slovenskega ozemlja iz konca 18. stoletja.
Naj kon~am z mislimi uvodni~arja Feliksa J. Bistra: »S svojimi temeljitimi opisi pokrajine ponuja
knjiga za {tevilne poklicne in zasebne potrebe nov pristop k doma~i kulturni in naravni pokrajini. Poleg
zemljepisne in kulturne ‘sose{~ine’ razvija dodatne povezave na gospodarski, politi~ni, kulturni in
cerkveni ravni. Ti pogledi vsekakor niso nepomembni za sodobno dru`bo in znanost, saj laj{ajo spopa-
danje z ve~plastnostjo lastne identitete«.
I g n a c i j  Vo j e
Slovenska kronika XIX. stoletja. 1800-1860. Ur. J a n e z  C v i r n. Ljubljana : Nova revija 2001.
473 strani.
Slovenska kronika XIX. stoletja. 1861-1883. Ur. J a n e z  C v i r n. Ljubljana : Nova revija 2003.
412 strani.
Slovenska kronika XIX. stoletja. 1884-1899. Ur. J a n e z  C v i r n. Ljubljana : Nova revija 2003.
374 strani.
»Trajalo je sicer dlje, toda spla~alo se je po~akati.« Tako nekako je na slavnostni akademiji Nove
revije v ljubljanski Unionski dvorani ob izidu zadnjih dveh knjig Slovenske kronike XIX. stoletja svoj
govor zaklju~il njen odgovorni urednik dr. Janez Cvirn. Zahtevni projekt, ki je iz{el pri Novi reviji, je
bil tako po pribli‘no sedmih letih zaklju~en. ^akanje na izid se je zaradi vsebinske in tehni~ne zahtev-
nosti projekta resni~no morda malo zavleklo, toda od izida to gotovo sploh nikogar ve~ ne zanima. Zdaj
ni ve~ va‘no, kako (dolgo) je kronika nastajala, ampak kak{na je.
Zadnja dva zvezka Slovenske kronike XIX. stoletja sta se tako oktobra 2003 pridru‘ila v letu 2001
izdanemu prvemu zvezku omenjene kronike. Prvi del je »dolgo 19. stoletje« obravnaval med leti 1800
in 1860, zadnja dva pa sta razdeljena na obdobji 1861-1883 in 1884-1899. V primerjavi s Slovensko
kroniko XX. stoletja, ki se je v letih 1995 in 1996 uveljavila v dveh delih, je Slovenska kronika XIX.
stoletja torej nekoliko obse‘nej{a, kar pa ne odpira novih bistvenih vpra{anj na kvalitativnem primer-
jalnem nivoju. Kronika XIX. stoletja je pa~ obse‘nej{a bolj zaradi koncepta predstavitve 19. stoletja kot
pa zaradi histori~ne »te‘e« katerega od obeh minulih stoletij slovenske zgodovine.
Poleg organizacijsko tehni~ne podpore Nove revije, ki je mimogrede ‘e ve~krat najavila nadaljevanje
serije Slovenske kronike, ima najve~ zaslug za izid nove kronike gotovo njen uredni{ki odbor. Poleg ‘e
omenjenega odgovornega urednika dr. Janeza Cvirna, so tu veliko vlogo odigrali vsaj {e {tirje uredniki
kronike: dr. Stane Granda, ddr. Igor Grdina, dr. Mil~ek Komelj in dr. Andrej Studen. @e be‘en pregled
kronike razkrije, da so omenjeni hkrati tudi avtorji ve~ine gesel. Peterici urednikov v vseh treh knjigah
pa se je v zadnjih dveh knjigah pridru‘il {e mag. Jonatan Vinkler. Vseh avtorjev besedil je v kroniki kar
53, in sicer od uveljavljenih imen, med katerimi gre gotovo omeniti vsaj akad. dr. Vasilija Melika, ki je
prispeval tudi dva uvodnika in nekaj ~lankov pa vse do nekaj {e uveljavljajo~ih se mlaj{ih zgodovi-
narjev, ki so se skozi {tudij z dolo~eno tematiko ‘e toliko zbli‘ali, da so lahko tehtno in po svojih mo~eh
sooblikovali vsebino kronike, morda le z enim ali dvema prispevkoma. Ta odprtost urednikov za posa-
mezna obdobja je gotovo dodatno doprinesla k sve‘ini izdaje.
Zares te‘ko je objektivno in kriti~no vrednotiti to 1259 strani obsegajo~o izdajo, ko pa je projekt
Slovenske kronike XIX. stoletja eden redkih predvsem vsebinsko tako obse‘nih izdelkov slovenskega
zgodovinopisja. Skoraj gotovo bo vsak, ki se bo z novo kroniko zbli‘al, pod vtisom dejstva, da ima v
rokah izdelek, ki izdatno zrcali mo‘nosti in znanje ve~ sodobnih generacij pi{o~ih slovenskih zgodovi-
narjev 19. stoletja. Slovenska kronika XIX. stoletja tako vsaj zaenkrat zagotovo tvori enega od aktual-
nih temeljnih kamnov na{e zgodovine 19. stoletja. Preprosto re~eno, nova kronika je veliko delo, kate-
rega kriti~no vrednotenje je izredno zahtevno, saj bi moral imeti ocenjevalec te gmote ne le na to