Novo poljsko kraljestvo. Poljsko kraljestvo. Dan 4. novembra ostane zgodovinski dan. Avstrijski in nemšld cesar sta dala svojim narodom in vsemu svetu razglasiti^ da sta se odločila iz zasedenih rusko-poljskih pokrajin ustvariti samostojno državo z dedno monarhijo, s konštitueijonelno ustavo, in z lastno armado. S tem je za &etverosporazum mahoma undčena pretveza, pod ikatero se je dozdaj bojeval na zahodni Ironti proti nam in Nemčiji. Cetvorosporazum razglaža, da se bori za samostojnost maHh narodov. Poljska je ustvarjena, sedaj torej, ajto b) veljala poštenost, za četverosporazum in s tem tudi za Rusijo ni več povoda, nadaljevati na zahodu vojsko, Ako bi veljala poštenost! Toda v tej svetovni vojski smo že toliko (doživeli, da se iie udajamo praznim upom. Vojska bo trajala naprej, kljub temu je za Rusijo in za ves četverosporazum izgubila veliko na zunanji privlaGnosti. In za to se nam ne zdi neopravičeno mnenje. da je ustvaritev PoljskB v seSanjem trenotku velepomembna svelovnopolitična; poteza nažega in nemškega cesarja, s katero smo se zopet precej približali ffliru. Poljskt) kraljestvo bo obsegaio zasejdeni ruski pokrajini Lublin in Varšava, Poljaki v Galiciji ostar nejo pri Avstriji, Poljaki na Vz-hodno-Pruslfiem pri Isiemčiji, Vendar je naš cesar isti dan dne 4. novembra pojdaril Galiciji samoupravo v narodnih in gospodarskih zadevah. 0 tem na drugem mestu. Kakor sta naš zunanji minister Burian in nemSki državmi kaiicelar Betmaii-Holveg te dni naznanila posebnemu odposlanstvu iz novie poljske kraljevine, bo poljsko kraljestvo moglo še te po mirovnem sklepu začeti svoje popolno držayno življenje. Ob- enem sta napovedala, da bo no^a Poljska ostala v tesni politifini in vojašld zvezi r Avstrijo in Nemfiijo. Tudi vprašanje, kdo bo zasedel kraljevi prastol na Poljskem, še ni razglašeno. Veliko glasov pa pra,vi, da bi Poljaki radi imeli ža svojega kralja avstrijskega nadvojvodo Štefana. N]ego\i otroci so vzgojeni v odločno narodno-poljskera duhu. Razglesitev poljskega kraljestva. V generalni guberniji Lublin so izdali dne 5. novembra sledeči oklic: Prebivalstvu 1 u b 1 i n s k e generalne guberniie! Njih Velifiaiistvo avstrijski oesar in apostolski kr4j ogrski in Njih Veličanstvo nemški cesar, sta oziraje se na trdno zaupanje in končno zmago svojega orožja in spremljana po želji, da se ruskemu gospodstvu po hrabrih armadali s težkimi žrtvami iztrgana ozemlja izročijo srečni bodočnosti, se v tem zjejdinila, da iz teh pokrajin ustanovita samostojno državo z dedno monarhiio in konstitucionelno ustavo. Natančnejše določilo mej poljske kraljevine se še pridrži. Novo kraljestvo bo v zvezi z obema zveznima državama našlo jamstvaj ki jih rabi za prosti razvoj svojih sil. V lastni armadi naj živijo naprej vsa slavna ustna izročila poljske ai-made prejšnjih časov in spomin na hrabre poljske soborilce v tej veliki vojski. Njena organizacij,a, izvežbanje in vodstvo se bo uredilo po medsebojnem 9poi\.zumu. Zavezniškd monarhiji izražata zanesljivo upanje, da se bodo želje po držafvnom in narodneni razvoju kraljevime Poljske sedaj z ozirom na splošne polilične razmere v Evropi in glede na blagostanje in varnost njenih lastnih cležel in narodov, izpolnile. Veliki zahodni sf)sedni državi kra]j©yine Poljške pa bosta z veseljem gledali, kako bo na vzhodni ineji na novo vstala in se razcvetala država, ki se bo svojega srečnega in narodnega obstoja veseliia. Na najvišje povelje Njih Veličanstva oesarja Avstrije in apostolskega kralja Ogrske. Generalni guverner: Kuk. Kdo bo krali? List ,,Reichspost" poroča s poučene strani: ,,Trenutek, ko se je proglasila samostojnost Poljske, j6 vojaško osrednjima velesilama tako ugoden, ds sta lahko glede na svoje uspehe izjavili svoje obljube poljskemu narodu. V velikem okviru poljske države se bo seveda moralo rešiti še marsikatero vprašaJij«. Vprašanje krone še med drugim ni rešeno. Lastnoročno pismo našega cesarja avstrijskemu ministrskemu predsedniku naznanja, da se bo ustaiiovila samostojna država kot dedna monariiijM z nstavo. Imena, ki jih objavlja del časopisja v Ivemčijf, so le ugibanja. Glavno in odločiino .je^ ker sti dva casarja zajamftila svojo besedo poljskemu iiarodu; v^ narod v svojih najdrznejših sanjah ne roore želeti. Ustvariti se morajo še pojdrobnosti ustave, vlacJarskB biše, način, kako Poljsko politično in vojaško pridružiti osrednjima velesilama. Temelj zgradbi je tu, njen namen je Lzražen, zunanj© lioe in notranja uprava tvorita še le vprašanje druge vTste." Nemški hsti imenujejo tudi člane bavarske m pruske vladarske hiše kot kandidate za novi poljskJ. prestol. Namen nove Poljske. Uatanovitev samostojne Poljske je prvi veliki sad sedanje svetovne .vojske. Nad tem se smemo v©seliti že iz zgolj človeškega stališča. Pa tudi, iz poli-tičnih razlogov je ustanovitev nove države sr&ao pozdraviti. Nova Poljska je določena, da bode za Arstrijo in Nemdijo obramben zid, mogočen jez proti morebifnim zopetnim napadom od vzhoda. Nemfiija in Avstrija bosta odslej le na majhnem ozemlju imelj skupne meje z Rtisijo. Vmes je prišla Poljska, M pomeni torej vefije .iamstvo za našo varnost in za evropski mir. Veselje Poljakov. Razglasitev novega poljskega kraljestva je vzfcudila na Rusko-Poljskem in v Galiciji največje veselje in navdušenje. Kako je na pruskem Pol]skem. še nimamo poroSil. Ve6 kot stoletne želje poijsfcega naroda so se uresničile. Leta 1795 je izginilo staro poljsko kraljestvo z evropske ka.rte. Sedaj je zopet vstalo, Galicija dobi samonpravo. Isti 3an, kakor je bilo razglašeno pbljsko kraIjestvo, dne 4. novembra, je naša vlada objavila lastnoročno pismo cesarjevo, s katerim se obeta GaliCiji |po vojni v narodnem iu gospodarskem oziru samouprava. Tako so Galičani prvi, kalere poplaiia cesarska milost za njihovo vdajiost in zvestobo. Proglasitev gališke samouprave je vzbudila v •Avstriji skoroda večjo pozornost, kakor ustvaritev novega poljskega kraljestva. Samoumevno, kajti gališka samouprava bo povzročila veliko sprememb v notranji politiki, Sicer se v cesarskem pismu glas , da se samouprava uredi šele po vojski, vrendar pa že sedaj lahko sodimo o nekaterih dalekosežnin posledicah te spremembe.. Tako je n. pr. gotovo, da se sedanja ustava spremeni, to že zaradi novega razmerja Galicije do Avstrije in do skupne dnžave AvstroOgrske, Ali bo ostalo samo pri spremembi ustave, \kolikor jo zahteva novo stališče Galicije, o tem se sodi različno. Ve se niC gotovega, za to ima Iahko vsnk svoje misli. Važna posledica za norflranje-politiftne razmere bo, ako (določeno še to rii!) Galicija ne bo več ali vsaj ne tako kakor dosedaj v držatvnem zboru zrastopana. Potem se v državni zbornici takoj spremeni razmerje med nemškimi in nenemškimi glasovi. Na8a zbornica ima sedaj 516 članov, Galicija 106, ostane torej 410 članov. Od teli bi bilo nemških glasov (z nemškimi socialdeinokrati vred) 241, nenemških (z nenemškimi socialdemokrati vred) 169. Se večja razlika v glasovih bi nastala med katoliško in svobodomisebio skupino v državnem zboru. Katoliška skupina bi štela — mi računimo kajpada s gtevilkami sedanjega državnega zbora — 122 gla- sov, svobodomiselna 288 gl&sov. ~--: '•" .¦¦.."¦. j Cesar obliubi Galiciji samoupravo. Ministrski predsednik dr. pl. Kbrber je prejel od našega cesarja sledeče lastnoročno pismo: MV smislu dogovora z nemškim cesarjem doloftam, da se ustanovi iz poljskega ozemlja, ki so ga Naše hrabre armade iztraale iz ruske oblasti, samostojna država z dedno monarhijo m ustavo. Ob tej priliki se spominjam ganjenega srca mnogih dokazov udanosti in zvestobe, katere mi je v dobi Mojega viadanja izkazala gališka dežela ter velikih in težkih žrtev, ki jih doprinaša ta dežela v sedanji vojski, ko si ,je, izpostavljena najhujšim sovražnim navalom. za zmagonosno obrambo vzhodnih državnih meja trajno zagotovila pravico do Moje najtoplejše očetovske skrbi. Je torej Moja volja, v trenotku, ko bo ustanovljena nova država, podeliti. gališki deželi pravico, da si sme svoje deželne zadeve v toliki meri, ki se strinjajo z državno celokupnostjo, samostojno urediti ter tako nuditi gališkemu prebivalstvu jamstvo za. razvoj svojih narodnih in gospodarskib. zadev. Naznanjajoč Vam ta Moj namen, Vam naročam, da mi v svrho postavnega vjdejstvovanja tega stavite in predložite primerne predloge." Vladna utenieljitev. Dopisovaini urad razglaša: ,,Wiener Zeitutig" je, kakor se je poročalo, objavila cesarjevo lastnoročno pismo ministrskemu predsedniku o ureditvi bodočega stališča Galicije v notranji državni celoti. — Jasno je, da ustanovitev samostojne poljske države na severovzhodu monarhije ne more ostati brez učiiika na razvoj dogodkov v Galiciji. Potrebno je zato, da se postavodaja in uprava prilagodifa no\iemu položaju. Nameravane nove uredbe se tifeejo posebnih razmer, ki se že dayno izražajo v raznih naprayaii dežele in kažejo, kako naj se razmere izpopolnijo. Stališča, ld ga bo dobila Galicija v Avstriji, lastnoročno pismo podrobno ne določa in se to prepušča poznejšim razmotrivanjtm i n s k 1 e p o m. Vsekakor nudi lastnoročno pismo važne točke za presojo bodoftega razvoja, ker določa okvir, v katerem n^j se izveae nova preuredba. Ako se podeljuje deželi pravica, da svoje zadeve samostojno ureja v popolni meri, v kolUcor to soglaša s pripadnostjo in z napredovanjem državne skupnosti, združujejo te besede oba mero'dajna trenutka, ki sta merodajna vsakemu drža\Tieinu napredku v Avstriji: dobrobit države in v nlej dobrobit dežele. Glede na uresničenje v lastnoročnem pismu napovedaii^iM namena se je v tej objavi storil prvi korak in se je uporabilo odgovorno sodelovanje vlade. MinistrsVomu predsedniku se je naročilo, naj izdela primeme predloge, kako naj se nova uredba stvari postaA^d uresniči. Naloga vlade bo, da dobi obliko in pot, ki bosta jamčili, da se bodo načrti izvedli v nameravanem duhu. SHBfsfej.-i. ;"?"• ' Slovenskl glasovi. Prinašamo, kaj pišejo slovenski listi o gališki samoupravi: ,,Stražan piše: ,,Galioija dobi torej naj-odno in gospodarsko samoupravo. Misel, ki se sedaj uresni6uje, nam je že znana iz takozvanega nemškega binkoštnega programa." n51ovenec" piše: ,,Za nas Slovence in Hrvate je to dejstvo (ustanovitev Poljske) vesel dokaz, da se pri nas mali narodi ne bodo zaman vojskovali za svojega vladarja, da on tudi nanje misli in da tudi ujim pokaže znamenja svoje naklotijenosti. Poleg ustanovitve poljskega kraljestva so Poljaki v Galiciji že prejeli tak dokaz, ker jim vladar obeta za njih žrtve, za njih zvestobo veliko samostojnost. Kako bo izgledala ta samostojnost, tega cesarski razglas ne omenja, pač pa narofta ministrskiemu predsedniku, da mu glede tega stava primerae predJoge. (Nadali« je vse zaplenjeno.)" ,,Slovenski Narod" piše: MStališ5e, iri ga bo<i© Galicija v pribodnje za\Tzemala poteg drugih kroBovin, se določi še le pozneje. Ministr«ki predsednik ima narofiilo, da sestavi primerne predloge. Odlo<^< no torej ni še nič, ali bo imela Galicija v prihodnje svoje zastopnike v avstrijskem državnem zboru, ali jih. ne bo. Vprašanje gališke samouprave igra v av* strijski poUtiki že od nekdaj veliko vlogo. Na eni strani je odgovarjala težnja po samoupravi Galioij© poljskim narodnim sporočilom, na drugl strani pa s© avstrijski Nemci zahtevali takozvano posebno staliSče avstrijskih poljskih dežel, da oproste notrajnj« Avstrijo slovanske vefiine in si olaj&ajo politiftni položaj zlasti tudi v državTiem zboru. Odl Tliuaovili &asov se ].)ojavlja zraJitova po izločit\i Galicij© in tufli Dalmacije v nemških programih, najprvo v takozvifcnem binkoštnem programu iz leta 1899, končno tudS v letošnjem takozvanem velikonočnem nemškem programu." Nemškl glasovi. N'a zborovaaiju nemških deželnih poslaucev t Pragi dne 5. novembra so sklenili stedeče: ,,Prepričani smo, da se bo po vojski posrečilo temeljito izpremeniti in urejditi notranje-politične razmere v iAvstriji tako, da bodo odgovarjale željam avstrijddb Nemoev. Že sedaj zahtevamo z vso odločnostjo, <ia bo prišlo po vojski do redniJi poUtičniJi razmer nr naši državi in da bodo odstranjene vse ovire za politični razvoj avstrijskih Nemcev. Že sedaj zalitevamo z vso odločnostjo, da se nam bo dalo po vojski tOj &esar si že več let želimo, stališče, ki gre avstrijskiBi Nemcem. Mi zremo v prenovljeno Avstrijo s popolnim zaupanjem." »Marburger Zeitung" piše: ,,Naž cesar ie podelil Galiciii samostojnost. Tozadevni predlog je stevil že pred deseteletji poslianec SchSnerer v avstrijski zbornici, predlog, ki je tvoril bistveni del ^inSkega programa" avstrijskih Nemoev. Z enim ssads cesarjevim podpisom je sedaj Izpolnjena stara srSn« želja avstrijskih Nemcev, želja, ki ni našla v avstrijski držayni zbornici nobene milosti. Ne. samo v Lvovu je zavladalo veselje, tudi mi se veselimo tega dogodka iz oelega srca." Graški list ,,Montagszeitung" piše: Gesar |es kakor nam kaže lastnoroCno pismo na ministrskBga predsednika, pripravljen dati gališM deželi pravioo,! da urejuje svoje dežele zadeve samostojno, v kolUaoc jc to skladno z njeno pripadlnostjo k skupni držttvl in njenim blagorom. S tem se izpolni stara želja nratv škonacionalnih Avstrijcev, ki so itak že v linSkam programu terjali posebno stališče Galicije. Dunaiska ,,Reicbspost" piše med drugun:i nEterila, ki ga je dobila Rusko-Poljska, je deležnai tu3i Galicija in sicer oela dežela, ne samo poljski del gališkega prebivalstva^ Cslemu gališkemu prebivalstro^ brez razlike narodnosti, se mora dati, kakor praiv! cesarjevo lastnoročno pismo, ,,jamstvo za razvoj sv»jla narodnih. in gospodarskih zadev." S tem cesarjevim lastnoroCnim pismom je dobila vlada nalog, najde primerno obliko in podlago za sporazum obema galiSkima narockjma (Pajafci in Kusmi>. Vse preb&valstvo Galicije naj bo deležno velikih svoboščin, ki jih je cesar podaril dežell. Od Polj:'-&c>v, ki so prvi od vseh avstrijskih narodov — kuter<> t1 s -e!o vna vojska potisnila v vrtinec krvavih borb - k.i d->bijo za svoje usluge domovini politifcno žetcv, je pričakovati, da se bodo osrednjinia vetesiLama vedno hvaležne skazali. Cela Avstrija se vcseli s sreftnimi in črpa iz teh dogodkov zaupanje, da !>o za vse narode, za celoto prišel veliki dan, ob kateivrr bodo brezprimerne žrtve, udanost in zvestoba, dobi1» svoje pmmerno plačilo." ,,Grazer Volksblatt" piše: .,Da ostane pruski del Poljske pri Prusiji, je bilo že od: začetksa gotovo. Poljski voditelji so se že zgodaj s tem zadovoljili; rekli so, da smatra Pnrsija. v svoji borhi proti lastnim Poljajtom nekak boj predn]ih 6et proti vseslovanstvu. Sedaj, ko se je ustanovila obrambna država proti Rusiji. j<1 ta skrb minila in bo povzroBila, da bo Prusija svoje protipoljske izjemne postave odpravila." Glejde Galicije pa piše omonjeni list: ,,Glede samostojnosti Galicije srao mi vsi soudeleženi, ker nam n« more, biti vse jedno, ali stanujejo Ukrajinci, kateri bodo v narodno mešani Avstriji iraeli svoj narodni in kulturni razvoj zavarovan proti nasilnostim, ali če bo ostal naši državni tvorbi priklopljen nezadovoljen narod, ki lahko postane žrtev ruskih ,,osvoboditeljev." Ker se pri posebnem staHišču, ki ga bo odslej zavzemala Galicija, gre za spremembo državnega osnovnega zakona, ki se mora skleniti v državnem zboru z dvetretjinskd večino, morajo imeti vso stranfce priložnost, da pri rešitvi ukrajjnskfiga crusinskega) vpra3anja v Galiciji sogovorijo eno hescdo." Kai pravtjo Ruslnl? Predsedstvo državnozborskega zastopstva Ukrajincev (to so gališki Malorusi) je izdalo našlednjo izjavo: Državiiozborski zastopniki ukraiinskega naroda so soglasno sprejeli sledečo resolucijo: ,,Spričo iz izvirnega vira izhajajoči vesti o predstojieči novi uredbi državnopravnih razmer v Galiciji v smeri razširjenja deželne samouprave, oziroma ugotovitve posebnega stališCa te kronovine, se zavaruje ukjinsko državnozborsko zastopstvo v imenu1 ukrajirskega narojda v Avstriji odločno proti vsaki sprempmbi v zgoraj imenovanem smislu, smatra isto za, jako nevarno za ukrajinski narod in za skrajno škodljivo za avstrijsko monarhijo, se zafvaruje najodločnejše proti temu, da bi se taka preuredba, izvršila, no <h bi bil vprašan ukrajinski narod, oziroma njega krajevni zastopniki, Predsedstvu se naroSa. naj nemudonra naznani vsem merodajnim meslom v monarlii.' enotno stališče celokupnejga ukrajinskega naroda." Dne 5. t. m. se je na Dunaju vršila sknpna seja otoeh ukrajinslcili državnozborskih klubov iz Galioije. nacionalnih demokratov in radikalcev. Z ozirom na položaj ^a oba predsednika obeh klubov odložila oredisediništvi. Pod starostnim predsedstvom. zborničnega podpmlsednika Roma.n6iika se je sklenilo, "da se za torek. dn« 7. .t. m. brzojavno škliče vse rusinske poslanoe na Duna] k seji, da ldutoa slovesno zavzameta svoje stališče. Bodočnost Galieije. Ust ,,Zeit" piše o bodoftnosti Galioijf s pnufto•ne strani: Vlajdar je sedsaj ministrskemu predsedniku le narofiil, naj stavi predloge, ki so primerni glede na ustanovitev kraljevin© Poljske. Pred vsem naglaša cesarjevo lastnorofino pismo, da ni misliti iia izločitev Galiciie iz Avstrije; preu,redile se bodo gališke razraore v okvirju Avstrije. V kolikor bo pripuščal ta olcvir, se podeli deželi praivica, d& si bo sama u rejevala svo>e gospodarsk©, kulturn© in finančne /,-¦ deve. Okvir se bo, kakor pričakujejo, "kmalu napravil, a precej 5asa bo seveda zahtevala prakitična izpeljava. Ne m&re se zato še dancs reei kakšna bode nova gališka ustava, Najbrže bo dobil gališki deželni zbor pravico, da bo z delegacijo zastopan v državnem zboru; mogofte se bo ta smela pogajati z državnim zborom le glede na vprašanja, ki se tičejo vse avstrijske dežele. Gališki delegaciji se bo mor,alo tudi dovoliti mesto v delegaciiah, Predno se bodu razmere preuredile. se morajo ustvariti nekateri m>lzogibni predpogoji: prea vsem se morajo narodno zediniti Poljaki i" Rusini, na kar opozarja tudi uradni dostavek. A'liida se bo, kakor se govori, pri6ela y najkra;šem ftasu f>oga,jati z zastopniki obeb narodov o narodni spravi, ki se bo, kakor u|);\jo, tudi dosegla. Kakp se bo to uresničilo. je odvisno od razmer. Ne more se še reči, Ce se bodo nove razmere potrdile ali drugače iz\edle. — Težavno bo rešiti finanfini temelj avtonomne Galicije, ker jp bila dožela že pred vojsko v gmotnem oziru zelo slaba in ker i<» vsled vojske veliko trpela. Bodofinost bo še le pnkn zala, kako bodo uredili, Ijudsko! zastopstvo in vlado v GaJiciji (namestnik s podobnimi pravicami. kakoršno ima hrvatski ban ali lastno ministrstvo). ,.Neue Preie Presse" aodi, da bn sklepp.1 o postavah glede na samoupravo Galici^e državiii zbor. a ker gre za izpremembo državnih teTneljnih pnstav. bosta morali sklefiati poslanska in gosposka zborsiica z dvetretjinsko veMno