Jesenice dz BRCA2 llllllilf !1P^ : O ml poštnina plačana pri pošti 4274 Žirovnica kih študentov COBISS © NDR Občinska knjižnica Jesenice Trg Toneta Čufarja 4 4270- Jesenice številka 37 september Uvodnik Medtem ko dijaki že pridno gulite klopi, se študentje psihično pripravljamo na novo študijsko leto. Tako kot pravi Matevž Polajnar v enem izmed prispevkov - nam študentom skoraj ne preostane drugega, kot da to guljenje klopi podaljšujemo, kolikor se da. Čeprav si včasih želimo, da bi lahko izstopili z vrtiljaka vseh študijskih obveznosti, obstaja nek strah, ki odmeva z »Kaj bom pa zdej?«. Čeprav je veljalo, da z zaključkom študija lahko začneš delati, to v naši dobi skoraj več ne drži. Ste že opazili, da študentje poleg obiskovanja fakultet večino svojega časa namenijo prav delu? Torej kot študent delaš več kot potem, ko to nisi več? »Še dobro, da imam status,« odmeva med mladimi. Čas je za družbene spremembe, ki bodo vplivale na prehode med življenjskimi obdobji in ne prehode med statusi mladih. Kot pravi raziskovalec Gote, «... je danes v krizi odraslost in ne mladost.« Prav zato je tako super ostati mlad. Zanima me, ali mladi menijo, da postanejo odrasli, ko diplomirajo, se poročijo, postanejo starši ali ko imajo svojo zaposlitev? No, pustimo ta razmišljanja. Raje prelistajte po naslednjih straneh, kjer boste izvedeli kaj več o beleženju neformalnih znanj, turizmu na Gorenjskem, hokejski sceni in mednarodnih priložnostih za vas! Sanja Despotovič 2 »Išče se zaposlovalej Matevž Polajnar 4 Ponovno dobrodelne Jesenice Nika Plečnik 5 Mednarodne mladig izmenjave Tjaša Kikelj 7 Neformalne izkušnl povečujejo zaposljiv mladih Sara Papec 9 Turizem kot panoga zapravljenih priloži Pia Kokelj 11 Festeelval ponovno trka na jeseniška vrata Sanja Despotovič 13 Rok Krivec - The blek g°at Ana Pirih 15 Tri, štiri, zdaj - nova sezona se začenja Rok Kalan 19 Dogodek meseca Bine Baloh, Anže Čarni 20 Informator Projekt je sofinanciran s strani Občine Jesenice v okviru Javnega razpisa za mladinske projekte 2015 BRCAMO: Urednica: Sanja Despotovič Lektorica: Eva Baš Urednik fotografije: Rok Kalan Oblikovanje: Adnan Varmaz, Urška Kalan Pisci: Sanja, Matevž, Nika, Tjaša, Sara, Pia, Ana, Rok, Bine, Anže Izdaja: Klub jeseniških študentov info@kjs-klub.si “ISCE SE ZAPOSLOVALEC” Na osnovno šolo sem vedno imel lepe spomine. Seveda vsi niso rožnati, vendar so mi v glavi ostale predvsem pozitivne izkušnje. Prvi resnejši športni treningi, učenje snovi, usvajanje vrednot in pravil, tkanje globljih prijateljskih vezi, prva zaljubljenost, ob koncu osemletne odisejade pa morda še najpomembnejša stvar - odločitev o nadaljevanju šolanja. Najstnik je tako pri petnajstih letih, v najbolj burnem obdobju pubertete, soočen z dejstvom, da bo en sam samcat sklep pomembno določal njegovo življenje. Tisti, ki se odločijo za gimnazijo, odločitev prestavijo za štiri leta. Pri marsikom je ravno to ključni faktor za vpis nanjo. Med tako razmišljajočimi sem bil tudi sam, saj v tistem obdobju niti približno nisem vedel, kaj bi v življenju počel. Resnici na ljubo, tega nisem vedel niti po končanem šolanju na Jesenicah, tako da je bil študij novinarstva še najboljši približek pri iskanju fakultete, ki bi ponujala »splošno« znanje. Danes, ko me od zaključka študija loči le še en izpit, sem se znašel pred novim precepom - naj diplomiram v najkrajšem možnem času, s tem izgubim študentski status in se takoj podam na današnji bolj kot ne mizerni (novinarski) delovni trg, ali pa si vzamem leto dni za nabiranje denarja prek študentskega dela, kjer je delovno mesto zagotovljeno. Odločitev na koncu ni bila težka. Naj razložim, zakaj. Po uspešno zaključenem študiju in opravljenih vseh študijskih obveznosti, vključno z diplomo, študent izgubi svoj študentski status. S tem prenehajo veljati vse pravice, ki jih je v času študija imel. Poskrbeti je treba za zdravstveno zavarovanje, si priskrbeti delov- no knjižico in vstopiti na delovni trg, v upanju na čimprejšnjo redno zaposlitev, ki bi zagotavljala vsaj minimalno plačo. V svetu novinarstva pa delodajalci vse prej kot z odprtimi rokami sprejemajo nove zaposlene. Ob iskanju službe je še najbližje zaposlitvi delo za določen čas, z zanesljivo več vloženega dela kot prejetega plačila. Če plačilo sploh je, saj kot mladi novinar dobiš 'izkušnje' in moraš biti zanje hvaležen. Vse lepo in prav, vendar se moraš vseeno nekako preživljati in če družina ni sposobna denarne podpore, izkušnje pomagajo bore malo. Seveda ni vedno vse tako črno, saj novinarski poklic s honorarnim delom ponuja kar nekaj priložnosti za manjše zaslužke. Vseeno je na koncu meseca bolje imeti rednejšo službo prek študentskega servisa, saj ta prinaša občutno več denarja. Podobno je tudi v večini drugih poklicev, čeprav je najnovejša zakonodaja močno podražila študentsko delovno silo. S 1. februarjem so se namreč začele izvajati določbe novele zakona za uravnoteženje javnih financ, po katerih je študent vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje in plačuje prispevek po stopnji 15,5 odstotka. Določena je tudi minimalna urna postavka v višini 3,80 evra neto. Od študentskega dela se plačuje konce- j j—»e. > 1® ■* %j\ £ ii J, ESI jra * i sijska dajatev, ki znaša 16 odstotkov, in dodatna koncesijska dajatev v višini dveh odstotkov. Od koncesijske dajatve gre 8,4 odstotne točke za proračunski sklad ministrstva, 3,8 za Študentsko organizacijo Slovenije in 3,8 za posrednike dela študentom. Kot je namreč v juniju za STA povedala Saša Praček iz e-Študentskega servisa, se je v mesecih po uvedbi sprememb pri študentskem delu obseg opravljenih ur, kjer je od začetka februarja do konca maja prek servisa delalo 32.868 študentov in dijakov, zmanjšal za 18 odstotkov. med prošenj ne bo uslišana, bom po letu dni nadaljeval z magistrskim študijem in hkrati še eno leto poskušal z iskanjem zaposlitve. Saj na koncu le tisti, ki v iskanje vložijo trud, uspejo. Za ta nauk sem izvedel že od osnovnošolske učiteljice, vendar je takrat na žalost naletel na gluha ušesa. Še dobro, da z leti vseeno pride tudi nekaj pameti. Matevž Polajnar vir foto: Delo.si Absolventsko obdobje bom tako kot večina mojih somišljenikov seveda uporabil tudi za iskanje kasnejše redne zaposlitve. Na začetku morda s pošiljanjem prošenj za manjše delo v katerokoli medijsko hišo, naj bo spletna, časopisna, radijska ali televizijska. V primeru, da nobena iz- PONOVNO DOBRODELNE JESENICE Leto je naokoli in Jesenice so ponovno dobrodelne. Dobra srca so pomagala razveseliti eno družino in poln avtobus otrok iz socialno ogroženih družin. Med 22. in 27. junijem se je na Jesenicah odvijal Teden dobre volje, ki ga je organiziral Mladinski svet Jesenice. Njihov namen je bil narediti nekaj dobrega in hkrati zabavnega. »Ni bilo pomembno, komu pomagamo, samo daje to nekdo, ki pomoč zares potrebuje,« je povedala Nika Ferbežar, ki je pri projektu sodelovala. Tako so se za predlog, komu pomagati, obrnili na Center za socialno delo in pomoč je šla v prave roke. Vsak dan se je dogajalo nekaj zanimivega. Začelo se je z urejanjem poti Sedmih grabnov, tako daje ta ponovno prehodna. Potekala je krvodajalska akcija, samoobramba, joga, akrojoga, sejem rabljenih stvari, impro komedija s KUD Kiks, licitacija neznanih umetnikov in koncert s skupino Šexpir. Denar so zbirali zgolj s prostovoljnimi prispevki zadnji dan na impro komediji, sejmu, koncertu in z licitacijo. KUD Kiks in Šexpir so se odločili, da bodo nastopali zastonj. Teden dobre volje se je odvijal prvič, ne pa tudi zadnjič, tako da drugo leto pričakujejo tudi večji obisk. Na drugi strani pa so bili ponovno dobrodelni stari znanci, ki se vsako leto odpravijo na 240 kilometrov dolgo pot od Maxa do Pinete. Tako kot vsako leto so tudi letos poskrbeli za atraktivno odpravo. Naredili so poganjalčka za pet oseb, v katerega so vložili več sto ur dela. Na pot so se odpravili s tremi ekipami in spremljevalnim vozilom, ki je skrbelo za varnost, hrano in pijačo ekip. V 26-ih urah so poganjalčka pripeljali na cilj in s tem razveselili otroke, ki so nestrpno čakali v letovišču. Sredstva so zbirali z različnimi dobrodelnimi akcijami, kot so Jesenice tečejo, dražba športnih artiklov in neprekinjeno 12-urno plavanje v kopališču Ukova. Očitno prostovoljcev in ljudi, ki na Jesenicah želijo pomagati, ne manjka. Mi pa si želimo še več takšnih projektov, ko Jeseničani stopijo skupaj. Nika Plečnik foto: Mark Mišič MEDNARODNE MLADINSKE IZMENJAVE, KI SE JIM JE TEŽKO UPRETI Študentska leta so idealen čas za raziskovanje tujih dežel na žepu zelo prijazen način. Če smo medtem lahko še del uporabnega projekta s številnimi drugimi mladimi od vsepovsod, pa še toliko bolje. V Brci smo o takšnih mednarodnih mladinskih izmenjavah že pisali, tokrat pa smo se odločili, da kar sami pobrskamo in najdemo nekaj konkretnih predlogov, kamor se lahko prijavite. Mladinske izmenjave so zelo poceni zadeva, saj mora udeleženec običajno kriti le 30 odstotkov potnih stroškov. Lahko smo hvaležni Evropski komisiji za program Mladi v akciji, ki omogoča finančno podporo projektom neformalnega učenja in mobilnosti mladih. Priporočamo tudi mednarodne prostovoljske tabore preko Zavoda Voluntariat. Lahko se udeležimo kratkoročnih taborov do dveh mesecev, srednjeročnih od dveh do šestih mesecev ali pa dolgoročnih, ki trajajo tudi več kot pol leta. Vsi stroški bivanja in prehrane so običajno kriti, sami plačamo le prevoz. Seveda ne smemo mimo študentskih organizacij, ki pogosto organizirajo zelo poceni mednarodne izmenjave za svoje člane. Nekaj primerov: AEGGEE, IAESTE, EESTEC, BEST, ŠS PRSS, AISEC, EGEA, IFMSA itd. Na voljo je še veliko organizacij ali programov, preko katerih se lahko udeležite mednarodnih izmenjav: EVS, Erasmus+, Erasmus Mundus, Leonardo da Vinci, CEEPUS, Comenius, Grundtvig, Leonardo da Vinci, Anna Lindh Foundation itd. Še nekaj namigov: - Stran, ki se jo splača spremljati, saj vedno objavljajo novosti: www.mednaro-dniskis .si/kj e-iskati-priloznosti/; - Na Facebooku všečkaj stran Mladinske izmenjave, kjer obveščajo o raznoraznih projektih in tudi iščejo udeležence. Po hitrem pregledu možnosti pa si poglejmo še konkretne predloge programov, na katere se lahko odpravite v prihajajočih mesecih. Mednarodne izmenjave so odlična priložnost za širjenje obzorij, sklepanje novih prijateljstev, učenje jezikov, nabiranje novih spretnosti in znanj, spoznavanje novih krajev in kultur. Marsikaj se lahko naučimo o sebi, o odnosih, postanemo bolj samostojni, strpni, znamo se postaviti zase, izražati svoja mnenja in stališča. Upamo, da vam bodo zbrane informacije kar se da koristile. Pa srečno pot! KAJ KAJ SE TAM DELA TRAJANJE ROK PRIJAVE POVEZAVA Prostovoljstvo v Maleziji čez vse leto Delo v organizaciji na področju marketinga, družbenih omrežij, komunikacij, odnosov z javnostmi, organizacije dogodkov. Razvoj lokalnih skupnosti na podeželju. 3-12 mesecev Celo leto http://www. z avo d-voluntar iat. si/ nekategorizirano/ dolgorocno-prosto-voljno-delo-za-razvoj-malezije/ Trening na Poljskem: Šport kot metoda družbene vključenosti mladih Izmenjava izkušenj, razpravljanje o uporabnih načinih spodbujanja športne aktivnosti med mladimi. 21.—25. oktober 2015 13. september 2015 https://www. salto-youth.net/tools/ european-training- calendar/training/ fc-inclusion-sport-as- a-method-of-social- inclusion-of-young- people.5115/ Usposabljanje v Luksemburgu: Proti sovražnemu govoru z nenasilno komunikacijo Delo na kampanjah NO HATE SPEECH in NVC (Non-Violent Communication). Razvoj novih projektov z Erasmus + / Mladi v akciji. 16.—21. november 2015 7. september 2015 https://www. salto-youth.net/tools/ european-training- calendar/training/ against-hate-speech- with-non-violent- communication- nvc.5110/ Trening na Hrvaškem: Spodbujanje uporabe programa Erasmus + / Mladi v akciji Delo na projektu v mednarodnem okolju. Motiviranje sodelujočih organizacij pri uporabi programa. 24.—28. november 2015 6. september 2015 https://www. salto-youth.net/ tools/european- training-calendar/ training/ appetiser-an- introduction-on-how- to-use-the-erasmus- youth-in-action- programme-for- international-youth- work.5021/ Trening 7th sense na Madžarskem ali v Italiji Madžarskem ali v Italiji Promocija podjetništva med mladimi. Delo na projektu v sklopu Erasmus +. 8.—13. november 2015 (HU) 21.—26. februar 2016 (ITA) 14. september 2015 https://www. salto-youth.net/tools/ european-training-calendar/training/ 7 th-sense.5065/ Tjaša Kikelj o o O NEFORMALNE IZKUŠNJE POVEČUJEJO ZAPOSLJIVOST MLADIH Kot vemo, je izobraževanje v današnjih časih zelo pomembno. Po srednji šoli se pričakuje vpis na fakulteto, nato pa že prva zaposlitev. Nekdo, ki ima več znanja, naj bi lažje našel delo, a vedno znova ugotavljamo, da so pomembne tudi izkušnje. >ROSTA DELOVNA MES Poznamo dva tipa izobraževanja - formalno, katerega del smo vsi, in neformalno, za katero se odločijo le nekateri. Neformalno izobraževanje je organizirana oblika izobraževanja z namenom, da osebe pridobijo novo znanje, ki dopolnjuje formalno pridobljeno znanje. Izvajajo ga neprofitne organizacije, podjetja, lokalne skupnosti in državne institucije. Ta izobraževanja ne prinašajo formalne, pravno veljavne izobrazbe, prinašajo pa znanje in veščine, ki jih posamezniki lahko unovčijo vsakodnevno. Za neformalno izobraževanje je značilna večja fleksibilnost, saj se prilagaja potrebam udeležencev in družbe nasploh. V preteklosti se je pokazal problem, saj se neformalno izobraževanje ni priznavalo pri iskanju zaposlitve. Ponekod to še vedno velja, kljub temu pa podatki raz- ličnih raziskav v zadnjih letih kažejo, da se delodajalci vse bolj zavedajo pomena neformalno in priložnostno pridobljenega znanja zaposlenih. Vsaka organizacija določi seznam kompetenc, ki jih zahteva za lastno dejavnost, način dela in obliko organiziranosti podjetja. Vsako delovno mesto pa ima predvidene lastne kompetence. Evropski mladinski forum je naredil študijo o vplivu neformalnega izobraževanja na zaposljivost mladih in ugotovil, da so s strani delodajalcev najbolj iskane kompetence komunikacijske veščine, organizacijske sposobnosti in zmožnost načrtovanja, sposobnost odločanja, sposobnost timskega dela, samozavest in avtonomija, računska pismenost. Ravno prvih pet se razvija skozi neformalno izobraževanje, zlasti v mladinskih organizacijah. Priložnosti za neformalno izobraževanje je veliko - smiselno je, da jih izkoristimo tako mladi kot tudi starejši. Predavatelj, podjetnik in moderator Danilo Kozoderc pravi: »Te priložnosti pomagajo odkrivati in razvijati lastne potenciale, prepoznavati karierne priložnosti in tudi ustvarjati nove karierne možnosti.« Zato razvijajte svoje sposobnosti in beležite lastne izkušnje. Beleženje in uveljavljanje neformalnega znanja Nefiks je vodilni sistem beleženja neformalno pridobljenega znanja oziroma kompetenc pri nas, ki mladim omogoča, da na enem mestu zberejo vse neformalno pridobljene in s strani organizacij potrjene kompetence. Ideja Nefiksa kot orodja za beleženje (in posledično priznavanje) neformalno pridobljenega znanja je nastala kot partnerski projekt mladinske organizacije Društva mladinski ceh in Urada RS za mladino, zdaj pa deluje pod okriljem Zavoda Nefiks. Mladi se po šolanju soočajo z brezposelnostjo in pomanjkanjem formalnih delovnih izkušenj. Zavod Nefiks si prizadeva, da bi lažje in hitreje prišli do želene zaposlitve. Za razliko od Nefiksa, projekt VVinKit temelji na neformalnem znanju žensk, ki ga pridobijo izven delovnega okolja -recimo pri vsakdanjih opravilih, skrbi za družino. Kljub temu pa vse to znanje ni cenjeno, tako s strani žensk kot tudi okolice, še posebej pa ne v izobraževanju. Cilj WinKita je bil omogočiti ženskam prepoznati svoje veščine, pridobljene v domačem in socialnem okolju. Tako lahko te kompetence lažje in samozavestnejše predstavijo v delovnem okolju. Priznavanje neformalnega znanja je potrebno, saj izboljšuje možnosti za zaposlitev, vpliva na dvig plače, karierne spremembe, daje drugo možnost tistim, ki so prezgodaj izpadli iz procesa šolanja. S popolnim priznavanjem neformalnega izobraževanja se bo dvignil nivo razvijanja potenciala posameznikov. Razvijajte se! Sara Papec foto: val202 NE POZABI! Začenja se novo študijsko leto, kar pomeni, da je potrebno prinesti potrdila o vpisu 2015/2016 ter podaljšati članstvo. To lahko storite na uradnih urah (vsak petek in soboto od 17.00 do 19.00) ali pa 7. in 8.9.2015 od 10.00 do 15.00 v Teater-bar, kjer bomo KJŠ-jevci pekli PALAČINKE! Vsak, ki prinese potrdilo o vpisu, dobi zastonj palačinko. Vsi novi člani pa dobijo tudi KJŠ darilce. Tri, štiri, zdaj..se splača! TURIZEM KOT PANOGA ZAPRAVLJENIH PRILOŽNOSTI Alpski svet Zgornje Gorenjske z vsemi svojimi znamenitostmi privablja številne turiste in tudi slovenske navdušence. Vsako leto se turistična ponudba izboljša, poveča se prepoznavnost, pustimo boljši vtis ... A kljub temu turizem kot najbolj razvita dejavnost Zgornje Gorenjske še vedno ni v celoti izkoriščen. To območje predstavlja kar 90 odstotkov gorenjskega turizma, zato je mogoče čas, da slovenske naravne bisere začnemo uporabljati v svojo korist. Slovenija že nekaj let zaseda različne svetovne turistične lestvice. Tako je reka Soča postala Evropska destinacija odličnosti, Ljubljana je poleg zelene prestolnice Evrope osvojila še prestižen naziv najboljše turistične destinacije leta 2015, med top družinske destinacije po Lonely Planetu spada Bohinj, skratka naša alpska državica v tujini ni prezrta. Statistika kaže, da so tuji turisti lani ustvarili največ prenočitev v Sloveniji doslej: 3,5 milijona prihodov in 9,6 milijona prenočitev turistov. Število prenočitev je prvič preseglo mejo 6 milijonov. Najraje so se pri nas zadrževali Italijani, Avstrijci, Nemci, Rusi, Nizozemci, Hrvati, Britanci, Srbi, Madžari in Čehi. Osredotočimo se na Gorenjsko regijo; lani je na tem delu prenočilo 1.741.288 ali 18,2 odstotka turistov. To je za kar 1,8 odstotka manj nočitev kot leta 2013. Od tega je 35 odstotkov gostov gostovalo na Bledu, kar polovico manj pa v Kranjski Gori, sledi Bohinj. Kje se potem izgubijo šele ostale občine - Gorje, Radovljica, Žirovnica in Jesenice. Najredkejša vrsta obiskovalcev smo ravno Slovenci. V zadnjem času je v Sloveniji namreč opazen trend zmanjševanja prenočitev domačih gostov, zato ni čudno, da jih je v gorenjskih kampih vsako leto le slab odstotek. Analiza gorenjskega turizma v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske je kot bistvene slabosti opredelila nepovezano, razpršeno, neinovativno ponudbo, premajhno sodelovanje deležnikov v turizmu, premajhno odzivnost na spremembe turističnega povpraševanja in pomanjkanje vstopa malih in srednje velikih podjetij v turizem. Ugotovili so tudi neiz-koriščenost potencialov, ni izdelane krovne strategije razvoja, trženja itd. Že vrabci čivkajo, da Slovenci ne znamo tržiti svoje države, kar kažejo tudi dejstva. Leta 2014 je Slovenija v turizem vložila od 60 do 80 milijonov evrov, za turistično promocijo pa 9,5 milijona evrov, kar je za 700.000 evrov manj kot leta 2013. Za primerjavo, Hrvati so lani za trženje namenili 45,5 milijona evrov. Bogato prednost Zgornje Gorenjske predstavljajo Triglavski narodni park kot edini nacionalni park v Sloveniji, ostale naravne znamenitosti, kulturna dediščina, eko produkti, za katere ima Gorenjska velik potencial, ki še danes ni razvit. Ponujamo jezera, reke, slapove, planine, gore, kmetije ... Povpraševanje po počitnicah v hribih se povečuje, vodne aktivnosti so najboljša poletna ohladitev, starodavne zgodbe o kulturnih danostih kar kličejo ljudi po pristnem ogledu. Naša dežela ponuja nadpovprečne talente in potenciale, ki bi jih vsaj v največji sezoni lahko pokazali širnemu svetu, s tem pa začeli razvijati tudi gospodarski teren. Od sedmih občin v alpskem delu Slovenije smo uspeli tujini pokazati šele dve, tri. Manj znani kraji, ki se sicer ponašajo s privlačno in pogosto edinstveno naravo, sami ne zmorejo dosegati potrebne tržne privlačnosti. S primerno strategijo bi lahko močnejša turistična središča tržila ostale destinacije. Bled ostaja naš največji ponos, škoda, da ga ne znamo izkoristiti v prave namene. Družabna omrežja so polna hvale, a šele, ko naše ime pride v tuje medije. Kako ne znamo sami poskrbeti za pravo reklamo, ko pa nam je že narava naredila polovico dela? Pia Kokelj foto: slovenia.info FESTEELVAL PONOVNO TRKA NA JESENIŠKA VRATA SHHHHHI Nepozabni Festeelval se vrača na Jesenice. Le še nekaj dni nas loči od pestrega dogajanja, ki bo preplavilo naše mesto. Letos bo festival potekal v obdobju od 25. do 27. septembra in bo zajemal kulturni, športni, otroški in zabavni program. Festivalno dogajanje se bo začelo že v petek opoldne v Kolpernu, kjer bo potekala Tržnica znanja. Na Tržnici znanja se bodo predstavila dobro stoječa podjetja, ki zaposlujejo nove kadre, deležni boste pomoči pri samozaposlovanju, izvedeli več o možnostih izven Slovenije in se udeležili izobraževalne delavnice ter okrogle mize. Uradna otvoritev ob hip-hop ritmih bo potekala v petek, 25. septembra, ob 21. uri. Z nami bodo lokalni hip-hop izvajalci La Bagra s prijatelji in Klemen Klemen, ki je prav letos izdal novo ploščo in se, kot pravi, prebudil iz kome. V soboto, 26. septembra, bo med 12. in 18. uro potekala Tržnica piva in društev, kjer se boste z dobrim pivom v rokah lahko sprehodili med stojnicami društev, ki se bodo predstavljala na različne načine. Po kratkem odmoru bomo nadaljevali z večernim programom, tokrat nas čaka že peti Odmev pod okriljem KJŠ. Na začetek glasbeno obarvanega večera lahko računate ob 21. uri - z nami bodo imena, kot so Fourstone, Skeebeep, Le serpentine in Elvis Jackson. Nedelja, 27. septembra, bo bolj športno in kulturno obarvana. Med 10. in 14. uro bo poskrbljeno za najmlajše z otroškim programom, ki bo obarvan športno, ustvarjalno in sprostitveno. Tisti, ki radi špor-tate, se boste lahko ob 11. uri udeležili gorskega teka na Lenčkov špik (in premagali rekord -34 minut in 32 sekund), v popoldanskih urah pa bomo imeli glasbeno popoldne z Andrejem Šifrerjem, nogomet z zorbi, plesno tekmovanje z Arkademijo, mogoče pa nas obiščejo tudi državi prvaki v hokeju. Za lačne bo na voljo tekmovanje v 'desetki' - kdo najhitreje poje porcijo desetih čevapčičev. Večer pa se bo nadaljeval kulturno, saj bomo ob 18. uri nadaljevali z literarnim večerom mladih upov in impro komedijo. Z nami bodo Manca Ropret, Laura Drole, Katka Bogataj, Saša Atana- sov in KUD Kiks. Kot se spodobi, bomo Festeelval zaključili umirjeno in enkratno - s svojimi avtomobili se boste lahko pripeljali v drive-in kino in si ogledali film po izboru glasovalcev. Bolj kot film je pomembna edinstvena izkušnja, ki vam jo organizatorji ponujajo. Predvidena lokacija za petkovo in sobotno dogajanje je Stara Sava, v nedeljo pa bo oživel še Čufarjev trg. Morebitne spremembe bodo pravočasno objavljene na uradni Facebook strani festivala. Poiščite torej Festeelval in sledite aktualnim novicam (http s://www.facebook.com/feste-elval). Jesenice bodo zopet zaživele, zaživite tudi vi! Sanja Despotovič foto: Jaka Valjavec ROK KRIVEC - THE BLEK GOAT Tokrat je nekaj septembrskih vrstic namenjenih ljubiteljem metal glasbe. Sicer ne bomo zavili v glasbeno smer, bo pa tema vseeno ostala v metalskih vodah. Brca je bila namreč 'firbčna' pri Roku Krivcu - domačinu, ki se že več kot polovico življenja navdušuje nad tršimi ritmi, ki jih proizvaja metal glasba. Ljubezen do tega glasbenega žanra mu je dala navdih za razvoj avtorskega projekta, ki sliši na ime The Blek Goat. Ta, kot sam pravi, združuje oblačila, namenjena metalcem, na spletni strani pa deli tudi novice in intervjuje, ki so tako ali drugače povezani s svetom metal glasbe. »Kaj je tisto, kar manjka v svetu metal glasbe?« »Vedno sem hotel nekaj prispevati k sceni. Sama ideja o tem, kaj ponuditi metalcem, mi ni dala miru,« pojasnjuje, kako se je začelo z idejo o lastni blagovni znamki. Dodaten zagon, da mora narediti naslednji korak, je dobil po obisku festivala Metal Days. Takrat je prišel do ideje: »Ustvariti striktno metalski projekt z oblačili, saj sem potihoma že od nekdaj sanjal o tem, da bi imel svoj brand. Pri njem ne gre za klasična metalska oblačila, kot smo jih vajeni, ampak za oblačila z minimalističnim pristopom. Nekaj, kar je v popolnem nasprotju z metalskimi dizajni,« pojasni svojo idejo. Na trgu takšne ideje še ni zasledil, zato je z uresničitvijo pohitel -zgodil se je lanski avgust, ko je na družabnih omrežjih že delil prve namige, v kaj se spušča. Letos januarja pa je projekt dobil še svojo spletno stran. In prvi odzivi, kot pravi Rok, so zelo pozitivni. »Včasih komaj verjamem, da je po svetu toliko ljudi, ki ti želijo pomagati, pa te v bistvu sploh ne poznajo.« Veliko ustvarjalcev se za ime svoje znamke odloči po kakšni zanimivi prigodi, pri Roku pa se za imenom The Blek Goat ne skriva nobena anekdota ali kaj posebnega. »Za kozo sem se odločil, ker je med metalci praktično povsod, kamor se obrneš. Blek pa, ker je bilo 'hlačk' že zasedeno,« pojasni, kako je prišel na idejo o imenu. BMX Roka pa ne sprošča samo metal glasba, včasih je veliko prostega časa preživel na svojem BMX-u. Z njim se še vedno zapelje, vendar, kot pravi, premalokrat. Še pred The Blek Goat projektom ga je ’BMX-anje' pripeljalo na zanimivo idejo, ki je, lahko bi rekli, ena izmed iskric trenutnega projekta. Razvil je namreč uspešen avtorski projekt Mellon BMX, v katerem je združil ljubitelje BMX kolesarstva. Vse skupaj je preraslo v avtorsko znamko izdelkov iz usnja. »Od nekdaj sem rad ustvarjal, predvsem spreminjal obstoječe stvari, saj mi hitro kaj ni bilo všeč in sem naredil po svoje.« Nad izdelovanjem manjših dodatkov iz usnja se je navdušil spontano: »Ko nisem mogel najti etuija za telefon, sem se odločil, da ga naredim kar sam.« Ročno izdelani usnjeni izdelki so danes prerasli v The Blek Goat kolekcijo dodatkov. Mellon Bmx pa se je s spletne strani preselil v svet Facebo-oka, kjer Roku dva prijatelja pomagata pri dodajanju vsebine. Kuhinja in tek Rokov prosti čas pa zapolnjuje tudi kuhinja. Ja, res je, Rok rad zavihti kuhalnico in ustvari kaj okusnega. Za zdaj kakšne 'metalske' kuharske knjige nima v mislih, mogoče pa ta še pride. Svojo BMX kondicijo pa je zamenjal za tekaško, navdušuje se namreč nad gorskim tekom. Samo vprašanje je, kaj bo Rok še vse skuhal, ustvaril in kam ga bodo odnesli tekaški čevlji ali BMX, saj v vsem ne vidi samo sprostitve, ampak tudi navdih, da ustvari nekaj drugačnega, novega. Novih idej trenutno sicer nima v načrtu, saj veliko časa posveča The Blek Goatu in »... še neki spletni strani, kije ne spamam.« A vendarle ima v okviru svoje 'črne koze' v mislih še veliko manjših projektov, ki bodo zapolnjevali njegovo prihodnost. Samo začeti je treba, pa ideje pridejo in prihodnost se odpira. Rok Krivec / The Blek Goat virtualno: www.theblekgoat.com Instagram: @theblekgoat Mellon BMX: facebook.com/mellonBMX Ana Pirih foto: osebni arhiv TRI, ŠTIRI, ZDAJ - IMOVA SEZONA SE ZAČENJA! Medtem ko smo ljubitelji hokeja švicali na vročini, so se hokejisti že nekaj časa družili v prijetno ohlajenih hokejskih dvoranah in po napornem poletju dvigovali svojo kondicijsko pripravljenost nazaj na 'športni' nivo. Sam sem se malo spraševal, kaj se dogaja z našim hokejem, in tako sem se predsezonskemu času primerno lotil hitrega pregleda dogajanja. Osredotočil sem se na trenutno dogajanje v klubu in na potek priprav na novo sezono, dodatno pa še na cilje za prihajajočo sezono in dolgoročne cilje. Seveda gremo najprej na Jesenice. Za začetek obudimo prijeten spomin na osvojitev državnega prvenstva, ko je polprofesionalna ekipa HDD SIJ Acroni Jesenice pripeljala naslov nazaj tja, kamor sodi - v Podmežaklo. Da pa sezonske vstopnice ne bomo kupili le zaradi lanske slave, sem za rokav pocukal predsednika Anžeta Pogačarja, ki mi je pojasnil, da se je sezona za vodstvo kluba začela takoj po končani lanski sezoni: »Potrebno je sestaviti plan dela za novo sezono, določiti smernice delovanja in razvoja ter zagotoviti finančna sredstva za nemoteno delovanje kluba. Skupina SIJ s podjetjem Acroni na čelu ostaja generalni sponzor, enako pa ostaja z nami velika večina lanskih poslovnih partnerjev.« Pred sezono so zagotovili še opremo za igralce, ustrezne pogoje za treniranje, pripravljalne tekme in vse potrebne službe za njihovo izvedbo, pripravili načrte marketinga, reklame in prodaje vstopnic. Ekipo je prevzel trener Dejan Varl, okrepili pa so jo branilci Aleš Jeklič, Luka Kraigher in Gašper Cerkovnik, pridružil se je napadalec Tadej Čimžar, pozicijo vratarja pa so okrepili z mladim Žanom Usom. V ekipi ne bo tujih igralcev in klub ostaja na polprofesionalni ravni. Cilji za novo sezono so po besedah predsednika naslednji: »Napredovati iz tekme v tekmo, uveljaviti nekaj mladih igralcev, igrati moderen hokej, ki bo publiki oz. navijačem zanimiv in ki bo privabljal čim večje število obiskovalcev ter ponuditi prijeten dogodek za druženje. Želimo igrati v finalu lige INL, ubraniti naslov državnih prvakov, osvojiti pokal Slovenije in dostojno predstavljati mesto Jesenice v Kontinentalnem pokalu.« O dolgoročnih ciljih pravi: »Združiti jeseniški hokej pod eno streho, delovati enotno, ustvariti nizko-proračunski profesionalni hokejski klub, ki bo temeljil na domačih mladih igralcih, jeseniški hokejski šoli, deloval transparentno, ne bo ustvarjal dolgov ter bo v ponos Gorenjcem in mestu Jesenicam.« Očitno lanskoletna začetna vnema ni popustila in se na Jesenicah hokej postavlja na temelje, ki smo si jih vedno želeli. Osnova jeseniškega hokeja je bila vedno hokejska šola in tako sem se za celotno sliko obrnil na predsednika HD Jesenice Miha Rebolja, ki mi je pojasnil, da so že na začetku maja pričeli z osnovnimi pripravami, konec meseca junija so izpeljali poletni kamp v otroškem letovišču Pinea, nato pa so uredili še nekaj brezplačnih terminov, kar je izkoristilo več kot 50 hokejistov. Ekipe imajo sestavljene in pripravljene za mednarodne tekme v ligi luje stabilno, se razvija in ima dolgoročno EBJL (kategorija U-18), kot tudi državno vizijo. V treh letih smo uspešno sanirali vse prvenstvo v kategorijah U-19 do U-12. V finančne dolgove, postavili mlado, vendar najmlajših kategorijah, U-10 in U-8, kjer zelo usposobljeno trenersko ekipo, ki aktivno se otroci še vedno igrajo in uživajo v igri, sledi modernim trendom hokeja na ledu ter bodo nastopali na različnih enodnevnih na splošno postavili trde temelje za nadalj-turnirjih. Dobro delo in okolje se po be- nji razvoj jeseniškega mladinskega hokeja sedah Rebolja očitno obrestujeta: »Zaradi na ledu.« O dolgoročni usmeritvi pa pra-visoke strokovnosti naših trenerjev, ureje- vi: »Cilj je vsekakor uspešen nadaljnji razvoj nosti društva ter moderne infrastrukture, se nam je pridružilo nekaj igralcev iz drugih klubov. V septembru organiziramo drsalni tečaj za nadobudne malčke, ki bi radi spoznali najboljši šport na svetu. Društvo de- jeseniškega mladinskega hokeja. Ravno tako se bomo trudili, da bomo vidno prisotni v mednarodnem športnem okolju, nadgrajevali pozitiven odnos do športa, gradili celovite osebnosti igralcev.« Očitno vse kaže na to, da so v Podmežaklo resnično prišli pravi ljudje, ki razumejo pravi pomen športa in tako si upam trditi, da se nam v prihodnjih letih obetajo nove hokejske pravljice. Vsi za šampione rdeče! Svoje povpraševanje sem nadaljeval na daljnem štajerskem koncu, kjer se je začela odvijati še ena zelo pozitivna zgodba za prihodnost slovenskega hokeja. Z vpraša- njema sem se obrnil na Aleša Burnika, ki mi je pojasnil, da kljub pomanjkanju trenerskega kadra selekcije že od začetka avgusta pridno trenirajo. Zelo pomemben dan je bil 17. avgust, ko so z delom začeli v hokejski akademiji HCM (Hokejski Center Maribor), ki povezuje šole in klub. V tem okviru se jim je v selekcijah U16 in U18 pridružilo nekaj fantov iz Slovenije, 12 iz Srbije ter po en iz Hrvaške in Bolgarije. Na tekmah in občasno na treningih pa se jim pridružijo tudi Celjani. »Fantom želimo ponuditi dobre pogoje za trening in jih nadzorovati pri njihovem šolanju. Projekt je edinstven v slovenskem hokejskem prostoru in upamo, da bo dvignil zanimanje, stro- kovnost in množičnost na vzhodnem delu Slovenije, kjer raven hokejske organizacije nekoliko zaostaja za Ljubljano in gorenjskim koncem. Posledično se bo dvignila tudi kvaliteta domačega tekmovanja,« mi je HCM na kratko opisal Aleš. Tako bo letos Maribor nastopal z vsemi selekcijami v domačem tekmovanju, U18 pa bo nastopala še v ligi EBJL. Želje za prihodnost: »V prihajajoči sezoni želimo uspešno izpeljati projekt HCM in ga nato vsako sezono še nadgraditi, povečati število otrok v nižjih selekcijah in omogočiti vsaki ekipi in igralcu maksimalen možen napredek v hokejski igri in šport združiti s široko paleto šolanja v Mariboru.« Za Štajerce že vemo, da niso napačni za hokej, sedaj pa upajmo, da se bo manjša kriza nogometa odrazila v povečanju vpisa v hokejsko šolo. Gremo Maribor! Sicer sem imel namen povprašati tudi v Žabji Dol, vendar sem sklenil s tremi lepimi zgodbami članek zaključiti. Dragi bralci, naj vam za konec postavim izziv, da letos skupaj podpremo trud in dobro delo in se nekajkrat v sezoni odpravimo na ogled tekme v dvorano Podmežakla. Toplo pa priporočam, da si vzamete čas kakšno soboto dopoldne - obiščite turnir otroških selekcij in povem vam, da vas mali hlačmani znajo zelo nasmejati. Rok Kalan foto: mladina.si siol.net Počitniški KJŠ Čez poletje je študij postranska zadeva. Študentje žuramo, se sproščamo, hodimo na morje, plavamo, plešemo in tudi delamo. Nič drugače ni pri ekipi KJŠ, saj smo opravili vse našteto. Naše aktivnosti čez poletje sicer malo zamrejo, saj je toliko drugega dogajanja, dopustov, vaških veselic in festivalov, da se mora človek včasih razpoloviti, da kaj dobrega ne zgreši. Vsako leto se pritožujemo, tudi znotraj ekipe, da se čez poletje dela premalo, da bi našim članom morali nuditi več, boljše stvari in tako konkurirati vsem profesionalnim organizacijam, ki se borijo za vaš poletni čas in denar. Ko človek pogleda bližje, kaj vse vam je ponujeno, lahko reče, da študentom tudi na KJŠ-ju nudimo veliko, čeprav v obliki manjših aktivnosti. Zavedati se moramo, da smo čez poletje časovno bolj na psu kot med študijem - večina nas pridno dela za tistih nekaj evrov, ki nam omogočajo preživetje, poleg tega pa se vsak posveča tistim aktivnostim, ki ga veselijo in za njih med študijem nima časa. Vsak si vzame kakšen teden časa zase - odpravi se na dopust na obalo, v gore, na potovanje. Na žalost ne moremo ponuditi takšnega nabora prefektov, da bi ustregli vsem željam. Omeniti moramo super izvedbo projektov: Poizpitni KJŠ piknik, Beachvolley turnir, kolesarili smo na Belopeška jezera, plesali na Ultra festivalu v Splitu, nazadnje pa smo wakebordali na Plankseeju v Avstriji. Torej - dogajalo se je, v septembru se na veliko dogaja in v prihodnjih mesecih se bo dogajalo! Zato je treba izkoristiti možnosti, ki jih še imamo in poskrbeti, da bodo zadnji vroči dnevi letos zares nepozabni in da se bo naš-vaš denar porabil za tiste stvari, ki nam bodo prinesle čim boljše ugodnosti. Včasih smo na KJŠ-ju imeli študentske projekte, ki so nam občutno olajšali vsakdan -brezplačni avtobus v LJ in subvencionirana vozovnica za LPP sta le dva izmed mnogih. Trudimo se, da bi vam lahko ponudili kaj resnično dobrega in koristnega, zato smo odprti za vaše predloge, ideje in če nas slučajno ne srečate na uradnih urah, se brez strahu na nas obrnite preko e-pošte, Facebooka ali kar osebno. Pridružite se nam pri oblikovanju lepšega novega študijskega leta - potrebujete le potrdilo o vpisu! M medium tisk & design www.medium.si INFORMACIJE IN NAROČILA: O mediumdimedium.si 04 / 580 50 20 # Medium d.0.0., Žirovnica 6oc, 4274 Žirovnica \ igpalna hiška 1 čebelnjak ODLIČNO DARILO ZA VAŠE NAJMLAJŠE Hiška buri domišljijo in spodbuja ustvarjalnost. Otroci skozi igro spoznavajo življenje čebel. INFORMATOR Studio Vital (8 obiskov) 25 EUR Studio Vital -solarij 50 min 21 EUR Studio Vital -solarij 100 min 40 EUR Studio Vital -kardio fitnes (mesečna) 22EUR Tenis Jesenice 2 EUR Tenis Žirovnica 2 EUR Wellness Živa (teden) 10 EUR Wellness Živa (vikend) 12 EUR Zlata Ribica - počitek + kopel + savna 44 EUR Zlata Ribica Masaža 28 EUR Zlata Ribica Solarij (20 žetonov) 24 EUR Gornjesavski muzej Jesenice brez- plačno Smučarske karte Krvavec vse dni 19 EUR Krvavec med tednom 15 EUR Vogel poldnevna 16 EUR Vogel celodnevna 20 EUR Ponudnik kuponov Plačilo Bazen Radovljica 2 EUR Fitnes Žirovnica - celodnevna 28 EUR Fitnes Samson - celodnevna 20 EUR Fitnes Samson - vikend 10 EUR Fitnes TVD Partizan 20 EUR Fitnes 02 - celodnevna 20 EUR Hotel Špik - izposoja opreme za squash (loparji, žogice) 3 EUR Hotel Špik - squash 6 EUR Hotel Špik - kopanje in savna 15 EUR Manja - depilacija celih nog 12 EUR Manja - depilacija polovice nog 7 EUR Manja - nega obraza 16 EUR Manja - relaksacijska masaža 16 EUR Občinska knjižnica (dijaki do 18. leta - brezplačno) 5 EUR Squash Bled (dopoldne) 6 EUR Squash Bled (popoldne) 8 EUR Sportpoint - servis koles 16 EUR Sportpoint - servis smuči 16 EUR Studio Vital (1 obisk) 5 EUR Dodatni popusti za člane KJS FRIZERSKI SALON JANA - 30 % Frizerske storitve za vse priložnosti po ugodnih cenah. Cesta na lipice 6, 4248 Lesce Jana Šebjanič, tel.: 070 710 300 FRIZERSKI SALON MONIKA JEREB KLINAR, MOJSTRANA - 10 % Frizerstvo Monika Jereb Klinar s. p. nudi 10-odstotni popust na vso ponudbo. MONIKA JEREB KLINAR S. P. Dovje 27, 4281 Mojstrana Tel: 041 569 615 E-pošta: jereb.monika@gmail.com FRIZERSKI SALON URŠKA - 10 % Frizerski salon Urška nudi 10-odstotni popust na vse storitve Moste 31 A, Moste 4274 Žirovnica Tel.: 031 660 365, 04 580 12 40 FOTO VIDMAR - 20% Popust v vrednosti 20 odstotkov na vse fotostoritve. Cesta Železarjev 4b (Center Tuš Jesenice), 4270 Jesenice K-FOTOGRAFIJA (CENTER TUŠ JESENICE) -15 % K-Fotografija, (Cesta Železarjev 4b, center Tuš) nudi vsem članom KJŠ 15-odstotni popust pri vseh fotografskih storitvah. Če želite uveljaviti popust, morate predložiti veljavno člansko izkaznico. EVFORIA MEDITACIJE V Studiu Vital potekajo tedenske tematske meditacije pod vodstvom Monje Bolte. Redna cena je 12 EUR, za študente pa 5 EUR. Več informacij: Alen (040 217 330) 3KA RAČUNALNIŠKI TRETMA -20% Računalniški servis 3KA nudi 20-odstotni popust na vse storitve! 3KA, računalniški inženiring, Anže Kuraš s. p. Javorniško nabrežje 16, Jesenice E-pošta: info@3ka.si Tel.: 080 20 06 NASI NASLEDNJI PROJEKTI - Sezonske vstopnice za hokej - Lasertag (6.9.2015) - Septembrska KJŠ žurkica (11.9.2015) - Odmev 2015 (26.9.2015) - Oktoberfest (3.10.2015) - Nakupovanje v Palmanovi vol.II - Enodnevni izlet v Benetke - in še in še Foto: Anonimni prijazneži FESTEELiM JESENICE 125. SEPT 2015 - 27. SEPT 2015 Pt 13.00-19.00 TRŽNICA ZNANJA - zaposlitveni sejem i EK 125. SEPT 20151 STARA SAVA 20.00-21.00 21.00-02.00 Otvoritev FESTEELVAL 2015 ^unkmg 3evi|s Hip hop večer KLEMEN KLEMEN + La Bagra + prijatelji s MliAlitos :;im K KlEMENKLEMEN J 1200-1800 TRŽNICA PIVA IN DRUŠTEV DOMAČE-DRUGAČE I FERFUD 12.00-02.00 SOBOTA 126. SEPT 2015; STARA SAVA L Le Serpentine___ ELVIS JACKSON 10.00-14.00 NEDELJA Družinski program 27.SEP! 2015!ČUFARJEVTRG 11.00-13.00 14.00-18.00 Gorski tek Nedelpko popoldne ANDREJ ŠIFRER 18.00-20.00 Literarni večer (+impro KUD KIKŠ) _____ 20.30-22.30 DRIVE-IN KINO 10.00-22.30 A M D R E tT ORGANIZATORJI: PARTNERJI: MLADINSKI SVET JESENICE i.,f ZAVOD ZA ŠPORT lESENICE K sij*: acroni ENOS ZA VEČ INFORMACIJ O DOGODKIH IN VSTOPNINAH OBIŠČITE STRAN DOGODKA. https: / / www.facebook.com/festeelvQl Prireditev sofinancira Občina JESENICE