ŽjSSL Nevarna prijaznost.
Ifc. Vh7 ^ nekdai !e ^3"0 vedno živahno pri Navrt-Jlj*' nikovih. Otroci iz cele vasice smo se radi JgMSC^ zbirali tamkaj. Bilo je pa tudi prijetno, kajti ^lllHra pri Navrtnikovih so imeli vse, kar otrokom ^SfiSE? ugaja, in Navrtnikov Tonče je bil ponižen JBsSjjfe in prijazen deček. Vse otroke je imel rad, a^SK vse ie rad razkazal, z vsakim se je rad po-Jjj^^g kraikočasil in poigral. ^P^R Zgodaj spomladi je bilo. Nesrečo so imeli pri Navrtnikovih. Stara pujsa je dobila mlade pujske, pa huda je bila nanje, da jih je hotela kar požreti. Vse je pomandrala, samo enega so rešili. Revčka, kam so ga hoteli djati? V kuhinjo na gorko, in mlekca, takisto gorkega, so mu dajali, ker grda mama ni marala zanj. Privadil se jc gorkote in okreval je in se okrepil.
Kokljica je valila piščeta, tri je že izvalila, pa še ji je bilo treba valiti. Da bi ubožci ne zmrzovali in gladovali pri mamici, vzeli so jih in nesli. kam neki? Kam ? V kuhinjo, na gorko. Koracali so po kuhinji in kavsali so zrnca. Soznanili so se s pujskom iti prija-tetji so bili. Skupaj so počivali. Pujsek se je zleknil ob gorki steni, petelinčki so poskakali na njega in čičkali na njem in takisto mižali in dremali. Ko so se pa prebudili, so pili skupaj mleko iz posodice, vsak po svoje.
Tudi siva Čiča tamkaj v pasji kolibi je dobila svojo družinico. Dolgo, dolgo so se tiščali mali za-valjančki h kosmati svoji mamici. Čez nekaj tednov so se pa le osokolili in drug za drugim prisli gledat v svet.

— 153 —
,Štrbunk!" pade prvi nerodnež čez prag v ku-hinjo. Dobro je bil sprejet, tudi so mu dali jesti mlekca.
Še dvoje jih je padlo takisto v kuhinjo, za vse je bilo prostora pa tudi mleka dovolj; stara, dobra sivka v hlevu je takrat prehranila vse in ,,štrbunkM se je ponavljal povečkrat na dan.
Naposled pripelje še muca  nekoč svoje   mačice
doli   iz  podstrešja,   pogleda   skrbno   v  kuhinjo   in z
^mijav" pozdravi notri zbrano družino. Ko opazi, da
- ni nič nevarnega, še ona zavleče  svojo   čredo noter.
Najprej seveda k mleku, potem pa na gorko dremat in dromljat.
Taka družina se je nabrala v Navrtnikovi kuhinji. Sredi nje pa sta na petah sedela domači Tonče in sosedov Tinče, igrala se in smejala, da je kar zvenelo po kuhmji.
Vse se je rado imelo, vse se je igralo in veselilo. Bili so kakor gruča nedolžnih otrok, bogatih in revnih. gosposkih in kmetiških, ki se pa kljubtemu radi imajo in se prijateljsko zabavajo.
Takisto je bilo tistokrat v Navrtnikovi kuhinji.
Petelinčki so šli prvi s sveta, kuharica jim je zavila vrat; pujsku je drugo leto klavec izpustil kri; psički in mačice so se večinoma razšli, le čuvaj in mucin sta ostala doma, kakor tudi Tonče in Tinče.
Ne rečem, da se ni v čuvaju semtertje vzbudila pasja narava, da bi je ne ucvrl za mucinom, toda to je btlo prej v mladosti, ko mu je še bolj vroča kri plula po žilah. No, pa hudega mu le ni storil. Toda zdaj na stare dni, ko biva tamkaj v svoji hiši, narejeni iz starega soda, no zdaj sta pa kar debela prijatelja, in mucinu še na misel ne pride, da bi puhnil v ču-vaja, ampak Ijubeznjivo, takisto polahno, krivi svoj mehki hrbet in gladi čuvaju brke na njegovem sta-rem licu.
Tonče in TinEe se pa ne moreta in se ne mo-reta. Enkrat je prišlo nekaj navskriž — ali zaradi ja-bolk, ali zaradi čmrljev, Jie vem prav — navskriž jima )e nekaj priSlo, pa se gledata že tri tedne kot pes in mačka. Ne, ne: ko bi se gledala kot Navrtnikov pes
- 154 —                                    "  "     '
in mačka, bilo bi dobro. A gledata se grdo kot Na-vrtnikov Tonče in Tinče — pravijo ljudje. Čudno,. žival pozabi svojo naravo, človek pa ne more Irpeti  človeka.                        Ferdo Oregorec.