PRIMORSKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini Aba- postale I gruppo - Cena 70 lir pogajanja za sestavo nove vlade Leto XXVI. Št. 171 (7665) TRST, torek, 4. avgusta 1970 Politični dokument Colomba tajnikom strank levega centra Dokument predstavlja politično osnovo, na kateri naj bi bila obnovljena Štiristranska koalicija - Danes se sestanejo vodstva PSI, PSU in PRI, ki bodo razpravljala o Colombovem dokumentu ■ RIM, 3. — Poverjeni predsednik za sestavo nove vlade Co-°mbo se je danes okrog 22 ure ponovno sestal s tajniki štirih . rank leve sredine Forlanijem U Malto ure ponovno KD, Mancinijem PSI, Ferrijem PSU in PRI. Na današnjem sestanku jim je Colombo izročil svoj ‘Politični dokument«, ki ga je pripravil za sestavo nove vlade. ®s,anek je bil zelo kratek in se je zaključil že ob 22.15. . . Po sestanku je Colombo povedal časnikarjem, da je izročil ,alnikom KD, PSI, PSU in PRI dokument, ki naj bi predstavljal po-kateri naj bi b'{Po osnovo, "* ponovno obnovljena vlada s , ®lovanjem omenjenih štirih (jl'*nk. Colombo je dejal, da ta okument ni sad posredovanja, ** manj pa predhodnih kom-kJttllov. Dokument izraža to, Rjavil Colombo, kar menim, da ,? lahko tolmači kot dosledno uPno linijo, ki naj bi bila izraz k’’*ni in stališč izraženih v dolgih ^P^avah, ki sem jih imel z ome-Miimi strankami. Colombo je na-. *• dejal, da v tem dokumentu ? izraženo nobeno točno stališče j^amezne stranke, marveč bo «tko vsaka stranka v njem videla nat?r za iasnost in P°®kus, da se to. kar nas združuje. jA^dsednik Colombo je zaključili izjavo z ugotovitvijo, da če j"**0 Politične straoke, kd so za ju-sklicale svoje izvršne odibore, Pozitivno sprejele dokument, se bo-lahko začeli dokončni razgovori Ustavo vlade. jJ^ument, ki ga je Colombo iz-U"* tajnikom štirih strank levega Ima približno 10 tipkanih in vsebuje osnovna načela Ptftrt'amske P01®1'1156 poverjenega za dogovor o sestavi ve vlade. Dokument je razdeljen Snovne dele: ,1' Vzroki obnovitve levega centra k tristranske vlade. V tej točki označb odnos med večino in pičijo; je ' vprašanje stabilnosti vlade. Tu jjj Poudarjena predvsem nujnost v. Potreba po skupni obveznosti j štirih strank: • vprašanje odborov krajevnih u-k, n°v. Glede tega sta v dokumen-^ ^sčeni dve pojasnili: a) da se t^r^vi vsaka predhodna izključi-sta katerekoli stranke v okviru seli .Ve odborov levega centra; b) je Se ?a prednost levi sredini, kjer V .'Požna kaka druga alternativa, pogledu je v dokumentu po- udarjeno, da ustanovitev levičarskih odborov, katerih se udeležuje tudi PSI, ne spreminja splošne politične smeri glede stališča koalicije do KPI; 4. gospodarska vprašanja. Tu je poudarjena tesna povezava, ki mora biti med konjunkturno akcijo in reformami. Poleg tega so podčrtana tudi vprašanja javnih stroškov in je obširno obrazloženo vprašanje sodelovanja s sindikati o problemih razvoja in splošne gospodarske politike. V dokumentu so nakazane tudi osnovne točke glede zunanje politike. Dokument se glede nekaterih specifičnih programskih točk sklicuje tudi na program zadnje Ru-morjeve vlade. Poleg tega vsebuje tudi pridržek, da je treba ob dokončni sestavi vladnega programa določiti prednostno lestvico ukrepov, ki jih . bo treba sprejeti. Kot poročajo iz Rima, se bodo jutri sestali izvršni odbori PSI, PSU in PRI. Tajnik PSI Mancini je po učili na jutrišnjem sestanku vodstva stranke. Minister za finance Preti je danes v Bologni izjavil v zvezi s proračunom za leto 1971. da ni gotovo, da boao v prihodnjem letu davčni dohodki narasli. V resnici, je dejal Preti, so bili davčni dohodki v letošnjem prvem polletju manjši, kot smo jih predvidevali. Tudi če se bodo v drugem polletju povišali, kot je želeti, perspektive niso prav nič dobre. Minister Preti je poudaril, da to pomeni, da če bodo predvideni nadaljnji izdatki za leto 1971, poleg že nakazanih, bo PO ENEM LETU RAZVREDNOTENJA FRANKA Pozitivno napredovanje francoskega gospodarstva Tako ugotavlja francoski finančni minister 0’Estamg v intervjuju tedniku «L’Express» PARIZ, 3. — 8. avgusta bo eno vodov, kar je preprečilo vsako ne- m ir ivx. jl d ji inv roi ivičtucnii je [jo j letu pviv-n ” * v * sestanku izjavil, da bodo dokument, J morala vlada preučiti možnost poki mu ga je izročil Colombo, pre- ‘ višanja davkov. leto, odkar je francoska vlada na izredni seji, ki ji je predsedoval predsednik republike Pompidou, nepričakovano sklenila razvrednotiti frank za 12,5 odstotka. Vest je tedaj presenetila ne samo francoske finančne, gospodarske in politične kroge, marveč tudi finančne in politične kroge zlasti evropske skupnosti. Po enem letu razvrednotenja franka je danes minister za finance francoske vlade d’Estaing dal tedniku «L’Express» intervju o gospodarskem položaju. Finančni minister ocenjuje francosko gospodarstvo po razvrednotenju franka za povsem pozitivno. V intervjuju d'E-staing poudarja, da je načrt o o-zdravitvi francoskega gospodarstva zaključen in da je popolnoma uspelo razvrednotenje franka. To svojo ugotovitev utemeljuje z velikim povečanjem izvoza industrijskih proiz- MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi MEDTEM KO JE LIBIJSKI PREDSEDNIK CAPAH ZAČEL POSREDOVALNI POSKUS Odložen v Tripolisu medministrski vrh sedmih zaradi ostrih nasprotij med arabskimi državami Irak in Alžirija ne bosta prišla na konferenco, Sirija pa je poslala delegacijo Sestreljen izraelski «phantom» nad Sueškim prekopom: dva pilota zajeta TRIPOLIS, 3. — Spor med arabskimi državami glede perspektiv za mirno rešitev bližnje • vzhodne krize po pristanku Jordanije in ZAR na Rogersove predloge se zaostruje. Posledica tega je bila, da so morali odložiti konferenco zunanjih in obrambnih ministrov sedmih arabskih držav, ki bi se morala začeti danes v Tripolisu. Sicer pa uradna obrazložitev odložitve konference pravi, da se bo začelo, ko se bo predsednik libijskega revolucionarnega svefa polkovnik Gadafi vrnil v Tripolis.------------------- Polkovnik Gadafi je dospel včeraj zvečer v Kairo, kjer je imel dva sestanka s predsednikom Naserjem in z drugimi visokimi egiptovskimi predstavniki, danes pa je odpotoval v Irak, kjer se je že srečal s predsednikom Al Bakrom. Kaže, da misli libijski predsednik odigrati posredovalno vlogo v sedanji krizi, ki je nastala, ko so nekatere arabske države pristale na Rogersove mirovne predloge, nekatere druge pa so jih zavrnile. Libija je sicer odobrila stališče predsednika ZAR Naserja, ki je prvi sprejel ameriško mirovno pobudo, istočasno pa je dala pobudo za konferenco v Tripolisu, kjer naj bi skušali premostiti težave med arabskimi voditelji. Gadafi se je verjetno odločil za posredovalno funkcijo, ko je vče- JS različnimi vrstami orožja ki jih Američani uporabljajo v .umazani vojni* v Vietnamu, so tudi x^ljivi plini ki povzročajo ogromno škodo rastlinstvu in nasadom, so pa nevarni tudi za človeka, »liki: ameHŠM heSSer^nišča svoj strupeni tovor nad področje na meji med Južnim Vietna- mom in Kambodžo """".................n.......................M«......"....um........................ ^pisanju bivšega sodelavca umorjenega predsednika ■Mm Kennedy je trdno nameraval umakniti vse ameriške čete iz Vietnama do leta 1965 Johnsona je Kennedy imenoval za podpredsednika, da bi ga odstranil iz senata VORK, 3. - Umorjeni ame-1 generato Mac Artourjeng^ld mu je čim prej odtegne JmaknhTvstyčete klSam™ ter ndj se;raje posveti a. ^ 17 ____ z._mJouanin nntraniin Mb«.12 Vietnama. Njegova tragična j, ■Novembra 1963 v Dallasu mu j« ^Prečila, da bi ta sklep, ki W$e 1 nepreklicen, izvedel. Tako i*šiav neki- knjigi, ld bo v kratkem flaJ.?. številka revije «Life», eden . h sodelavcev umrlega pred-“ita- Kenneth 0’Connel. « k||Saniu močno vplival razgo- je imel še leta 1961 z reševanju notranjih problemov ZDA. Po drugi strani pa je začel senator Mansfield leto pozneje pritiskati na predsednika, naj se izogiba vsaki okrepitvi čet v Vietnamu in naj jih obratno začne klicati nazaj. Sam Kennedy je potem senatorju izjavil, da se strinja s potrebo, da u-makne vse vojake iz Vietnama, takrat pa je dodal, da to lahko stori šele v začetku leta 1965, ko bo po vsej verjetnosti ponovno izvoljen v Belo h'išo. Zanimivo je tudi 0’Connelovo pisanje o takratnem podpredsedniku Lyndonu Johnsonu: o njem pravi, da ga je Kennedy postavil za podpredsednika, da bi ga odstranil n senata, kjer je načeloval demokratični večini: «Star sem samo 43 let _ je dejal Kennedy — ter sem najbolj zdrav kandidat za predsedstvo. Ne ban umrl med mandatom. V taikem položaju nima podpredsedniško mesto nobene veljave. Ne bi mogel živeti z Johnsonom kot vo-di tel jem majhne večine v senatu Če pa ga bom imenoval za podpredsednika, bom imel za voditelja senata Mikea Mansfielda, se pravi človeka, ki mu lahko zaupam*. 0’Connel trdi tudi, da se je čutil Johnson kot podpredsednik potisnjenega v stran ter brez prestiža in moči, ki jo je imel kot voditelj senata. Krivdo za to stanje je pripisoval Bobu Kennedyju, o katerem je smatral, da mu je odvzel položaj »številke 2» v ameriški vladi. Sam senator Mansfield je potrdil resničnost trditev bivšega Kennedy-jevega sodelavca. Voditelj demokratične skupine v senatu je izjavil novinarjem — kot poroča «Washing-toh Post», da je predsednik Kenne-dy sprejel sklep o umiku čet iz Vietnama «na jasen in dokončen način*. raj postalo jasno, da konferenca v Tripolisu ne bo mogla doseči namenov, ki si jih je libijski predsednik zastavljal. Tako Irak kot Alžirija, ki sta zavrnila Rogerso-vc predloge, sta namreč napovedali, da se konference ne bosta udeležili. Pač pa je dospela v Tripolis delegacija Sirije, ki je prav tako odbila ameriški načrt. Prav Irak in Alžirija, seveda poleg palestinskih organizacij, sta za sedaj najbolj odločna nasprotnika politične rešitve spora na Bližnjem vzhodu: včeraj sta vladi obeh držav napovedovali bojkot konference v Tripolisu, češ da pomeni pristanek na ameriški mirovni načrt poskus likvidacije palestinskega odporništva. Podobna stališča zagovarja danes tisk obeh držav, ki še zaostruje polemiko. Tako n.pr. piše iraški list »Al Thawra», glasilo vladne stranke Baas, da se je ZAR »prodala izraelskemu in ameriškemu imperializmu*, kar pomeni »predati se Izraelu*. V okvir te polemike treba postaviti verjetno tudi poročanje radia Bagdad, ki je danes trdil, da je policija v Kairu silo zatrla množično demonstracijo proti Rogersovim predlogom. Radio je poročal, da se je na demonstraciji zbralo 5.000 oseb, ki pa jih je policija s silo razpršila. To vest so v ZAR odločno zanikali. Uradni glasnik je v tej zvezi izjavil, da so tovrstne vesti »popolnoma izmišljene in ne vsebujejo nič resničnega*. Vsekakor pa bo jutri prispela v Moskvo iraška delegacija, ki jo vodi podpredsednik iraškega revolucionarnega sveta in namestnik tajnika vladne stranke Baas Husein Takriti. Sporočilo je dala sovjetska agencija »TASS*, ki pa zamolčuje namen obiska. Kaže, da bodo skušali sovjetski voditelji vplivati na Irak, da bi nekoliko omilil svoje ališče do ameriških predlogov. Tudi Alžirija, kot smo omenili, je zaostrila polemiko proti arabskim voditeljem, ki so pristali na Roger sove predloge o Bližnjem vzhodu Alžirski list «E1 Moudjahid* piše članku z naslovom »Nepotrebna konferenca*, da je namen Rogerso-vega načrta »jasno in dokončno likvidirati svete pravice palestinskega ljudstva*. Istočasno je »alžirski odbor za podporo Palestini* objavil sporočilo, v katerem obsoja »novo mednarodno zaroto proti Palestincem*, katere namen je »rešiti sionistično državo z izvedbo Rogersovega načrta*. Pristanek na ta načrt pomeni po mnenju odbora »zločin veleizdaje do Palestincev in do arabskega naroda*. Podobno se izraža tudi palestinski tisk, ki razširja svojo polemiko tudi na Sovjetsko zvezo. Bejrutski tednik «A1 Horrya», neuradno glasilo demokratične ljudske fronte, piše, da se je »egiptovski režim pridružil imperialistični teoriji ravnovesja sil na Bližnjem vzhodu*. »Sovjetska politika — nadaljuje tednik — je prešla od podpore zmagi k podpori porazu.* Kairo ne odgovarja na te polemike z nič manjšo ostrino: tako se »Al Abram* sprašuje, zakaj ni do podobnih reakcij prišlo takrat, ko je ZAR sprejela resolucijo varnostnega sveta OZN. »Zato — odgovarja list — ker bi nekateri arabski organizma, ki so se v teh treh letih, ko je ZAR sama prenašala težo vojne, omejevali samo na besedno podporo in na visokodoneča gesla, ne imeli več nobenega razloga za obstoj in nobenega blaga, s katerim trgovati, če bi se uresničil cil; osvoboditve*. Tudi LR Kitajska, ki je že ostro kritizirala Naserjev sklep, da sprej me Rogersove spredloge, je danes ponovila svoja stališča: podpredsednik Tung Pi-Wu je obtožil ZDA, da delujejo soglasno s Sovjetsko zvezo z namenom, da bi razdelili Bližnji vzhod v influenčne sfere. Pi-Wu je tudi izjavil, da je ameriški načrt »politična prevara* ter je izrazil podporo svoje vlade stališču arabskih držav, »ki nadaljujejo boj proti agresiji*. V New Yorku je medtem generalni sekretar OZN U Tant sprejel veleposlanika Jarrdnga, ki bo v kratkem, kot se pričakuje, ponovno začel svojo posredovalno misijo med Izraelom in Arabci. Tudi danes so izraelska letala napadla egiptovske vojaške položaje na južnem sektorju Sueškega prekopa. Kairski vojaški glasnik je sporočil, da je egiptovsko protiletalsko topništvo sestrelilo letalo tipa »phantom* ter da so oba pilota zajeli. Sporočili so tudi imena dveh pilotov, ki sta kapetan Ygal in poročnik Moše Goldwasser. Tako je sedaj v rokah Egipčanov 8 izraelskih pilotov, ki so jih zajeli zadnjem mesecu. Egiptovski glasnik je tudi dejal, da so med napadom na osrednji sektor kanala sestrelili še drugo izraelsko letalo, tokrat tipa «skyhawk». Izraelci so priznali sestrelitev prvega letala, zanikajo pa sestrelitev drugega. varnost gospodarske recesije ter o-hranilo zaposlitev delavcev in gospodarski razvoj. Čeprav pri teh svojih pozitivnih ocenah minister D’Estaing ugotavlja, da so se v začetku .izvajanja načrta o ozdravitvi gospodarstva pomotili glede predvidevanja o povišanju cen, ki so se bolj povišala, kot so pričakovali, vendar ugotavlja, da so se povišale predvsem cene živil, kar ni in ne vpliva na kompetitivnost francoske industrije na zunanjih trgih. Največje zadovoljstvo pa minister za finance francoske vlade izraža nad obsegom proizvajalnih investicij. Glede teh pravi: »Menimo, da bo povišanje proizvajalnih investicij leta 1969 in letos znašalo okrog 26 odstotkov v zasebni industriji. Hkrati pa predvidevamo, da se bodo te investicije v letu 1971 povišala za nadaljnjih 20 odstotkov. To dokazuje globoko spremembo v mentaliteti francoske industrije, kar je mnogo bolj važno kot toliko drugih upravnih reform. Kar se tiče odstotka gospodarskega razvoja v Franciji v letih 1969, 1970 in 1971, bomo zlezli na prvo mesto na svetu za Japonsko*. V intervjuju francoski finančni minister pravi, da bo ugodna gospodarska konjunktura, ki jo danes preživlja Francija, omogočila razbremenitev nekaterih nadzorstev nad menjavo tujih valut, tako za obratne kapitale kot za zasebnike, ki potujejo na turistična potovanja v inozemstvo. Francoska vlada bo kmalu sprejela zadevne ukrepe. To naj bi bilo prvo «darilo» Francozom, ki so uspešno prebredli lanskoletne hude gospodarske težave. Hkrati pa D‘Esta;ng izjavlja, da za sedaj nasprotuje znižanju eskompt-ne mere na kratkoročna posojila in pravi, da bo vlada do konca leta kljub vsemu sprejela ukrepe za »občutno znižanje* obrestne mere. Značilno je, da francoski finančni minister v svojem intervjuju o-menja tudi Italijo in pravi, da preživlja težko socialno krizo. Pri tem pa ugotavlja, da morebitno razvrednotenje lire ne bi pripomoglo k večji proizvodnji. Poleg tega se D’Estaing v intervjuju dotika tudi ameriškega gospodarstva in pravi, da Američani ne nameravajo razvrednotiti dolarja, ker želijo, da bi bogate države, se pravi ameriški upniki, revalvirale svoj denar. Toda D’Estaing ugotavlja, da Japonci nočejo na noben način tega narediti in da tudi Nemci, ki so nedavno devalvirali marko, nočejo znova načeti tega vprašanja. Avtocesta sonca zasičena z avtomobili PALERMO, 3. - Po daljši stavki so delavci ladjedelnice v Palermu danes ponovno prišli na delo. V dopoldanskih urah je bilo v ladjedelnici zborovanje delavcev in uradnikov, na katerem so jim sindikalni predstavniki obrazložili dosežen sporazum z ravnateljstvom pretekli petek. Poleg tega je ravnateljstvo preklicalo ukrep o odpustu štirih delavcev med stavko. V teh dneh odhajajo na počitnice milijoni Italijanov. Vse velike tovarne v industrijskih mestih so zaprle svoje obrate. Zato so se na cestah pojavili hkrati milijoni avtomobilov in povzročili izredno zasičenost. Tud avtoceste postajajo v teh dneh preozke (na sliki vidimo kolone avtomobilov, ustavljene na avtocesti sonca med Parmo in Fidenzo, ki ne morejo naprej zaradi prevelikega prometa). Podobno se dogaja tudi na drugih avtocestah, ki vodijo iz Milana v druge smeri ter iz Turina proti Genovi. Tudi mnoge državne ceste so prav tak,) zasičene s prometom. V tej blazni dirki na morje in v gore je prišlo v prvih dneh do številnih avtomobil sikah nesreč, pri katerih je bilo že mnogo mrtvih in ranjenih. Na šesti strani objavljamo obširno poročilo o avtomobilskih incidentih med begom iz mest. Incidenti v Mestrah med delavci in policijo BENETKE, 3 .— Delavci malih kovinarskih podjetij, ki opravljajo razna dela na industrijskem področju v Margheri, so danes začeli stavkati, ker jim niso priznali 50.000 lir predujma na bodoče zvišanje plače na osnovi vsedržavne delovne pogodbe kovinarjev v velikih podjetjih. Okrog 1000 stavkajočih je iz protesta zasedlo nadvoz pri Mestrah, kjer se stekata avtocesti za Pado- INTENZIVNO DELO DELEGACIJ SZ IN ZRN Mogoče še ta teden v Moskvi pozitiven zaključek pogajanj Kljub doseženim napredkom pa ostajajo še nekatera nerešena vprašanja MOSKVA, 3. — Po nedeljski pavzi so se danes v Moskvi ponovno začeli razgovori med delegacijama Sovjetske zveze in Zvezne republike Nemčije o podpisu medsebojne pogodbe. Pogajanja so potekala danes na ravni podnačelnikov delegacij, ki sta se sestali zjutraj in popoldne. Jutri bo novo srečanje Scheel - Gromiko, popoldne pa bo zahodnonemška delegacija priredila kosilo v čast sovjetskemu zunanjemu ministru. Kot smo omenili, ni bilo včeraj uradnih sestankov obeh delegacij, vendar vse kaže, da je bila nedelja dobro izkoriščena. Scheel in njegovi sodelavci so bili gostje v Gromikovi dači blizu Moskve, kjer so se več ur razgovarjali o mnogih vprašanjih, tudi takih, ki ne zadevajo sedanjih pogajanj. Tako so na primer na dolgo razpravljali o Tolstoju in Dostojevskem. Zunanja ministra sta se tudi podala na sprehod po bližnjih gozdovih: z njima ni bilo niti_ tolmačev, saj govorita oba angleško. Seveda n' znano, o čem sta ministra govorili na štiri oči, vendar se zdi, da je prav ta zasebni razgovor pripomogel k rešitvi nekaterih problemov in predvsem k boljšemu medsebojnemu razumevanju. Vzdušje na pogajanjih je še ved no označeno od velikega optimizma: v krogih zahodnonemške delegacije pravijo, da so «pojasnili številna bistvena vprašanja* ter da so dosegli napredke o mnogih važnih problemih, po drugi strani pa ostajajo še mnoge točke, ki jih bo treba še proučevat’. Optimistična sc tudi predvidevanja o nadaljnjem trajanju pogajanj: podtajnik Egon Bahr, ki je pripravil osnutek pogodbe skupaj s sovjetskim zunanjim ministrom, je danes izjavil, da bi se pogajanja lahko zaključila »čez dva dni ali pa čez osem*. Pripomnil pa je, da je vsekakor možno, da bi bil dokument pripravljen še pred koncem tedna. Podobno trdijo tudi v Bonnu, kjer pričakujejo hiter zaključek pogajanj. Glasnik zvezne vlade je izjavil, da ne kaže podcenjevati težav, ki so nastale v Moskvi, je pa izrazil prepričanje, da bodo sedanja prizadevanja uspešna glede na prizadevanja obeh strani, da bi prišlo do podpisa pogodbe. Glasnik je dopustil možnost, da bi se zahodnonemška delegacija vrnila v Bonn že proti koncu tega tedna. Isti glasnik je potrdil, da bo kancler Brandt odšel jutri na počitnice na Norveško. Ves čas pa -t[3M iuqosod oaBjodzBj bu [auii oq kopter, s katerim bi se lahko, v primeru, da bi bilo to potrebno, v treh urah vrnil v Bonn. Vzhodnonemška agencija ADN poroča o govoru, ki ga je imel danes v Potsdamu zunanji minister Nemške demokratične republike Otto Winzer ob 25-letnici konference med Stalinom, Trumanom in Attleejem. Minister je izjavil, da bonska vlada ne bo mogla pozitivno zaključiti svojih pogajanj s Sovjetsko zvezo, če si ne bo prizadevala, da bi prišlo do brezpogojnega priznanja sedanjega stanja vseh meja in vseh držav v Evropi. Vsekakor Da je Winzer dejal, da so sedanja prizadevanja bonske vlade za podpis pogodbe s SZ »hvale vreden poskus*. Minister se je končno zavzel za sklenitev vseevropskega sporazuma o izvajanju načel miroljubne koeksistence med vsemi državami kontinenta. vo in Trst. Delavci so za nekaj časa ustavili promet. Policija je takoj nastopila in prišlo je do precej hudih incidentov, ko je policija začela razganjati stavkajoče s hidranti in solzilnim plinom. Na kraj incidentov je prišel tudi beneški kvestor. Policija je ustavila nekaj delavcev, ki jih je nato izpustila. V Reggio Calabrii še vedno ni miru REGGIO CALABRIA, 3. - »Akcijski odbor za Reggio Calabrio*, ki že dlje časa povzroča demonstracije v mestu in zahteva, da postane Reggio Calabria glavno mesto dežele, je danes proglasil še eno splošno staviko. Vsi uradi in banke so bili zaprti in mestni promet je bil ustavljen. Preteklo noč so v mestu slišali močno eksplozijo. Kot so ugotovili danes zjutraj, je na področju občinskega obrežja eksplodiral peklenski stroj. Najprej so mislili, da je bil izvršen atentat na železniško progo pri severni postaji mesta. Potem so ugotovili, da eksplozija ni napravila nobene škode. Težave italijanske male industrije RIM, 3. — Predsednik Vsedržavne zveze male industrije Nicola Re-sta objavlja v listu «Globo» članek, v katerem pravi, da mala industrija, ki potrebuje velika denarna sredstva za premostitev težav zaradi povišanja proizvodnih stroškov, ne dobiva niti normalnih kreditov za svoje redno obratovanje. Resta trdi, da se vse posledice omejitve kreditov zvračajo na malo industrijo. Po njegovem mnenju bi morala mala industrija potemtakem prenašati vse breme politike omejevanja kreditov na račun javnih izdatkov, ki neprenehoma črpajo vsa razpoložljiva denarna sredstva, povzročajo večjo potrošnjo in s tem tudi inflacijo. Kamboški partizani oblegajo Kompong Thoin PHNOM PENH, 3. - Okrog Kom pong Thoma, glavnega mesta istoimenske kamboške pokrajine 130 kilometrov severno od Phnom Penka, so se danes že četrti dan zaporedoma nadaljevali izredno ostri boji med enotami kamboške osvobodilne vojske in oddelki redne vojske generala Lon Nola. Partizani popolnoma oblegajo mesto, njihove položaje pa letalstvo vztrajno bombardira: sicer ni znano, če gre za kamboška, sajgonska ali ameriška letala. Kamboške vladne čete so imele doslej 32 mrtvih in 74 ranjenih, medtem ko niso znane zgube oblegajočih sil. Hudi boji so v teku tudi v Skou-nu, važnem prometnem središču samo 55 kilometrov severno od Phnom Penha. Mesto so v soboto zavzeli partizani, danes pa so iz kamboške prestolnice poslali okrepitve, ki skušajo spet vzpostaviti nadzorstvo nad središčem. Tudi tu so imele vladne sile težke zgube: 13 mrtvih in 63 ranjenih. Preteklo noč so osvobodilne sile napadle več središč blizu prestolnice, eno od teh, Prey Pring, je oddaljeno samo 18 kilometrov od Phnom Penha. Tarče partizanskih napadov so bile tudi kamboške vladne postojanke v Anchanu, 20 kilometrov od prestolnice, in v Wat Leach Boju. / Preklican ukrep o zapori italijanskih trgovin v Libiji TRIPOLIS, 3. — Libijski zunanji minister je danes sporočil italijanskemu veleposlaništvu v Tripolisu, da je bil po njegovem posredovanju preklican ukrep o zapori trgovin, podjetij in raznih drugih obratov Italijanov v Libiji. Kot je znano, so libijske oblasti včeraj sporočale, da bodo morali vsi trgovski in drugi obrati Italijanov danes zjutraj zapreti. V samem Tripolisu je nekaj sto italijanskih trgovin in podjetij. ___________ David Bruce v Parizu PARIZ, 3. — Danes je dospel v Pariz novi načelnik ameriške delegacije na razgovorih o Vietnamu David Bruce. Časnikarjem, ki so ga pričakali na letališču, je izjavil, da se bo udeležil prihodnjega zasedanja konference, ki bo v četrtek. Dosedanjega poteka konference ni hotel komentirati, češ da je »nevarno govoriti o nečem, česar se pobliže ne pozna*. Politični o-pazovalci pa so ugotovili, 3a je Bruce uporabil naziv »konferenca*, medtem ko so doslej predstavniki ZDA in Sajgona govorili le o »sestankih*, češ da ne gre tu za srečanje med predstavniki štirih zakonitih vlad (ZDA ne priznavajo južnovietnamske revolucionarne vlade). POGAJANJA LEVOSREDINSKE « PETERKE* GREDO H KRAJU Srečanje o udeležbi levosredinskih strank v vodstvih krajevnih ustanov Drevi bo spet sestanek «na vrhu» med KD, PSU, PRI, SSL in PSI, na katerem bodo razpravljali o politično ■ programskem okviru sodelovanja v pokrajini in občini - latern se bodo sestala na svojih sedežih tajništva levosredinskih strank S pospešenim ritmom se nadaljujejo m morda prehajajo v zaključno fazo pogajanja za obnovitev levosredinske uprave in oživitev sodelovanja med DC, PSU, PRI in PSI v občinskem svetu, kjer je odbor nekako «zamrznjen» po Hreščakov! ponudbi odstopa. Srečanja in sestanki na različnih ravneh si sledijo že skoraj vsak dan, medtem pa se bolj pogo-stoma sestajajo tajništva peterice levosredinskih strank, tako da potek razgovorov v okviru »peterice* nazorno spominja na vzporedna čeprav znatno težavnejša, pogaja nja za sestavo rimske vlade. Sinoči so se pozno zvečer sestali na sedežu pokrajinskega vodstva krščanske demokracije načelniki komisij za vprašanje krajevnih ustanov, oziroma referenti za ta vprašanja pri vodstvih levosredinskih strank. Dario Rinaldi za KD. Amaldo Pittoni za PSI, dr. Rafko Dolhar za SSL, Giuseppe Di Gkria za PSU, notar Gargano za PRI so pozno v noč razpravljali o kočljivem vprašanju »prisotnosti levosredinskih strank pri vodenju posameznih krajevnih ustanov, katere imenujejo izvoljeni svoje predstavnike*, kar pomeni, v bolj preprostih besedah razdelitev mest na osnovi! novih ključev, ki izhajajo iz spremenjenih odnosov po volitvah, čeprav gre tu tudi za odsev političnih in medstrankarskih odnosov v okviru ne povsem homogene levosredinske koalicije. Javne ustanove in ustanove, v katere imenujejo izvoljeni organi svoje predstavnike, so v glavnem sledeče: občinska podporna usta nova ECA, protituberkularni konzorcij, pristaniška ustanova, usta- ItiiiiiNiiiniiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia Šestdeset let Marjana Medveščka Tihi, skromni in marljivi Marjan Medvešček je včeraj, prav kot je v njegovem značaju, na tiho praznoval svoj šestdeseti rojstni dan. Prav zato se je, ko smo ga obiskali, branil dati tudi kakršnekoli podatke o svojem življenju in se je omehčal šele tedaj, ko smo mu dejali, da je konec koncev njegova življenjska pot pravzaprav le prerez trde poti, ki so jo prehodili nešteti Slovenci njegovega pokolenja in da se v njegovi usodi zrcali tudi usoda vseh naših ljudi, ki so se bojevali proti zatiranju in krivici, ker so globokot čutili, da je to le njihova dolžnost ter jim je zavest o opravljeni dolžnosti tudi največje plačilo. Marjan se je rodil v Gorici v znani družini odvetnika Petra Medveščka in je že v svojem detinstvu okusil trdote življenja, saj je morala njegova družina kot toliko družin ob Soči in spodnjem Krasti, iti ob italijanski vojni napovedi Avstriji v begunstvo Ko se je družina vrnila po prvi svetovni vojni v Gorico, je odšel v želji, da bi se šolal v materinem jeziku, na gimnazijo v Ljubljano in Celje, od koder se je vračal do četrtega razreda na počitnice domov, kasneje pa se je moral zaradi sitnarjenja kvesture temu odreči. Leta 1935 je diplomiral m pravni fakulteti v Ljub-Ijni. V tem času je sodeloval v akademskem klubu «Triglav», Klubu primorskih akademikov in v strokovni organizaciji na univerzi. Po diplomi je odšel v Beograd, kjer se je zaposlil v nekem zasebnem podjetju, ker ni mogel začeti prakse pri sodišču, za kar je bilo potrebno jugoslovansko državljanstvo. Doživel je bombardiranje Beograda in se napotil čez Zagreb v Slovenijo, na Štajersko, od koder so ga Nemci izselili v Petrinjo na Hrvaškem. Od lam je odšel v Ljubljano kjer je že leta 1941 začel sodelovati z Osvobodilno fronto. V njej je deloval, dokler ga ni aretirala novembra 1943 gestapo in ga odpeljala v koncentracijsko taborišče v Dachau. Po osvoboditvi se ie vrnil na Primorsko o Trst in bil najprej urednik potem pa glavni urednik glasila Enotnih sindikatov «Delavske e-notnosti» kasneje pa je bil zaposlen pri našem listu. Čeprav mu je trpljenje v taborišču zrahljalo zdravje, se je v najbolj vročih povojnih letih marljivo udejstvoval v prosvetnem in političnem življenju. Sedaj se posveča gospodarskim vprašanjem takojšnje slovenske narodne skupnosti. Dragemu Marjam, ki je bil kljub šibkemu zdravju vedno poln vedrine in optimizma iz srca čestitamo k njegovi šestdesetletnici in mu želimo še mnogo let vedrega življenja. nova za industrijsko pristanišče EPIT, mestna hranilnica CRT, rotacijski sklad, turistična ustanova, letoviščarske - turistične ustanove, delavske konzumne zadruge COOP itd. Razmeroma novi organi pa so vodstva »odcepljenih* bolniških odsekov (sedaj klinik) za nevrologijo, za dolgotrajne bolezni, za pljučne bolezni. O teh in o sestavi vodstva rotacijskega sklada je stekla živahna razprava, sicer pa je razdelitev mest verjetno zadnja zapreka, ki jo morajo voditelji levosredinskih strank premostiti ali odbiti, pred končnim sporazumom za pokrajinsko in občinsko upravo. V glavnem sta se v zadnjih časih pojavljali dve težnji glede rešitve vprašanja. Prvo so izoblikovan socialisti, ki se sklicujejo na januarske sporazume o levi sredini v občinskem odboru. Znano je, da niso bila nekatera imenovanja uresniče na po nastopu Giuricinovega vodstva v tržaški federaciji PSI. Razumljivo je torej, da se socialisti sklicujejo na ta januarska načela, ker bi v nasprotnem primeru šli na pogajanja z okrnjenim pred stavndštvom prav v krajevnih u-stanovah. Socialdemokrati pa so že pred časom zahtevali splošno revizijo imenovanj in preureditev le-teh na osnovi volilnega ključa. Prepričani so namreč, da so se na volitvah precej okrepili v primerjavi s sedanjim stanjem v vodstvih teh ustanov. Zaključki sinočnjega sestanka niso znani. Dogovorjeno je bilo, da bodo sestavili osnutek rešitve (shemo i-menovanj) in ga predložili tireviš-njemu levosredinskemu »vrhu*. Drevi se namreč sestanejo pred stavniki levosredinske peterice in bodo razpravljali o politično - programskem okviru sodelovanja v pokrajini. Pogajanja gredo torei v zaključno fazo. Težko je predvidevati, če se bodo pogajanja zaključila še danes, verjetno pa je, da bodo drevi izdelali politično - programsko izjavo, ki bo opredelila politični okvir sodelovanja. Sestanek med predstavniki levosredinskih strank bo verjetno v prvih večernih urah. kajti takoj nato se bodo na svojih sedežih šesta la tajništva levosredinskih strank in razpravljala o točkah, glede katerih še ni bil sklenien SDOrazum. Za čimprejšnji zakliuček pogaianj in podpis programatično - pobočnega sporazuma se je v petek zvečer izreklo vodstvo KD, kateremu je poročal tajnik Sergio Coloni. krajši poročili pa sta prebrala tudi Rinaldi in Celit, prvi referent za krajevne uprave pri pokrajinskem vodstvu KD. drugi pa načelnik sve- tovalske skupine KD v pokrajinskem svetu. Sestanek odbora za slovensko šolo Jutri, v sredo, 5. avgusta, se bo ob 18. uri sestal na sedežu sindikata slovenske šole odbor za slovensko šolo. Na dnevnem redu so: vpisovanje v slovensko šolo in vprašanje ustanovitve strokovne šole. V ZADNJI ŠTEVILKI DEŽELNEGA VESTNIKA Trije važni zakoni za razvoj kmetijstva, turizma in za ESA Turizem postaja vedno bolj važna panoga gospodarstva v deželi Uradni vestnik dežele Furlanije pravnem položaju in plačah osebja Edvard Sajevec med šefom kriminalistične policije pri XJ.IV v Kopru dr. Vladom Pavličem in jugoslovanskim miličnikom na obmejem prehodu pri Škofijah DVA OD TREH UBEŽNIKOV IZ NOVOMEŠKIH ZAPOROV ŽE VČERAJ V ROKAH JUGOSLOVANSKIH ORGANOV Julijske krajine, ki je izšel 30 julija, objavlja tri deželne zakone: zakon št. 26 o spremembah in spo-polnitvah zakona št. 15 z dne 18. julija 1967 o ustanovitvi deželne u-stanove za razvoj kmetijstva in deželnega zakona št. 28 z dne 25. novembra 1965 o ustanovitvi deželnega posvetovalnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo: zakon št. 27 o spremembah deželnega zakona št. 16 z dne 25. avgusta 1965 in drugih de želnih zakonov, ki se nanašajo na turizem, ter končno zakon st. 28, k,i vsebuje spremembe in spopolnit-ve deželnega zakona št. 6 z dne 2. maja 1969 o ureditvi uradov ter o Beg na smrt obsojenega 22-letnega Edvarda Sajevca in Jovana Adžiča se je končal v Miramarskem drevoredu Neki meščan, ki ju je spoznal po objavljenih slikah, je policijo opozoril nanju ■ Kmalu po opoldnevu so ju na škofijskem mejnem prehodu izročili jugoslovanskim organom javne varnosti Agenti letečega oddelka policije pod vodstvom dir. Petrosima so včeraj ob 12.15 izročili Jugoslovanskim organom uprave javne varnosti na mednarodnem obmejnem prehodu na Škofijah pobegla pripornika iz novomeškega zapora, 22-letnega Edvarda Sajevca iz Senovega ter 22-letnega Jovana Adižiča iz Beograda, medtem ko o tretjem ubetotku iz zapora v Novem mestu, 19-letnemu Franju Spolijarju zaenkrat ni S« nobenega sledu. Policijski agenti na obeh straneh meje intenzivno nadaljujejo iskanje. Edvard Sajevec, Jovan Adiždč in Franjo špoljar so v noči med petkom in soboto pobegniti iz novomeških zaporov tako, da so razorožili ln ramlM paznike. Sajevec ln Adžič sta v sorazmerno kratkem času z avtostopom prišla iz Novega mesta do koprske obale ln okrog 15. ure ilegalno prešla mejo pri Pesku. Vse tTi pobegle prlpomdke je novomeško okrožno sodišče že obsodilo, vendar sodbe še niso postale pravnomočne. Edvard Sajevec je bil zaradi umora žene in številnih ropov obsojen na smrt, medtem ko sta Adižid in Spoljar prestajala zaradi tatvin in drugih podobnih prekrškov zaporno kazen petih oziroma štirih let. Kako Je potekala akcija za izsleditev nevarnih ubežnikov? Uprava Javne varnosti v Kopru je predvidevala, da bodo ubežniki skušali iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMtiimiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiifiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiMHiiiiiiiiiMiiimiiiMiiiiiiiiiimii V CELOVCU OD ČETRTKA DALJE XIX. mednarodni lesni sejem s sodelovanjem naše dežele Dan Furlanije-Julijske krajine bo v ponedeljek, 10. avgusta Tiskovna konferenca odbornika Varisca - Strokovno srečanje o podiranju lesa v hribovitih krajih Pojutrišnjem bodo v Celovcu odprli XIX avstrijski lesni sejem, na katerem nastopata kakor znano tudi naša dežela F url aija - Julijska krajina in sosedna republika Jugo slavi ja. Kakor smo že objavili pred dnevi, bo v ponedeljek, 10. avgusta, na sejmu «Dan Furlanije - Julijske krajine*. Ob tej priliki bo imel de-dežnd odbornik za promet in splošna vprašanja Salvatore Varisco v Celovcu posebno tiskovno konferenco, na kateri bo seznanil domače in tuje novinarje z nameni deželnega nastopa na letošnji prireditvi in s poglavitnimi značilnostmi njene razstave v zidanem paviljonu. Konferenca bo v prostorih hotela Moser - Verdino, po njej pa bo zakuska, na katero bo deželna u-prava povabila najvidneje predstavnike javnega in gospodarskega življenja na Koroškem. Avstrijci so kakor znano zelo ponosni na svoj letni sejem z lesnega področja, tudi zaradi važnosti te pridobitne panoge v okviru državnega gospodarstva. V Avstriji se namreč ukvarja z lesom na vseh nivojih, to je od prve stopnje izkoriščanja domačega gozdarskega bogastva, pa do zadnje stopnje, to je do izdelovanja končnih industrijskih izdelkov, okoli 110.000 ljudi. O-koli 30.000 ljudi dela v gozdovih, nadaljnjih 20.000 pa na brez številnih avstrijskih žagah. Približno dve petini celotnega avstrijskega o-zemlja pokrivajo gozdovi, tako da je v tej republiki res težko najti trg ali zaselk, kjer ne bi obratovala vsaj manjša žaga ali tovarnica za predelovanje lesa. Razumljivo je, da se tudi dober del avstrijske iznajdljivosti uveljavlja na tehničnih področjih, ki so najbližji lesu in njegovi predelavi. Zato je na sejmu v Celovcu vsako leto razstavljena vrsta tehničnih novosti, ki so zanimive tudi za lesne proizvajalce iz drugih evropskih in izvcnevropskih dežel. V okviru spremnih prireditev in tehničnih sestankov, ki so vsako le to v središču pozornosti domačega in tujega poslovnega sveta, bo letos posebno srečanje posvečeno u-porabi lesa za zunanjo oblaganje stavb in nadaljnje tehnično sreča- nje o racionalizaciji podiranja lesa v gozdovih hribovitih krajev. Sejem je na sporedu za čas od 6. do 16. avgusta. To bo zadnjič, da bo ta osrednja gospodarska prireditev na avstrijskem Koroškem trajala 11 dni: v skladu z najnovejšimi težnjami prirediteljev mednarodnih razstav in izložb so se namreč tudi celovški poslovni krogi odločili, da od prihodnje prireditve v letu 1971 dalje skrčijo celovški sejem na devet poslovnih dni. Kar zadeva letošnjo specializacijo sejma pa velja pripomniti, da bo del razstavišča smotrno razdeljen na tri tretjine: na prvi bodo prikazali sodobno urejeno in opremljeno žago, ki bo ves čas sejma tudi redno obratovala pred obiskovalci, na drugi bo urejena sodobna kleparska delavnica, na tretji pa bodo razstavljena prevozna sredstva in orodni stroji za lesno industrijo. Sklican miljski občinski svet Novoizvoljeni mlijiski občinski odbor je na svoji pivi seji razdelil, pod predsedstvom župana Gasto-neja Milla, resorje posameznim odbornikom. Brailli Renato bo skrbel za ceste, finance in davke, Galliano Domadel za turizem in šport, R/amtlda Chln-chdo za skrbstvo, zdravstvo in higieno, Lueiamo Tremul za javne storitve, pododbomdika Orevatdn Sergio lin Caft Josip pa bosta skrbela za osebje im mladinska vprašanja. Takoj za tem Je župan sporočil odboru, da je sklical izredno sejo mlljskega občinskega sveta. Sestal se bo v sredo zvečer, medtem ko so se načelniki svetovalskih skupin sestali sinoči. Na dnevnem redu so med drugim vpnrianja druždnskega davka in nujnih sprememb, ki naj upoštevajo življenjske potrebe občanov, nadalje podelitev občinskemu podjetju za prevoze ACNA predujma za. izplačilo dela odpravne nagrade, obnovitev občinskega odbora ECA, kritje izgube prevoznega podjetja ACNA s posojilom itd. prekoračiti mejo. Talko je preko Interpola (za sodelovanje je bila v primeru bega v Avstrijo naprošema tudi avstrijska policija) zaprosila za sodelovanje in pomoč, tržaško policijo. V ta naimen so poslali natančne opise in slike vseh treh u-bežnitkov, vodstvo letečega oddelka kvesture pa Je nemudoma razmnožilo fotografije in jih oddalo številnim patruljam, ki so, takoj po sporočilu iz Kopra, poostrili nadzorstvo, zlasti na cestah, ki peljejo do posameznih obmejnih prehodov. Iz Ljubljane je namreč prišla vest, da se je najnevarnejši od trojice, Saievec, med begom iz Novega mesta proti meji, ustavil še v Ljubljani pri neki svoji sorodnici, kjer se je tudi preoblekel v modro obleko. Oba naj bi, po obvestilu iz Ljubljane, najprej prišla v Italijo, od tu pa sta nameravala pobegniti v Francijo. Včeraj zjutraj, okrog II. ure je neznanec telefoniral na kvesturo in povedal agentom, da Je v bližini železniške postaje videl tri pobegle pripornike, tal jih Je spoznal Jz slik, ki so bile objavljene v včerajšnji izdaji krajevnega itaMjamskega.Jl-sta. Agenti so to nemudoma sporočili avtomobilski patrulji pod vodstvom podčastnika Ventriceja, ki je prav ob tisti uri krožila po Miramarskem drevoredu. Komaj Je podčastnik Ventrice dobil ukaz, naj takoj zapelje do železniške postaje, Jr ukaza! šoferju vozila, agentu Po-sihpu, naj še bolj pritisne na vpli-njač. Zaradi gostega prometa ter dolge ln počasne kolone vozil pa Je bil prisiljen znatno zmanjšati hitrost. In prav v tem Je bila sreča. zaradi katere so agenitd lahko ulovili dva od treh pobeglih. Ko so tako 'capi la®’ za drugimi avtomobili, so opazili na levi strani ceste, vzdolž gostilne «Allo squero», dva moška, ki sta povsem odgovarjala značilnostim Sajevca in Adžida. Nemudoma so ustavi® vozilo m skočili ven ter zakričali obema, naj se ustavita. Ker sta pa oba ob prihodu agentov še bolj pospešila korak, Je podčastnik Ventrice vzel iz tula samokres ter sprožil v zrak opozorilni streh Sajecev in Adzid sta se zbala in sta se najprej skrila za plotom nekega gradbišča, nato pa se skozi vhodna vrata dvonadstropne hiše povzpela po stopnicah do zadnjega nadstropja A centi avtomobilske patrulje, ki so zlikovca ime® v pasti so poklica® olačenle 1n kmalu so štiri «giml1e» privozile do Miramarskega drevoreda, kier so oboroženi agenti obkolili hišo, v kateri sta se skrivla ubežnika. Vodja letečega oddelka kvesture dr. Petrosino, podčastnika Kiswar-day in Tudor ter agent Zonch in še nekaj drugih so se tako z naperjenimi samokresi pričel' počasi in previdno vzpenjati po stopnicah, še preden so prišli do zadnjega nadstropja, je podčastnik Tudor izstrelil v zrak dva opozorilna strela. To .je bilo dovolj, da sta se Sajevec in Adžič, ki sta se tiščala k zidu v zadnjem nadstropju, prikazala in se brez najmanjšega upora mirno vdala agentom, ki so jima takoj nataknili lisice na roke ter ju odvedli pod močnim spremstvom na sedež kvesture. Med osebnim pregledom na kve sturi niso pri nobenem našli ne dokumentov, ne samokresov, o katerih se je govorilo. Sajevec je med zaslišanjem povedal, da je ubil ženo v Jugoslaviji in so ga zato jugoslovanske sodne oblasti obsodile na smrt. Dejal je tudi, da je ilegalno prestopil obmejni pre- hod pri Kozini (Pesku). Kar zadeva samokrese pa sta oba priznala, da sta jih odvrgla v grmičevje, še preden sta dospela v Italijo in končno še povedala, da se njihov tovariš, tretji pobegli pripornik Franjo Špoljar, skriva nekje v Ljubljani. Ker nista imela «potrebnih pogojev, da bi se zadrževala v Italiji*, kot pravi uradno policijsko poročilo, je dr. Petrosino sklenil, da ju nemudoma odvede do škofijskega odmejnega prehoda ter izroči jugoslovanski milici. Ubežnika so tako agenti letečega oddelka kvesture pod vodstvom dl. Petrosina v treh giuliah pripeljali na škofijski blok, kjer so ju že čakali koprski miličniki pod vodstvom šefa kriminalistične policije pri UJV v Kopru dr. Vlada Pavliča ter funkcionarja iste uprave Vojka Umerja. Potem ko so ju posadili na jugoslovanski policijski furgon, so ju v policijskem spremstvu odpeljali v Koper. V poznih popoldanskih urah je koprska uprava javne varnosti izročila Sajevca in Adžiča upravi javne varnosti v Novem mestu. Izročitev Sajevca in Adžiča je rezultat medsebojnih uslug med italijansko in jugoslovansko policijo pri pregonu zločincev na obeh straneh meje. Za kroniko naj zabeležimo še to, da je pred nedavnim jugoslovanski UJV v prav tako re- kordnem času, kot sedaj italijanski policiji, uspelo izslediti morilca devetletnega dečka iz Mester. Zločinca so takrat prav tako nemudoma izročili italijanski policiji na bloku pri Pesku. Jovan Adžič na škofijskem obmejnem prehodu iiiiimitninmiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitifiiiiiniimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiit ZASKRBLJENOST ZVEZE ŠPEDITERJEV Tržaško pristanišče vedno dražje in nekonkurenčno Protestna brzojavka pristojnim oblastem Ob rajnovejšem povišku nekaterih | no samo v eno smer, to je navzgor, pristaniških tarif je Združenje tr- tako da postaja tržaška luka iz žaških1 špediterjev naslovilo na pristojne oblasti daljšo brzojavko, v kateri izraža veliko zaskrbljenost tukajšnjih poslovnih krogov spričo občutne podražitve zlasti nekaterih postavk v luškem pravilniku, zaradi katerih utegne tržaško pristanišče ponovno zgubiti znaten del prometa. Ta se bo po mnenju združenja preusmeril po eni strani na jugoslovanska pristanišča, v katerih veljajo nižje tarife, po drugi pa tudi na sevemonemške luke, iz katerih obstajajo boljše zveze s čezmorjem. Predvsem je v tem pogledu v nevarnosti tržaška tranzitna trgovina, kateri škodujejo tudi občasne stavke, dolgotrajna zapora Sueškega prekopa, kriza na Srednjem vzhodu in gospodarska negotovost v nekaterih zalednih državah. Toda v nevarnosti je zaradi novih poviškov luških tarif tudi ded domačega italijanskega blagovnega prometa, s čimer bo ponovno dana možnost tujim ladjam za pridobitev novega prometa na Jadranu. Združenje tržaških špediterjev zato priporoča pristojnim oblastem, naj razveljavijo ukrep o najnovejšem povišanju luških tarif. Nastop tržaških špediterjev se nanaša na poviške, ki jih je sprejel upravni svet Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče na svoji seji dne 27. maja letos in za katere je ministrstvo za trgovinsko mornarico izdalo potrebno dovoljenje prve dni julija letos. Kakor smo že večkrat naglasili na tem mestu, se pristaniške tarife v zadnjem času vse prepogosto ».spremirijejo*, in to ved- Ul dneva v dan dražja in nekonkurenčna. Madžarski in avstrijski gospodarstveniki so to nedvoumno izpovedali in naglasili na zadnjih srečanjih s predstavniki tržaškega gospodarstva, saj koristniki tržaške luke iz zaledja še niso prebavili lanskih poviškov (1. julija in za storitve plavajočega pontona Ursus 1. septembra), ko so se številne tarife letos zopet občutno dvignile. Odtod odločen nastop tukajšnjih špediterjev, ki grozijo tudi, kolikor se razmere ne bi spremenile, z odpustom številnih zaposlenih uradnikov in drugega osebja. Pobegli zaporniki Iz novomeških zaporov. Od leve proti desni: na smrt obsojeni Edvard Sajevec, Jovan Adžič ter Franjo Spoljar, obsojena na zaporno kazen petih oziroma štirih let Jugoslovan ukradel avto in povzročil prometno nesrečo Včeraj, nekaj po 2. url ponoči je avtomobilska patrulja agentov letečega oddelka kvesture pod vodstvom podčastnika Bastianiija krožila po Ul. Milano, ko jih je na križišču v Korzom Cavour presenetil močan tresk. Bil je fiat 600, ki je izsiljeval prednost mercedesu last 49-ietnega Pinta ZanettLJa lz Milana, ln tako trčil vanj. Da so privozili spet do križišča, kjer sta trčili vozili, so agenti, kd so vozili po enosmerni ulid, morali zaobrnili na Korzo Cavour. Prevozila so kakih 50 metrov, ko so opazili na pločniku mlajšega človeka, tal Je pospešil korak ln se skril pod platneno streho tovornjaka s prikolico, ki je bil ustavljen pred avtobusno postajo. Agenti so mladeniča dohiteli in ga po krajšem obotavljanju vendarle Izvlekli lz tovornjaka. Po pregledu dokumentov so ga idanti-fioiarld za 32-letnega jugoslovanskega državljana Smaila Duratoviča iz Ceraiičev, ki je ukradel avto fiat 600, last 61-letnega Bruna Zoffa iz Drevoreda XX. septembra 18, nekaj minut pozneje pa z istim vozilom povzročili prometno nesrečo. ustanove za razvoj obrti (ESA). Gre za deželne zakone, ki prinašajo spremembe in dopolnila k zakonom, ki veljajo že več let. Prvi zakon spreminja dva zakona, ki se tičeta ustanove za razvoj kmetijstva in posvetovalnega odbora za kmetijstvo. Z drugim zakonom so hoteli izboljšati nekatere zakone o turizmu, ker je praksa pokazala nekatere njihove pomanjkljivosti. Turizem je namreč postal tudi v naši deželi zelo važna gospodarska panoga, saj stalno narašča število turistov na naših obalah, pa tudi v gorstaih krajih. S tretjim zakonom pa se razširjajo norme, ki veljajo za osebje deželna uprave na osebje ustanove, ki se ukvarja s pospeševanjem obrtne dejavnosti. Šolske vesti IZREDNI ROK ZA IZPIT IZ LA TINSCINE. Ravnateljstvo nižje srednje Jote ■Ivan Cnnkars sporoča, da bo 15. septembra izpit iz latinščine. K izpitu se lahko predstavijo: a) dijaki, ki so uspešno opravili zaljučni izpit letos ali v prejšnjih letih In želijo dopolniti z latinščino zaključno spričevalo; b) dijaki, ki so se predstavili k izpitu iz latinščine v poletnem roku, pa ga niso izdelali. Prošnjo na nekolkovanem papirju je treba nasloviti na ravnateljstvo In jo vložiti do 5. septembra. Popravni Izpiti se bodo pričeli v ponedeljek, 7. septembra 1970. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja (France Prešeren« v Trstu javlja, da se pričnejo vsi popravni izpiti v Jesenskem izpitnem roku šolskega leta I969/197# na znanstve. nem liceju, višji gimnaziji ln klasičnem liceju 7. septembra 1970 ob g.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored ostalih pismenih ln ustnih izpitov bo pravočasno objavljen na oglasni deski šole. Ravnateljstvo slovenske drž. srednje šole »Fran Levstiki na Proseku z od deljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da se bodo pričeli vsi popravni Izpiti v Jesenskem roku šolskega leta 1969/1970 7. septembra 1970. ZVEZA PARTIZANOV NA OPČINAH priredi 9. avgusta izlet s tovariškim srečanjem na Nanosu in sicer na grobnico padlih, kjer bo počastitev njihovega spomina s položitvijo venca, potem k Vojkovi koči in k razgledni točki. Prevoz z zasebnimi avtomobili ln v primeru zadostnega števila Izletnikov tudi z avtobusom. Vpisovanje pH 'tov. Renerju na Opčinah, Proseška št. 6 (tel. 211831). Cena za hrano (čevapčiči in kosilo) 1200 lir. Odhod ob 8.30 z Brdine. SPDT obvešča udeležence ture v Dolomite, da bo danes, 4. avgusta ob 21. uri sestanek v lokalu #Forst-Europa« za dokončni dogovor glede izleta. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST • Ulic« F. Filzi št. 10 Tal. 38101/38045 opravlja vse bančne posle kupuje tujo valuto Včerajšnji odkupni devizni tečaji: Ameriški dolar 625,— Kanadski dolar 590,— Brit. šterling 1490,— Svic. frank 145,— Franc, frank 108,— Belg. frank 12,— Hol. florint 172,— Nemška marka 171,— Avst. šiling 24,— Jug. dinar (vel.) 45,— Jug. dinar (mali) 46,— iiiiiimim 1111111111111 tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiinniiiiii, Gledališča POL1TEAMA ROSSETTI Od danes dalje si bodo v gledali#11 Rossetti sledile ponovitve operet. Nocoj ob 21. uri bo tretja predstav* Lombardove in Renzatove »Dežel* zvončkov«. Opereto bo dirigiral prof Mario Bugamelli, nastopili pa bodo Franca Fabbrbi, Gino Taddei, Auror* Banfi, Graziella Po-rta. Sandro Massj-mini, Edda Valente, Nuto Navarrrinl Carlo Risso, Lino Savorani in Gi»U' franco Saletta. Opereto Je režiral Glovanni Pt®> za koreografije je poskrbel Gin* Landi, za scene Paolo Bregni, z* kostime pa Sebastiano Soldati. Pri glavni blagajni v Pasaži Prot1' (tel. 36-372) nadaljujejo s prodaj* vstopnic za nocojšnjo predstavo 90 tudi za jutrišnjo, tretjo, ponovitev operete «Pri belem konjičku« in **' trtkovo pvredstavo »Dežela zvončkov«. M1RAMARSK1 PARK Danes tedenski počitek. Nazionale — Zaprto zaradi dopust*^ Eden 16.00 »Uccidero un uomo«. Te«1’ nicolor. Fenice — Zaprto zaradi dopusta. Grattacielo 16.00 «Jovanka e le altr**-S. Mangano, J. Moreau, C. GraVj- na, V. Heflin, P. Germi, R. Valil- Sinoči so gasilci posegli pri Socerbu, kjer se je okrog 16.30 razvil požar suhljadi, M je kmalu zajel ves greben hriba in tudi območje onstran meje. Komaj ob 23 .uri se je gasilcem posrečilo pogasiti glavna žarišča, a so vseeno ostali lz previdnosti na kroju, medtem ko so Jugoslovanski ga- Včeraj-danes Dane«, TOREK, 4. avguita DOMINIK Sonce vzide ob 5.51 in zatone ob 30.31 — Dolžina dneva 14.40 — Luna vzide ob 7.53 in zatone ob 21.26 Jutri, SREDA, 5. avgusta MARINKA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 29,3, najnižja 22,3, ob 19. url 27,4, zračni tlak 1011,8 nestalen, veter 8 tam severozahodni, vlaga 70 odst., nebo 5/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24 stopinj ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V dneh 2. in 3. avgusta 1970 se Je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa Je 24 oseb. UMRLI SO: 87-letna Francesca Po-zar vd. Tomasi, 88-letna Antonia Spa-ragna vd, Turina, 78-Ietna Cristlna Spada vd. Sardone, 73-letni Glovanni Saitz, 92-letna Antonia Bellotti vd. Karencian, 91-letna Maria Germanis vd. Jerman, 82-letna Carla Coslovioh, 86-letna Caterina Venier vd. Alberti, 73-Ietna Maria Muller por. Roba 64-letni Rodolfo Rodano, 65-letna Con-cetta Parovel por, Bassanese, 43-letnt Bruno Maccabeo, 76-letna Corinna Severi por. Benattl, 79-letna Maria Zet-to vd. Reli1, 75-letna Teresa Pletesek, 45-letnl Vello Vannlnl, 74-letna Gu-gllelma Tartario vd. Vannlnl, 75-letnl Ernesto Berto Giorgl, 82-letna Angelica Orzan vd. Malutta, 69-letnl Vir-glllo Degrassl, 73-letni Renato Ver-zter, 50-letni Romano Ukmar, 81-letna Giovanna Carlon vd. Zanus, 84-letna Ermellnda Cavallerl vd. Clampa De. nipoti. Prepovedano mladini pod 16. letoj11-Excelsior 16.00 «La straordinaria ga dal campo 7a». Oliver Ree°' Michael J. Pollard. Ritz 16.30 «Luna zero due«. Znanstv • no - fantastični film. Technicol* • Alabarda 16.30 «E Dio disse a no . . .». Klaus Kinsky, Peter C*' sten. Technicolor. — Prepovedan mladini pod 14. letom. ,[ Filodrammatlco 16.30 »Armida dramma di una sposa«. Franca “ risi, Peter Hunter. — Prepovedan mladini pod 18. letom. . Aurora 16,30 «11 californlano«. C"a les Bronson. Technicolor. Cristallo 16 30 «La forza invisibU6 ' Technicolor. , Capltol 16.30 «Alcune ragazze lo rs no«. Technicolor. . Moderno 15.30 »Mucchio selvagiS11 William Holden Cinemascope, Impero — Zaprto zaradi dopusta Vittorio Veneto 17,00 «11 gorilla Soho«. Technicolor. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.30 «Le colline brucian*. Tab Hunter, Natalie Wood. F* vvestern. Technicolor. Astra 16.30 «Odissea sulla Terra>l:rt Abbazia 16.30 «Sam Whiskey». . Reynolds, Clint VValer, Angie P kinson. Technicolor. KINO PROSLjj danes ob 19.30 barvni dramatični film: NON UCC1DEVANO MAI LA DOMEN1CA Igratjo: Vince Edvvard. Georg® Maharis ln Slyvla Syms. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. KINO Nfl OPČINAH danes ob 18. uri barvni .zabavni film: IL CAVALLO IN DOPPlO PETTO Igrajo: Dean Jones ln Dian® Baker. Razna obvestila Upravni odbor Kmetijske zadrU»| Iz Trsta bo tudi letos organiziral d* 14., 15. in 16. avgusta Kmečki tat>®, ki Je XII. po vrsti, In sicer s 5®;. lovanjem prosvetnega društva z Opčin. Na programu je nastop 9°-be in orkestra iz Divače, otvod" umetnostne razstave, poučno pred*v nje s filmom itd. Vinogradnike, , bi želeli prodajati ob tej priliki *v, proizvod pa vabi Kmetijska zadri*, naj se zglasijo v njenem uradu Ulici Foscolo 1. KASTA vabi vse letošnje «ex» triošolce in maturante slovenske • govske akademije na srečanje, Ki . danes, 4 t. m ob 20.30 v Zadru* gostilni na Kontovelu. Mali oglasi DEKLE ZA LAHKO DELO išče K* tonažna tovarna na Opčinah (FaP® ca cartotecnica). Dobra plača, lefonirati na: 211-056. Darovi in prispevki V počastitev spomina in na m®* cvetja na grob pok. Alojza Kal** darovali za pevski zbor Vasilij družina Kalc 10.000, Anica In To« > Verša 5.000, Slavko Daneu 5.000, A ca in Drago Stoka 5.000 lir. V P0^ stitev spomina in namesto cvetja |, grob pok. Alojza Kalca darujeta A ca in Drago Stoka 5,000 lir za "t|. menik padlim na Proseku. V P°* ^■ tev spomina pok. Mirce Sancin ruje Amalija Cok 1.000 lir za Gla5.|, no matico. V Isti namen daruj® bert Urdih 1.000 lir V počastitev spomina pok. *?r**|r!* Pečar daruje dru^j- Medica roj Granduč 2.000 lir za prosvetno tvo »Slavec« iz Ricmanj. V počastitev spomina pokoFpj. Alojza Kalca darujeta Emil ln „|H niča Regent 5000 lir za sPon!1 padlim na Proseku. ejJ Namesto cvetja na grob poKoJU ef Alojza Kalca daruje družina F's 2000 lir za Dijaško matico. jc» V počastitev spomina Alojza 14 pj. daruje Anica Roncelj 1000 lir za jaško matico. dnevna služba lekarn (od 13. do 16. ure) AlPAngelo d’Oro, Goldonijev trg 8. Clpolla, Ul. Belpogglo 4. Al due Luccl, Ul. Ginnastlca 44. Mlanl, Ml-jamarski drevored 117 (BarkovlJe). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.36 do 6.36) Dr. Gmelner, ul. Glulia 14. Manzo-ni, Largo Sonnlno 4. INAM Al Ce- slld nadaljevali z gašenjem on-j dro, Trg Oberdan 2. Al Gemelll, Ul. stran med«. | Zoru tti 19/c, ZAHVALA Vsem, kd so z nami sočustv®^ in spremili na zadnji pcri 1 drago Ivano Daneu vd. Škerlavaj se Iskreno zahvaljujemo. zahvala darovalcem ovebla ter ki so na kateri kodi način P njen spmin. Žalujoča dru*™ Opčine, 4. avgusta 1970. - GORIŠKI DNEVNIK V SOBOTO V REPNU Po šestindvajsetih letih plačal... fantovščino! PROTESTNO PISMO PREFEKTU S 124 PODPISI s® je leta 1944 Franc Rupel z dekletom iz Velikega Rep-? Ivanko, čas ni bil primeren za Tj1'6 običaje itn plačevanje famtov-2~'e> kot je to v navadi. Po 26 le-r’ Pa se je Rupel spomnil na to dolžnost in priredil v soboto ^!er v Repnu fantovščino, da bd . oddolžil rep eniškim fantom iz j. . Na praznovanju je pev- r“ zbor »Vesna« zapel tikaj pesmi. ^ ^ki Ivanika in Franc Rupel le-1^. ®W. na dan njune poroke, 28. Zakonski osnutek to zaščito gradišč l^naAih krajih je bilo v davnini gradišč, ki jih diletanti ar-pa tudi znanstveniki, več-Jju1 raziskujejo. Senator Paolo Se-n poslanec Albin Skeric sta te Predložila parlametu zaikonski j^PIak o financiranju znanstvenih f^r^kav, ureditev in ohranjevanje »Tjfvki najvažnejših gradišč v trki pokrajini. ^kon predvideva, če bo sprejet, i^k^k 30 mdlliijonov lir za dveletje p0?~''1971 in 10 milijonov lir letne h ^re za desetletje do 1981. Sklad j« ?s^a5 P1^ sikrbništvu v Trstu, ki »L v preteklosti skrbelo z kraniia namenom. za da bd se o- — ta Jih čas ne hd zbrisal, saj pričevanje o Prebivalci številnih vasi na Krasu več dni brez vode Samo ena cisterna vode je premalo za prebivalce Praprota, Prečnika, Sempolaja in Trnovce V soboto je 124 prebivalcev Praprota, Prečnika, Šempolaja in Trnovce naslovilo na prefekta ta na znanje županu protestno pismo zaradi pomanjkanja vode. Pismo se glasi: »Spofitovani gosp. prefekt, obračamo se na Vas, da Vam pojasnimo skrajno težki in mučni položaj, v katerem so se znašle vasi Praprot, Prečnik, šempolaj ta Trnovca v devinsko - nabrež,inski občini. V teh vaseh je zadnjič pritekla voda iz pip v noči med ponedeljkom in torkom 28. julija 1970. in do danes, 1. avgusta 1970., je ni bilo več. Uprava Kraškega vodovoda je skušala v tem šašu poskrbeti za potrebe šeststotih in več prebivalcev teh vasi s tem, da je najela od pokrajinske uprave cisterno za prevažanje vode. Vendar pa, če pomislimo kako so vasi raztresene, je ena sama cisterna nezadostna. Zdi se nam, da je zelo važno, da podčrtamo, da so potrebe po vodi različne narave: ni samo osnovna potreba za nad šeststo ljudi, ampak tudi za mnoge živinorejce (30 živali v samem Praprotu) ta za več gostiln v okolici. Ne zahtevamo čudežev, v trenutku, ki je težak za vse (čeprav nam ni jasno kako je mogoče, da le nekaj kilometrov daleč vodo zapravljajo za zalivanje rož), a prosimo, da bi oblasti aktivno posegle v tej stiski: na primer vojaki ali pa gasilci bi lahko sodelovali s svojimi cisternami. Zato se obračamo na Vašo občutljivost s prošnjo, da poskrbite s takimi ukrepi, ki naj pokažejo, da se oblasti zanimajo za prebivalce tega dela pokrajine, ki se trudijo, da izboljšajo proizvodnjo na Krasu in ki misli, da ne zahteva več, kot so njihove pravice. Z hvaljujemo se Vam. Sledi 124 podpisov družinskih poglavarjev. Ni nobenega dvoma, da so zahteve, ki jih izražajo prebivalci teh Umrl je slikar Romano Ukmar Hudo je poslavljati se od prijatelja, še dvakrat huje, če je prijatelj še mlad, delaven, poln načrtov, ustvarjalen in do skrajnosti dober, pošten in dosleden. In tak je bil Romano Ukmar, ki ga je kruta bolezen še tako mladega, pri samih petdesetih letih ugrabila družini, prijateljem in veliki družini tržaških likovnikov. Romano Ukmar se je rodil pred petdesetimi leti pri Sv. Jakobu v Trstu. Njegovo življenje se je začelo težko in težko se je tudi končalo. Veliko je delal, veliko ustvarjal, veliko študiral, bolj malo pa je imel zadoščenj. Ker pa je bil skromen, so mu tudi ta skromna zadoščenja zadoščala, kadar je bilo priznanje, ki ga je dobil, iskreno, kot je tudi brez ugovorov sprejel kritiko, ko je ta bila dobronamerna. Ker mu razmere niso dopuščale, da bi bil študiral, kot je želel, se je zaposlil kot težak v pristanišču. Njegova inteligenca in marljivost pa sta mu pomagala, da je napredoval. Prišla pa je vmes vojna in oditi je moral z ARM1R na vzhodno fronto, kjer je doživel vse, tudi strahotni umik iz Doneškega bazena. Njegova poštenost in razredna zavest sta ga nujno pripeljala med napredne sile, v kroge antifašistov in v času odporništva se je pridružil tistim, ki jim antifašizem ni bila le beseda. Toda Romano Ukmar se ni mogel zadovoljiti s tem, da bi o družbeno - političnih razmerah le razpravljal. Veliko več ie v lem menil povedati s svojo umetnostjo, katere se je lotil po vojni. Kdor se spominja njegove prve osebne razstave v baru Moncenisio, t>o potrdil, da se je v samem začetku opredelil za tisto izpovednost, ki teži za tem, da naj bi umetnost ne bila sama sebi cilj. Najprej s svojim realizmom, nato s svojo abstraktno - polimaterično umetnostjo kot tudi v zadnjih časih, s svojo prečiščeno figurativnostjo, kateri se je ponovno vrnil, je Romd-no Ukmar skušal izrabiti svojo bol nad krivično drtqbo, svoj strah pred zlom, svoje ogorčenje nad vojno. Včasih se je spuščal tudi v upodabljanje fantastičnih prividov, toda prvenstveno mu je bila pri srcu pravičnost in v njegovih podobah šrtio videli zelo veliko protesta proti vsej nepravičnosti, ki je je v svetu še toliko. Čeprav ni bil veren, je velikokrat upodobil križanje in Križanega in v teh podobah se je skušal oddolžili vsem, ki so trpeli krivico. Tolikšna je bila njegova tenkočutnost, da je resnično trpel z vsemi, ki so trpeli, kot bi slutil, da bo tudi njemu nekega dne usojeno tolikšno trpljenje. Mesece je trpel, dokler ni včeraj dotrpel. Danes ob 14.30 ga bomo iz martvašnice glavne bolnišnice pospremili k zadnjemu po-Trije najboljši mlatil »popevkarji* v Sesljanu čitku. te« ^^8-r zanimivo Preteklosti. Nii|(| i,l»"iiil|||||||||lalll||mm|,lll|||||l|||ll|||ll|,ly||,ll||niaiV||||||||||,|||||l||||||maiiiiimiiiiiiiii"iiiiiiiii| «ZLATI CEKIN 1970» Prejšn jo soboto v Sesljanu nastop mladih pevcev ^agovalka, Tržačanka, se je uvrstila v finale, ki bo v Bologni vasi popolnoma upravičene. Pripomnili pa bi, da bi lahko oblastem pisali v slovenščini kot je njihova pravica in tudi kot Slovenci... dolž nost. toboto zjutraj je bila na sedeli, .T^nsko-nabrežins/ke turistične H^ovi^arske ustanove selekatja sitfj1 Pevcev za nastop v pokraijdm-delu za ((Zlati cekin 1970». tab 70 J*h je žirija izbrala 10 naj-stajL pripravljenih, ki so zvečer ma-taair na Predstavi, ki je bila v livu restavraciji v Sesljanskem za-■tart sPored je predstavljal Gino ŽV^.talla, bolje znan kot «mago ki ._*> televizijski napovedovalec, Posebno priljubljen med naj-Začel se je s komičnimi ^Ibe« ’ ta-* katerih sta nastopila 'n Charly Cool, ki ju je avjl Alberto Vitah. Nato je 2urli» predstavil nastopa-ta 50 Pred zeil° števil-»n^.tatastvom zapeli z veliko ne-^arj^tatjo in spretnostjo razne deli'. • id ga je vodil prof. Bussoli AT}4- - ■ motjve. Spremljal jih je or- ^ jnt°rio iz Bologne, i aibo,1lšl so bili Mlchela Floria-star-0/i8Tla Battaglia in Flavlo Bo-btH ^ Iz Trsta. Vsi trije so do-nagrado igrače, dar raznih fera id- Zmagovalka sobotnega vela v’ a cbe'a Floramo, bo nastopi-^državnem finalu v Bologni. Pri^86 je zaključil z zabavnimi t>Osp- ’ v katerih je nastopil kot ^alec Ennico Trau. . --------------- °b 8,10 so sprejeli .._ vino«* etT1 oddelku bolnišnice 84-lij;, j® upokojenca Raffaela Cris-Pialo ' ')• Perarolo 67, ki mu je Ulic, taci med hojo po videmski Pa ^rsnuo tako. da je padel «■! ' ' S* rdraviti približno teden dni. V NEDELJO POPOLDNE NA OPČINAH ZAVOZIL JE S CESTE IN TREŠČIL V DREVO Od treh potnikov v fiatu so dvema nudili prvo pomoč, enega pa so pridržali na zdravljenju !S verjetnega zloma leve se bo moral prilestni Na državni cesti 202, na Opčinah, je prišlo v nedeljo dopoldne do prometne nesreče, pri kateri so se tri osebe laže ranile. Okrog 11. ure .ie 38-letni Anto-nino Nobile iz Ul. Giusti 18 vozil svoj fiat 1100 po trbiški cesti proti 'Opčinam, njegovi sopotnici pa sta bili 32-letna žena Itala ter 68-letna Enrica Zorzenon por. Robba iz Ul. dei Giaggioli 4. Ko je voznik fiata privozil do openske kasarne gasilcev je nenadoma iz še nepojasnjenih vzrokov izgubil nadzorstvo nad vozilom tako, da ga ie zaneslo popolnoma na desno stran ceste, kjer se je zaletel v akacijevo drevo. Sunek je bil tako močan, da .ie vozilo izrilo drevo in ga nato povleklo kakih deset metrov za seboj, dokler se ni končno ustavilo. Medtem ko so Nobilu in Robbo vi v boln;šnici nudili le prvo po moč in ju odslovili z nekajdnevno prognozo okrevanja, so Nobi-lovo pridržali na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo zaradi ore-tresa možganov in raznih poškodb morala zdraviti približno 10 dni. P*EDEN GRESTE NA DOPUST, naročite se na Primorski dnevnik P°sljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo 1 DNEVNA NAROČNINA L 600 betonirajte na št. 93-808 Karabinjerjem, ki so uvedli pre iskavo o nesreči, je Nobile povedal, da je zavozil izven ceste zaradi nekega avtomobila, ta ga je prehiteval in tako bil prisiljen nenadoma umakniti se popolnoma na desno. OB VZNEMIRLJIVIH VESTEH IZ VSE DRŽAVE «V goriški splošni bolnišnici imajo denar za redne plače» Tako nam je dejal od v. Peter Sanzin, predsednik upravnega sveta goriške bolnišnice ■ Bolniške blagajne dolgujejo bolnišnicam ogromne vsote denarja V petek so časopisi prinesli vzne- letih povečale, bodisi ker bodo s to- rni rji vo vest, da bodo v številnih bolnišnicah v Italiji uprave blokirale že v avgustu izplačilo mesečnih prejemkov uslužbencem. Številne uprave bolnišnic so namreč brez lire v blagajni. Prav tako so brez prepotrebnega sanitetnega materiala, ta jim ga tovarne nočejo več dobavljati, če ne dobijo prej plačane prejšnje dobave. Še hujše je stališče nekaterih dobaviteljev hrane, ki so ustavili dobavo kruha, mesa in zelenjave bolnišnicam. Tudi v tem primeru gre za zaostalo neporavnano plačevanje dobav. Za vse to so krive v glavnem razne bolniške blagajne, ta ne plačujejo redno bolnišnic, denar mnogokrat drugače uporabljajo, storitve, ki so jih bili deležni v bolnišnicah zavarovanci teh blagajn, pa se plačujejo s precejšnjo zamudo. Vest o blokiranju plač v avgustu je zelo vznemirljiva, zaradi tega smo se včeraj obrnili do predsednika upravnega sveta goriške bolnišnice, odv. Petra Sancina, da bi izvedeli, kakšen je položaj v gori-šikd bolnišnici. Ta bolnišnica zaposluje približno 400 Ljudi, od zdravnikov do kuharic, in v tej potrošijo za plače vsak mesec čez 100 milijonov lir. Odv. Sancin nam je dejal, da ni goriški bolnišnici položaj tako hud kot drugje, ker ima še dokaj ugodno stanje blagajne, čeprav je to odvisno od posojil, ki ji jih dajejo razni bančni zavodi na podlagi kreditov, ki jih ima bolnišnica do raznih bolniških blagajn. Ob zaključku leta 1969 je samo INAM dolgoval goriški bolnišnici 508 milijonov lir, druge bolniške blagajne pa 374 milijonov lir, skupno torej 882 milijonov. V teku tega leta se je ta dolg še povečal in bolnišnica ima še večje kredite do raznih bolniških blagajn. Goriška bolnišnica je, kar se tiče plačil raznim dobaviteljem, med najboljšimi v Italiji. Dandanes, nam je dejal odv. Sancin, imajo v blagajni denar, ta Je potreben vsaj za plače za nekaj poletnih in jesenskih mesecev. Zaradi tega se nimajo uslužbenci kaj bati. To tudi, ker je politika upravnega odbora bolnišnice usmerjena v to, da je treba najprej poskrbeti za plače osebju. Obstaja pa tudi v goriški bolnišnici težko stanje do dobaviteljev. Njim plačujejo blago s precejšnjo zamudo in s tem v zveži so razna podjetja tudi uskladila cene na raznih dobavnih dražbah.' Podjetja vedo, da bo bolnišnica plačala s precejšnjo zamudo, zaradii tega je blago, ki ga dobavljajo tej ustanovi, dražje kot če bi bilo plačano takoj. Na drugi strani pa mora tudi bolnišnica uporabljati enako politiko do vzdrževalnim Edini dohodki bolnišnic so vzdrževalnine, proračun teh ustanov mora biti uravnovešen. Zaradi tega je vzdrževalnina v goriški bolnišnici 11.800 lir dnevno (v Tržiču je 13.000 lir, v Gradežu 11.700 lir, v Krminu pa 9.000 lir). V tej vsoti mora uprava bolnišnice računati tudi zelo visoke obresti, ki pade v veljavo nove delovne pogodbe za osebje, ki bo dobilo boljše plače, bodisi ker bodo morale bolnišnice, po novih zakonih, najeti še več osebja, da bodo bolniki bolje oskrbovani. Treba pa bd bilo, za nemoteno upravljanje bolnišnic, da bi vlada odločno nastopila pri bolniških blagajnah, da bi te redno plačevale bolnišnice za storitve, ki jih te nudijo zavarovancem teh blagajn. Nemoralno je, da delajo razne bolniške blagajne z dobljenim denarjem kar hočejo, ko imajo vendarle prvenstveno vlogo skrbeti za zdravje, v tem je vključena tudi oskrba v bolnišnicah, svojih zavarovancev. Sprememba avtobusne proge za Podgoro in za Oslavje Zaradi kanalizacijskih del v Drevoredu XX. septembra med Ul. Pavia in Don Bosco bodo od ponedeljka, 3. t.m. pa do zaključka teh del avtobusi na progah »Circolare zunanja* in za Oslavje vozili na tem odseku po Ul. br. Pavia in Ul. Tor-riani. Sedanja postajališča pri trgovini Pecile in pri bencinski črpalki SHELL bodo prestavili v Ul. Pavia (pri križišču z Drevoredom XX. septembra) in v Ul. Torriani (pri križišču Pevmski most). SINDIKALNE VESTI PRIJAVE ZARADI PRAŠIČEV OLAJŠAV Sporazum za poviške kmečkim delavcem pri podj’etju Isola Morosini Pokrajinska zveza neposrednih obdelovalcev zemlje sporoča, da morajo neposredni obdelovalci, ki želijo izkoristiti 50-odstotni popust goriške občine pri zakolu prašičev za lastno porabo, vložiti prošnjo na občinski trošarinski urad pri mestni klavnici ali pa v Ločniku, vsaj tri mesece pred zakolom. Zakon namreč določa, da imajo pravico do polovičnega znižanja občinske trošarine pri zakolu prašičev za potrebe svoje družine tisti kmetovalci, ta prijavljajo take prašiče vsaj tri mesece pred zakolom. Prizadeti kmetje se lahko obrnejo na Kmečko zvezo v Gorici, Ul. Malta 2/1 ali na Alleanza Conta-dini v Gorici, Ul. XXIV maggio št. 1/L dopoldne od 9. do 12. ure ob delavnikih za ureditev te zadeve. Predstavniki treh sindikatov kmečkih delavcev CGIL, CISL in UIL so te dni podpisali sporazum na pokrajinskem uradu za delo v Gorici, ki se tiče delavcev na kmetijskem posestvu Isola Morosini. V sporazum so vnesene številne izboljšave, ta so jih dosegli za kmečke delavce in spolovinarje tega podjetja. Prizadeti delavci in spolovinarji lahko dobijo podrobnejše podatke in pojasnila na svojem sindikatu. MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllMIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHlllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIMIIIIIIMMIIIIIMIIlllllillllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIMIIIIIIIHIIHIIIIIII POVRATEK DELEGACIJE SKGZ Prinašamo pozdrave otrok na počitnicah v Savudriji Dnevi jim minevajo zelo naglo ob kopanju, zabavi in počitku - Benečankica še ne plava, toda... Kot vsako Jeto je tudi letos številna skupina slovenskih otrok, povečini iz Goriške, odšla v poletno počitniško kolonijo v Savudrijo, ta jo prireja komisija za doraščajo-čo mladino pri SKGZ Otroci so razdeljeni v dve skupini, vodita pa jih vzgojiteljici iz Gorice. Stanujejo v novem počitniškem domu v družbi kakšrrh 300 otrok iz ostalih krajev Slovenije. Z njimi so tudi koroški otroci. Počitniški dom je moderna zgradba z lepo urejenimi spalnicami in sanitarijami veliko jedilnico, pred zgradbo ie raz-sežen travnik z raznimi igrišči. Lu jih plačuje bankam za posojila. Vzdrževalnine se bodo v prihodnjih ..........IH..1111111...............................HI..Hill V NEDELJO POPOLDNE Trije ranjeniv prometni nesreči pri Črnem vrhu Na ostreni ovinku je avto zdrknil pod škarpo Z rešilcem jugoslovanskega. Rde-t 50 cm. Orožniki iz Podgore so po-čega križa so v nedeljo pripeljali I klicali goriške gasilce, ki so s pri-v splošno bolnišnico v Gorici tri ra- mernimi pripravami odmašil. kanale in voda se je kmalu po nevihti odtekla, ne da bi povzročila večje škode. VESTI Z ONKRAJ MEJE Več prometnih nesreč zaradi gneče na cestah Sončna nedelja je spet privabila na koprsko obalo rekordno število turistov in izletnikov in spet smo bili priča že običajnim gnečam na cestah med glavno turistično sezono. Bilo je tudi večje število manjših nesreč, predvsem na obalni cesti In v smeri Postojne. Hujša nesreča se je pripetila le v bližini Vanganelskega jezera pri Kopru, ko sta trčila lastnik osebnega avtomobila s tržaško registracijo Srečko Babič in voznik tovornjaka Silvano Bernes iz Marezig. Pri nesTeči sta bila laže poškodovana voznik in Aurora Babič in še dva sopotnika. Cez soiboto in nedeljo je bilo na Primorskem tudi več požarov, ki so jih povzročile strele. Tako je med popoldansko nevihto strela zanetila gozd na Prešnico. Zgorelo Je okrog hektar in pod površine. Prav tolilfco površdne Je zgorelo tudi v bližini železniške postaje Podgorje, kakor Je prav tako udarila strela. Gozdni požar so zabeležili tudi pri Kanegrl v hrvatski Istri. V vseh treh primerih so hitro posegli gasilci in uspeli pogasiti ogenj. Prispevajte za šolo-apomenik v Cerknem ! njence, ki so bili žrtve prometne nesreče na cesti med Črnim vrhom in Godovičem. Z avtomobilom, ki je last 35-let-nega pevca iz Firenc Framcescom Maigniem in ga je vozila 54-letna Mailka Rupnik, ki je rodom iz Črnega vrha ter živi sedaj v Gorica, Ul. Tomlnz 34, so se peljali skupaj z eno leto starim Andrejem sinom Magma, od Črnega vrha proti Godoviču. Na ostrem ovinku ob stika-lišču Napoleonske ceste, komaj 1 km od Godoviča, pa je avto zavozil s oeste pod kakih 6 m visoko škarpo. Magndejeva žena in Milkina sestra 40-letna Josdpdma na srečo takrat ni bila v vozilu in je o-stala nepoškodovana. Pač pa so bili ranjeni ostali trije. MSlkl Rudolf so zdravniki ugotovili bulo na čelu, o-teklino na levem očesu in odrgnje-nja na levi roki; Magnio je bil ranjen na desni roki ln na čelu, mali Andrej pa ima pretres možganov in poškodbo na roki. Vsi trije bodo ostald v goriški bolnišnici za kakih 10 dni na zdravljenju. Poplava oh neurju v Podgori V nedeljo popoldne nekaj po 16. uri se je utrgal oblak nad Gorico in bližnjo okolico, čeprav je trajalo le približno eno uro, je naliv povzročil precej preplaha in tudi nekaj škode. Marsikje v mestu je voda vdrla skozi priprta okna sli vrata, zlasti v nekatere kleti. V Podgori pa je preplavila voda cesto IV. novembra v bližini parka in ker so bili odtočni kar.ali deloma zamašeni z materialom bližnjega gradbišča, je nastala ve lika mlakuža, ki je dosegla globino Danes zvečer seja pokrajinskega sveta Danes zvečer ob 21. uri v pokrajinski dvorani na Korzu Italia 55 v Gorici prva seja novoizvoljenega pokrajinskega sveta. Kot smo že pisali, bodo na njej izvolili predsednika pokrajinske uprave ta odbornike ter njihove namestnike. Kot znano, nameravajo za predsednika ponovno potrditi dr. Bruna Chien-tarolija, za podpredsednika pa je določen predstavnik PSI Marko Waltritsch. Skupina svetovalcev KPI je l-mela včeraj sejo, na kateri so poverili tov. Menichinu nalogo, naj na današnji seji obrazloži stališče KPI v pokrajinskem svetu. Nujno potrebna jc ureditev ceste Ccrkno-Poljanska dolina V Cerknem so krajevni upravno-političnd dejavniki imeli pred kratkim razgovore s predstavniki cestnega sklada Slovenije glede ureditve ceste Poljanska dolina - Cerkno. Ko bi asfaltirali to cesto, k! vodi skozi lepe gozdove, bi se mar-sdkak nedeljski izletnik odločil za to pot, ki je najkrajša za povezavo med Primorsko in Škofjo Loko. Modernizacija te poti bi brez dvoma pripomogla k razvoju turizma v Cerknem in v njegovi o-količi. čaj od doma je morje, plitvo in toplo, ta se niti med nevihtnimi poletnimi dnevi ni shladilo. V njem se ofcročad prijetno zabava. Prav vsi, ki še niso znali, so se letos naučili plavati. Tudi mlada Bene-čanka, ki .je prišla v kolonijo, se polagoma privaja na moker element. «Danes sem šla že tako globoko,* nam je dejala ter s prstkom pokazala na brado. Torej nikakršnega strahu, samo «spustit» se mora kot dojenček, kadar shodi. Potem bo šlo vse lahko. Kdo jo bo potem spravil iz vode? Tisti večer smo bili skupaj na večerji. Dobra, naravnost okusna mineštra, carski praženec in češpljev kompot. Več kot dovolj, če vemo, da so zaužili obilen zajtrk, preden so odšli na kopanje. V pogovoru z ravnateljico smo pohvalili kuharico, pri tem pa smo izvedeli, s kolikšnim veseljem opravlja svoj posel. Dela se loti že navsezgodaj in ji je v največje veselje, če otroci vse pojedo. Vzgojiteljici sta z otroki nadvse zadovoljni. »Tudi vreme nam je zelo naklonjeno — je dejala Domi-kova. Sicer pa sem si prinesla s seboj poln kovček raznega materiala, da bi ga uporabili za igra; nje, če bi nas dež prisilil, da bi morali dan preživeti v hiši.* Seveda brez fotografranja ni šlo. Otroci in domsko osebje so se zbrali na zunanjem stopnišču, ki je kot nalašč narejeno za takšne prilike. «Tudi koncerte prirejamo na njem. Prihodnje dni bomo imeli v gosteh mladinski zbor,* nam .je dejala ravnateljica, ki kot «podaljšana roka* oddaljenih mamic skrbi za številno družino, da bi z najboljšimi vtisi zapustili ta lepi kraj, kjer ni avtomobilskega ropota, ampak sa mo mir, sonce in morje. »Pozdravite naše starše,* so nam otroci še rekli ob slovesu. To je sporočilo, ki ga prinašamo od zdravih in srečnih otrok v Savudriji. (Na sliki otroci na stopnišču). Zaprla cesta v Sovodnjah Ker bodo preizkusili s tovori zmogljivost mostu čez Sočo pri Rubijah in mostov na odseku Sovod nje Peto vi je, je predsednik pokrajinske uprave odredil, da bo v četrtek 6. t. m. od 8. do 16. ure za prt promet odsek ceste Sovodnje Rubije in pa odsek Sovodnje - Pe-tovlje. Promet bodo ta dan preusmerili na cesto Sovodnje - Gorica odnosno Zagraj - Gradiška. Nova številka obrtniške revije Ustanova za pospeševanje obrtništva je te dni izdala junijsko številko strokovne rertje o deželnem obmištvu. Revija objavlja članek Elia Mas sela o programaoiji v obrtniškem podjetju, ter članek Giovannua Mo- line o mojstru v obrtništvu. Drugi članki govore o furlanski keramiki, o povečanju izvoza obrtniških izdelkov in o konzorciju izdelovalcev copat v S. Daniele v Furla niji. Zlasti je obširen informativni del o razstavah in sejmih s posebnim ozirom na razstavo ob^ni-ških izdelkov v Hamburgu. Nastop Števcrjancev v bolnišnici V goriški umobolnici so imeli te dni zelo uspelo poletno »šagro*. Vodstvo bolnišnice prireja od časa do časa razne prireditve, da bi o-lajšalo notranje življenje bolnikom V nedeljo zvečer sta na prazniku nastopila slovenski ansambel na rodne glasbe »Briški slavček* in skupina iz Koprive, v soboto zvečer je nastopila godba iz Mariana, včeraj zvečer pa so nastopili furlanski folkloristi in pevski zbor »3e-ghiezi*. Vmes so imeli tudi vrsto zabavnih in športnih tekem. Novi ravnatelj SIP v Gorici Dne 31. julija je stopil v zaslužen pokoj dosedanji ravnatelj goriške agencije telefonska družbe SIP inž. Egone Lodatti. Na njegovo mesto je prišel za ravnatelja inž. Finetto, ki prihaja s službenega mesta v Vioenzi. Inž. Lodatti je najprej vodil telefonsko centralo v Pulju od 1940 do 1945, nato je bal v Rovigu in februarja 1947 je nastopil službo v Gorici, kjer je deloval do letos. V tem obdobju je reorganiziral in povečal telefonsko službo, ki je v Gorici dosegla lepo število 13.000 naročnikov. Inž. Lodattiju želimo mirno uživanje zasluženega pokoja, njegovemu nasledniku inž. Finettiju pa obilo uspeha pri njegovem delu na goričkem področju. Prepoved lova redkih in koristnih živali Na oglasni deski goričkega županstva je na vpogled odlok občinskega odbornika za kmetijstvo, ki prepoveduje lov in streljanje s kakršnim koli sredstvom nekaterih redkih živali in ptičev, ki jim grozi izstrebljenje tn takih, ptičev, ki se hranijo z mrčesom in raznimi škodljivci ter so zato koristni za kmetijstvo. Tečaj za otroške negovalke v Kirnu Odprto je Jpisovanje v dveletni tečaj za otroške negovalke pri zadevnem zavodu z internatom v Rimu. Na razpolago je za prvi letnik samo 30 mest. Nosilke morajo imeti najmanj 18 in največ 30 let ter diplomo osnovne, oziroma nižje srednje šole. Podrobnejša pojasnila daje pokrajinski urad ONMI v Gorici, Korzo Italija št. 55/n. Najboljši med slovenskimi dijaki w-,. ANDREINA TOMŠIČ — Sovodnje 3. nižja srednja šola v Gorici Iz goričkega matičnega urada Včeraj, 3. avgusta se je v goriški občini rodilo 12 otrok im umrli so trije ljudje. Rojstva: Olaudia Sbrizzai, Wa4ter Goridc, Pierhiigi Olimpo, Augusto Rusko, Oorrado Zoratto, Giuliano Peteiani, Francesca FodriZEii, Parne-la Borghese, Flavto Carrara, Mari-sa Pecorarl, Arina Maria Zaim aro, Enmes Catariin. Smrti: 67-leftma Anna Maria Ny-gryn; gospodinja 65-tetna Rina Ca-stellamo; upokojenec 66-letnd Alberto Ipavec. Razna obvestila, Uradi zveze trgovcev v Gorici, Ul. IX. avgusta bodo zaradi poletnih počitnic zaprti od 3. do 14. avgusta. V nujnih zadevah se člani lahko obrnejo na urad Bolniške blagajne trgovcev v Ul. IX avgusta 6 — tel. 56-02 od 9. do 12. ure. VERDI 17.15—22.00: «Mia nipote la vergine«, E. Fenech in F. Wi-llams; nemški ktoemaskopslld film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 17.15—22: «1 canmlbali«, T. Eridand in P. Olementi. Kinema-skopski film v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 17.15—22: «CMe-di perdomo a dlo, non a men, A. Ghidra ln C. Iosani. V1TTOR1A 17.30 «Butlet: un prodiet-bile per arnore«, japonski pustolovski tolnemaskope v barvah. Mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE 17.00: «Bandito si, ma d’onore», L. De Funes in F. Blam-che. Franc-ltal. koprodukcija. Tržič AZZURRO Danes zaprto, fina piacova fare alPamore sera e mattina«, B Lafont in G. Ge ret. Kinemaskope v barvah. EXCELSIOR 17.30—22: «Sam, or-seto lavoratore«, P Ceccles in Th Bikel. V barvah PRINCIPE 18—21: «Femina ri- dens», Ph. Le Roy tn D. Lassare der. V barvah. Nova (roricu SOČA »Bratje Karamazovi«, sovjetski barvni film — ob 18.15 tn 20.15. SVOBODA «Lisjak», ameriški barvni film — ob 18 30 ln 20.30. DESKLE Danes zaprto. PRVACINA Danes zaprto. RENČE Danes zaprto. SEMPAS Danes zaprto, KANAL Danes zaprto. POTUJOČI KINO — SELO Dan« zaprto. LUCIANA TOMŠIČ — Sovodnje I. nižja srednja šola v Gorici DE2URNI LEKARNI V GORICI V Gorici Je danes ves dan in po noči dežurna lekarna AL CORSO, Karao Italija 89, tel. 24-43. V TRŽIČU V Tržiču je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna CENTRALE dr. Fitz & Emnery, Trg republike št. 26, tel. 72341. PRIMORSKI DNEVNIK 4 ZA BOLJ DEMOKRATIČNO JAPONSKO Državo je tožil in tudi zmagal Univerzitetni profesor lenaga ni pristal na to, da bi se zgodovina potvarjala TOKIO, začetek avgusta. — »živel profesor Ienaga», «Živel sodnik Sugimoto*, »Živela demokracija*. Ta in podobna gesla je vzklikala večja množica tokijskih meščanov sredi preteklega meseca v sodni dvorani tokijskega okrožnega sodišča in pred sodiščem, ko je sodnik Sugimoto razglasil sklep sodišča, s katerim je dal prav profesorju tokijske univerze Saburu Ie-nagi. ki se je pravdal z ministrstvom za prosveto, oziroma z japonska državo, in zmagal. o pouku, o programu v šoli, o učbenikih? Država ali narod? Neposredni sporni predmet pa so bila profesorjeva stališča v učbeniku, stališča, ki jih je ministrstvo za prosveto odklanjalo. Spor med prof. Ienago in državo se vodi vse od junija 1967. In še ni končan. Prof. Ienago je tožil ministrstvo za prosveto, ker je to prepovedalo njegov učbenik zgodovine za tretji razred srednje šole; učbenik, ki nosi naslov »šin Nihon-ši», kar bi v našem jeziku pomenilo »Nova zgodovina Japonske*. V svoji tožbi se je profesor postavil na stališče, df. je sistem, po katerem mora vlada odobravati šolske učbenike, protizakonit in celo protiustaven. Iz procesa se je izcimilo vprašanje, kdo pravzaprav naj odloča ■lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllluiiiin IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Giampaolo Amstici v občinski Poleg pestrih olj sorazstav'javca v občinski galeriji ,risbe Giam-paola Amsticija na prvi pogled ne privlačijo. So pač bolj majhne in so prej podobne študijam, kakor pa dovršenim grafičnim delom. Vendar pa pri natančnejšem ogledu opazimo, da so vse sad premišljene ustvarjalnosti, ki si išče širšega izraznega razmaha. Risbe so dosledno črno-bele izvedbe, tuširanke, jedkanice in pe-rorisbe. Čeprav različne v zdaj prozorno lahkih križanjih potez in nato ploskovno temno prekrite, pa ne moremo trditi, da so iz različnih obdobij, ker je slikarju komaj štiriindvajset let. Dokončal je domačo državno u-metniško šolo in že poučuje risanje. Risbe te njegove prve osebne razstave pa nqm ga kažejo kot odličnega opazovalca, ki odkriva sicer malo opazne neobičajnosti svojega okolja, za kar mu je dovolj malenkost, na primer samo oko, ki pa tu več pove kot ves obraz. Amstici je v prenovljenem se-cesionizmu našel bogat vir pripovedne likovnosti v natančni risbi, s katero spominja na zgodnje ilustracije Avgusta Bucika. Ta sorodnost pride še močneje do iz raza v sestih celostranskih reprodukcijah v reviji rAttuae*, mesečnika za slikovno obveščanje, ki jih objavlja prav v tem tednu Amsti-cijeve razstave. A slikar imenuje te, z lastnim besedilom opisane ilustracije «P0ES1AFUMETT1* in priznati moramo, da so te nova-torske pesmi slike na visoki umetniški ravni v podajanju pravljično občutene paradoksne slikovitosti secesionistične smeri. Ni dvoma torej, da bo ta še mladi umetnik v bodočnosti z marsičem obogatil in pomladil tržaško likovnost. MILKO BAMBIČ Prof. lenaga je napredno usmerjen človek in kot takšen je med drugim v nekem poglavju knjige zapisal tudi komentar glede starih japonskih kronik, zbranih v dveh knjigah, ki nosita naslov »Kodjiki* in »Nihdnšoki*. Po komentarju le-nage so kronike, bolje legende, ki jih vsebujeta ti dve knjigi in ki izhajajo iz mitološke dobe, iz dobe oblasti nekaterih cesarjev, posebno še iz dobe legendarnega cesarja Djimua, bile dejansko izvor japonskega imperializma in imperialističnega sistema. V drugem poglavju učbenika pa prof. lenaga trdi, da je Japonska podpisala pogodbo o nevtralnosti s Sovjetsko zvezo v aprilu 1941. leta zato, da bd si omogočila nadaljnje prodiranje proti jugu. Cenzor ministrstva za prosveto se je ostro postavil proti oceni starih kronik, ki da so osnova in izvor japonskega imperializma, v drugem primeru pa je zahteval od profesorja, naj v svoj tekst vnese, da je bil sporazum s Sovjetsko zvezo o nevtralnosti sklenjen »na sovjetski predlog*. Profesorjeva vest pa je odklonila, da bi se postavljale stvari drugače kot so in je zato prof. lenaga vso zadevo prepustil sodišču, hkrati pa zahteval od države milijon 870.000 jenov odškodnine za »intelektualni napor*, ki ga je moral zdržati, ko so ga na sodišču zasliševali. Potem ko se je sodišče dolgo časa zadržalo v posvetovalni dvorani, se je postavilo na stališče, da je pravica na strani profesorja in da po veljavni japonski ustavi vlada nima pravice cenzurirati šolske učbenike, razen v primerih, ko gre za kleveto ali laž. Potemtakem je sodišče sprejelo profesorjeve ocene o starih kronikah in naložilo ministrstvu za prosveto nalogo, naj umakne prepoved nad knjigo »Nova zgodovina Japonske*. Toda s tem se spor še ni končal. Vtem ko so sodni sklep takoj pozdravile komunistična partija, socialistična stranka in stranka Ko-meito, je vladajoča liberalno-demo-kratska stranka izdala sporočilo, v katerem ostro kritizira okrožno sodišče. Na osnovi tega stališča pa je ministrstvo za prosveto izdalo komunike, da se bo pritožilo višjemu sodišču. Medtem ko se je še vodil spor in sodni rek še ni bil izrečen, je prof. lenaga že dobil nekaj grozilnih pisem, telegramov in telefonskih groženj, med katerimi so tudi telegrami, ki mu grozijo, da bo umorjen, če ne preneha «boriti se z ministrom za prosveto*. Grožnje pa liso uperjene le proti njemu, pač pa tudi proti vsej njegovi družini. Grozijo pa mu ne le neznani in anonimni ljudje, pač pa tudi »Združenje prijateljev desnice*, neki »Nomia, član velikojaponskega združenja za žrtvovanje cesarju* itd. Pripravlja se tudi mnogo širša akcija o vsem tem primeru in kdo ve v kaj vse se bo to razvilo. Sicer pa ne preostane drugega, kot počakati. ***» ž v/m v f/f". r/ / 7 TOREK, 4. AVGUSTA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. pesmi; 11.50 Elektronske orgle; 12.00 Bednarik: »Pratika*: 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Safred; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.10 Humor v slovenski literaturi; 19.25 Orkester Brown; 19.40 Mladinski zbor iz Brežic; 20.00 Šport; 20.30 Rossini; »Pepelka*; 22.10 Zabavna glasba. 12.10 Kontrapunkt; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Beethovnove skladbe; 16.00 Program za mladino; 18.15 Oddaja za bolnike: 18.45 Nove plošče; 20.20 D. Cimarosa: »Le trame deluse*; 22.30 Solisti lahke glasbe. II. PROGRAM TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke-box; 15.40 Radijska priredba. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 19.30 Poročila; 8.40 Tenorist Lajoš Kozma; 9.00 Plošča za poletje; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gradimento; 14.00 Zakaj in kako?; 15.40 Klavirske skladbe; 16.00 Popoldanski spored; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.06 Vreme in glasba; 21.00 Poezije; 21.40 Nove pesmi; 22.10 Sestanek s Carlom Orffom; 22.43 Berlioz. 7.30, 7.45, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Vesela glasba; 9.15 20.000 lir za vaš program; 10.05 Juke-box; 10.15 U-speli motivi; 10.30 Plošče za poletje; 11.15 Od plošče do plošče: 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu: 14.15 Lahka glasba; 14.40 Fumorama; 15.15 Uspeli motivi; 16.30 Melodije za vsakogar; 17.20 Naši pevci; 17.30 Počitniški vrtiljak; 18.10 Današnji pevec; 18.30 Plošče; RCA; 19.00 Ritmi za mladino; 19.15 Mala biblioteka; 19.30 Violinist S. Accardo; 20.00 Orkester Trinidad; 20.30 Prenos RL; 23.10 Glasba za vsakogar; 23.35 Večerna glasba. III. PROGRAM 9.30 Komorna glasba; 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Sodobna ital. glasba; 11.45 Baročne kantate; 12.20 Melodrama; 13.00 Medigra; 14.00 Skladbe za pihala: 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Simf. koncert; 17.10 Cesar Franck; 17.40 Jazz; 19.15 Večerni koncert; 20.15 F. P. Haydn; 21.30 Glasbe-srečanja 1970; 22.10 Knjižne novosti. F1LODIFUZIJA NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 14.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranja glasba: 9.00 Vi in jaz; 11.30 Plošča za poletje; IZ ANALIZE POPISNIH PODATKOV Motiv iz okolice Bazovice (Foto M. Magajna) Zdravstvena služba je v SZ zelo dobra Skrčena umrljivost, posebno pri otrocih - V 50 letih se je življenjska doba podvojila MOSKVA, 3. — Konec lanskega in v začetku letošnjega leta so imeli v Sovjetski zvezi popisovanje prebivalstva in v zadnjih časih izhajajo iz zbranih podatkov zanimive analize. Danes bomo na kratko navedli nekaj podatkov o sovjetskem zdravstvu. Pred dvema letoma ali kaj več se je v Sovjetski zvezi vnela dokaj žolčna kampanja, češ da se razpoložljive zdravstvene sile in še posebej da se receptivnost bolnišnic ne izkoristijo tako kot bi se lahko. Ne vemo, kako je s tem danes, dejstvo pa je, da ima Sovjetska zve za danes v službi 645.000 zdravnikov, kar je več kot imajo skupno ZDA, Velika Britanija in Francija. Ker imajo v Sovjetski zvezi, po najnovejših podatkih, le nekaj nad 242 milijonov prebivalcev, do-čim imajo ZDA, Velika Britanija in Francija skupno nekaj nad MO milijonov prebivalcev, je logično, da je v Sovjetski zvezi razmerje niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||l|||imi||||M|,,|||„|||,|||||tiiii,M||||||||||l|||||||„l||||||l||||||||||||||tiiiiiiiiiuiii| KAM VSE NE VODIJO RAZNA RAZISKOVANJA Možnost bivanja na Luni je čedalje bolj verjetna Rimski kemik De Maria odkril nov način pridobivanja kisika iz Luninih kamenin - Ce je voda na Luni, je v globljih plasteh Pred kratkim je javnost izvedela za odkritje rimskega kemika Giovannija De Marie, ki je ugotovil, kako lahko izločimo kisik iz Luninih kamenin. Nihče pred njim ni odkril tega postopka. Na svetu je namreč kakih deset oseb, ki bi mogle ugotoviti, kako se izloči plinasti kisik iz kamenin bazalt-nega značaja. Kajti le deset oseb ima dovolj izkušenj na področju kemije visokih temperatur. Mnogi izmed teh začenjajo šele sedaj poskuse, ki se jih je prof. Giovan-ni De Maria lotil pred sedmimi leti s svojimi asistenti. Mnogi strokovnjaki, predvsem v SZ in ZDA, se ukvarjajo z drugimi raziskavami, Giovannija De Mario pa je že dolgo časa od tega prevzela ideja o izoliranju kisika iz ba-zaltnih kamenin. Raziskav v tej smeri se je lotil pred sedmimi leti na Sardiniji. Sam pravi, da navadno ljudje iščejo stvari, ki bi jim bile koristne. On pa se je lotil raziskovanja postopka, po katerem bi iz zemeljskih bazaltov izločil kisik. Ta postopek je na Zemlji popolnoma nepotreben, kajti na Zemlji je dovolj kisika. Sedaj, ko je postala aktualna Luna, pa je postopek za izločanje kisika iz Luninih bazaltov koristen. Toda za izločanje kisika iz kamenin je potrebna temperatura 1000 stopinj Celzija. Kako je mogoče priti do take temperature na Luni? Prof. De Maria je mnenja, da je tako temperaturo mogoče na Luni pridobivati s sončno energijo. To energijo bd bilo treba z velikimi ogledali koncentrirati in si zamisliti nekakšno peč na sončno energijo. Velika ogledala pa bi mogli na Luno prenesti, če bi bila zgrajena v obliki pahljače, ki se da zapreti. g Y//////. '//////, b'V'"" V////S' 20.30 Poročila; 8.45 Informativna oddaja; 9.10 Operna matineja; 10.06 Počitniško popotovanje od strani do strani; 10.25 Narodne pesmi; 10.45 Pihalna orkestra; 11.15 Pri vas doma; 13.10 S ------------------------- ~ sporedov violinista Davida Ojstraha; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Lepe melodije; 14.30 Priporočajo vam; 15.10 Instrumentalne skladbe za mladino; 15.25 Mladinska oddaja; 15.40 Prijetni zvoki; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Iz Mozartove »Figarove svatbe*; 17.00 Vsak dan za vas; 13.10 Beethovnova dela; 19.15 1 torek na svidenje!; 20.15 Trio Franca Sušnika; 21.00 Prodajalna melodij; 21.30 Radijska igra; 22.21 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 23.15 Jugoslovanska glasba: 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Popevke; 00.40 Orkester Henry Mancini. 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Polifonične skladbe; 9.40 Sodobna ital. glasba; 10.00 F. Chopin; 10.20 Vzporedna glasba; 11.00 Medigra; 12.20 Pablo de Sarasate; 12.30 Strnjena melodrama; 14.15 Antologija interpretov; 15.30 Lahka glasba — stereo. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Program za mladino; 19.45 Izžrebanje loterije; 19.50 Športni dnevnik in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 A. Sasitre: »D cor-vo»; 22.45 Ansambel Formula tre; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 »Persone*; 22.05 R. L. Stevenson: »Črna puščica*. JUG. TELEVIZIJA 21.00, 00.10 Poročila; 19.15 Obzornik; 19.30 Deklica z zlatimi stopali; 19.45 Risanka; 20.05 Sonja Gabršček, pevka Frangoise Har-dy; 20.30 Človek v vozilu — oddaja iz cikla Cesta in mi; 20.45 Cikcak; 21.35 Iz sveta fantastike: Prepovedani planet — amer. film; 22.10 Zboristke. Na Zemlji uporabljajo postopek za izločanje kisika iz kamenin v pečeh jeklarn. Tu pridobivajo jeklo iz železovega oksida. Železov oksid namreč gori skupaj s premogom in pri tem se izločata železo ali jeklo in kisik, ki se veže z ogljikovim oksidom ter uhaja iz peči v obliki plina. Na Luni sicer ni premoga, vendar je tam močno brezzračen prostor, s pomočjo katerega je mogoče razstaviti okside na elemente, ki jih sestavljajo. Iz teh oksidov bi bilo na eni strani mogoče izločiti kisik, na drugi pa elemente sekundarnega značaja, kot je n.pr. titan. Titan bi bilo mogoče celo prepeljati na Zemljo. Kisik bi namreč uporabljali kozmonavti za dihanje ali za gorivo, titan pa bi naložili na vesoljske ladjice in ga prepeljali na Zemljo. Za bivanje na Luni pa je poleg kisika potrebna tudi voda. Po mnenju prof. De Marie je treba na možnost pridobivanja vode na Luni počakati na bodoče raziskave tega satelita. Če je voda na Luni jo po vsej verjetnosti lahko najdemo v globljih plasteh, kajti na površju je mogla v preteklosti izhlapeti zaradi žarčenja, segrevanja ali zaradi sončnega vetra, brez zračnosti in drugih pojavov. V določeni globini bi mogli odkriti kristalizirano vodo, kolikor žarčenje, izhlapevanje in drugi pojavi niso segli do tja. Na mesecu bi bilo treba kopati v globino ali raziskovati zelo globoka Lunina brezna, na katerih dno žarčenje še ni seglo. Zanimivo bi bilo odkriti, da na dnu nekaterih brezen obstajajo kamenine, ki imajo v svoji kemični sestavi plinaste sestavine kot sta vodik ali kisik. Trenutno bo mogoče na Luni kisik pridobivati le z izhlapevanjem. Že sedaj pa je treba dobiti podatke o temperaturi, pri kateri se plinasti kisik izloča in kako ga je mogoče izolirati. V napravi prof. De Marie ustvarijo znanstveniki močno brezzračen prostor, podoben tistemu, ki je na Luni. Nato segrejejo Lunino kamenino z bombardiranjem elektronov in opazujejo, pri kateri temperaturi se različni plini izločajo. Na grafikonu nato preberejo podatke. S podatki, ki so jih doslej nabrali, je razvidno, da se Luna ni ločila od Zemlje, pač pa je nastala, kot vsa druga nebesna telesa, z zgoščevanjem plinov. Do tega dejstva privedejo podatki o sestavi zemeljskih kamenin in Luninih snovi. Na Zemlji je na primer 0,44 odst. titana, medtem ko je na Luni te snovi 5 odst. Medtem ko je za nastanek nebesnih teles bila potrebna nebuloza, ki je sestavljena iz plinov in molekul, ki se je postopoma hladila in izločevala določene snovi, ki so se ustavile na površju teles, pridobiva prof. De Maria kisik po obratnem postopku — namesto ohlajevanja segrevanje. Že na Zemlji je v pečeh mogoče ustvariti temperaturo od 3000 do 3500 stopinj Celzija, na Luni bo prav tako mogoče priti do temperature 1000 stopinj z uporabo velikih ogledal. Ko bodo ta ogledala nameščena, ne bodo spremenila položaja, kajti na Luni ni vetra, prav tako jih ne bo pokril prah. Odpirajo se torej nove možnosti raziskovanj. Tajnost starih bairv PRETORIA, 3. — Holandska reformirana cerkev v Južni Afriki je prosila južno afriško vlado, naj ne dovoli, da bi imeli v tej državi televizijo, če bi kljub temu prišlo do televizijskih oddaj, je holandska cerkev prosila vlado, naj zagotovi zelo strogo nadzorovanje oddaj in naj dovoli cerkvenim poverjencem, da sodelujejo pri tej kontroli, da bi ne oddajali takih sporedov, ki bi bili škodljivi za »javno moralo* in za mladino. BUENOS AIRES, 3. — Pod pokroviteljstvom katoliške univerze, Unesca, argentinskega podtajni-štva za kulturo in nekaterih drugih ustanov se bo v Cordobi začel 13. in trajal do 17. avgusta »Šesti mednarodni festival dokumentarnih in eksperimentalnih filmov*. K tekmovanju so prijavili 130 filmov, od katerih je žirija izbrala 57 del. Nekatere so zavrnili zaradi «ostre ideološke vsebine*. Na festivalu bodo sodelovale Argentina, Kanada, Zahodna Nemčija, Indija, Italija, Peru, Poljska, Portugalska, Romunija, Španija, ZDA, Južna Afrika, Švedska in Sovjetska zveza. KAIRO, 3. — Po treh letih raziskav so egiptovski strokovnjaki odkrili skrivnost barv, ki so jih stari Egipčani uporabljali za okraševanje faraonskih grobov. Po tisočih let so te barve še vedno bleščeče. Egiptovski strokovnjaki so se za te raziskave usmerili na modro barvo. Odkrili so, da so barve zmes različnih komponent: enega dela bakrovega, enega dela kalcijevega oksida in štirih delov silicija. Tej mešgnici so potem dodali še del stekla v prahu in nekaj rumenjaka ter izpostavili zmes močni temperaturi. Zmes zdrži temperaturo nad 1000 stop. C. in je odporna proti vsem kislinam. število prebivalstva — število zdravnikov boljše kot v teh ekonomsko in vsestransko zelo razvitih državah. Nadaljnja primerjava; Sovjetska zveza ima, kot smo rekli, 242 milijonov prebivalcev, kar je 7 odst. števila ljudi, ki ga je na vsem svetu. 645.000 zdravnikov, kolikor jih deluje v Sovjetski zvezi, pa predstavljajo eno četrtino vseh zdravnikov, kar jih je na svetu. Iz tega izhaja nadaljnji primerjalni podatek: da ima 7 odst. prebivalstva na razpolago 25 odst, razpoložljivih zdravniških moči. Ob tem bi navedli še en podatek, ki pa se nanaša tako na razmere v Sovjetski zvezi kot tudi na razmere po svetu. Če upoštevamo, da je v Sovjetski zvezi 645 tisoč zdravnikov na 242 milijonov prebivalcev in da je približno toliko zdravnikov na 300 milijonov prebivalcev ZDA, Velike Britanije in Francije ter da predstavljajo zdravniki Sovjetske zveze in teh treh bogatih držav približno 50 odst. vseh zdravnikov na svetu, pomeni, da pride na 550 milijonov prebivalcev sveta 50 odst. vseh zdravnikov, na ostale tri milijarde prebivalcev pa pride ostalih 50 odst. zdravnikov. Sicer pa se vrnimo spet k podatkom o zdravstvenih kadrih in razmerah v Sovjetski zvezi. Pred oktobrsko revolucijo, točneje leta 1913, zadnje leto pred začetkom prve svetovne vojne, je prišlo v carski Rusiji na 10.000 prebivalcev komaj 1,8 zdravnika, danes jih pride 26. To se pravi, da je tedaj prišlo na enega zdravnika 5.555 prebivalcev, danes pa jih pride komaj 385, kar je najvišja raven na svetu. Pa ne le kar zadeva zdravnike, pač pa tudi kar zadeva bolnišnice in sanatorijsko ter ambulantno receptivnost je Sovjetska zveza pred drugimi. V Sovjetski zvezi so s 1. januarjem letošnjega leta imeli v celoti 2.674.000 oolniških postelj po bolnišnicah, klinikar, sanatorijih in ambulantah, tako da je prišlo na 10.000 prebivalcev 110 bolniških postelj, kar je za 10 postelj več kot znaša tako imenovani optimum. Za konec še en podatek: tudi tolikšna zdravniška skrb in z druge strani tolikšna skrb za zdravstvo sta privedli v Sovjetski zvezi do precejšnjih sprememb v splošnem zdravstvenem stanju v de- želi. Tako se'je na primer smrt- nost v celoti skrčila za štirikrat v primerjavi s Smrtnostjo pred oktobrsko revolucijo, otroška umrljivost, to se pravi umrljivost otrok v prvem letu življenja, pa se je, po podatkih za leto 1968 in v primerjavi s podatki za leto 1913, zmanjšala za 13-krat. Nekatere bolezni so povsem izginile, nekatere pa so se skrčile na najmanjšo mero. ' Morda je glede tega še najbolj zgovoren naslednji podatek: v predrevolucijski dobi je znašala poprečna življenjska doba v Rusiji 32 let, po podatkih iz zadnjih let in po najnovejših podatkih za lansko leto znaša poprečna življenjska doba že 70 let, to se pravi, da se je v petih desetletjih po oktobrski revoluciji in kljub strahotam druge svetovne vojne življenjska doba v Sovjetski zvezi več kot podvojila. Znana filmska umetnica Kim Novak je dobila novega prijatelja. Je to mlad' šimpanz, ki je tudi »filmar*, saj igra v nekem filmu, ki ga pravkar snemajo. Zanimiva knjiga o otoku Krku Kreki zbornik - 1 - 1970 - Izdalo Zgodovinsko društvo otoka Krka Med prvimi jugoslovanskimi otoki, ki jih je že drugič v tem stoletju zased1 a Italija leta 1941, je bil največji jugoslovanski otok Krk, ki je med vsemi otoki ob jugoslovanski obali najbolje znan tudi — predvsem zaradi delne skupne usode. ki jo je delil z Istro in Slovenskim primorjem — tržaškim Slovencem. Kot je izšlo letos ob 25-letnici osvoboditve Istre več knjig, tako je tudi ob tej obletnici osvoboditve Krka izšla izredno obsežna knjiga ,čez 600 strani), ki vsebuje 51 pretežno zgodovinskih razprav, člankov in drugih zapisov 47 avtorjev. Največ prispevkov je izpod peresa prof. Petra Strčiča, prizadevnega asistenta Severnojadranskega zavoda Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti na Reki, v zadnjih letih našega občasnega sotrudnika, ki je hkrati glavni urednik tega zanimivega zbornika in ki nam je knjigo tudi poslal v recenzijo. Vse kaže, da gre prav prof. Strčidu glavna zasluga, da je zbornik sploh izšel, te iz njegove uvodne besede pa izvemo, da bo zbornik izhajal tudi v prihodnjih letih zaradi obravnavanja isodobnih problemov» otoka, za kar je bilo na otoku u-stanovljeno posebno društvo. Še posebej pa Slrčič poudarja, da bo ta tedicija imela nalogo, da s svojo vsebino prispeva k hitrejši in širši osvetlitvi ne samo zgodovin skih, temveč tudi glasbenih, likovnih in drugih momentov iz bogatega življenja krških iBodulov*. kot sosedje iz Hrvatskega primorja in Istre imenujejo Krčane. Seveda namen tega našega zapisa ne more in noče biti recenzija (najmanj pa strokovna) zbornika, ki precej spominja na letošnji zbornik naše Slovenske prosvetne zveze, temveč le opozorilo na knjigo tistim, ki bi se utegnili za njeno vsebino zanimati. Zato se bomo omejili v glavnem na naštevanje vsebine. Strčičevi uvodni besedi sledi članek «Otok Krk — včeraj, danes, jutri*, v katerem Anton Hriljac, predsednik občinske skupščine otoka Krka opozarja na glavne probleme otoka in pove, da je doslej največji podvig na Krku novo le-ta’išče tRijeka», ki je brez dvoma velikega pomena za vso Jugoslavijo. Vojmir Keljakovič je prispeval opis osvoboditve otoka v a-prilu 1945 po isti IV. armadi pod poveljstvom pok. gen. Petra Drap-šina, ki je osvobodila dva tedna nato tudi Trst. Ves ostali del zbornika je razdeljen na enajst poglavij (zemljepis,. zgodovina, gospodarstvo., ljudsko1 življenje in navade, likovne u-metnosti, razno, sodobniki, nekrologi, ocene, zapisi in podatki o zgodovinskem društvu otoka Krka). Edini prispevek z območja zemljepisa je prispeva! dir. Ratimir Kalmeta, profesor ekonomske fakultete na Reki, in sicer o geografskem položaju otoka: o gospodarskih vprašanjih pa razpravljajo dr. Boris Prikril, profesor iste fakultete («Gospodarska upravičenost zgraditve letališča na Krku*), Petriča Novosel, strokovni sotrudnik Geografskega zavoda Prirodoslov-no-matematične fakultete v Zagrebu (cPunat — zgled družbene preobrazbe na otoku Krku*), Alojz Markota, komercialni referent re-škega podjetja rElektroprimorje* (»Od luči do električne žarnice na otoku Krku*) in Bogo Frgačič — Tomič, tajnik turistične zveze na Krku («Kronika o povojni elektrifikaciji otoka Krka*). Zgodovinskih prispevkov pa je kar trinajst, med katerimi je za nas morda še najbolj zanimiv zadnji, ki ga je prispeval Ive Jelnovdč, lektor zagrebškega Leksikografskega zavoda v pokoju pod naslovom «Italijanski okupator l. 1942 v Dobrinjcih*; iz objavljenega dokumenta namreč izvemo, da je bil v marcu 1942 »commissario ci-vile per le isole di Veglia ed Ar-be* poznejši gen. vlad. komisar v Trstu dr. Giovanni Palamara. Ostali zgodovinski prispevki pa so: Di-. Nada Klaič, redna profesorica zagrebške filozofske fakultete je napisala daljšo študijo pod naslovom »Knezovi Frankapani kot krški plemenitaši**; zanimivo je, da Frankopane dosledno imenuje Frankapani, toda brez ustreznega pojasnila — ne avtorjevega ne u-rednikovega. — Znani hrvaški književnik Nikola Bonifačič — Rozin je napisal 20 strani dolgo razpravo tZidine Zvanimirova i Bašran-ska ploča»; tudi on imenuje znamenitega hrvaškega kralja »Zva-nimir* namesto «Zvonimir*, prav tako brez pojasnila. Enako dolg je prispevek morda najbo’jšega živečega poznavalca glagolice, upokojenega ravnatelja Staroslovanskega inštituta pri JAZU Vjekoslava Štefaniča: tDobrinjski pesnik glagol jaš Ivan Kravic (1662—1732)*. Zanimivo je, da so kar štirje član-karji iz duhovniških vrst, in sicer: generalni vikar Ivan Žic Pokov piše o galeotih otoka Krka na podlagi opisov škofijskega arhiva v Krku; upokojeni profesor split- ske višje teološke šole dr. Ivafl Ostojič piše o benedektinski kulturni dediščini na otoku Krku, dr Anton Mraikovčdč-Anriračič po F napisal za vse, ki si italijansko okupacijo doživeli, zanimive spo-mine pod naslovom Moja srečanj* z italijanskim okupatorjem v Puntu 1920—1921*; avtor teh spominov, ki so vzeti iz njegove zapuščino-je umrl že leta 1960 (bil je nadžupnik na otoku Rabu). Tajnik krške škofije Mikovil Bolotvič F prispeval članek o življenju in dolu krškega pesnika Ivana Ferenca (1739—1839), duhovnika, pe*1*. ka, zdravnika in zgodovinarja. 0 grbih krških knezov Frankopanov je prispeval krajši zapis Barte Zmajič, arhiv zagrebškega «Arw’ va Hrvatske*. — Za zgodovino B°. spodarstvt* pa je važen prispevek Stjepana Frančiškaviča, svetnik* Ekonomskega inštituta z Reko’, «Beneško gospodarjenje z gozdom otoka Krka*; preseneča podatek, da je na otoku Krku kar 33 odst-gozdne površine, in sicer 7 odst-več kot. leta 1930, in da je bit* sečnja gozdov v določenih predelih prepovedana na otoku že let* 1443, ko pa so Benetke leta 1^ prevzele vso oblast nad Krkom (trajala je do 1797), je bilo z* sečnjo potrebno posebno dovoljenje-Glavni urednik zbornika Peter tič pa je prispeval članek P°* naslovom «Nekaj podatkov o otok* Krku in tržaški *Naši Slogi* let* 1870*. Ivan čižmdč, strokovni & trudnik hrvaške Izseljeniške mob ce, objavlja prispevek za živ'r njepis Nika Grslcoviča — vidnelI* hrvaškega izseljenca. Morda * najmanj zanimiva pa je objava / ročila krškega okrajnega glav*r‘ ja iz leta 1935, z.a kar sta poskf bela že omenjeni P. Strčič in B0, silaka Janjatovič, asistentka ‘F štituta za zgodovino delavskega (F banja Hrvatske. Nekoliko -manj zanimivi za ^ venskega bralca v zamejstvu trije prispevki, kt jih je urednik zbornika uvrstil v poglavje Pfr naslovom «Narodni život i običaji’-V teh prispevkih piše Ivan Tura** Mešter, upokojeni učitelj iz Zof*’ ha o narodnih običajih v Omisli*' Franjo Matejčič o priimkih na ^ toku Krku, upokojeni profesor & Vinko Dorčič pa se je omejil 'J? obravnavanje priimkov in dom& čih imen v Baški. Poglavje uLikovne umjetnosttf vsebuje samo en prispevek, in st' cer dr. Jakova Brataniča, pr»r fesorja (zagrebške univerze) primjenjemu umjetnost*, o krške1* slikarju Antonu Kirinčiču. roje** . mu leta 1912 v Pulju, toda že Iv? 1914 preseljenem na Krk. kjer * je šolal v znanem istrskem in**' matu. Članku sledi kar 12 ref" dukcij (žal, samo čmo-belih) * OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vaša vztrajnost bo poplačana z uspehom. Skušajte urediti odnose s prijatelji, ki postajajo zahtevni. BIK (od 21.4. do 20.5.) Postavite se po robu nevarnosti, da bi zgubili zaupanje vase. Potrebna je previdnost v odnosih z okoljem. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Vzdušje je danes primerno za vaše načrte. Skušajte več prispevati, da bi se družinske razmere uredile. RAK (od 22.6. do 22.7.) Spoprimite se s svojim razpoloženjem, ki poraja malomarnost. Odpravili boste neko ljubosumnost. LEV (od 23.7. do 22.8.) Svojega sodelavca pripravite do tega, da HOROSKOP ne bo mislil samo naše. Ne dovolite, da bi kdo izkoriščal vašo široko-srčnost. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dinamično dejavnost pokažite predvsem vi, drugi vam bodo sledili. Žani mivo srečanje. TEHTNICA (od 23.9. “do 23.10.) Ostanite v mejah sposobnosti in ne spuščajte se v drzne podvige. V čustvenem pogledu bo dan brezpo-memben ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Skušajte sestaviti svoj delovni na ort. Razčlenite vzroke nepotrebnega besedičenja. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Uspeh vseh vaših načrtov je skoraj zagotovljen. Neko prijateljstvo se bo izkazalo za trdno. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Odlične možnosti za podvige, ki zadevajo utrditev ugleda. Ugoden trenutek za uskladitev srčnih interesov. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Bodite pazljivi, ker bi v trenutku živčnosti utegnili storiti napako. Ne bodite pretirano strogi. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Za dosego postavljenega smotra, vam je predvsem potrebna praktična delovna metoda. Duševno ravnovesje. grafik, akvarelov rinčičevih olj. V poglavju »Razno* najdemo mo članek «Orientacija prebil* siva Krka k morju*; napisal 0* * dr. Radajica Barbalič, pravil ret ferent pristaniškega poveljstva Pulju. To je v vsem zborniku bkf* ti edini prispevek, ki obravn*** izključno pomorsko problematik' kar je za otok, ves obdan z rn°r jem. vsekakor odločno premalo- Med ocenami je osem prispevK sedmih avtorjev: Nevenka Lin5*’-poroča o dveh Stefaničevih gah («.Glagoljski rokopisi otoka * ka* in *Glagoljski rokopisi 1. Zagreb 1969; v tej knjigi bi «!" rali biti navedeni tudi naši d°,-l ski glagošld rokopisi, ki jih i več kot 30 let hrani Jugoslave* ska akademija v Zagrebu)■ reškega opernega orkestra V1»J mdr Fajdetič piše o knjigi djeljko Karaboič i muzički f<>:K Hrvatskog Primorja i Istre*:. i je izšla na Reki ze pred štiPk. leti in ki utegne zanimati glasbenice. (Kdaj bo izšlo podob" delo o glasbeni folklori Trzašk*9' Goriškega in z asti Beneške Sltf nije, kjer je ledino zaoral i* .C. kojni Rihord Orel'!) Kustos r«s" ga muzeja revolucije Antun pa poroča kar precej obšini° knjigi Petra Strčiča «Gradja o tir. rodnim viječima SHS i talijaof* 1 • oh okupaciji otoka Krka 1918. godif. (Gre za gradivo iz «Histori)s.lcZ arhiva u Rijeci i Pazinu*, I skleni., ua bo začel objavljati v sebne izdaje specifičnega zfjL, vinskega gradiva s področja Reke in Hrvatskega primorja)-/ beremo poročilo o prvi knjigi m gradiva, moramo ugotoviti, d*/ del gradiva o narodnih svetih v Slovenskem primorju in ‘r v objavljeno doslej najbrž sam0'j, neki publikaciji, ki je izšla v 50-!etnice tTriesle 1918 in nič ni slišati, ali nameraj tudi slovenski arhivi v Ljub/, začeti sistematično objavljati . . devno gradivo iz naše rgodov/ prej omenjeni Ive Jelen^^ otf poroča o delu prav tako že ~m-njenega Vjekoslava Štefaniča ‘‘ u rodne pjesme otoka Krka*. P.,u izšla v Zagrebu že med vojno 1944, asistent zagrebškega ( ta za zgodovino delavskega Hrvatske Vlado Oštrič pa ze}° širno poroča o jubilejni štev/ «Historijskega zbornika* (1966 ' fct ga je izdalo zgodovinsko %-štvo Hrvatske in ki vsebuje " -11 10$ sikak prispevek, ki zadeva # naše kraje. Končno vsebuje to Kj. glavje zbornika naštevanje ^ važnejših člankov strokovne!!*, rf-sopisa *Turizam», glasila tuPs., ne zveze za Hrvatsko od leta ‘fi do 1969 in poročilo o 1. in H- *Časopisa za suvremenu pobile Instituta za historiju radničkoff r kreta Hrvatske* iz leta 1969. ---—_________ ___________ /m V poglavju tSuvremenici* zanimiv (edini) prispevek ™°w/C-Pamtelič o znanstvenem in slr°ZfU-nem opusu že ponovno omeuF S. (Nadaljevanje na 6. strani) bi ^•Morski dnevnik ATLETIKA ŠPORT ŠPORT ŠPORT V TEKMOVANJU ZA EVROPSKI POKAL 4. avgusta 1970 C______________________________________________ SZ, obe Nemčiji, Francija Italija in Poljska v finalu \ drugem dnevu Dionisi. Arese in Genlile priborili Italiji vstop v višje kolo - Odlični nastopi nekaterih jugoslovanskih atletov S.JEV0.- 3. - šlo je Prert«: i ~ 510 Je vse P° I s utvanjih. Nemčija in Italija čijc T Uvrs^ili v finale- Za Nem-dnfv-f 10 bi,° jasno že po prvem '"orali mrc*tem ko so se Italijani trnjjjj. v drugem dnevu pošteno po-"ek v °a nadnknadijo svoj zaosta-drugem dnevu tri !& ki ip’ so Italijani prva mesta: z Dioni-t, em . skočil 510 cm, to je tudj tn manj. svoieBJ rekorda in J,iPfK7 mu je bilo dovolj za zmago, doVnitf .Van Novosel se je moral za-j» 1 s šestim mestom: skočil ni^ro^ 'p 4 m: zmaeali so /*■ r°^1 5000 m, kjer je bil odso- so se uvrstile j ^ finale žav"^ e^’fe naslednjih dr- i.\^erfordu: Z. Nemčija Madžarska; v Bukarešti : Sovjetska eza in Poljska: oVT?eriinu: V. Nemčija in Britanija. d*r »,Vopečeni jugoslovanski rekor-d jpiimurec je bil do 100 m h rp.1 'f'01 v zadnjih noziciiah. ni Sta g»I namreč prebiti na prva S kunifti .°ra* sl je pomagati malce Ja u J0', da mu je to uspelo, ko 1’ startati mu ni bil nih- Pnliairl prehitel je celo znanega h pajL ^Jschvja, ki jo letos veljal SpiJNjšega v Evroni in je bi) K , n', favorit na tej progi. Do K*j ,Je odrezal tudi Karasi na "irp *® m, kier je bil tretji z do- casom 21". REZULTATI: 1 m *«pr«k* } Sif (zn) 5°"4 wfi> 5r’3 f atijev "ighof er8ov (B) 52”8 M,S'e> tr’ »in, ^er. o. h.-"vvič (.1) 52”3 t JNhofer (Ml 52’'7 >0q m p,ediimurec (.D 1’49”4 lachy (f.) y jv?"« (ZN1 1'50"1 S Bu°no (I) 1’50”4 g^ete (Ml 1'51 ”2 5. ! ™_. (B) r51”8 >00 • z > z*Pr*k« 5' Rvv (Q) 8 29”4 ' Bur i1* 8’42”6 H^scheid (ZN) 8 43 ”2 t (č) 8’43"8 •• patf tM) 8'47"6 “Vlovič (J) 8’47"8 to0 1 * *• ^ l (jlenherr (ZN) 20"9 iu!man (č) 2i” p>as' (j) 21” (D 21" 1 5 T«fkas 1 'ZN) 4,90 m 1 t>,7'^rov tu\ j fin Hi®- 5 SSV (B) 4'60 m s Jeli;:? m Vesel (J) 4.00 m 4. Wolfermann (ZN) 72,76 m 5. Halva (Č) 72,58 m 6. Djurovič (J) 71,60 m troskok 1. 2. 3. 4. 5. 6. Gentile (I) 16,72 m Sauer (ZN) 16,43 m Stojkovski (B) 15,74 m Fišer (Č) 15,74 m Spasojevič (J) 15,46 m Kalocsai (M) 15,05 m disk 1. Danek (Č) 62,68 m 2. Tegla (M) 59,72 m 3. Neu (ZN) 58,76 m 4. Simeon (I) 57,92 m 5. Velev (B) 53,02 m 6. Gredelj (J) 51,70 m 5.000 m 1. Arese (I) 14’16”8 2. Norpoth (ZN) 14’17"6 3. Tihov (B) 14'18’2 4. Grahovac (J) 14’10"6 5. Simon (M) 14’21" 6. Hoffman (Č) 14’22”2 4 X 400 m 1. 2. 3. 4. 5. 6. Z. Nemčija ČSSR Madžarska Italija Jugoslavija Bolgarija 3’06”4 3'06”7 3'07”6 3’08"3 3'11"3 3’11 ”3 Končne lestvice polfinalnih srečanj: V Sarajevu 1. Zah. Nemčija 97 točk 2. Italija 82.5 3. ČSSR 76 4. Madžarska 65,5 5. Jugoslavija 58 6. Bolgarija 40 V Helsinkih 1. Vzh. Nemčija 99 točk 2. Poljska 92 3. Finska 81 4. švedska 65 5. Norveška 48 6. Belgija 35 V Zuerichu 1. Francija 97 točk 2. SZ 97 3. Vel. Britanija 68 4. Španija 60 5. Romunija 42 V HERFORDU Poraz Nikoliceve in rekord Hrcpevnikove HERFORD, 3. — Jugoslovanska ženska reprezentanca se je prav tako uvrstila na peto mesto v svoji polfinalni skupini, kot so se na peto mesto uvrstili v Sarajevu tudi moški Največje razočaranje je prišlo s strani Vere Nikoličeve, ki se je še enkrat pustila premagati v važnem mednarodnem srečanju potolkla jo je namreč Nemka Jant Janze. Zelo dober rezultat pa je dosegla Snežana Hrepevnikova, ki je z odlično značko 182 cm zmagala in tudi postavila nov jugoslovanski rekord. Niti Italijankam ni uspelo, da Iti se uvrstile v finale. Bile so četrte v svoji skupini. Zabeležile so sicer dve zmagi in to z Govonijevo, ki je zmaeala na progi 400 m s časom 53”2, kar je nov italijanski rekord in s Pignijevo na progi 1500 m. Lestvice treh polfinalov so take: V Herfordu 1. Zah Nemčija 74 točk 2. Madžarska 53 3. Bolgarija 48 4. Švedska 46 5. Jugoslavija 32 6. Belgija 21 V Bukarešti 1. SZ 79 točk 2. Poljska 71 3. Romunija 66 4. Italija 47 5. ČSSR 38 6. Švica 35 7. Avstrija 28 V Berlinu 1. Vzh. Nemčija 84 točk 2. Vel. Britanija 73 3. Nizozemska 58 4. Franclja 55 5. Danska 34 6. Finska 32 7. Norveška 28 OBVESTILO Odbor SŠI sporoča, da se bodo udeleženci moikega odbojkarskega, nogometnega, ko-iarkarskega in namiznoteniike-ga tečaja vrnili iz Rovinja danes, 4. avgusta, približno med 16.30 in 17. uro. Avtobus se bo ustavil v Trstu na Foru Ulplano, pred sodiičem. V Nabrežini Cianoeolori proti Jugoslaviji V Nabrežini bo v sredo ob 21. uri zanimivo košarkarsko srečanje, ki bo gotovo privabilo na igrišče tamkajšnjega Sokola veliko število nabrežinskih in okoliških ljubiteljev športa. Nastopila bo namreč jugoslovanska državna košarkarska reprezentanca, ki gostuje že več časa v Italiji. Nastopila sicer ne bo s tisto postavo, s katero .je osvojila naslov svetovnega prvaka, ker je peterka trenutno precej pomlajena, kljub temu pa bo v moštvu vrsta igralcev, ki so mu priborili naslovna iboljšega na svetu. V OKVIRU 2. ŠPORTNEGA TEDNA ŠZ GAJA' V četrtek v Padričah gostovanje svetovnih košarkarskih prvakov Jugoslovanska reprezentanca bo igrala proti ojačani ekipi Bora - Trener R. Zeravica sprejel vabilo z navdušenjem V okviru «2. športnega tedna Gaje* bomo v četrtek, 6. avgusta ob 21. uri, priča morda enemu največjih dogodkov zadnjih let v našem zamejskem športu: v Padričah bomo lahko videli svetovne prvake v košarki, to je Jugoslavijo. Kot je znano so jugoslovanski reprezentanti te dni na skupnem treningu v Tržiču, kjer se pripravljajo za bližnjo univerziteto. Tako se je rodila zamisel, kako bi povabili jugoslovanske košarkarje med nas, tako da bi jih tudi naše občinstvo pobliže spoznalo in jim čestitalo za svetovni naslov. Trener Zeravica je navdušeno sprejel vabilo iti je rekel, da bo njegova e-kipa z veseljem odigrala tekmo proti Boru. Da bi ne bile sile preveč neuravnovešene bosta po vsej verjetnosti dva jugoslovanska reprezentanta o-jačila Borove vrste. V jugoslovanski ekipi, ki je že 15 dni na gostovanju po Italiji in ki je še neporažena, nastopa 6 svetovnih prvakov, ki so v Ljubljani na zadnjem svetovnem prvenstvu osvojili zlato odličje. To so: Čer-mak, kapetan sedanje reprezentance, Simonovič, pravo odkritje zad- HiiiiiMliiii^imiiiMiuiiiimiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,mn,mn,mn,nuni,,m,im,„n,mm,lunin,m,tuu Primorec zasedel prvo mesto v igri «med dvema ognjema» V nogometni tekmi so poročeni ugnali svoje samske nasprotnike Tudi v nedeljo je «2. športni teden Gaje* zabeležil velik uspeh, in predvsem nogometna tekma med poročenimi in «ledih» je zbudila mnogo pozornosti med domačini. MED DVEMA OGNJEMA V nedeljo zjutraj je bil na sporedu mali turnir «med dvema ognjema*, katerega so se udeležili Primorec, Repen in Gaja. Mladi predstavniki Trebč so z lahkoto osvojili prvo mesto, saj so predvsem s svojo boljšo kondicijo onemogočili oba nasprotnika. Posamezni izidi PRIMOREC — REPEN 2:0 Že iz uvodnih potez tekmovanja je bilo razvidno, da bodo igralci Primorca s precejšnjo lahkoto osvojili zmago. Bili so namreč tehnično in atletsko boljši od svojih nasprot- ATLETIKA NA BOROVNEM DESETEROBOJU V TRSTU Drugo mesto za Vojka Cesarja ►-.i, .%-*Vi. 'v nv • »ii.)Lll.i. ** :>"-.aiua ,» ir Dušan Švab nov osebni rekord Fenosova je postavila v peteroboju deželni rekord i wiiiw iu M^r°W U(i)”76,88 m ellnski (B) 73,98 m j 81.10 m Kot je znano je bilo na tržaškem stadionu v soboto in nedeljo deželno tekmovanje v deseteroboju, ki ga je tudi letos organiziral atletski odsek ŠZ Bor. Tekmovanj se je udeležilo rekordno število atletov naše dežele (v prvm dnevu jih je bilo vpisanih kar 23). Tako število je privedlo tudi do tega da so se zadnje tekme odvijale v soboto že v temi, v nedeljo pa se je manifestacija zaključila pod žgočim soncem. Kljub tem manj pomembnim ^nezgodam* se je deseteroboj in peteroboj odvijal izredno dobro. V ženski konkurenci je Anna Fenos iz Pordenona postavila nov deželni rekord s 3112 točkami, atletinja je zmagala v treh panogah: na zaprekah, v višini in v daljini; Tržačanki Magro in Colautti sta si pa razdelili ostali dve panogi. Moramo pripomniti, da je imela Magrova precejšnjo emolo, saj je v teku čez zapreke zgubila lepo število točk, ko je pad-dla prav na zadnji oviri. Če je v peteroboju premoč pripadala furlanskim atletinjam, isto ne moremo reči o deseteroboju, kjer vidimo na prvih petih mestih Tržačane. Res je, da je nepričakovano zmanjkal deželni »mojster* v deseteroboju, Goričan Musulin, kljub temu pa je za tržaško ekipo to lep uspeh. Prvo mesto je tudi tokrat osvojil Tassini, ki je bil glavni favorit. Čeprav atlet ni osvojil nobene tekme, je v vseh tekmoval zelo regularno in je zmagal z več kot 300 točkami naskoka nad borovcem Cesarjem. Ta je zopet potrdil svojo formo in je dosegel nekaj izrednih rezultatov, med katerimi blesti predvsem 53,74 m v metu kopja, dobro je skakal tudi s palico, vendar kljub temu manj, kot je sposoben. Drugi borov atlet, Dušan Švab, je zasedel odlično 4. mesto in ie s tem dokazal (poleg osebne dobre forme) tudi, da je pri Boru deseteroboj tudi letos vrhunska panoga. Švab peša nekoliko v metih, v drugih disciplinah pa je precej izkušen. Naj pripomrrmo, da je borovec postavil nov osebni rekord v deseteroboju s 4.645 točkami, potem ko je v soboto izboljšal kar tri osebne rekorde. Torej lahko rečemo, da je bil ta deseteroboj zelo uspešen za ŠZ Bor, ki je ekipno dokazalo, da je najmočnejše v naši deželi v tej panogi. O naših dveh atletih naj rečemo še to: čez 6 tednov bo državno prvenstvo: oba (sorazmerno s svo- jimi sposobnostmi) sta dokazala, da sta v precej dobri formi, v tem obdobju, ki ju še deli od državnega prvenstva, bi lahko še izboljšala svoje rezultate v tistih panogah, kjer sta še negotova. Upajmo torej, da bomo tudi letos lahko zasedli tista pomembna mesta, ki so jih naši atleti zasedli v preteklosti. REZULTATI: Deseteroboj: 1. Tassini Fulvio (Libertas Trst) 5862 točk (100 m — 11"3; daljina 6,33: krogla — 9,83 m; višina — 1,65 m; 400 ------ 52"3; 110 m o- vire 17”3; disk — 30,48 m; palica — 2,80 m; kopje - 40,48 m: 1500 m - 4’48”4) 2. Cesar Vojko (Bor) 5547 točk 11”7 - 6,03 m - 12,00 m - 1,65 m - 58”6 - 17”9 - 34,24 m — 3,20 m - 53,74 m - 5’26”2) 4. Dušan Švab Bor) — 4645 točk (U”8 — 5,98 m — 8,23 m - 1,60 m _ 54”4 - 17”9 - 21,80 m -2,60 m — 27,65 m — 4’54”2) Peteroboj: 1. Fenos Anna (Libertas Porde-non) 3112 točk (nov deželni rekord) (100 m ovire — 19"6; krogla — 7,97 m: višina 1,45 m; daljina — 4,76 m; 200 m — 29”3). Z. P. nikov, ki pa so se močno potrudili, da bi zapustili čim boljši vtis. PRIMOREC GAJA 2:2 Niti domačini niso mogli zaustaviti razigranih predstavnikov Primorca, ki nikakor niso občutili u-trujenosti od prve tekme in so zenes-ljivo igrali tudi v drugi tekmi. Bruno Kralj in Križmančič sta namreč odločno vodila svoje in tako je Primorec tudi tokrat zmagal. S to zmago si je zagotovil tudi prvo mesto na tem turnirju. GAJA — REPEN 2:1 V borbi za drugo mesto so domači predstavniki Gaje premagali igralce Repna, ki pa so se nasprotniku močno upirali in nikdar niso zapustili vtisa, da bodo klonili. Tekma je bila namreč zelo izenačena, kar kaže tudi izid. Kontna lestvica. 1. Primorec 2. Gaja 3. Repen Ekipe pa so nastopile z naslednjimi postavami. PRIMOREC: Bruno Kralj, Jordan Kalc, Elij Kralj, Bruno Križmančič, Bori? Kralj, Darij Ferluga, Rudi Stojkovič. GAJA: Robi Bavčar, Oskar Grgič, Vladimir Milkovič, Iztok Grgič, Fulvij Grizoni, Danilo Milkovič, Marko Rismondo, Igor Križmančič. REPEN: Rudi Škabar, Alojz Pu-rič, žarko Škabar, Valter Milič, Silvan Škabar, Egon Guštin, Valter Stulle, Darij Guštin. Sodnik: Peter Grgič. NOGOMET _ Na padriškem nogometnem igrišču sta se v nedeljo pomerili domači enajsterici poročenih in »ledih*. Tradicionalno žogobrcarsko srečanje je zvabilo ob robove igrišča izredno število ljudi (približno 800), ki so z navdušenjem sledili potezam tekme. Po predvidevanju so zmagali «ledih». Izid: POROČENI — »LEDIH 3:1 (2:1) STRELCI: Vrše (L), B. Grgič (L), Pečar (P); v d. p. Grgič (L). Postavi: LEDIH: Milkovič: V. Kalc. Stran-ščak; Gojča, Sosič, Rismondo; Vrše, Križmančič, Grgič, S. Kalc, Berce. POROČENI: Babič (Milkovič); Rismondo, K. Kalc; Sosič, Grgič, Baldassin: Sosič, A. Babič, Križ mančič, Lamberto, Pečar. Obe ekipi sta začeli dokaj živahno, tako da je bila tekma že od samega začetka zanimiva in tudi tehnično dobra, kar so seveda z burnim ploskanjem pozdravili številni navijači, ki so nato hrupno vseskozi navijali za svoje ljub ljence. Boljša priprava mlajših nogometašev — »ledih* — pa je kmalu prišla na dan, tako da poročeni niso mogli zaustaviti njihovih napadov. «Ledih» so prvi prešli v vodstvo z desnim krilom Vršetom, ki je neubranljivo poslal žogo v mrežo. Ta gol je dal mlajšim ie več duška, tako da so še pospešili svoje napade in tudi ne zaman. Branko Grgič je namreč podvojil izid. Kljub temu pa poročeni niso popustili in so skrbneje uredili svoje vrste. Po več napadih pa so končno tudi oni prišli do gola in so tako zaključili prvi polčas le z enim zadetkom zaostanka. V drugem delu igre so »ledih* ponovno prevzeli vajeti igre v svoje roke in so tudi učinkoviteje napadali. Branko Grgič je s krasnim golom iz osebne akcije postavil izid dokončno na 3:1. Končalo se je tako to zanimivo srečanje, ki je bilo gotovo ena najuspešnejših točk pestrega sporeda «2. športnega tedna Gaje*. ODBOJKA Sinoči se je zaključil turnir v ženski odbojki. Po predvidevanjih je prvo mesto osvojila šesterica Poleta, ki je kondicijsko in tehnično nadkrilila oba nasprotnika, to je Primorca in Gajo. Včerajšnja izida: POLET - PRIMOREC 2:0 (15:7, 15:10) Tekma ni bila na najboljši tehnični ravni. Poletovke pa so bile nedvomno boljše in so predvsem s Hrovatinovo in Švageljevo premagale požrtvovalne nasprotnice. PRIMOREC - GAJA 2:0 (15:9, 15:13) V borbi za drugo mesto je Primorec zasluženo zmagel. Treberike so namreč zaigrale skrbneje in so izkoristile napake nasprotnic. POSTAVE: POLET:: Hrovatin, Guštin, Šva-geli, Cunja, Sosič, Kralj. PRIMOREC: Padovan, A. in Z. čuk, C. in A. Busletta, Ferluga, D. Čuk, Dragonja. GAJA: Bizjak, Bah, Kalc, Grgič, Hrovatin, Jelušica, M. V. M. Grgič. njega svetovnega prvenstva, Jelo-vac, center ljubljanske Olimpije, Piečaš, najboljši igralec reprezentance in najboljši strelec zadnjega jugoslovanskega prvenstva, Žorga, najboljši strelec ljubljanske Olimpije in Kapičič, ki pa se je poškodoval. Vest, da bodo jugoslovanski prvaki med nami, se je takoj razširila med našimi ljubitelji športa, ki seveda navdušeno razpravljajo o tem dogodku. Končno bodo torej naši ljubitelji videli razne mojstre košarke, kot Čermaka, ki' sodi s svojo izkušenostjo in s svojimi izrednimi atletskimi sposobnostmi med najboljše igralce Evrope. Videli bomo Plečaša, ki si je ponovno pustil rasti brke in ki zna s svojo iznajdljivo igro očarati gledalce. Videli bomo Simonoviča, ki je s svojo zagrizenostjo morda najprijetnejše odkritje jugoslovanske košarke. Videli bomo Žorgo, Jelovca itd. Skratka, nepozaben dogodek, ki bo seveda privabil na padriško i-grišče veliko število občinstva in ne samo ljubitelje košarice. Spored drugega športnega tedna Gaje na Padričah TOREK, 4.8. ob 21.30 film: Kaplan Martin Čedermac SREDA, 5.8. ob 20.00 moška odbojka ČETRTEK, 6.8. ob 19.00 košarka Servolana - Sežana ob 21.00 Bor - SFRJ PETEK. 7.8. ob 20.30 bllžanje SOBOTA, 8.8. ob 18.00 balinanje ob 19.00 košarka (Bor — Salonit) ob 21.30 maraton Gaje NEDELJA, 9.8. ob 9.00 balinanje ob 10.00 košarka (finale za 3. mesto) ob 17.30 nogomet (Gaja — Olimpija, mladinci) ob 19.00 odbojka (Bor — Jesenice) ob 20.30 košarka (finale za 1. mesto) ob 22.00 nagrajevanje 2., 8. in 9. avgusta bo po tekmovanjih ples do 0.30. DAVISOV POKAL Indija izločena POONA, 3. — V medpodročnem finalu mednarodnega teniškega tekmovanja za Davisov pokal je Z. Nemčija v Pooni premagala Indijo s čistim izidom 5:0. Nemci so se tako uvrstili v višje kolo, v katerem se bodo pomerili s Španijo. AVTOMOBiUlEM HOCKENHEIM, 3. — Na mednarodni avtomobilski dirki za 32. veliko nagrado Nemčije v Hocken-heimu je zmagal Avstrijec Rindt, ki je na lotus-fordu prevozil progo s poprečno hitrostjo 199,400 km na uro. 2. je bdi Ickx (Belgija) na ferrariju, 3. H ul me (N. Zelandija) na mdaren fondu itd. 1. - L Quebel 2. Dragud L Lant 2. Auguta 1. Pul 2. Alfanetta 1. Kleber 2. Celestino 1. Agadir 2. San Domingo 1. Ariano 2. Puritano KVOTE 12 — 216.995 lir 11 — 5.236 lir 10 - 1.234 lir 2. - 3. - 4. - 5. - 6. - 1 X 1 2 1 X 2 2 1 2 1 2 •NUMiiuiiiiiaiiuiMiiiHMiMiiMiiuminiiiiiiaiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiittiiiiiiiiiimitfiiiiiiiiiMii TENIS POKAL DE GALEA KONČNA LESTVICA: ČSSR in Italija vodita Ok sta v vodstvu proti Španiji, oz. Franciji z 2:1 VICHY, 3. — Češkoslovaška vodi proti Španiji z 2:1 po srečanju dvojic v finalu mladinskega teniškega tekmovanja za pokal De Galea. V prvem dnevu je vsako moštvo osvojilo po eno točko, pri dvojicah pa sta Čehoslovaka Hrebec in Pi-secky odpravila Španca Mimoza in Ribo s 6:3, 6:0 in 6:3. V malem finalu si je tudi Italija priborila vodstvo. V bitki za tretje mesto je po neodločenem izidu v prvem dnevu italijanski par Panat-ta — Bertolucci odpravil Francoza Lovero in Bernascooija s 7:5, 6:4, 6:3. Polet Primorec Gaja 4:0 4 2:2 2 0:4 0 b. I. KOŠARKA V PRIJATELJSKI TEKMI SFRJ - Snaider« 90:72 V nedeljo je jugoslovanska košarkarska reprezentanca, ki se bo udeležila bližnje univerziade v Turinu, odigrala prijateljsko srečanje z italijanskim prvoligašem Snaide-rom iz Vidma. Tekma je bila v novi športni palači v Tržiču. Jugoslavija je brez težav odpravila nasprotnike, ki so komaj začeli priprave. Jugoslavija — Snaidero 90:72 (38:38) JUGOSLAVIJA: čermak 19. Si- monovič 10, Jelovac 15, Žorga 4, Karati 2, Piečaš 22, Vučimč 4, Bo čevski 2, Jivčovič, Marter, Kne-ževič 12, Kotarac. SNAIDERO: Allen 21, Gergati 17. Paschin i7, Nizza 8, Cescutti 3, Me-lilla 12, Mauro, Savio 4, Zanon. SODNIKA: Furlani in Zarotin iz Tržiča. Ekipi sta začeli bolj »poletno* brez izrednega navdušenja in borbe. Tako si lahko tudi razlagamo neodločen izid prvega polčasa (38:38). čermak in tovariši nikakor niso mogli ukrotiti živahnih predstavnikov iz Vidma, ki so z odličnim Allenom nizala koše. V tem delu se je izkazal tudi Gergati, ki je s točnimi meti od daleč spravljal v težave jugoslovansko o-brambo. V drugem polčasu so jugoslovanski košarkarji bolj borbeno začeli in so kmalu nabrali tako razliko, ki je bila za nasprotnike nedosegljiva. Piečaš. Simonovič in Jelovac so bili najboljši v jugoslovanskem taboru. b. I. OBVESTILO Atleti »Slovenske mladine* i-majo redne treninge vsak dan, razen sobote in nedelje, od 17. ure dalje, in sicer na občinskem stadionu »Grezar* v Trstu. Mladen OLJACA: K OZAR A v Prevedel: Severin Šali ^ SO kolibe: zabijali stebre, zlagali letve in bruna, me-veje ln kole in pustili prehod namesto pravih vrat. 3, (j*0 bile podobne tistim, ki si jih postavijo v gozdu pa-M-?® umaknejo vanje pred dežjem, ko pasejo svinje in L. »o bile samo nekoliko večje ln trpežnejše. videl, da Jih Je zelo veliko: desno in levo po po-v reko- Po Jasah z visoko travo, ki ji pravijo konjska, !ik% k0llbe iz vej in Ustja, brez apna in opeke, tu pa tam t, '.Pravkar obtesanim tramom, zabitim v zemljo. Pred ko-Vjl' 0WCel° v njih, pod streho iz vej in Ustja, so goreli ®t4^r°g njih pa so čepeli otroci ln 'klepetale ženske. Nad Plamen ln se vlačil dim. Opazil Je tudi ne kJe’............... ustih: nasmejan ... plamen_____ Obešenih na verigi, lz katerih se je kadila sopara. SNA "o dobUl verige?« i* 1 Je otroka z zalogajem v držal kos pečenega mesa in ga lakotno grizel, kar , > haQ ss «lobi se preživljate?« je Lazar vprašal kmeta s pono-ukom. «Dokler ima eden, bomo imeU vsi,» je od- govoril kmet. «Le soU nimamo.« «Ali hrano delite?« «Dellmo. Danes zakoljem Jaz ln delim s sosedi, jutri zakolje drug in deli z nami. Hvala bogu, imamo ovce, imamo pa tudi teleta in prašiče.« «Kako dolgo bo trajalo?« «Tega ne vem. Vzdržali bomo še kak teden, potlej pa... Povej no, bodo tisti prasci še dolgo ostaU tam?» ((Pomlatili jih bomo,« je rekel Lazar. «Pomlatlli jih bomo, ne morem pa vam povedati, kdaj in čez koliko dni, kajti, dragi moj, veliko jih je.» ((Poteptajte golazen, da bi jo hudič.« «Saj to delamo,« je rekel Lazar in pomislil, da je tole ugodna priložnost za nabiranje prostovoljcev, ki bodo zamenjali padle v četi in vzeli njihovo orožje. «Veš kaj, pomagajte nam: potrebujem trideset prostovoljcev.« «Ti zmeraj Iščeš prostovoljce,« je rekel kmet s ponošenim klobukom. «Alt še nimaš dovolj?« In ni potrebno, da nas prosiš. Prej Je bil tukaj neki tovariš in prebral šošev odlok. Hočemo, da gremo na fronto.« «In zakaj niste šli?« «SU so fantje: hoteli smo Iti tudi ml, pa nam je tisti rekel, da smo stari ln da nismo za karabinko. Naj bog varuje našo mladino...« «Saj ni boga, tovariš,« je rekla Andjelija. ((Priporoči se bogu, sinko,« je rekel kmet. «Treba je z vsakim lepo, posebno pa z bogom, tudi če ga morda nl.» «Boga ni, ti povem,« Je zabrusila AndJeUJa. «Jaz tega ne vem, sinko, toda vidim, da dež ne lije kar v tri dni z nebes, tudi ne bi grmelo, če bi nihče ne ukazal.« «Cuj, tovariš, kam pa Je odšel tisti, ki zbira za odred?« je vprašal Lazar. «Tja proti Sastavcem,« Je povedal kmet «Tam bo menda zborovanje.« «Ali so Sastavcd daleč?« Je vprašala AndjeUja. «Uro hoda,« je rekel kmet. «Tam so tudi naši,» je rekel mali; dotlej je molčal, ker se Je bal Andjelije. ((Naredili so kolibe iz vej na pobočju, zraven studenčka.« «Ti boš moral govoriti na mitingu,« je Andjelija rekla dečku. «Tako zelen, pravi kupček nesreče s puško na rami. boš najboljša propaganda za odhod na fronto.« ((Nikar ga ne žali,« je nasmejano rekel Lazar, deček pa je korakal ves naježen. ((Govoril bo, govoril,« Je trdovratno vztrajala AndjeUja. Deček se ni upiral. Korakal je pritlikav, tenak, slaboten in zelen, kupček nesreče, s puško, ki je bila daljša od njega, v vojaških čevljih, sezutih ujetniku, čigar noge so očitno bile veliko širše in večje. Da se mu čevlji ne bi sezuvali, je moral obuti debele nogavice, polne uši, potem pa noge oviti še s cunjami, da so izpolnile praznino v čevljih. Bil je najnižji, najlažji in najmlajši vojak v Lazarjevi četi, stričev ljubljenček. «Bratje moji, koUko ljudi!« Je vzkliknil, ko Je zagledal zatočišče v gozdu. Na obeh straneh Mlječanice, po pobočjih, pod drevjem, ob deblih, pod krošnjami, ki so rabile tudi za streho nad glavo, se je motovililo desetine in stotine družin z vozovi, konji, z voli, kravami, ovcami. Odmevale so sekire. Ko so moški bridjaU okrog kolib, vlačili veje, kurili ogen, žene pa kuhale kosilo ali pekle koruzne hlebčke iz moke. ki so Jo prinesle iz zapuščene hiše, so otroci skakali, vreščali, se ali igrali ali cmerili. živeli so pod nebom. Pred dežjem jih je varovalo vejevje »U listje, nametano na streho iz tankih kolov, pravkar nasekanih na hribu. Toda tudi taka streha Je hitro zamakala. Neko noč, Je pripovedoval mali, je prišel v Mlječanico obiskat mater in sorodnike, šel je v kolibo, se ulegel in zaspal. Ponoči se Je ulil dež- v hipu je naliv namočil veje, v curkih ja Ul s strehe, gasi) ogenj in padal spečim na glavo ali na prsi. Kot poparjeni so skočiU na noge, niso se mogU pomiriti ne zavarovati: dež Je lil čedalje huje, pljuskal vanje, jih šibal po temenu, po laseh, po obleki, telesu. Hitro so bili premočeni. Na nesrečo je zapihal še mrzel veter, vrtinčil mokro listje in butal vanje valove dežja. Od mraza so se začeli tresti, stiskati okrog ognjev, ki so jih zakurili zunaj kolib, da bi jih lažje razpihali. Na ogenj so metali drva, štore in veje, upajoč, da jih bo ogenj rešil Medtem ko je lilo, so se obračali proti plamenom, stopili včasih kar v ogenj, da bi se posušili in ogreli. Kot nalašč dež ni ponehal, naliv je vso noč šibal hosto, veter Je tulil, podiral drevesa in preganjal oblake polne dežja. «Ubogi konji, nimajo kaj Jesti,« Je rekel Lazar, ko Je opazoval ob reld razkropljene živali, ki so se pasle na traticah in okrog grmov. Ovce so grizle listje in mulile poteptano travo, voli so prežvekovali, konji pa so stali s povešeno grivo in lačnimi očmi, mlahavo dvigali glave, kakor da pričakuje i o naročaj sena. «Stric, kaj Je tamle?« ((Nekoga pokopavajo,« Je rekel stric. «Kdo je umrl?« Je Andjelija vprašala dekle, ki je stala na stezi. «Stric Simo,« je povedala dekle. Stopili so k ljudem, pred katerimi Je šel moški s križem v rokah: dve blatni prekrižani palici s čmim trakom, že oguljenim in obledelim. Ljudje so šli molče, sklonjeni ln onemeli. Nihče ni Jokal. Le noge so glasno brozgale po blatu. Včasih Je pod coklami počila vejica ali pa se je iz bosih podplatov skotalil kamenček in padel v reko. «Od česa Je umrl?« «Od žalosti,« Je rekla dekle, ki so Jo srečali na stezi. ((Izgubil je sina edinca, letalo ga je ubilo. Ko Je zagledal mrtvega sina, Je od žalosti izdihnil.« (Nadaljevanje slediJ TRSI Ul. Montecch! 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 TRST Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 95 823 (frednlltve Podružnica Uprava Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za , inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ »ADIT* - DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1 telefon 2220j Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-2/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski ’ finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. »Mali oglasi» 5U beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri . «Po-seldon» tehta 32 ton, to je dvakrat več kot Izstrelki «Polaris». Baje je osemkrat močnejši od omenjenih izstrelkov. Opremljen Je z večjim številom jedrskih konic, po sistemu «Mtrv». Pravijo, da lahko zadene 10 različnih ciljev. V današnjem primeru, to je pri poskusu, nd bi- la raketa opremljena s pravimi jedrskimi naboji. Raketa se je dvignila sredi mirnega morja v Atlantskem oceanu ter povzročila velikansko vodeno gobo ter pustila za seboj bleščečo se oranžasto sled. Cilj, ki bi ga morala raketa zadeti z absolutno gotovostjo, je bil oddaljen 2.760 milj v smeri jugozahoda. Amerikanoi trdijo, da je sovjetska ladja «Paptev» zasledovala že skoraj sedem dni ameriško podmornico. V prvem trenutku so A-meriikancl sklenili, da odložijo poskus izstrelitve,' pozneje pa so jo izvedli, čeprav je bila sovjetska ladja zelo blizu. Menijo namreč, da tekmečeva ladja, kljub svojim iz-popotajmiim elektronskim aparatom, ne more odkriti bistvenih skrivnosti novega ameriškega o-rožja. Smrtne posledice strele v gorah INTROZZO (Como), 3. — Strela je zadela skupino osmih mladeničev in mladink, ki so se sprehajali po gričih, ki obkrožajo planinsko kočo združenja CAI v kraju Riccoli Lorla v višini 1.400 m. Mladeniči in mladenke so preživljali v koči svoje počitnice. Davi so kot navadno odšli na sprehod. Kmalu potem se je razbesnela gorska nevihta. Strela je udarila v sredino skupine, ubila enega od mladeničev, druge pa ožgala, ali ranila. Eden od mladeničev se je, čeprav omamljen, napotil do koče kjer je obvestil oskrbnika o nesreči. Ljudje, ki so bili prisotni, so takoj odšli na kraj nesreče, prir družili so se jim pozneje še karabinjerji iz bližnje policijske postaje. Žal enemu od ponesrečencev ni bile več pomoči. Ostali se bodo morali zdraviti ali v bolnišnici, ali pa doma. V DOBI POČITNIC Številne prometne nesreče na mnogih italijanskih cestah Glavni krivec je mogoče prevelik promet na prenatrpanih cestah V toplih poletnih mesecih, ko si vsak skuša priboriti malo hlada na morju ali v gorah, ko vsi hitijo na počitnice, so prometne nesreče zelo pogoste in tako mnogi ne morejo uživati tistega miru in počitka, k' so mu hiteli nasproti. Včasili pa so nedolžne žrtve tudi otroci, ali ljudje, ki na cesti živijo — mislimo na poklicne voznike — ali ljudje, ki morajo zaradi dela tud' v najtoplejših dneh ure in ure preživeti na razbeljenih avtocestah v avtomobilih, ki se pod neusmiljenimi sončnimi žarki spremenijo v peči. LODI (Milan), 3 - Na avtobus, ki je vozB po «Sončni avtocesti* in ki je bil namenjen v Milan, je v bližini Lodija padel velik kamen, ki ga je neznanec vrgel na avtobus z bližnjega nadvoza. Voznik 38-letni Germano Bartesaghi iz Giusana pri Milanu je obdržal vozilo na cesti. V pulmanu je bilo tedaj 40 potnikov, eden od katerih 39-letni Giuseppe Villa iz kraja Čarate Brianza je bil tudi laže ranjen. Stal je blizu voznika, ko se je vetrobran razbil in so ga drobci stekla ne prehudo ranili. Policrja skuša ugotoviti, kdo je neznanec, ki je zagnal kamen. Zdi se vsekakor, da je to isti, ki je preteklo nedeljo z istega nadvoza vrgel v neki avtobus prevozne družbe iz Lodija kos železa in na isti način razbil vetrobran. DESIO (Milan) — Karabinjerji iz Erbe (Como) iščejo voznika, ki je preteklo noč z avtom «a!fa-romeo giulia* podrl in ubil 22-letnega' Lui-gija Marto iz Vidma, ki je pa stanoval v Erbi. Mladenič je skupaj s prijateljem 22-1 etn’m Adrianom Visentinom s kolesom vozil po ao krajinski cesti Erba - Milano. Zdi se, da sta mladeniča vozila vštric Za njima je privozil avtomob'1, ki ju je podrl. Visentina je udarec zagnal v bližnjo škarpo, Marto je pa obležal na sredi cestišča. Nekaj trenutkov kasneje je dospel avto vrste «giulia», ki je povozil ne zavestnega mladeniča. Voznik av- HiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiaiiiiiiiiBiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiBiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiii...«BiiimBiiaiimiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiimiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiil V PULJSKI ARENI Papičeve «Lisice» prejele prvo nagrado na 17. festivalu jugoslovanskega filma Raffaella Carra — lepa in plavolasa, ki se vam bo vsako soboto smehljala kot napovedovalka televizijske oddaje »Canzonissima* PULJ, 3. — V Pulju se je v so boto zvečer zaključil 17. festival jugoslovanske kinematografije, ki se je začel 26. julija v puljski areni. Kakor smo že poročali je na festivalu tekmovalo 21 filmov raznih jugoslovanskih družb in režiserjev, med temi pa ni bilo Bu-lajičevega cBitka na Neretvi*, kakor je bilo v začetku mišljeno. Na festivalu je zmagal film »Lisice*, katerega režiser je bil Krsto Papič, proizvajala pa ga je družba Jadran-film iz Zagreba. Za scene je poskrbel Mirko Kovač, za snemanje Vjenceslav Oreškovič, glavne vloge pa so igrali Fabijan Šo-vagovič, Adem Čejvan, Jagoda Ka-loper, /lija Ivezič in Fahro Konj-hodžič. Zaradi svojega političnega pomena je film izzval mnogo kritik, od katerih so ga seveda nekatere hvalile, druge pa ne. Ravno zaradi političnega prizvoka film ni tekmoval na festivalu v Cannesu. Zgodba se dogaja v gorski vasici pod Dinarskim gorovjem v času Kominforma, to je v zelo nemirnem letu 1948, ko je Stalin nastopil proti Jugoslaviji. Prve scene pokažejo svatbo, ženina Anteja in nevesto Višnjo. Vendar kljub plesu, pesmim in ljubezni so ljudje nemimi, najbolj prav mladi Ante. Na svatbi je navzoč tudi ugleden in premo- žen človek. Andrija, katerega vsi poslušajo in mu vsi sveto verjamejo. Vendar to je preračunani birokrat in Stalinov pristaš, poleg tega pa se vede kakor absolutni gospodar, ki mu je vse dovoljeno Vendar pride čas, ko bi moral Andrija plačati za svoje napake in to povzroči precej nemira v tistih, ki so mu slepo sledili in mu verjeli. Mnoge, ki niso krivi ali niso zagrešili hudih napak popelje Andrija s seboj v nesrečo in tako nedolžni plačajo za njegove napake. Na festivalu so nagradili tudi ravnatelja beograjske družbe Duncv-film Vička Rasporja za opravilno osnovano delo in izvršitev tega, tako estetsko, kakor tudi komer-cialno». S tem pokalom vsako leto nagrajujejo filmske družbe, režiserje, igralce ali kritike. Med zadnjimi filmi, ki so jih v puljski areni vrteli so imeli veliko uspeha «Lilika», ki ga je režiral Branko Pleša, rSiroma’ sam al’ sam besarn režiserja Dragoljuba Inkova in rCijena grada» Ljubiše Georgijevskega. V filmu »Lilikat je Branko Pleša tudi protagonist m scenograf skupaj z Dragoslavom Mihailovičem Zgodba govori o 11-letnem dekletcu, ki je prisiljeno, da živi med pijanci, tatovi in sploh pokvarjenci. Po mnogih zablodah in nesrečah dekle zaprejo v pobolj-ševalnico. Po mnenju kritikov sta izredno izvajanje mlade igralke, ki je posredovala vlogo enajstletne Lizike, in odlična fotografija Aleksandra Petkoviča, precej pripomogla k uspehu tega filma. Dragoljub Ivkov je predstavil prijetno komedijo «Siroma' sam al’ sam besarn, v katerem je dosti pesmi, plesa, vina, jedi in ljubezni. Protagonist je najbolj priljubljen jugoslovanski filmski igralec Ljubiča Samardžič, ki pooseblja nekega brivca, ki skuša na vsak način menjati poklic, kar mu pa ne uspe. Končno zapusti Vojvodino in se odpravi v svet. čeprav je film zelo dobro izdelan, je zgodba osnovana na nekoliko preveč preprost način. Kakor smo omenili je vzbudil veliko zanimanja tudi film tCijenn grada», katerega zgodba se odvija v času partizanstva in nemške okupacije v Ohridu, ko je neki nemški polkovnik nameraval minirati mesto, ga je pa pregovorila študentka Jelena, v katero je bil zaljubljen. Oba ubijejo kasneje partizani. Zanimiva zgodba z zapetljaji bi lahko zaživela v filmu, vendar režiser ni psihološko dovolj globoko zadel protagonista in drugih igralcev, tako da bi postavil v pravo luč njihovo intimno doživljanjg. ta, ki je prvi podrl mladeniča, 26-letni Fedele Carnevalli in Gallara-teja, je oba mladeniča odpeljal v bolnišnico. Marto je že po poti izdihni, Visentin pa bo ozdravel v enem tednu. BARI — Zaradi trčenja avta »simca 1300» v večji tovornjak, so izgubile življenje tri osebe. Na cesti Mola - Polignano je potoval «simca 1300», v katerem so sedeli 18-letni Francesco Fillipendola, 30- letni Vincenzo Adone in še tretja oseba, katere ime je pa neznano, nenadoma je avto po levi strani prehitel «fiat 850», ki je zavijal nn levo. Z nasprotne strani je tedaj privozil tovornjak in »simca 1300» je čelno trčil vanj. Voznika tovornjaka sta takoj priskočila in skušala izvleči ranjence iz skrtovičenih pločevin. Uspelo jim je rešili telo Filipendole, ki je pa umrl med prevozom v bolnišnico. Ko so reševalci skušali rešiti še ostala dva, je bilo že prepozno. BATTIPAGLIA - Pri Battipagli je prišlo do hude prometne nesreče, zaradi katere so izgubile življenje štiri osebe. Nesreča se je pripetila ob zori na križpotu državne ceste štev. 18 in pokrajinske ceste iz Persana. Zdi se, da je «volks-vvagen* zadela v zadnji del tanka, ki je bil ustavljen na desni strani cestišča. V avtu so sedčli 26-letni Mario Di Maio, 24-letni Fausto Grieco in dve Maiovi hčerki stari H in 13 let. Trčenje je bilo tako močno, da se je «volskswagen» s prednjim delom jx>polnoma zmečkal pod zadnjim delom tanka. Vojaki, ki so ob tanku popravljali neke dele težkega vozila, so takoj priskočili no pomoč ponesrečencem, ki so pa bili na mestu mrtvi. BERGAMO — Pri Issu sta danes zjutraj trčila avto, ki go je vozil 31- letni uradnik Bassano Zucchi iz Camisana Cremonesca — pri njem je sedel še 24-letni Ezio Carminati — in ki je s pokrajinske ceste zavozil na državno, in avto, s katerim je privozil po državni cesti 29-letni Domenico Fausti iz Creme. Zucchijevo vozilo je zaradi trčenja padlo v bližnji prepad in voznik je bil na mestu mrtev. Carminati-ja in Faustija so odpeljali v bližnjo bolnišnico, kjer bosta v največ enem mesecu oba okrevala. BRESCIA — Marco Pipitone, triletni deček, se je danes sprehajal s starši ob cesti. Nenadoma je ušel staršem in stekel čez cesto. Prav tedaj je privozil 49-letni Adol-fo Battolo iz Cagliarija, ki je otroka povozil, kljub temu, da je skušal zavreti vozilo. BATTIPAGLIA — 12-letnega Angela Tassussia iz kraja Cicerale Ci-lento je danes v predmestju Capac-rita Casala povozil tovornjak. Dečka so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki na žalost lahko še samo ugotovili, da je po poti v bolnišnico izdihnil. Jalovi izgovori brazilske vlade ŽENEVA, 3. — Brazilska vlada je danes zavrnila nasvet mednarodne komisije pravnikov, da bi med-ameriška preiskovalna komisija za človekove pravice preiskala razmere v brazilskih zaporih v zvezi z obtožbami, da brazilske oblasti kruto ravnajo s političnimi zaporniki. Danes je glavni odbor pravnikov objavil celotno besedilo brzojavke, ki jo je poslal brazilski minister za pravosodje Alfredo Buzadd. V brzojavki je rečeno: «Poudarjam to, kar sem že izrazil v svoji prejšnji poslanici, to je, da sem v imenu brazilske vlade popolnoma jasno odgovoril na vse obtožbe proti Braziliji*. Brazilski minister pravi nadalje: «Zelo sem presenečen, da niste u-poštevali častne besede brazilske vlade, ki se ne bo nikoli sprijaznila z mislijo, da bi se njene trditve postavljale na laž». Nadalje trdi, da je mednarodna komisija pravnikov nasedla na natolcevanje teroristov in »mednarodnih agentov komunizma*. Mednarodna komisija pravnikov ni sprejela zagotovila brazilske vlade, temveč je ponovno zahtevala, naj ta dovoli, da mednarodne organizacije kot so Rdeči križ in »Am-nesty International obiščejo brazilske zapore. Knjiga o otoku Krku (Nadaljevanje s 4. strani) ga profesorja Vjekoslava Stefani-ča, poglavje rUspomem pa vsebuje dva nekrologa (soavtor obeh je Petair Siroič): o Dinku Crvič — Sopčiču, vidnem krškem delavskem voditelju (u. 1968) in o dr. Nikoli Španjolu, krškem frančiškanu (u. 1970). Ta nekrolog se začne z besedami: «Ne dogaja se čestokrat, da se duhovnik a!i redovnik pojavi v necerkveni pogrebni povorki; zlasti ko je pokojnik komunist».... «Frančiškan dr. Nikola Španjol se je znašel za krsto komuhista Din-ka Crviča, svojega rojaka, dobrega prijatelja in — še posebno — sotrpina iz otroških dni...» Med «beležkami» je deset «beležk* šestih sotrudnikov: Turka, Barbali-ča, Meduliča, Frančiškoviča, Ja-njatoviča, Crnkoviča in Strčiča, ki pišejo o površini otoka Krka, o nekaterih etnografskih raziskavah otoka in o petih-šestih zanimivih zgodovinskih knjigah, o 50-letnici sindikalnega gibanja v Jugoslaviji, o petem kongresu zgodovinarjev v Ohridu ter o tšoli Jaroslava Ši-daka*. Zbornik vsebuje tudi nekaj ilustracij, ki pa bi jih bilo lakho več, saj bi dale debeli knjigi večjo pestrost in vrednost. Zbornik je rezultat velikega, u-poštevanja vrednega napora in pridnosti doslej premalo znanih krških izobražencev in nam v Trstu lahko služi za zgled in spodbudo, da poleg nedavno objavljenega zbornika SP Z nadaljujemo z delom tudi pri nas. nem primeru bodo morali P^i zelo visoko globo. S tem ukrtP^ skušajo oblasti na vsak način straniiti beli oblak, ki duši japo®5 glavno mesto že dva tedna i® f imenujejo »fotokemični smog*' ^ vzročili nai bi ga senčni žarkt vzročili naj bi ga senčni na poseben način vplivajo na pušne pline. Novi ukrepi določajo, da kol'^ ogljikovega monoksida ne sme P® segati 5,5 odst. pri izpušnih starih avtomobilov, 4,5 od sto P® nove avtomobile. Na novo lZ”L zakon predpisuje za komaj izd*"' avtomobile, da ne sme ogljikov ^ noksid presegati 2,5 od sto. fr. tega je občina prepovedala vozu® da bi krožila v nedeljah po ®®r obljudenih mestnih četrtih. Do sedaj se je moralo zate® zdravnikom in v bolnišnice dihalnih motenj in vnetja na - ^ nad 9000 oseb. Japonska vlada ^ med drugih ustanovila posebno dišče proti onesnaženju. Sre*®, načeluje sam ministrski preda®® Eisaku Sato. Ljudje, ki na tem 66 tru delajo, bi morali najti » rešitev v zvezi z onesnaženje®*, pričakovanju, da se osnuje po6^, ustanova, ki bi skrbela izključno to' eldf V New Yorku je glavna tračna družba že nekaj dni omejila količino električne enerf^ občina pa skuša nadzorovati Pj, kjer dnevno žgejo smeti in odpf ke. Zdravstveni urad je že po110 j pozval vse prebivalce, ki bi zaj starosti ali bolezni bolehali na P) čih ali na drugih dihalnih org" naj ne zapuščajo stanovanja, v skrajnih primerih. Še vedno da izredno stanje. J V Washingtonu je senator Ed®1 j Muskie pozval vlado, naj bi ukrep, s katerim bi prepovej, kroženje avtomobilov v me®^. centru. V primeru, da bi doW^ da predstavljajo poseben robi** tudi industrijski obrati, vabi vorne, naj bi ukazali industrij5"/. V centrom, prenehati z obratova®Jj Svojo zahtevo je že večkrat P0,.; v telegramih, ki jih je poslal P j sadniku Nixonu, državnemu Pr® niku Johnu Mitcheilu in tajni** zdravstvo Elliotu Richardsonu. \ jo .,zahtevo utemeljuje tudi 1 2, o1m «Clean Air Act* iz leta 1 ■* ki podeljuje vladi pravico do 1 ukrepov. Prve plinske maske so se v dneh pojavile v New YorkU', -j organizaciji, ki skušata pri®. na vlado, da bi izdala primeP^; krepe, sta maske razdali. jji nja skupina ljudi z maskami ie.j demonstrirala pred občinsko Pz L Vendar jih nekateri že upor®"" iz golih zdravstvenih razlogov- Problem onesnaženja zrak® kakor ni prizanesel niti evroL,, mestom. V Rotterdamu so Pr rimi dnevi proglasili izredno zaradi temnorumene megle, bi jo bili povzročili sončni 1 $ ko pridejo v dotik z vsemi j penimi snovmi, ki «kvarijo» v Že nad 80 oseb se je zat« bolnišnice zaradi težav pri d'%1 ali drugih motenj na dihalnil10 j nih. Ko so prišle prve nevai'n j sti o onesnaženju zraka, ki )e.jf segalo meje varnosti, so H°v. > takoj organizirali pravo mfeZ: vedencev in naprav, ki s° matično in pogosto zbirali . datke o onesnaženju. Podal" | predajali elektronskim stroj6®)/ stalno analizirajo podatke i® ' popolno sliko onesnaženja vseh mestih in obljudenih s 1 .J W ščih. Ta izreden sistem d0v,y da izvedenci vsaj približno ^ predvidevajo, kdaj postane nevarno. V istem trenutku y hajo delovati nekateri večji /rf strijski obrati in tovarne rije petroleja in tovarne " f nih proizvodov), ki lahko no delujejo, ko je nevarno®1 začasno mimo. itoaaiiu uimiu. Ta sistem preučujejo sedaj^( ntMAMinUl Im * M M nekateri ameriški in japon: denci. New York — Dekle si skuša zavarovati vnete oči in osu?6*10 *•* pred onesnaženim zrakom z neestetsko plinsko masko. J*10®* vedno bistvena