NHročnittn mesečno 25 I )iu. za inozeiu-•i*<) 40 Din — no-del|nka izdaja celoletno >M> Din. ca ino/eniHi vo 120 Din (JredmAtvo je v Kopitarjevi uLb/III VEMEC ček. račun: Ljuh-I |nnn i)t |OhV> id 10 34« rn inseratei Sarajevo štv. 7">t>3 Zagreb št». VMJIt, Prara-I >UMaj 34. f** Uprava: Kopitarjeva b. telefon 299} Telefoni uredništva: dnevna služba 20M — nočna 299*, 2994 in !WI Uhaja vaak dan zjutraj. razen ponedeljka ia dneva po prazniku Temelj V času brezprimeme neznačajnosti, brez-načelnosti in gonje za dobičkanosrlmi mesti, na katere se skuša rešiti kakor na srečne otoke sredi morja splošne bede takozvani »in-teligent«, je ostala neporušena trdna narodna zavest našega ljudstva. Ta narodna zavest, ki ni kakor nacionalizem liberalne dobe predpravica enega sloja, ki se je meščanstvo poslužuje kot orod.ia v svoj gmotni prid in za nadoblast kapitala, izvira iz dna naše ljudske duše, v kateri počiva kot njegova neizčrpna nravstvena zakladnica. To narodno čuvstvo tudi nima nič skupnega z onim, ki ga v današnjih časih prepovedujejo po Evropi neomejene oblasti željni vodje brez duhovne tradicije in moralnega odličja, da si množico zasužnijo, ampak temelji na verskem, moralnem in kulturnem izročilu krščanstva, to je, priznava vodstvo duha nad materijo, izpoveduje brezj>ogojno veljaven moralni zakon in gradi na omiki, ki že skoro eno tisočletje oblikuje našo narodno nrav. Ta naš ljudski nacionalizem, ako naj ga tako imenu emo. odklanja v enaki meri kakor fašizem tudi židovski socializem Marksa, ki podreja svobodno duhovno življenje človeka in naroda nekim »železnim zakonom« gmote. gospodarstva in sleoih natur-nih sil ter hoče ustvariti novo družbo na osnovi živalske borbe razredov, iz katere naj ne mehanično izcimi neko megleno vsečlo-večansko bratstvo brez vsake korenine v našem verskem, nravstvenem in rodnem svetu. Naša ljudska narodna zavest je vrednota sama v sebi, ne sme nikomur in ničemur služiti samo za orodje in ni le demago«ko gredo, s katerim bi se igrali po zakonih vsaVokratne konjunkture po politični moči hlepeči ljudje in stranke, ampak ta narodna zavest mora biti funrlament vsakemu poštenemu političnemu delu in prizadevanju v slovenskem ljudstvu. Zakaj ta narodna zavednost vseliti ie v sebi v=e. kar je vrednega, p^odovitegn in ustvari njočega v naši slovenski du;i: naravno po-ten > nayegn človeka, ki se je utrdilo v vztrajnem de'u in boju zoper nasilje in lokavod tu iili mogotcev, ki so si v pre-te^o-ti našo zemljo lastili; našo krščansko religijo, ki je tej borbi vedro dajala najmočnejše notranje pobude in jo povzdigovala z zeml.ie v svet najnecebične.išega ideaMzma; vso našo kulturno tradicijo, ki je gradila nn naravnih krvnih in nrnvriih osobitostih na-šeira 1 ;ndstva pa na n eirovem krščanskem nazoru o svetil in človeku, na čemer je treba snovati dalje, da na? rod ne zgubi svojega lastresra duhovvcsra li'a in duševnega bogastva in se moralno ne izrodi no njemu tuiib in či«to neprimernih vzorih. Nnznj k zemlji, k na?cmu nravu, k naši ljudski tradiciji, to je gedo. ki nam ga nujno nareku ie naša življenjska korist, k čemur nns poživlja nn"a kri. naša zgodovina in napori naših nnjod'ič-nejših delavcev in borcev za lastno izomiko. za moralno zdravje nagega lhidstvn, ki mora biti vkoreninjeno samo v sebi, v svoji slovenski krščanski narodni in socialni zavedi, v nacionalizmu, ki ima. kakor pravkar beremo zelo dobro formuMrano od mladinske roke, pravo slovansko širino, etično globino in socialno vsebino. Taka restavracija v najboljšem pomenu besede je danes kategoričen uka" za našega človeka. Zakaj to pravo narodno in kulturno zavest je treba buditi, potencirati in postaviti v središče na=etra življenja kot njega glavno smernico. Ljudstvo je dobro, duhovno in nravstveno bogato in zdravo, potrebuje pa voditeljev. če naj ta nravstveni vre'ec ne začenja usihati, zabteva vztrajnega dela v tem praveu in globokega iskrenega ter od naših političnih in kulturnih delnvrev zavestno negovanega slovenskega krščanskega narodnega čustvovanja, ki naj prekine slehernega rn"ega človeka. V krščanskem socializmu J. E. Kreka, ki ga je treba novim razmeram in potrebam primerno izpopolniti, imamo vse, če^ar nam na t'eh židovskega racionalizma vzrastli socializem ne more nikoli dati. V naši krščanski ljudski kulturi imamo naj; močnejši branik zoper v«ako snniovladje, naj bo kapitalističnesra izvora ali pa v imenu kolektiva marksistično pobarvano, in v njei ie najgloblje zakoreninjena prava demokracija, ki ne zanemarja načela moralne kakovosti ljudskih voditeljev in jTotrelme avtoritete ter prvenstva nespremenljivih etičnih «mernic-vodnie v narodnem življenju, amnak to prvenstvo in vodstvo naravnost zabteva. ker so osnovne svoboščine posameznika in posameznih ljudskih stanov — kakor nam zabičajo tak mož kakor je Masarvk — le v taki demokraciji moralno najboljših najbolj tr lno zasi p-urane. In če pregledamo delo naših največjih tvorcev, vidimo, da so kljub raznim odtenkom vendarle nepretrgano do danes ustvarjali na te.i naravni podlagi naše krščanske ljudske omike, na tem plemenitem demokratičnem vzoru, ki je od samega začetka našega preporoda duhovno vodilo slovenski narodni misli. Naša dolžnost je, tla to narodno misel pocrlabljnmo v tej smeri tradicije našega ljudstva in njegovih najboljših sinov.. T.e kar .ie nn ta način v krvi, zgodovini in ljudskem izročilu pa v njegovih naporih za lastni obraz ln izraz v okviru človečanske ktiHure zasidrano, more imeti trajnost, ki bo kPuitovala vsem nasprotnim silam kapitala, materialistične miselnosti naše dobe, predvsem pa moralni slabosti, nepreračunljivosti in omabliivostl našega tnkozvanega »inteligentno. ki odtrgan od ljudstva in odtujen ineeovi duševnosti, plove po besnečih valoviti iiaJe današnje vsestranske zmede in stiske. grabi zda i zn to zdaj za ono desko in si odevn po vrsti rešilne pasove zdnj tega zdnj orogn izmed programov, ki so nam ,'jres v tolikem številu na rnzpoingo. Nujna in močna reakcija nn toliko ilesorientiranost In nestalnost ter brezknrnkternost je v oživ-1 jenent in okrepljenem pokretn za našo tradicionalno slovensko nnrodno in krščansko kulturo — honny solt. nui mal y pense. F. T. Nejasna slika grške revolucije Oba tabora trdita, da zmagujeta Vsa Evropa se je začela zanimati 2a iztdVenizelosovega upora Belgrad, 9. marca. R. Tudi danes še ni mo-goCe dobiti jasne slike v položaju, ki vlada trenutno v Grčiji. Vesti, ki prihajajo iz Grčije, so ali iz vladnih krogova ali pa so prešle vladno cenzuro, na drugi strani pa so brez dvoma tudi pretirana tista poročila, ki jih izdajajo uporniške čete bodisi s pomočjo .radija, bodisi po trgovskih lad- jah, ki krožijo med grškimi otoki, kjer so uporniki neovirani gospodarji položaja. Najbolj pametno bo, če v pomanjkanju zanesljivih vesti iz enega, kakor iz drugega tabora, objavimo druge ob drugih jioročila vladne fronte in vesti uporniške fronte. Naj si bravec potem sam skuša ustvariti kakšno jasno podobo o stanju grške revolucije. Poročita iz vladnega tabora Za stališče vlade je nterodajna izjava, ki jo je dal ministrski predsednik C a 1 d a r i s zastopniku »Avale« v Atenah in ki se dobesedno glasi: Predsednik grške vlade je zastopniku Avale odgovoril, da jc glede končnega izida sedanjega notranjega spopada docela optimistično razpoložen. Venizelos je s tem svojim prevnitniškim podvigom spravil državo v hude nevarnosti. Toda ta tragedija, ki je zadela grški narod, ga je notranje združila in ga še tesneje priklenila k pravim interesom svoje domovine in k zakonitemu redu. Prav tako pa so z Grčijo tudi drugi evropski narodi. zlasti pa tudi balkanski narodi, ki so po svojih predstavnikih že izrazili svoje simpatije grški vladi in tople želje, naj bi se sedanji dogodki čimprej končali. Vse balkanske in druge evropske vlade o obsodile ta protizakoniti pokret in nas v tej hudi preizkušnji moralno podprle. Prepričani smo, da bo zakonita t lada končno zmagala. Nadalje je treba v tem pogledu navesti š" uradno poročilo vrhovnega poveljnika vladnih čet v Maeedoniji generala K o 11 d i 1 i s a , ki takole označuje položaj na fronti: Slabo vreme traja še nad >lje. Piha jiični veter, ki jc ludi prinesel tlei. Vzlic temu pn naše letalske sile nadaljujejo svojo junaško akcijo in se jim je posrečilo obstreljevati večjo enoto upornikov v Serezu in železniško postajo. Pri tem napadu jc sodelovalo 20 letal. Obenem so naše letal ske sile pregledale sereško ravnico, ki je skoraj vsa pod vodo. Če bo še dalje deževalo, je pričakovati. da bo Struina še bolj narasla in povzročila pot od ii ji največjega obsega. Uporniške čete so v bednem stanju. Edino povodenj ovira naše pontonjerje, da ne morejo pripraviti prehodov za naše čotc čez Strumo. Morala naših čet jc odlična. Storjeni so vsi ukrepi, da zagotovimo posameznim enotam počitek in premeno. Pehota se odlično dr/i. Prizadovanie za priprave za prehod čez Strumo in čez poplavljeno Ravnico se nadaljuje. Rnrimo se z el monti ne pa s svojimi bednimi nasprotniki. Kondilis. Tel oni današnjega dne je vladna stran iz dala tudi poročilo, da so uporniške čete v Makedoniji zaprosile generala Kondilisa. naj ustavi obstreljevanje a se jim jc odgovorilo, da se morajo prej? vdati. Položaj pa da se nn splošno ni spremenil, ker sneži še daljo in vedno huje, tako. da jo v tem predelu padlo snega zadnje dni že poldrugi meter visoko. Poročila iz tabora upornikov fz cele vrste demantijev, ki j h je izdala danes popoldne grška vlada, sledi, kakšne vesti so razširjali uporniki o položaju Tako vlada zani-kuje. da bi bila uvedla cenzuro, ali da bi bila koga aretirala ali splošno vznemirjala opozicijo. Nadalje demantira vest. da hi bili uporniki obstreljevali že mesto Solun in da jc le nasprotno res, da general Kondilis noče prelivanja krvi. Ravnotako jc zanikana vest upornikov, da so revolucionarne ladje obstreljevale že prestolieo Atene in da bi bila Caldarisova vlada že odstopila in da so se že začela pogajanja med predsednikom republike in Vcnizelosom. Zanikana je tudi vest. da je uporniški admiral v ultimatu zahteval odstop vlade, kakor tudi vest. da je večji del Grčije v rokah revolucionarjev. Iz vseh teh (leniantijev lahko beremo, kakšne vesti prihajajo v svet iz tabora upornikov. Danes popoldne je prišla čez Bolgarijo vest, brez dvoma iz tabora upornikov, da so vladna letala obstreljevala mesto Demir-Hissar in ila se je pokanje bomb slišalo v Bolgarijo. Uporniki baje mobilizirajo 18 letnikov, to je vse od 21 do 38 let stare vojne obvezanee in da dobivajo uporniki v Makedoniji pomoč od grških in nekih tujih ladij. ki odkladajo živež in munieijo. Keuter jo poročal s Krete, da so uporniške ladje obstreljevale Atene in da je Caldarisova vlada vsled tega odstopila, vest torej, ki jo je vlada že zanikala. Z ozirom na važnost Reuterja je nfinoeočc njemu podtikovati lažnjivosM in ostane torej kljub vladnemu demanli.iu odprto, kaj se je dogajalo te dni pred Atenami. Venizelosov proglas Rim, 9. marca. b. Jutranji italijanski listi poročajo, da je voditelj vstaje v Grčiji bivši ministrski predsednik Venizelos izdal na Kreti proglas na ljudstvo, s katerim (-ostane Kreta neodvisna republika, ki se odcefi od Grčije. Venizelos poziva v tem proglasu ljudstvo, naj vztraja od- - l ločno v borbi ; ri ti da'u?n|i vi'di, ker "bo gotovo zmagalo. Vest o pro;l sitvi Kr te za n odvisno republike se je z blis ovi o nag.ico razširla po vsej Grčiji, oddala pa io ;e radio pos;aia na Kreti Vlada Caldarisa iz avlia da trga mzakoni c<*a in samolastncga postopka Venizelosa nc bo nikdar priznala. V vsej Grčiji so vse obmejne straže prislonile h uoornihom Nevrokop, 9. marca, b Dopisnik »United "res-sa« poroča, da so se v vsej Grčiji priključili obmejne straže revolucionar em. Enako je predlo na stran upornikov šest pehotnih polkov, ki so se Predsednik grške vlade C a 1 d a r i s nahajali na področju južno od Nevrokopa. K »stažem pa je pre la tudi konj.niča, ki jo je organiziral vojni minister general Condilis in na katero je polagal veli'Miiiichciicr Nem-str, Nachrichten« poročajo iz Sofije v /.vezi / zunanjepolitičnimi jioslcdicami grških dogodkov, da »trdijo v političnih krogih, dn bo Venizelosov upor, ki ga podpira neka tu ja velesila, imel /.u posledico samo še tesnejše zbli-žanje med Jugoslavijo in Bolgarijo / jasnim ciljem, du sc zaustavijo vsi napori tc velesili da bi keduj zagospodovala na Balkanu. Bolgari o turški mobilizaciji Ženeva, 9. marca. TG. K pritožbi, ki jo je bolgarska vlada vložila p r i Zvezi narodov proti oboroževanju Turčije nn bolgarski meji. so bite z merodajnega bolgarskega mesta dane še sledeče informacije. Turčija je začela oborožc-vati Tracijo približno pred enim letom. Med tem ko je imela Turčija preje v tej Bolgarom sosedni pokrajini samo eno konjeniško in eno pehotno divizijo, je poslala v zadnjem letu še dve nadaljni diviziji in 30(1 topov velikega kalibra v Lule Burgns in Skulnri. Izgovarjala se je napram Bolgariji, dn jih rabi za varstvo dardanelskih ožin. Letos v januarju se je zbiranje vojaštva nadaljevalo in je prišla še ena pehotna divizija tik nn bolgarsko mejo. Vsa mesta in vse vasi v turški Trnciji so nabiti vo-I jaštva ia ookrajina izgleda, kot da bi biln etapno zaledje kakšne bojne fronte. I. mm«« l>a je turška vlada mobilizirala še vse Iraške rezerviste ter jim pridružila še jt.000 rezervi, s tov iz Istanbula in Anatolije. V Odrinil pn so oblasti prve dni v marcu zbirale neredne prostovoljce, ki jih vadijo v vojaški stroki in so namenjeni za bolgarsko mejo. Po vsej turški Traciji agitirajo proti Bolgariji, kot Junge Front«. Kardinal Szeredy o volitvah Budimpešta, 9. marca. c. Madjarski primas in ardinal S/.eredy je danes objavil pastirsko pismo o bodočih volitvah v parlament. V tem pismu pravi, da katoliki nc morejo glasovati za tiste kandidate, ki ne nudijo dovolj jamstva za zdravo moralno in versko obnovo madjarskega naroda. Zato priporoča vernikom, da agitirajo in volijo samo one kandidate, ki nudijo dovolj jamstva, da bodo v parlamentu ščitili krščanske temelje narodnega in socialnega življenja. Madjarske reforme Budimpešta, 9.marca. AA Madjarski dopisni urad poroča: V govoru, ki ga je irn?l po radiju, je predsednik madjarske vlade Gonibfts navedel tudi glavne ločke svojega reformnega načrta. Ta načrt obsega reformo javnega prava, izpopolnitev re-gentevih atributov, reformo volivnega prava, gornjega doma, reformo tiska, veloposcstev, notranjo kooni/acijo, reformo fidejkomisov, zaščito rodbin--!■ iI; pravic, odstranitev anarhij? » državi in na kraiu obnovo prosvetne vzgoj*. Abesinski spor svečana obljuba, da te države medsebojno ne bodo vršile ali podpirale kakšno agitacijo ali propagando, ki bi Sla za leni, da povzroči spremembo politike ali socialnega režima v eni izmed držav, ki so podpisale predmetni pakt. Dalje se v italijanski noti navajajo države, ki bodo pozvane, da se priključijo podonavskemu paktu. Tu sem spadajo predvsem Avstrija in vse sosedne države, torej tudi Nemčija, dalje Francija, Poljska. Romunija in končno vso one države, ki se bodo hotele paktu naknadno priključiti. Francija-Jugoslavija Pariz, 9. marca. AA. Snoči so v velikem amli-leatru na Sorbonni priredili svečano proslavo 700-letnice rojstva sv. Save. Proslavo sta organizirali /druženje prijateljev Jugoslavije« in -»Jugoslovanska kolonija na Francoskem«. Predsedoval je minister brez porlfclja Louis Marin, poleg njega jc bil pa jugoslovanski poslanik v Parizu dr. Spalajkovič. Meti prisotnimi osebnostmi so opazili francoskega poslanika v Belgradu Naggiarja. Dr. Spalajkovič ie v svojem govoru podčrtal zgodovinski pomen delovanja sv. Save in poudaril patriotsko vero kol glavni moralni izvir narodove moči sploh, predvsem pa jugoslovanske moči-. Nalo je govoril o globokih prijateljskih čuvslvih, ki družijo Jugoslavijo in Francijo. Louis Marin je v sijajnem govoru podčrtal nacionalni pomen te svečanosti in potrebo, da se še bolj okrepi tradicionalno prijateljstvo med obema državama. Jeklene čelade se puntajo Berlin, 9. marca. b. V zadnjem času se je opazilo. da se je zelo okrepila organizacija bivšega Stahlhelma, sedanje socialistično-nacionalne zveze bivših bojevnikov. Kadi tega je že po nekaterih mestih prišlo d>o odkritega spora med krajevnim vodstvom nar. soc. in Stahlhelmom. To je dalo merodajnim nar.-socialističnim krogom tudi pobudo, da intervenirajo pri državnem vodstvu bivšega Stahlhelma, ki je v tem pogledu izdalo nalog vsem svojim organizacijam v državi, s katerim se prepoveduje v bodoče sprejemanje novih članov, župnim organizacijam pa se prepoveduje ustanavljanje novih krajevnih skupin. 1'ulj. 9. marca, b. Koncentracija italijanskih iet nn jugu Italije se še vedno nadaljuje. Od ranega jutra so prihajali danes Vlaki z bataljoni gavinanske divizije iz Firenze in okolice, ki je Izpopolnjena z rezervisti in določena zn vojni pohod v Abesiniji. V prvem vlaku so prispeli vojaki iz vse držnve, nalo pa so prihajali vlaki z bataljoni gavinanske divizije. Ljudstvo je bilo obveščeno o prihodu teh bataljonov ter se jo v velikem številu zbralo na ulicah ter prirejalo došlini vojakom veliko ovar.ije. Zaenkrat so bili ti bataljoni razmeščeni po vojašnicah onih polkovnij, ki so že odšle v vzhodno Afriko. En bataljon je imel Indi nolkovsko zastavo, znak. du se ie v svetovni vojni odlikoval. Ilolgrad, 9. marca. AA. Nocoj ob 20 je imel v belgrajSkain radiu notranji minister Velimir Po-povič tale govor: Naše nacionalno edinstvn Najvažnejši element za življenje in razvoj naroda je njegova nacionalna misel in jakost, s katero la misel prešin.ja vsakega poedinca in skupno vse sinove tega naroda. Ta misel in njena moč dajeta pravico narodom do svobodne domovine. Ta misel je najzanesljivejša opora domovine tako v normalnih in zdravili časih, kakor v vseli težkih stiskali in krizah. V normalnih in zdravili časih se iz te misli črpajo življenski sokovi za moralno strukturo in nadaljni razvoj naroda in države. Pod njenim blagodejnim Učinkom se razvijajo vse sile naroda, na podlagi katerih se šele zavzame zasluženo mesto v mednarodni skupnosti. V nezdravih in hudih časih je pa zanesljiv rešilni čoln. Ta misel je steber, okoli katerega je zbran vos narod, da se ne pogubi in ne zaide in ne razcepi in ne propade pod udarci teh nezdravih časov. Zalo mora biti nacionalna misel zmerom stalna in dobro izražena, sveža in čvrsta, neskaljena. Kadar ta misel omahuje, nastanejo, v življenju narodov klecanja in padci in izginejo narodi 7. zgodovinskega prizorišča. Ce je pa sveža in Stanovitna, narodi niti v padcu ne klonejo, temveč naglo vstanejo odločno skozi zgodovino. Oglejmo si samo zgodovino našega naroda. Nain je ona največje odkritje spoznanja, dn je nacionalna misel božanska moč. Kako težka sfi bila naša trpljenja v zgodovini,. toda vseeno nas zgodovina ni izbrisala. Tudi pri padcu smo zmagovali. Zakaj nacionalna misel je z močjo svojih sokov krepila in obnavljala strte sile z novimi napori i državo i celoto naroda tudi tedaj, ko so bili nepri.jatel.ji prepričani, da je popolnoma razkosana, razbita in izgubljena. Nacionalna misel, ki je po obliki izražena v narodnem imenu, vsebuje kolektivno zavest prebivalcev o istovetnosti in skupnosti naroda. Ona temelji na moralnih in umstvenih odlikah in vseh lastnostih in vrlinah, ki so v zgodovini ohranjale narod. Do osvoboditve in zedinjenja je naša nacionalna misel pod vplivom tujih režimov in drugih nenarodnih sil izseparirala Iri plemena enega naroda in jih razvijala v tri narode. Toda vzlic vsem tem vplivom ni prišlo do popolnega separiranja narodne misli o edinstvii iu celoti. Ni prišlo deloma zaradi posameznih gibanj, narodnih akcij in velikih osebnosti pri vseh naših plemenih, po drugi strani pa zaradi zgodovinsko jakega vpliva srbskega dela naroda. Z ustanovitvijo srbske samostojne države je misel o nacionalnem edinstvu vzlic vsenni zatiranju naglo rasla pri vseb naših plemenih. To delo in ta izraz svobode je prišel do veljave z razvojem in z močjo Srbije. In la misel bi bila prišla do polnega izraza in polne moči, da ni nastal nenadoma hud mednarodni potres, čigar eden izmed vzrokov je ravno v pospešenem razvoju naše jugoslovanske narodne misli. Avstro-ogrska ni mogla z drugimi sredstvi udušiti in zamoriti našo nacionalno misel, ki je naglo dosegla svojo dokončno obliko in stremela J; samostojnosti. In zalo je hotela z vojno porušiti ustvarjanje te . misli in svobodo Srbije. J z tega mednarodnega, polresa, se je rodila narodna država V dobi, ko. je narodna misel o edinstvu in. .skupnosti bila' v polnem razmahu, vendar pa še ni bila popolnoma razvita. Prva dolžnost je zatorej bila, da se delo v lej smeri nadaljuje tudi v narodni državi z vsemi tistimi obziri, ki jih lo kočljivo delo zahteva. Toda pri obdelavi teh temeljev in najpotrebnejših elementov smo grešili že od prvega dne po ustanovitvi narodne države. Mislili so, da je z zmago nad sovražnikom in z ustanovitvijo narodne države popolnoma zagotovljena in izenačena narodna misel, da je že samo s tem vsako pleme vrglo s sebe sleherno plemensko ekskluzivnOst in sprejelo splošne in skupne poteze in stremljenja. Toda vsa lista cepanja in medsebojna trenju, ki jih je neprijatelj za svojega gospostva sistematski ustvarjal in gojil in kropil, so prešla tudi v narodno državo in v znamenju svobode : so se neovirano še dalje razvijala, namesto da bi jih odstranili, iztrgali in izvrgli iz zdravega splošnega narodnega telesa. Mesto, dn so akcijo glede izpopolnjevanja narodne misli v naši državi pospeševali trezno in trdno, se je izgubita lako, da nekateri ljudje še danes tavajo brez vsake nade po raznih teorijah o nacionalni razcepljenosti. Pa tudi pri tistih, ki so izrecno stali na stališču narodnega edinstvn. je -bilo tolikšne nejasnosti in popolnoma nerazsodnih postopkov, da bi se moglo, sodeč po njihovem postopku reči, da so stremeli k popolnoma nasprotnemu cilju. Tako n. pr. so državniki, ki so smatrali narodno edinstvO za dogmo, imenovali naše narodno in državno edinslvo s »kraljevino Srbtfv, Hrvatov in Slovencev in s tem uvedli trojnost. S tem so omogočili vztrajanje na podlagah plemenskega individualizina, nestrpnosti in vseli tistih strasti, ki smo jih-podedovali od sovražnih vladavin. S takim imenom in s tem najbolj bitnim elementom — z imenom .federativne države, so uvedli skrajni in najkrutejši upravni centralistični sistem, ki je s svojimi slabimi stranmi! zlasti pa zaradi svoje, slabe obdelave in brez vsakega tehničnega državnega izkusiva povzročil takšne spore in ustvaril takšna stanja, da so še bolj razedlrije-vali že z uradnim imenom razcepljeno nacionalno bistvo. S tem so enostavno preprečili posplošitev narodne misli, namesto na bi bili najprvo sestavili in skonstruirali enotno narodno ime v skladu z nacionalno mislijo in tej misli prilagodili upravni sistem, ki bi ustrezal razmeram in stanju v našem narodu in državi. V skladu s tem bi bili morali z vsestransko tehnično obdelavo izdelati tudi njeno vsebino v skladu s popolnim izrazom narodne misli. Kakor vidimo, so Centralizirali obliko iu metodo dela, bistvo in njeno pravo vsebino pa so decentralizirali. Centralizirali so zunanje in prehodne stvari na škodo zgodovinsko nepohilnih stvari. Hoteli so, naj se nacionalna misel posploši in izenači, a delali so nasprotno. To je najboljši dokaz, da je tvorba narodne države našla vse tedanje državnike in vodilne može iz vseli delov našega naroda nepripravljene. Kakšna je bila lietismerjenosf in kakšno je bilo celo moralno tavanje pri nekih ljudeh, je najbolje razvidno iz njihovega begniija iz skrajnega nacionalizma v skrajni separatizem. Imamo pa tudi že take, ki dokazujejo, dn so moralno popolnoma padli, ker tavajo ne le po vseh taborih, kamor slučajno zaidejo. temveč ker pristavil njo llinogi tudi zahtevo, ki gredo čez meje. ker Irdo. da bi mogli posamezni deli našega naroda živeli tudi v drugi državi. To dol aziiio jasno, dn le nncimtnlnn misel nezadostno razvita eolo url listih, ki so bili ann-s|oli narodnegn ediostvn Podobno nezdravo stanje nam -odkriva tudi bivši strankarsko politični si-'»Mii. Zavest o sfranl irsk-o-političnem pripnd- nišlvu sn s'-■ Iniojše golili iu I.- - ■ 11 i 1 i od zavesti nacionalnega edinslva in celo na račun narodnega edinstvn. Eden naših vodilnih mož je zaradi svoje velike strankarsko politične zagrizenosti in iz osebnih ozirov izražal svoje pojmovanje o naši naciji na način, kakor mu je slučajno prijnlo, ne strašeč se niti pred rušitvijo države. Naša dolžnost je, dn to napake vidimo in da jih pravočasno popravimo. Od tega, kako bom olo napake popravili in izpolnili tenieljene elemente narodnega ju državnega življenja ho odvisna soliduost Jugoslavije in njenega življenja v zgodovini in v stoletjih. Zgodovinska veličina 6. januarskega dejanja leži v tem, da jc med drugim tu tako važni in neposredni element zn življenje narodno celote in narodne države tudi formalno uredil in ustvaril novo pogoje, dn iz njega iu njegove vsebine, pravilno sledi. Naš narod jo pojmovali- z enim imenom, ki sta niti ga določila zgodovina in usodo. S tem splošnim Imenom je ti-eba posplošiti, izednačiti in dati izraza vsebini nacionalne misli, jo vcepili v zavest naroda-z vsemi dovoljenimi akcijami in z njo kakor z nitjo pretkati vsakega in vso sinove naroda. Čeprav je vodja naroda, blagopokojnl kralj Zedinitelj s svojim G. januarskim aktom opozoril tudi na to važno stran, se doslej ni storilo vse tisto, kar bi se bilo moglo in moralo zgoditi. Odtod tako pogosta klecanja in potrosi celo tam, kjer bi jih bilo najmanj prčakovati. Vsako vprašanje, vsak problem in celo vsako osebno nezadovoljstvo hočejo majati naše narodno edinstvo, Iz vsega delajo nacionalno vprašanje. Vsega je krivo nacionalno edinstvo! Zakaj? Ker narodna zavest, o neizbežnosti skupnosti in celote, ki bi izražala Rplošn' zini,sol narodnega življenja, še ni zadosti splošna in krepka. * Bolgarija-Jugoslavija 1'irot. 9. marca. m. V dvorani mestnega poglavarstva se je včeraj dopoldne vršila seja mešane jugoslovanske-bolgarske komisije v zadevi sprememb in dopolnil pirotskih železniških konvencij iz leta 1925. Bolgarski delegaciji predseduje Ge-orgijev, jugoslovanski pa dr. Ivan Mogorovič, ki ja po včerajšnji seji izjavil, da so spremembe in dopolnila začasnega sporazuma o prometu in tranzitu med Jugoslavijo in Bolgarsko preko obmejne postaje Caribrod sprejete. Te spremembe in dopol nila predvidevajo neomejen prehod vlakov med Caribrodom in Dragomanom. Ta novi red bo stopil v veljavo dne 15. maja t. 1. Popusti za potovanja na Oplenac Belgrad. 9. marca. Za potovanje pokloniteljev v posebnih vlakih na Oplenac, to je do Arangje-lovca, oziroma Mladenovca, je generalno ravnateljstvo državnih železnic v Belgradu na podlagi sklepa prometnega ministra dovolilo 1)6% popust od normalne voznino potniških vlakov pod pogojem, da se plača najmanj znesek zn 400 listkov III. raz reda v vsaki smeri. Z.a potovanje pokloniteljev i rednimi vlaki v skupinah po najmanj 50 oseb. bodo-dovoljeni popusti 66% od normalne voznino do Arangjelovca, oziroma Mladenovca in nazaj pod pogojeni, da se peljejo poklonitelji skupaj tako tja kakor nazaj. Prošnje za ta popust je trebf poslati komercialnemu oddelku generalnega rav. nateljstva državnih železnic v Belgradu. Osebne vesti Helgrad. 9. marca. AA. Premeščeni so pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani: za višja kontrolorja v 6. skupini Stanislav Likar in Janez An d ol j še k, kontrolorja v 7. skupini, in za kontrolorja v 7. skup. Bruno Borštnik, upravni uradnik v S. skupini. Za načelnika gradbenega oddelka pri direkcij drž. železnic jc postavljen Vladimir Ž a k i C, dost danji načelnik gradbenega oddelka pri ljubljanskem železniškem ravnateljstvu. Belgrad, 9. marca. m. Z redom belega orla 5. stopnje je odlikovan kapetan Iregate Ivan Leveč, z medaljo za vojaške vrline pa poročnik fregate Matija Podkrajšek. Šahovski turnir v Moskvi Moskva. 9. marca. poseduj jo bilo končana i/, prejšnjih kol tudi partija Lovvenfisch—Cehovcr i/. XIV. kola v kateri je osvojil Cchover kvalileto in zmagal. I/. XV. kola je partija Lilienthal—Roina-novaki končala remis in partija Bogatirčuk— Botvinik jc pa končala z zmago ukrajinskega prvaka Bogatirčuka Danes so bile odigrano prekinjene partije. Atatorcov je prekinjeni partiji s Kanom in Bogatirčukoin remiziral. V partiji Bjuiniiir-Liliontlial, v kateri jc imel pred prekinitvijo Rjumin že mnogo boljšo pozicijo, toda je pozneje pogrešil, je zmagal Lilienthal. Flohr je premagal danes Romanov-skegn i.n tnko dosegel Botvinika. Partija Stahl-lierg—Alatorcev je bila remis. Partiji Lisičin— Kan in Lisičin—Goglidze nista bili končani. Stanje po XVI. kolu: Botvinik in Flohr I1K, dr. Laske r 10 'A, Lovvenfisch 10. Capnblanca 9>j, llogozin in Spiclmnnti 9, Lilienthal in P.oimi-novski Kan S (t), Alatorcev in Rjumin ?'/■. Lisičin 7 (2). Goglidze : (t). Stahlborg t,H, Bogatirčuk in Pire (i, Cchover 3, Mcnšikovn I '/•. Jutri je prosi dan. v ponedeljek pa igrajo v (7. kolu sledeči pari: Spielmaiiu—Romunov-ski, Rabmovič—l.(iweiifiseh. Flohr—K jumin. Lilienlhnl—Botvinik. Cchover - A latoroov, llo-gntirčuk—Goglidze. Lusker Lisičin, Kan- llo-sozni. Pire—StaliIberg iu Giipnhlauoa - Mcnšikovn. _ Mcnšikovn je igrala v Moskvi simiillnnko s snlustinjami iu je dosegla mnogo bol ji uspeli, kot preje ( upablanca in Flohr s šahisti. KOTVFDNO nudimo velik , izbiro trenchoatnv, spomladanskih plaščev, v trnih jopi-čev, spertnih oble in vsa druga oblačila za gospode po naini, jih cenah mam SCSKIVAK!, UuMfana u Dunajska vremenska napoved. Nmlaljno zvišanje temperature, nn zapadli še jasno, oblačnost nestalna. Zagrebška '"enunska napoved: Oblačno s pa-i davi na mi. Jugoslovanski škofje h II. evharističnemu kongresu Betgrajshi nadškof dr. Rafael Rodič Izredno tolažljiv je pojav, da se je v povojnem času razmahnilo gibanje evharistič-nih kongresov v drugih katoliških državah, pa tudi pri nas. To je čisto umljivo. Vsak čas ima svoje potrebe in svoje težave, katere nebeški Zdravnik vidi in jih zdravi z najprimernejšimi zdravili. Značilnost povojnega časa pri vseh narodih je mlačnost v verskih zadevah, odda-Ijenje od Boga in pa vtapljanje v materi-jalnosti. Vsem tem hudim boleznini prinašajo evharistični kongresi najučinkovitejša zdravila. To nalogo ima tudi II. evharistični kongres za Jugoslavijo, ki ga naša bela Ljubljana sklicuje letos za zadnje tri dni meseca junija. Tega kongresa se gotovo vsi katoličani od srca veselijo in trdno upajo, da bo kongres sijajno uspel in prinesel obilne sadove, ki jih Cerkev od takih manifestacij pričakuje. Zato združimo svoje molitve k ljubemu Bogu za najboljši uspeh bližajočega ee kongresa Sibeniški škof dr. Jerfilim Mile t a: Središče vse katoliške liturgije je vedno bil in je evharistični Jezus, češčenje Evharistije je najboljši barometer moči vere članov Cerkve. Zgodovina evharističnega življenja je zgodovina moči in življenja mističnega Kristusovega telesa. In če danes z veseljem zremo v bodočnost Cerkve, je to zato, ker vidimo, kako se verniki v velikem številu zbirajo okrog bele Hostije. Evharistični kongresi zadnjih let pri nas so tolažba našemu srcu, da se bo katoliška misel tudi v našem narodu okrepila, ker se sadovi kongresov vidno opažajo. II. evharistični kongres za Jugoslavijo bo brez dvoma močna in prisrčna manifestacija vere in ljubezni, ki jo naš narod že od pamtiveka goji do katoliške Cerkve, za katero je prelival tudi že svojo kri. Bo brez dvoma spontana ljubezen do Kristusa Kralja, pod čigar zastavo hočemo, da se naš narod vedno bojuje. Prepričan sem, da bo evharistični _kon-gres slovenskemu narodn vlil nove moči za vzvišene ideale katoličanstva, ki mora prodreti na vseh poljih, prežeti vse socialne reforme in obnoviti vsa srca. Tudi mi Hrvati se ga hočemo udeležiti v čim večjem številu, ker je to tudi naš kongres. Mi od morja bomo storili vse, da bomo častno zastopani, da se sknpno poklonimo evharističnemu Kralju, da bomo združeni v eni veri in eni ljubezni čim močnejši pri obrambi svo^e vere in svojih idealov. Pripravlja se poseben vlak iz Dalmacije, ki bo pripeljal v belo Ljubljano katoliške brate s sinjega Jadrana, da se poklonijo beli Hostiji in da se vrnejo ožarjeni s Kristusovo ljubeznijo. Ne bo nas veliko, materijalne razmere mnogim tega ne dovoljujejo, a nič za to, ker bodo vsi moji verniki tiste dni združeni in zedinjeni z nami v češčenju evharističnega Kralja. Naj Bog rosa svojo milost, da bo obilen sod. Grško-kaloliški škof dr. Dionizij Njaradi: Zvest prijatelj nikoli ne razočara. II. evharistični kongres za Jugoslavijo bo letos v dneh 28„ 29. in 30. junija v Ljubljani za vse katoličane enega ali drugega obreda v naši državi. O tem kongresu veliko pišejo vsi naši katoliški časopisi. Za sam kongres se vrše po vseh naših škofijah velike priprave. Naša škofija je posebej povabljena, da sodeluje pri tem kongresu. Vabim že sedaj vse, ki se morejo udeležiti kongresa, naj se pripravljajo in sporoče svojo udeležbo žup-nemn uradu. Zupni uradi bodo sporočili število udeležencev škofijski pisarni, ki bo dajala nadaljne informacije. Pozivam vse svoje vernike, da z molitvijo, z dobrimi deli in raznimi žrtvami, žrtvujoč vse- to za dober uspeh kongresa, pripomorejo, da bo proslava Kristusa Odrešenika v presv. Evharistiji čim bolj dostojna in da se po njej izprosijo čim obilnejše milosti za mir na vsem svetu in za ublažitev materijalne in duhovne krize. Senjski kapitutarni vikar Ivan Vidas Dne 28., 29. in 30. junija bo v Ljubljani velik evharistični kongres. Namen evhari-stičnih kongresov je, da se javno in slovesno izkaže čast in slava Jezusu v presv. oltar-skem zakramentu. V tem Najsvetejšem je zdravilo proti vsem moralnim in socialnim boleznim, ki sta jili v ljudska srca in ljudsko družbo posejali verska mlačnost in brez-verstvo in s tem razdrli čudovito harmonijo duhovnih in materijalnih interesov. Pridite torej in poklonite se dobremu Odrešen i ku v tem presvetem' oltarskem zakramentu. »Resnično vam povem, da so mnogi preroki in pravični želel videti, kar vi vidite. pa niso videli, in slišati, kar vi slišite, pa niso slišali« (Mat 13, 17). Poklonite se torej iu odprite evharističnemu Odrešeniku svoja srca z vsemi težavami in bolečinami in prejeli boste neizčrpno in nadnaravno tolažbo, ki vas bo tolažila, hrabrila, dvigala in navduševala na težkem potu vašega zemeljskega življenja. Priporočam zato častiti duhovščini, da pouči svoje vernike, kako bi črpali čim večje duhovne dobrote od evharističnega kongresa. Ze sedaj naj se pripravljajo na to veliko proslavo z molitvijo, z udeležbo pri sv. mašah, s prejemanjem sv. obhajila ter z raznimi žrtvami in dobrimi doli. Prosim tudi častite dušne pastirje, da ustanove v svojih župnijah župnijske odbore, ki bodo vse potrebno pripravljali in vršili propagando, da bi se čim več vernikov udeležilo tega evharističnega kongresa v Ljubljani. Župnijski odbori naj redno zasledujejo informacije v dnevnem časopisju, škofijska pisarna ho pa prav tako od časa do časa po-šiljula župnijskim odborom podrobna navodila. Smrt nadebudnega mladeniča Cerknica, 8. marca. Grebenčevega Jožeta iz Cerknice ni več... Umrl je v zdravilišču Klenovniku v Hrvaškem Zagorju, kamor je šel pred dobrimi 14 dnevi iskat zdravja, pa je bilo žal prepozno. Brzojav je kratko naznanil: Jože je danes ob pol 0 umrl. Pokojni Jože je bil ojen 21. aprila 1015 v Cerknici. Ker je bil v isnovni šoli vedno odlič-ljak, so mu starši dovo-.iii obiskovali meščansko Solo na Rakeku, ki jo je tudi z odliko dovršil. Zlasti je kazal talent za risanje. Posvetiti se je bolel učiteljskemu stanu, pa je ravno takrat izšel zakon, po katerem niso mogli absolventi podeželskih meščanskih šol biti sprejeti na učiteljišče. — Poizkusil je svojo srečo še drugje, pa nikjer ni Imel sreče. Ni bil sprejet ne v tiskarno, ne v pod-oficirsko šolo. Slednjič se je šel učit mizarstva. Toda priden in delaven kot je bil, je premalo pazil na svoje že itak rahlo zdravje. Nakopal si je zavratno bolezen, kateri je podlegel star še ne 20 let. Pokojni Jože je bil marljiv, živahen, povsod dostopen in priljubljen. Bil je delaven član Kat. prosv. društva. Udejstoval se je tudi na odru. še lansko leto, ko je že začutil, da ni več trdnega zdravja, je nastopil pri r Pasijonu« v vlogi desnega razbojnika. — Tudi Slovenčev. dopisnik je bil nad dve leti. Težko prizadeti družini — pred dobrim pol letom je namreč umrl oče — naše iskreno sožalje. Jože pa se, kakor upamo — saj je bil vedno dober iu tudi dan pred smrtjo je pobožno prejel sv. popotnico - že veseli pri Bogu in uživa veselje, ki ga je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo. Zimska sezona Centralna kurjava Radlotermnlno Kopališče Dolenlshe Toplice srm Izborni uspehi zdravljenja, pesebno pri revmati/mu išiasu, protinu (cibt). živčnih ter ženskih boleznih. Moderna električna terapija Tekoča h'adna in topla vodu v sobah. — Na željo tudi serviranje v sobah Pri pranju perila in čiičenju v hiii se takoj spozna po ko-kovosti. Pri nakupu pa po dveh važnih znakih i imenu,, Schicht" in varnostni znamki MJelen" na rdečem ovitku I SCH3CHT0V0 Terpentinovo milo d o m a £ i Izdel ... ampak izrečno pristno zahtevati! Iz domače politike Slovenski kandidati Prekmurski kandidati. V nedeljo je bila v Crensovcih seja slavne JNS za lendavski okraj. Sejo je vodil predsednik domače JNS g. Škoberne. Na seji je poročal o svojem delu dosedanji poslanec g. llajdinjak. »Jutro« poroča, da so bile zastopane vse krajevne organizacije. Vsi ti zastopniki so z velikim navdušenjem postavili za kandidata v lendavskem srezu c- Hajdinjaka. Bilo jih je na tei seji celih 15 — — Vse v redu. Tak sklep srno pričakovali. Na listi predsednika vlade misli kandidirati tudi g. dr. Klai, banovinski zdravnik v Lendavi. Minister Marušič obdrti logaški mandat. Na volivnem sestanku na Rakeku je bivši minister Pucelj izjavil, da bo minister dr. D. Marušič sprejel kandidaturo v logaškem okraju. Kandidiral pa bo še v ljubljanskem in celjskem okraju, toda obdržal bo logaški mandat. Kandidatov bo dovolj tudi iz Trbovelj na Jev-tičevi listi. Par zborovanj se je že razbilo, ker so nekateri gospodje hoteli vsiliti Juvana iz Ljubljane. Sedaj bo kandidiral na Jevtičevi listi za obrtnike Rozin Miloš, namestnik menda Roš iz Hrastnika, za NSZ pa Štruc, namestnik učitelj Pleskovič. Kandidirati še tudi misli dosedanji tuk. poslanec Pavlič UICAi«? ČOKOLADE F CfGvila Miieta« t kovinln, ukMom ■ korinlia ohtfao« Damt imajo nežnejši čut. Zato znajo pravilno ceni plemeniti naravni aroma fineja kakava v zvezi z neposnetim gorskim mlekom s primesjo dišave po kavi: Kavlto. ifavlta ne pomeni samo višek naslade za mlado in staro, temveč je tudi izredno krepilna in lahka prehrana, ki ne vpliva kvarno ne na srce in ne na živce. »Borba« poroča, da je g. Lukačif iz Maribora izjavil, da ne bo kandidiral. Da bo lepše svenelo. »Delavska Politika« napoveduje volivne sestanke v Ptuju in Trbovljah. To bodo posvetovanja »za sestavo socialistične de-lavsko-kmečke kandidatne liste«. List razlaga to označbo z zatrdilom, da vlada v vseh krajih živahno gibanje in zanimanje za samostojen nastop socialistično orijentiranega delavstva, s katerim gredo tudi mali kmetje in mali obrtniki. List torej dovolj jasno pove, da gre dejansko za Topalovi-čevo socialistično listo, a jo na drugi strani označuje za socialistično delavsko-kmečko listo. Včasih lepo ime res koga zapelje. »Narodna odbrana« nad strankami. Predsednik osrednjega odbora ^Narodne odbrane Ilija Z. Trifunovič ie vsem odborom, poverjeništvom in mladinskim starešinstvom .-Narodne odbrane« izdal ukaz, da morajo od 1. marca do 10. maja opustiti vse sestranke. vsa zborovanja. Ukaz poudarja, da mora »Narodna odbrana« kot stroga izvenstrankarska, nacionalna organizacija v času /olivnega boja opustiti vse manifestacije in vsa zborovanja, da bi se to njeno delo ne moglo spraviti v zvezo s kakršnimikoli strankarsko-politič-nimi težnjami. Akademski odsek Narodne odbrane. »Pohod« poroča v zadnji številki, da je Omladina narodne odbrane sklenila ustanoviti no ljubljanski univerzi svoj akademski odsek, ki bo deloval t smtsta programa NO. List pripominja, »da je treba prenehati z dosedanjo prakso popuščanja in opazovanja, nacionalni akademiki morajo aktivno poseči v delo, če hočejo, da dobi uaša univerza zopet oni nacionalni karakter, ki ji po pravici pripada in ki ga je imela vse do ustanovitve Zveze slušateljev, ki ni bila nič drugega kot dobro premišljen manever klerikalnih akademikov, ki so mu člani sveta slušateljev ljubljanske univerze nasedli«. Akademski odsek bo prinesel nor duh na univerzo kralja Aleksandra, »duh borbenosti, pred katerim Be bodo uklonili vsi tilniki akademikov separatistov in komunistov«. Ras t akademskem slogu sestavljen programi Kandidature drugod Bivši zemljoradnik, a pozneje član JNS, Riata Ojokič, bo kandidiral v okraju Visoko in to na listi predsednika vlade g. Jevtiča. — Radi kandidature bivšega ministra Nikole Prcke je v Mostarju nastal spor. Del organizacije JNS je sklical sestanek, na katerem so zborovalci protestirali proti kandidaturi Nikole Preke in postavili lastnega kandidata dr. Tambiča, a za namestnika dT. Orgo Andjehno-viča. Sporočili so predsedniku vlade vdanostne pozdrave in ga prosili, naj sprejme dr. Tambiča za kandidata. Po najnovejših vesteh iz Belgrada bo akcija dr. Tambiča ostala brez uspeha, ker je kandidatura ministra Preke že zagotovljena. — Volivna pisarna državne liste predsednika vlade Jevtiča za savsko banovino je začasno nastanjena v saborni palači (banovina) v Zagrebu. Tako javljajo »Narodne no-vine«, glasilo savske banovine. — Za okraj Klanjac je bil določen za kandidaturo na vladni listi dr. Stjepan Vekovič, odvetnik. — V Djakovu bo kandidiral na Jevtičevi listi Lazar Kanurica, kmet in zadrugar — V vojnišketn okraju bosta kandidirala dr. Milovan Grba in dr. Grubič. — V Karlovcu bo kandidiral poleg Nikole Badovinca tudi Nikola Petrak. Nočejo ga več! Predsednik okrajnega odbora JNS Milan Radonjič, bivši narodni p klanec, je sklical v Sopotu velik volivni shod. Prišlo je nad 2000 ljudi. Radonjičevi pristašu so mislili, da pojde vse gladko in da bodo zborovalci viharno pozdravljali kandidaturo dosedanjega poslanca. Toda nenadoma se je shod izprevrgcl v silno demonstracijo proti Radonjiču. Radonjič je skušal pomiriti množico, a mu ni uspelo. Za njim je hotel govoriti Dušan To mič, kmetijski referent, toda niti ta ni imel sreče. Množica je ploskala Velji Milanoviču in Juriju Se-kuliču, ki ju hoče imeti za kandidata na Jevtičev« listi. Preokret v „Jugostovanski akciji" Poročali smo, da se jc »Borba«, glasilo »Jugoslovanske akcije« v Sloveniji, navdušeno zavzela za socialnega ministra dr. Draga Marušiča in pozvala svoje pristaše, naj glasujejo zanj. Nasprotno pa je bilo na nekaterih sestankih »Jugoslovanske akcije« Eo državi sklenjeno, da pojde akcija volit listo D. jotiča, vrhovnega voditelja Jugoslovanskega narod- nega pokreta »Zbora«. »Jugoslovanska akcija« na Su-šaku se je odločila za listo Jevtiča. Kakor kaže poročanje »Borbe«, je nastal tudi v »Jugoslovanski akciji« v Sloveniji preokret. »Borba« namreč priob-čuje v zadnji številki na uvodnem mestu »Naše smernice«, to je program Ljotičevega gibanja. Med političnimi beležkami pa poroča list, »da gre narodni pokret Zbor neodvisno na volitve«. V »Zboru« je organizirana ludi »Jugoslovanska akcija«. Nosilec liste je D. Ljotič, kj bo izdal volivni prot glas in ki ga bo »Borba« priobčila v prihodnji številki. »Borba« pripominja, da hoče D. Ljotič izve- sti v državi načrtno gospodarstvo in uvesti nadzorstvo nad industrijo. Po vsem tem je jasno, da bo »Jugoslovanska akcija« v Sloveniji glasovala za D. 1 .jotiča. Učiteljstvo slavi Masaryka V etiko učiteljsko zborovanje Ljubljana, 9. marca banes jc bilo v dvorani na Taboru zborovanje učiteljev, ki je uspelo nad vsa pričakovanja lepo in veličastno. Zborovali so učitelji devetih okrajev: Ljubljana mesto, Ljubljana okolica vzhodni in zahodni del, Logatec, Kranj, Škofja Loka, Kamnik, Litija in Laško. Učiteljstvo je dvorano popolnoma napolnilo. Poleg učiteljstva se je zborovanja udeležilo tudi dija.štvo učiteljske šole in pa drugi iz pedagoških vrst. Dvorana je bila Masarykovemu slavju primerno okrašena. Zborovanje je otvoril predsednik litijskega društva g .Jože Zupančič, ki je pozdravil vse navzoče, posebej pa še častne goste, tako zastopnika g. bana prosvetnega šefa prof. Breznika, ljubljanskega župana dr. Ravniharja, češkoslovaškega konzula ing. S e v č 1 k a , predsednika Jugoslov.-češkoslo vaške lige dr. Egonn Stare ta in odbornika nadsv. Govekarja, šolske nad zornike Drnovška, Škuljn, O ruma, Megle r j a , zastopnika prosvetne uprave Ribičiča, dalje univ. prof. dr. Rostoharja. univ. prof. dr. Oz v a ld a in prof. Gogalo, zastopnika ravnatelja učiteljske šole prof. V a z a c a , predsednika Društva meščanskošolskih učiteljev Hočevarja in druge. Nato je naglašal, da hoče tudi učiteljsko društvo proslaviti 85 letnico predsednika bratske češkoslovaške republike dr T G. Masaryka. Močan pevski zbor učiteljske šole je nato pod vodstvom prof. R e p o v i a zapel jugoslovansko in češkoslovaško himno. Zanosit slavnosten govor o življenju, delu in romenu T. G. Masaryka je imel učitelj g. D e b e- j a k , predsednik škofjeloškega društva. Predsednik g. Jože Zupančič je predlagal naslednje udanostne ln pozdravne brzojavke, ki so bile vse sprejete: Nj. Vel. kralju Petru II., predsedniku dr. T. G. Masaryku, prosvetnemu ministru čiriču, min. predsedniku Jovtiču in češkoslovaškemu prosvetnemu ministru Kramahi, Pevski zbor učiteljiščnikov je nato lepo zapel znano pesem »Oj mladost ti moja«. Učitelje sta nato pozdravila s primernimi nagovori, bodreč jih k nadaljnemu delu za narodno vzgojo mladine in za pospeševanje ljubezni med Jugoslovani in Češkoslovaško mestni župan g. dr. Ravnihar in predsednik JČL dr. Stare, zahvalil pa se jima je g. Zupančič. Univ. prof. dr. R o s t o h a r , prof. pedagogike na brnskem vseučilišču, je imej nato obsežno in globoko utemeljeno predavanje o novem načinu učenja čltanja na osnovnih šol i Predavanje je učiteljstvo sprejelo z največjo pozornostjo. Zborovanje je nato obravnavalo razne stanovske zadeve. Sprejeta je bila daljša resolucija, ki ugovarja nadaljnemu znižnvanju uradniških prejemkov, premeščanju učiteljstva med šolskim letom, zahteva stalnost za učitelje, večjo samostojnost šolstva brez zunanjih vplivov, zakar naj se šolstvo loči od politične uprave, dalje naglaša potrebo novih učbenikov, loda dosedanji razpis je bil preuranjen, dalje zahteva učiteljstvo od prometnega ministra med počitnicami v olajšanje izobrazbe eno brezplačno krožno vožnjo po državi. Učiteljstvo zahteva svoje zastopnike v občinskih odborih, v banovinskem svetu in v parlamentu. Vlažno • hladno, mTWW„ . ,ed*t NIVEA Po burji, de'ju ali snegu — ie /.lasti potrebno, da varujete Vašo kolo pred vetrom in slabim vremenom, to pa storit^ najboljše tako: vsak večer, predno greste spal. si nadrgnite kožo zelo na>abko z Nivea Creme Koia bo postala vsled tega mehka in gibčna, a poleg tega tako odporna, da ji niti slabo vreme ne more Škodovati. Vsled eucerita, ki se nahaja v Niven Creme. prodre slohoVo v kožo. ne da bi pustila sijaj, in je istočasno krema u noč in dan. Pomladne dolžnosti Ko nastopa pomlad, ima mati narava polne roke dela, ker moru vb« zbuditi k novemu razvoju. Tudi to svojo pomladno dolžnost Izpolnjuje narava, toda človek, ki vlada nad njo, vrši še več, tudi on pomaga naravi. kadar sama ne zmore svojega dela. Človek ume s svojim duhom izkoristiti naravo kot pomočnico, ker zna izkoristiti njeno plemenito stdravilno rastlinje za prepreče vanje bolezni in podaljšanje življenja. Mnogoštevilno plemenito rastlinje se uporablja v vseh mogočih področjih, da se doseže naravni zdravilni učinek. Najpopularnejše pa je lakozvano pomladno zdravljenje s čnji iz preizkušenih planinskih zelišč. Iz lakih sestoji med drugimi tudi obče znani Planinka čaj ljubljanskega lekarnarja mr. Bahovca. Tako zdravljenje je po- stalo tekom let v vsaki družini, rekli bi, neka pomladna dolžnost, ki jo radi izpolnjujejo, ker na udoben ln naraven način dosega svoj namen: regeneracijo krvi, normalizacijo krvnega obtoka, temeljito čiščenje prebavnih organov, kot črevesja, ledvic, jeter, žolčnega mehurja itd. Znaki nerednega delovanja prebavnih organov .«) v prvi vrsti: zapeka, napetost telesa, gorečica, pogostni glavobol, tesnobnostni občutki, pomanjkanje spanja, kakor tudi obolenja po sečni kislini, hemeroidi, slabost srca, kopičenje maščobe, bolezni ledvic, nervoznost in mnoge druge živčne bolezni. — V borbi proti tem boleznim in posebno že proti nastajanju istih so prej navedeni Čaji izvrsten naraven in priprost pripomoček. poškodbe. Oba ponesrečene« sta bila prepeljana i I v bolnišnico. i O Kolesa kradejo kar naprej. Naj bo zima sli ! poletje, v Ljubljani so stalno na dnevnem redu tatvine koles. Samo ta teden je ljubljanska policija izdala kakšnih 20 tiralic zaradi posameznih tatvin kole«. K temu pa s« pridružujejo is tts- 1 vilne druge tatvine koles, ki jih prijavljajo ljub- j ljanski policiji posamezna orožniška poveljstva z ■ dežele. Uvedba evidenčnih tablic in legitimacij j ni torej nič izdala. © Stare relikvije na ljubljanskem polju. Kdor napravi sedai sprehod po ljubljanskem polju, vidi tam še objekte starin smodmšnic, ne daleč od njih pa stati na tračnicah stare železniške vagone, v katerih stanujejo razne revne družine. Eno kot drugo bo enkrat zginilo, a nihče ne ve — kdaj I Smodnišnice so prazne in se torej ni bati kake eksplozije, vagone bo pa zob časa — zglodal in tako bo konec »relikvij«. O Zahvala Gospe Antonini Petrovni Frost, vdovi po blagopokojneui univ. prof. inž. Dimitriju VI. Frostu, najiskrenejšn zahvala za po-i klonitev blagega darila Din 100 bednim gluhonemim. — Učiteljica Matilda Podkrajškova. Nove ljubljanske uniforme Uniforme so igrale v ljubljanskem življenju vedno veliko vlogo im lo ue samo pri ženskem, ampak tudi pri moškem svetu, ki je v tom oziru še precej bolj »plem-plem«, kakor I pa ženski rvet. Meti uniformami je kraljevala, I vsaj nekdaj, vojaška uniforma, zaničevana pa ' tudi ni bila uradniška. A tudi uniforme železničarjev, finančnih in policijskih stražnikov, gasilcev, orožnikov in ietnišikih paznikov itd. eo imele svojo moč. Kdor pa si ni vedel pomagati dsrugače, se ie vpisal med »veterane«, in spoštovane, okrogle boljše polovice mnogih še bolj spoštovanih obrtnikov so bile Oib velikih praznikih silno ponosne n« svoje može, ki so paradirali po mestu s svojimi »fedenbuši«. Stari Ljubljančani so pa rekli starim vojakom »Fedorbuscli-vorein«. Spored nocojšnje evharisiične proslave v veliki dvorani hotela „Union" 1. Uvertura, svira orkester. 2. Prolog, uvodni tercet. Neki človek ja napravil svatbo... koral. spev. 4. Abraham daruje Izaka, svetopisemska slika. 5. Pastirček Pashal, melodramatična idila. 6. Velikonočno Jagnje, simbolična »lika s petjem. 7. Jezusova deca. kramljanje najmanjših. 8. Zadnja večerja Gospodova, svetopisemska zgodba v sliki in glasbi. 9. Kristus kraljuj! aklamacije. 10. Finale, svira orkester. Predprodaja vstopnic v Salezijanskem domu na Rakovniku (telefon 32-72); blagajna v Unionu se odpre eno uro pred prireditvijo. Živel Krittu* Kralj! Živel Bog med nami! Q Svetoletna procesija pri sv. Petru bo šla t nedeljo, 10. in 17. t. m. že ob pol 2 iz župnijske cerkve k frančiškanom in potem v stolnico, k sv. Jožefu in nazaj v župnijsko cerkev. Vabimo k obilni udeležbi. 0 Pogreb zlatomašnika Vrhovnika. Iz Kole-zijske ulice spremijo pokojnika duhovniki in sorodniki, društva pa in pogrebci se zbero na trgu pred trnovsko cerkvijo. Župnika Vrhovnika pri-neso v cerkev, kjer opravijo mrtvaške obrede in od tam se sprosti pogreb na pokopališče. O Učiteljstvo drž. deške narodne šole na Grabnu vabi na pogreb za pokojnim župnikom g. Vrhovnikom Jvanom. — Upraviteljstvo. © Drevišnja prireditev v »UnionU«. Drevi ob osmih se vrši v veliki dvorani »Uniona« slavnostna akademija pod naslovom »Steze Gospodove«. Akademijo je kot del priprave na evharistični kongres pripravil salezijanski ,;avod na Rakovniku. Pevske in glasbene točke izvaja 140 članski mešani zbor rakovniških bogoslovcev, gojencev in oratorijancev, godbene pa polnoštevilnl vojaški orkester. Ves spored ho prenašala tudi ljubljanska radiooddajna postaja. — Naj nihče ne zamudi te lepe prireditve, od katere bo brez dvoma odšel zadovoljnega srca! ZA POMLAD SE PRIPOROČA KONFEKCIJA PAULIN - —: LJUBLJANA - KONGRESNI TRG 5. Z najprijaznejšo postrežbo, najlepšim modeli, največjo izbero in najnižjimi cenami. © Zadnje letošnje predavanje Karltatlvne rveze bo v torek, 12. t. m. ob 8 zvečer v beli dvorani hotela »Union«. Predava g. prior Vale-rlan Uftak o teimi: »Pregledna slfka o krščanski dobrodelnosti pri nui. Prijatelji krščanske kari-tas, pridite polnoštevilnol Vstop prost. © Galperček se poslavljal Danes ob 4 »e bo do jeseni poslovil noš ljubi Gašpeirček od obiskovalcev lutkovnega gledališča v Vzajemni zavarovalnici. Zato v»i še enkrat h Gašperčku, ki bo igral v igri »Zlata žoga«. © Sveta maša po pokojnem Dragotinu Ver-biču bo v torek ob pol 8 zjutraij v kapelici sploi-ne bolnišnice. © Kino Kodeljevo. Danes ob 15 -Sestra An-gelika«, ob 17 in 20 ter jutri ob 20 »Sestra Ange-liha« in »Nevarna past« (Mady Christian«, P. Hartmann). 0 Najiskrsnejto zahvalo izraza Vzajemni zavarovalnici ▼ Ljubljani vodstvo Salezijanskega mladinskega doma na Kodeljevem, ker je po požaru v kinu Kodeljevo takoj brez težkoč in r polnem obsegu izplačala zavarovalnino. Taka zavarovalnica zasluži največje priznanje in toplo priporočilo. O Zahvala! »Dobrodelna prireditev«, katero je priredila mestna občina ljubljanska dne 2, marca 1934 v veliki dvorani in viseli stranskih prostorih hotela »Union«, je v imiet-, niškem, koncertnem in zabavnem delu dobt^ uspela. Vsota, ki jo je ta prireditev prinesla mestni občini, bo nrav izdatno pomagala lajšati bedo brezposelnim in drugim potrebnim občanom. Da pa je ta prireditev tako dobro uspela, gre zalivala vsem, ki so sodelovali pri umetniškem in zabavnem delu prireditve, darovalcem, ki so darovali tako v pijači, kakor v jedilih znatne množine blaga in s tem pripomogli do čim boljšega finančnega uspeha. Zalivala gre tudi vsem sodekijočim pevcem in pevkam, nadalje orkestru in sploh vsem, ki so s soslopači ali »fič-firiči« še ne nosijo uniform. Vprašanje je seveda, če bi jih sploh znali nositi. Toda znak >00« na kakšnih čepicah bi se jim izvrstno prilegal. S tem bi dobili Aleksandrova cesta in šelenibungova ulica nov obraz in silno privlačno moč. Za umazance, ki žem.lje v javnih lokalih pač radi jedo, plačati jih pa redno »pozabijo«, bi bila pripravna značka v obliki zemlje ali kifelca (na ramah), za olvčeznane pu,farje pa majhna natakairska torbica, prišita na desnem rokavu. Najbolj potrebni uniforme pa bi bili gospodje kandidati, da bi jih ljudje povsod takoj spoznali in tndi primerno spoštovali. Če bi kandidati tudi nosili uniforme, bi jih bilo go tovo trikrat toliko kaikor jih je in to bi bil naš ponos! Starinarji, muzeji itd. — svetujte! Vsekakor pa bi morale biti kandidatske uniform« pisane, silno pisane! SANAT0R1UM EMONA Ljubljana Rrarutkiga «1,4 'Zdravnik: Tel. M-28 ordinira od 11—1 dr. Ft. Dergane, kirurg, šef pr marij v p. Mariborske vesti t Zaklad obešenega Stanka Pančurja 100.000 dinarjev je skril v obok« nad hlevom strici in tetami skrije in porabi zase. Dobil j* de* nar nekaj ur pred njeno smrtjo ter ga je nesel s seboj hi Skril v Malem Mengšu v oboku nad nekim hlevom. Ne ve za ime lastnika dotičnega poslopja, tudi kraja ni mogel točno opisati, izjavi pa je, da je večkrat tam prenočil in da bi sam točno označil skrito mesto, če bi ga tjakaj peljali. Po dolžnosti je vodstvo kaznilnice izpoved na smrt obsojenega sporočilo naprej. Med lem p« se je izpolnila obsodba in Pančur Je mrtev. Oblasti so pa na podlagi njegove izpovedbe uvedle preiskavo, ki zaenkrat ni prinesla nobenega uspeha. Zaklada niso našli, dasi so orožniki v Malem Mengšu poizvedo-: vali pri vseh v poštev prihajajočih posestnikih. Mor-i da ie Pančur res skril kje kak denar, potem pa j« i imel smolo, da je prišel prehitro pravici v roke dn««« Mravlja t itn M td 10 I im Koledar Hedelja, 10. marca: (1. postna nedelja). 40 ■»učencev; Makarij, škof. Ponedeljek, 11. marca: Sofronij, škof; Krištof JSgala ie 8 poslopij in ki Je kljub skrbnemu preiskovanju orožnikov doslej še neznana. Med linočnim požarom je skušal nepošten človek izkoristiti prestrašene ljudi v Ločici, ki io bili vsi okrog požara. Splazil se je v eno izmed sosednjih hiš in iskal vrednostne predmete. Svetil si je z električno svetiljko, kar pa je nekdo opazil in opozoril ljudi nanj, vendar Jim je tat srečno ušel. V ponedeljek Je zgorelo tudi gospodarsko poslopje last posestraka Stoparja iz Soteske pri Mozirju. Tam je nastal požar baje po neprevidnosti. ZVOČNE kino naprave Ostale vesti — Spomini na našega kralja Aleksandra I. Odboru prihaja od vseh strani dragocen materijal za to lepo spominsko razstavo, t.e danes so nam na razpolago originalni portreti mnogih naših odličnih umetnikov. Ganljive so ponudbe mnogih diletantov, slikarjev in kiparjev samoukov, ki so tiho, sami zase upodabljali lik svojega ljubljenega kralja-heroja, ne da bi kdaj mislili pokazati ga javnosti. V polnem razumevanju naše velike zamisli, nam stavijo to delo ž&lobnemu spominu posvečenih uir na raz-plago. Prisrčna j itd zalivala. Odboru je tudi došlo na stotine sličic, amaterskih j>os,netkov, iz kraljevih potovanj, po Črnem morju, Jadranu, po raiznlh banovinah in z zadnjega nesreč- nega potovanja v Marsej, ter krasnih fotografskih posnetkov Ni. Vel. kraljice in kralja Petra TI. in mnogo lastnoročno podpisanih slik v dragocenih okvirih. Ponovno se oibrača odbor na našo javnost za propagiranje naše raastave in za prijavo nadaljnega materijala. Prevoz in zavarovanje gre na stroške odbora. Sestanek vsako sredo ob 18 v damski sobi kavarne limone. Naslov /a pismo: Gotiki Fernanda Maja-ron. Ljubljana, Napoleonov trg 7. — Pevski tečaj za veliki koncert Pevske zveze ob priliki evharističnega kongresa bo v ponedeljek, 11. marca. Začne se ob poldevefTh v Rokodelskem domu. Konec ob 1 popoldne. Prinesite s seboj partituro »Odrešenik sveta« in »Kruh z nebes«. — Slov. kat. akad. starešinstvo v Ljubljani bo imelo dne 19. marca 1935 ob 10 dopoldne redni občni zbor v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva 5, s sledečim dnevnim redom: 1 Čitanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročila odbornikov. 3. Poročila revizorjev. 4. Volitve novega odbora in odsekov. 5. Predavanje. fi. Slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure kasneje drugi občni zbor, ki sklepa ob vsaki udeležbi. Ev. predloge članov je javiti odboru pismeno tri dni prej. — Odbor. Za nego zob edinole b projektorji Zeiss-lkon ter vsemi ojačevalnimi napravami, zvočniki itd. dobavljamo in strokovno montiramo. Moderniziramo vse že obstoječe naprave. — Dobavljamo prvovrstne ojačevalce in zvočnike ter vse rezervne dele za projektorje Zeiss-lkon ter vse kino-potrebščine, kot foto-cele, žarnice, oglje, olje za stroje, optike i. t. d. Interesentom je na razpolago referenčna li ta 18 po nas dobavljenih zvočnih nanrav v Sloveniji in izven nje, ki delujejo brezhibno v popolno zadovoljnost lastnikov. Generalno zastopstvo tvrdke tEJS^ VV CIHEAN BSiL IDentTrrice V. za Dravsko banovino RADIO" reg. zadr. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva c.7 Tel. 3190 Novi grobovi •f V DobravIjs pri Braslovčah je po dolgotrajni in hudi bolezni umrl posestnik g. Jernej Tnrnšek. Bil je dober krščanski mož in skrben družinski oče, povsod priljubljen in ugleden. Naj v mim počival Osebne vesti = Is Uršnfh sel pri Novem mestu nam sporočajo, da se je danes ob zgodnjih urah srečal * očakom Abrahamom naš spoštovani trgovec in posestnik nadaleč okoli znani g. Ivan Janko. Pozdravil ga je ln mu čestital, da je s svojo marljivostjo. nadarjenostjo in previdnostjo ustvaril lepo eksistenco, lep dom in srečno .družino. Veren, kakor je, je zidal na božji blagoslov in ga dosegel. ITdejstvoval se je tudi za javni blagor pri gasilcih, r obč. odboru in pri vaškem načelstvu; zlasti pn zadnje čase pri »Boju«, katerega podpredsednik je v skupini Toplice. Zlasti pa ima nevenljive zasluge pri zidavi iupnišča na Uršnih »elih in pri popravah na cerkvi. Trudil se je toliko časa, da je dobil lastnega duhovnika na tej gorski in oddaljeni duhovniji. Je tudi dober govornik in je često že nastopal pri zborovanjih. Mi sosedje in »Slovenec« — čegar zvesti naročnik in bralec je — mu z Abrahamom vre«! čestitamo z željo, da bi z blago gospo Anico še zdrav in vesel obhajal srebrno in zlato poroko. Bog ga živil — = Izvrševanju advokature se je odpovedal dir. Polenšek Jurij, advokat ▼ Novem mestu. Za prevzemnika pisarne je bil imenovan g. Weble Demetrij, advokat istotam. = Poročila sta se v Ljubljani gosp. H a n c Franjo, konceptni pripravnik pri dravski finančni direkciji, in gdč. Megla Angela, obs. iur. iz Ljubljane. Poročil ju je g. stolni župnik in kanonik dr. Tomaž Klinar. — V Mariboru pa sta se poročila g. Š r o k Joftko, pose6tnPki sin iz St. Ilfa v Slov. goricah, in gdč. H a u c Francka iz Cer-iaka pri St. Iljn t Slov. goricah. Obilno sreče! * Poročita se dane* na Brezjah gosp, Beve JodSko, dentist, ia gck. turna Angelc*, oot ia Ljubljana. — Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje v Belgradu je z odlokom i dne 23. februarja 1935, S. B. 5622 odredilo, da se more rešiti špecijalizacija za psihiatrijo tudi v bolnišnici za duševne bolezni v Novem Celju kot bolnišnici I. reda. Opozarjajo se na to me-dicinci in zdravniki stažisti. — Poziv sa razstavo inozemske grafike iz slovenskih zbirk. Klub nenameščenih slovenskih oblikujočih umetnikov v Ljubljani bo priredil v Ljubljani razstavo grafike tujih znanih mojstrov, ki se nahaja v posesti slovenskih zbirateljev in ljubiteljev te umetnosti. Razstava ima namen, da poka?« odnos Slovencev do grafične umetnosti in da dviga zbirateljski interes do te dosedaj pri nas premalo uvnževane najintimnejše umetnost-ne panoge. Ta razstava naj bi bila uvod v naslednje razstave domače srrafike. Za to razstavo pridejo v poštev le originali znanih inozemskih avtorjev zadnjih petdeset let. To je, signirani listi vseh grafičnih tehnik (lesorezi, bakrorezi, radiranke, litografi.ie, mo-notipije, risbe itd.). Razstavni odbor vljudno naproša lastnike grafik, da sporočijo svoje grafike na naslov: Božidar Jnkac. Pražalto-va 15, Ljubljana. Ker ima razstavni odbor že lepo število del najodličnejših inozemskih mojstrov na razpolago, prosimo lastnike, da čimpreje pošljejo svoje prijave. G. dr. !vu Rakuijič-Zelovu ppeeijalistn sa ženske holesnl v Ljubljani se prav prisrčno zahvaljujem za sijajno izvršeno težko operacijo in za vso lju-beznjivo skrb, ki mi jo je posvečal ves čas moje bolezni. Priporočam ira vsem bolnim ženskam, ki se naj s zaupanjem nanj obračajo. FRANČIŠKA SIRC Moste — Kodeljevo Slomškova štev. 15. — Praktični gospodinjski pouk na Vrhniki. Iz Vrhnike nam poročajo: Zadnjo nedeljo minulega meseca je priredilo 22 učenk 4. razreda tukajšnje višje narodne šole. ki se tiče praktičnega gospodinjstva. svojim materam veselo popoldne. Na mizah, okrašenili s pomladanskim cvetjem, so jim postregle s tem, kar so same spekle in nacvrle. Matere so radostno opazovale svoje spretne hčerke in v živahnem razgovoru so hitro potekale ure. Njih delavna učiteljica, g. Pleško Mnrija, je porabila to priliko in je vrhniškim gospodinjam pojasnila, kako odločilnega pomena za življenje je praktični gospodinjski pouk zlasti za deklico, ki nehajo pohajati v šolo. V veliko zadoščen|e je bilo učiteljici hvaležnost mater in priznanje, da se njih i male hčerke z največjim veseljem in spretnostjo lotijo kuhanja in vsakega gospodinjskega dela. odkar se udeležujejo smotrenega praktičnega pouka v gospodinjstvu, ki se vrši vsak četrtek. — Postni govnr v radiju ho danee in vse postne nedelje ob 9 dopoldne. Govori gosp. stolni karorik dr. f j eka. — Izprememha rodbinskega imena. Kraljevska banska uprava dravske banovine je dovolila Viktoriji Lan ter, rojeni na Krasu, pristojni v Ljubljano, U&resjeuibv rodbisskCKs imena v »Zmaga«. — Prepovedan tisk. Z odloko>m ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej knjigo »Die deuitsche BartolomHusnacbt«. ki je izšla v Zii-richu izpod peresa Otto Strasser-ja. — Telefonski promet. Prometno ministrstvo je dovolilo, da se otvori telefonski promet na progi Maribor-Scharnstein. Pristojbine za tri-minu.tni pogovor je 3.90 zl. frankov. — Uredništvo »Straže t viharja« sporoča vsem naročnikom in prijateljem »Straže«, da izide številka 14 »Straže v viharju«, ki bi morala iziti danes, skupno s 15. številko. Dvojna, 14. in 15. številka izide še tekom tega tedna. — Občine in iupne nrade ponovno naprošamo, da nam zaprošene podatke po vprašalnih po-Iah in kontrolne sezname nujno vpošljejo. Vsjed komasacije občin se je izdaja leksikona itak že prekomerno zakasnila. Nedostatni podatki iz nekaterih krajev pa nam delo še nadalje znatno otežkočajo. V smislu razpisa kraljevske banske uprave v Ljubljani VIII. Nr. 357-18 in priporočil Knezoškofijskib orilinarijatov prosimo nujno U8trežbe. — Za podatke nujno prosimo tudi vse ostale interesente. — Uredništvo Krajevnega leksikona Dravske banovine, Ljubljana. — Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. — V Službenem llstn kraljevske banske uprave dravske banovine od 9. t. m. je objavljena »Naredba o postopku ob stavkah ali neredu na železnicah, v brodarstvu ali pri pošti, telegrafu in telefonu v kraljevini«, dalje »Zvanje veroučiteljev v osnovnih šolah« in »Objave banske uprave o •pobiranju občinskih davščin v letu 1935-36.« — Pri slabem počutju je naravna •>Franz-Josei« grenčica prijetno učinku joče domače sredstvo, ki se z njim znatno zmanjšajo težkoče in češče zanesljivo koristijo že male količine. Dopisi ženskih zdravnikov hvalijo soglasno prav milo učinkovanje »Franz-Josel« vode, ki ie posebno izborna za nežni ustroj ženskega telesa. — Vsebina Nedelje št. 10. O krščanskem postu (Slomšekova pridiga). — Postna premišljevanja o križevem potu. — Papeževo pismo o K. A. — K. A, v Belgiji. — Katoliški državnik o veri. — Svetli vzori slavnih prednikov. — Ali je še sploh kak post? — Molitev za trpeče kristjane v Mehiki In Rusiji. — Slalno: Spoznavaj samega sebe — oznanila. po širnem kat. svetu, za deco, za šalo. roman. — Nedelja se naroča v Mariboru, Koroška c. 5 in stane mesečno samo 2 Din. — Zveza gradbenih poslovodij in risarjev kraljevine Jugoslavije v Zagrebu prosi vse gradbene poslovodje na teritoriju dravske banovine, da se. javijo Zvezi v Zagrebu. Ilica 53. zaradi evidence. Ta je potrebna z oziroin na končno ureditev zakonitega varstva nnšeea staleža. — Naši današnji nakladi je priložen prospekt znane glavne kolekture državne razredne loterije A. Rein in drug v Za.Rrobu, ki se nanaša na XXX. kolo. čigar žrebanje se vrši dne !). in 10 aprila letos. Knkor vso dosedanje objave te tvrdke. tudi ta prospekt, ki je dnnes priložen, ne obljubuje ničesar nemogočega, kamo-li, da bi utegnil kogrn dovesti v zmoto, marveč se odliknie j>o svoji izvirni in moderni reklami in vsebuje samo stvarne podntke o terminu žrebanja, ceni srečk in načinu žrebanja. Vsled teh svojih lastnosti na-pravlja prospekt te tvrdke na čitatel.ie zelo [ prikupen u tis, vsled če«ar ga vsem prav to-I plo priix>ročamo. Ker tvrdka ne dela z asrenti i in preprodajalci, se morejo srečke te firme i naročati samo potom direktne naročbe. — i Največji dobitek, ki se je doslej dosejrel z eno srečko drž. razr. loterije, je znašal en in 257. popustu 257, , od | cerhvcnih govoro¥ dr. n. Oreha dobi kdor knpi celo tbirko do 1&. III 193S Ola zbirka obsega 24 'vezkov ler stane nevezana Din 406— • popustom pa samo Din ?49'50. i ii. niičffiiaii. i juiiijuno, nopiiafičva l pol milijona dinarjev. Vse štiri četrtinke te srečke je prodala omenjena kolektura drž. razr. loterije. — Opozarjamo na današnji oglas dobro znane tvrdke Teokarovie, ki je znatno sni-žala cene vsem svojim proizvodom. — Lov občine Domžale bo dne 13, marca t. L »a dražbi ob 9 dopoldne pri okr. načelstvu v Kamniku. Izklicna cena 2000 Din. — Interesenti vabljeni. — Prevode klasičnih pisateljev po Izredno nizkih cenah (10 Din broš. izvod) dobite t knjigarni »Nove založbe« ▼ Ljubljani; posebno opozarjamo na sledeča dela: Shakespeare-2upančič; Beneški trgovec, Julij Cezar; Sophokles-Sovre: Kralj Oidip, Euripides-Sovre: Bratski »por. Vri ti pisatelji So posebno pripravni za skupno branje v ioli. Pri isti založbi je izšla tudi odlična pesniška zbirka Edvarda Kocbeka: Zemlja (broš 28 Din, vez. 36 Din), ki zasluti, da m jo preskrbi vsak ljubitelj lepe knjig«. Jod proti sklerosi — brom in fosfati ra živce — mangan sa kri — magni-sij a iolč ia jetra — litij proti sečni kisi'ni — težke kovine ?a protopiaimo in ileze — ogljikovo kislino za sree in iiie — kalij sa ledvie« — kalcij proti vnetju. katHrju — žveplo proti revmi — al-kalije proti želodčni kislini — in še mnoge druge zdrav; ne minerale proti nastajanju kamnov, krčem itd.: — vse te sestavine vsebuje zmid vseh minerainih vod cele Jugoslavije RADENSKA! Zato je tako dobra, pitna in zdrava! — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, prftti kamnom, sklerozi, sečni kislini m »1. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Cena je merodajna za kakovost. Zlasti vidimo to pri testeninah. Jajnine na primer so najdražje, zato pa je njih kakovost izredno odlična. To vedo naše gospodinje, a tudi vsi oni, ki jih uživajo. Dr, Krfaper Anion Društvena nllca 20 (Vodmat) ordinira samo popoldne od 2. ure dalje. — Narodne vezenine. — Na 5. gospodinjsko-gospodarski razstavi »Žena v obrti«, ki se bo vršila za časa velesejina v paviljonu >K«, bo poleg modne revije tudi tekma otroških, dekliških in ženskih oblek v narodnih vezeninah in čipkah. Pozivamo vse mlade deklice, žene, matere, da se te tekme udeleže in da začno že sedaj delati oblačila z narodnimi vezeninami. Upoštevali se bodo vsi vzorci naše lepe jugoslovanske domovine in le želimo, da se čim več žen in deklet udeleži tekme in takoj prične z delom. Taka oblačila jim bodo v vsakdanjem življenju le v korist, ter vzbujale bodo v njih ponos, da so zveste hčerke majke Jugoslavije, ko bodo vsemu svetu prikazale bogastvo narodnega duha. Prijave sprejema Zveza gospodinj do otvoritve velesejma. Pojasnila se dobe v društveni pisarni Breg št. 8 vsak delavnik od 4—5 pop. Novo mesto KrsI muslimana. Na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca ob 10 dopoldne bo v šmihelski cerkvi krščen 23 letni Melkič Mujega, hlapec pri g. Je-niču. Melkič je bil dosedaj musliman in je doma iz Bosne iz vasi Cozin pri Petrinji, kjer ie živi njegov oče, kateri pa nič ne ve, da se njegov sin pripravlja na krst. Melkič biva ie več let v Sloveniji in je služil pri raznih gospodarjih. 2e dalj časa je nosil v sebi misel, da bi prestopil v katoliško vero, zlasti še, ker niti v svoji veri ni bil skoro nič poučen in je čutil, kakor sam pravi, potrebo moliti Boga. O krščanskih resnicah in katoliški eerkvi ga poučuje šmihelski g. župnik Turk. Pri sv. krstu bo Melkič dobil najbrže ime Mirko. Vse gre lepo naprej in dan sv. krsta se urno bliia, le botrov ne more Melkič dobiti. NaSe dobrodufae meščane naprošamo, na i ae katari uglasi in stori dobro delo. 23482348485323535348532353532348232353535353534848482353484848534853484823 48534823234853482348484823535348482348 53235348484890485323 Vojna žaloigra pred 20 leti Smrt v mongolski stepi Šele sedaj se je pojasnilo, kaj se je pred 20 leti zgodilo z nemškim vojaškim atašejem v Pekingu Roman za mlade in stare EMIL IN DETEKTIVI Spisal E. KSstner, poslovenil M Kunčič. »Ne gobezdaj toliko! To je vendar jasno, da moram biti zraven. Ime mi je Tomažek.« »Meni pa Emil.« Podala sta si roke in sta bila drug drugemo na vso moč všeč. »Zdaj pa na delo,« je dejal Tomažek. »Ce bova samo tukaj okrog postopala, nama bo falot odnesel pete. Ali imaš še kaj denarja?« »Niti beliča.« Tomažek je tiho zatrobil, kakor da hoče s tem dati svojim mislim pobude. Pa ni prav nič pomagalo. »Kaj pa, če bi sklical še nekaj tovarišev?« je vprašal Emil. »Človek božji, ta misel je sijajna!« je Tomažek navdušeno vzkliknil. >Da, tako napravim in prav nič drugače. Dirjal bom od dvorišča do dvorišča in latrobil, pa se bo zbralo dečkov ko listja in trave.« »Stori tako!« je prigovarjal Emil. »Ampak kmalu pridi nazaj. Drugače nam falot pobegne. Potem moram seveda za njim. In če se potlej vrneš, bom le za tretjo goro.« »Jasno! Opravil bom vse hitreje ko blisk! Kar lanesi se name. Sicer pa capin tanile v kavarni gotovo jč tudi jajca v kozarcu in druge takšne reči. Ta bo Se nekaj časa ostal. Torej na svidenje, Emil! Človek božji, meni srce kar poskakuje od veselja. To bo divji lov!« S temi besedami je zdrvel proč. Emilu je bilo. kakor da mu je jekleno nakovalo padlo s srca. Ce ima človek smolo, ima pač smolo. Ce pa ima poleg smole tudi še nekaj vrlih tovarišev, kateri prostovoljno delijo z njim smolo, mu je to v veliko tolažbo. Pozorno je opazoval tatu, ki se je — najbrž z materinimi prihranki — mastil in gostil kakor za stavo. Samo nekaj je Emila skrbelo: da bi malopridnež vstal in jo pobrisal. Potem bi bilo zaman vse: Tomažek in trobilo in milijon hrabrili dečkov. Pa mu je gospod Zahjek ustregel in ostal. Seveda: če bi le količkaj slutil, kakšna zarota se kuje proti njemu, hi si naročil najmanj aeroplan in od-frčal z njim čez doline in gore. Črni oblaki nad njim so se počasi gostili ... Deset niinut pozneje je Emil spet zaslišal trobilo. Obrnil se je in videl, kako mu koraka najmanj dva ducata dečkov, s Tomažkom na čelu, po Cesarskem drevoredu naproti. »Četa. stoj!« No kaj se ti zdi?« je vprašal Tomažek in njegov obraz je žarel kakor polna luna. »Ganjen sem,« je dejal Emil in ga sunil od radosti s pestjo pod rebra. »Torej gospoda moja! Tale dečko je Emil iz Novega mesta. Vse drugo sem vam že povedal. Tanile, glejte, pa sedi klada nemarna, ki mu je pofulil denar. Onile na desni strani ograje, s črnim loncem na buči. Ce nam ta patron uide, rie zaslužimo drugega, kaker da se vpišemo v polžjo vojsko, ali pa da nam jih kdo našteje petdeset po zadnji plati. Ali je tako ali ne?« »Tomažek, brez skrbi! Ta nam ne ubežil« je samozavestno dejal deček z velikimi naočniki. ■ »To je profesor,« ga je predstavil Tomažek. Emil mu je stisnil roko. Potem mu je Tomažek po vrsti predstavil vso sodrgo. »Tako,« je dejal profesor, »zdaj pa na delo! Najprej — denar sem!« Vsak je dal, kolikor je imel. Kovanci so padali v Emliovo čepico. Celo marka je priletela med žvenkljajoči kupček. Vrgel jo je majhen, droben deček, ki se je pisal Torek. Od veselja je poskakoval zdaj po lej, zdaj po oni nogi. In nazadnje ga je doletela še ta čast, da je smel denar prešteti. »Naše premožejne znaša,« je razglasil vernim poslušalcem, »pet mark in sedemdeset pfenigov. Najbolje bo, da razdelimo denar med tri tovariše. To za primer, če bi se morali kdaj ločiti.f TOfEN ODGOVOR Mesar je odjemalki zavil meseno klobaso in jo vljudno vprašal: »Ali imate še kaj na srcu. gospa?« »Da — dve kili svinjske masti!« SENZACIJA »Ali ste ie slišali, da so lansko jesen morali v Franciji i*>-lovico pridelanega krompirja vrefi v vodo?< »Eja? To je pa strašno I Zakaj pa?< »Nu, saj veste, da morajo kuharice krompir najprej polo žiti v vodo. preden ga skuhnjoU TEJSKA ODLOČITEV Peterček milo joče. Vse gorje tega sveta mu teče iz oči. Mama ga sočutno [Mibara: »Za božjo voljo, ljubček. kaj ti pa je?« »Oh, mamica, povej, kaj naj gtoriml Ali naj vzamem za ženo Ančko ali Lenčko? Ančko imam rajši, toda Lenčka ima tako lepega morskega prešičkaU GLEDALIŠČE NA DEŽELI Uprizorili so Hamleta. Hamlet je umrl. Med preglušujočim krohotom. Ravnatelj je na koncu dejanja ves razkačen planil za oder i in zakričal nad igralcem: »Ali ate znoreli? Kje ste pa slišali, da se je Hamlet kroho | tal, ko je umiral?« Igralec je odgovoril: »Pri taki plači, kot jo imam jaz, se Človek smrti zeio v» Venizclosova hiša v Kanei. To hišo, v kateri stari Venizelos vodi upor, so bombe z vladnih letal po|x>lnoitia razdrle Tomaž More in John Fisher — svetnika V dvorani velikega konzistorija v Vatikanu je 4. marca sv. Oče bil navzoč, ko so prebrali dekret, da sta angleška mučenika Tomaž More in John Fi-sher proglašena za svetnika. Te slovesnosti se je udeležilo več kardinalov, učenci cerkvenih kolegijev in zastopnik angleške kolonije. Msgr llinsly je prebral papežu adreso udanosti in zahvale. V svojem odgovoru je sv. Oče poudaril, da sta oba angleška mučenca proglašena za svetnika v istem času, ko se ves angleški svet pripravlja, da bi najslovesneje praznoval 25 letni jubilej vladanja angleške kraljevske dvojice. Zdi se, kakor da bi bila oba angleška mučenika povabljena, da se teh slavnosti udeležita kot angleška svetnika, da bi angleški svet spomnila na njegovo staro vero ter bi ga opomnila, naj spoštuje krono, katero sta tudi sama spoštovala Baritonist pod vislicami Ni dolgo tega, ko so v Nevv Orleansu obesili dvakratnega morilca Kennetha Newa, ki je umoril nekega gledališkega ravnatelja in nekega trgovca. New je bil znan baritonist, kateri je nastopal na odrih. Dne 16. decembra 1934 je bil obsojen na smrt. Ko je slišal svojo smrtno obsodbo, se ni prav nič pretresel, ampak je na tihem pel svoje pesmi. Na smrt je potem čakal v svoji ječi še dolge tedne. Pa niti enkrat se ni zgodilo, da bi bil pokazal kako žalost ali potrtost, ampak je veselo prepeval. Svoje dobre volje ni izgubil niti takrat, ko so mu naznanili, da bo prihodnji dan obešen. Njegov odgovor na strašno naznanilo je bil ta, da je pred sodniki zapel svojo najljubšo pesem in začel pred njimi plesati, kakor da bi bil na odru. Ko so ga vprašali, kaj je njegova zadnja želja, je rekel, da bi pred svojo smrtjo še enkrat rad pel pri službi božji v kazniL nični cerkvi, kar so mu tudi dovolili. Gredoč pod vislice je pel svojo najljubšo pesem o ljubezni v pomladnih sanjah. Pod vislicami se je poslovil od gledalcev s temi-le besedami: »Vedno sem polnil gledališča, zato se silno veselim, da smem še ob svojem koncu prepevati tako imenitnemu občinstvu! Svoje stare prijatelje vidim še enkrat zbrane okoli sebe. Poleg njih pa še mnogo novih, kateri doslej mojih pesmi še niso poznali.« Po teh besedah je stopil k vešalom. Pevaje se je poslovil od navzočnih in je brundal svojo pesem še takrat, ko mu je že rabelj ovil vrv okolu vratu. Bol) hladnokrvno menda ni pod rabljevo roke umiral še noben morilec. Tretjič: Dokazano je, da je starost Eskimov za četrtino manjša kakor pa v Evropi. Zagovorniki mesa dokazujejo, da je Američan Vilhjamur Stefansson na Islandiji eno leto jedel le meso in mast in da zdravniki pri njem niso ugotovili nobenega večjega pritiska krvi. Ugotoviti pa je treba, da je Stefansson bil mesne hrane vajen, vsled česar se škodljivost samo mesne hrane pokaže šele čez več let, ne pa že čez eno leto. Nasprotniki mesa trde: Poskusite eno leto pitati le z mesom človeka, ki je doslej užival le rastlinsko hrano, pa boste videli, kaj bo ž njim! — Torej, vsakega nekaj, samo če je! Eskimi in meso Amerika ae oborožuje v zraku! Amerika je sestavila novo zasledovalno letalsko eskadro: Vsako letalo ima dve strojni puški, brezžično postajo in pripravo za metanje bomb Nekateri znanstveniki dokazujejo, da bi človek lahko jedel le meso, češ, da Eskimi na ledenem severu jedo le meso in mast. Tem znanstvenikom odgovarjajo drugi tako-le: Prvič ni res, da bi Eskimi živeli le od mesa in masti, ampak zelo radi uživajo tudi rastlinsko hrano, kadar jo imajo. To je poleti. Zato so poleti mnogo bolj zdravi in odporni kakor pozimi, ko jedo res le meso. Drugič: Eskimi so močno občutljivi za nalezljive bolezni. Le sreča, da je podnebje tam gori na severu tako zdravo in skoraj brez bacilov. Kadar pa zaide med nje kak kitolovski pomorščak, ki ima slučajno navaden nahod, tedaj gorje vsej eskimski naselbini. Vnekdanjein ruskem muzeju v Harbinu je shra. njen starinski mongolski meč, o katerem je ondotno rusko časopisje pred kratkim poročalo, da je bil z njim obglavljen nekdanji neinški vojaški ataše v Pekingu, stotnik kabe pl. Pappenheim, kateri je služboval tam v začetku vojske, nato pa brez sledu izginil. Na podlagi tega poročila je sedanji zastop>-nik Nemčije v Harbinu začel preiskovati, kaj se je pred 20 leti zgodilo s Pappenheimom, in dognal je to-le: Leta 1915. je nemški vojaški ataše v Pekingu Rabe von Pappenheim sklenil organizirati četo prostovoljcev, ki bi šla skozi Mongolijo in puščavo Gobi do ruske sibirske železnice ter tam razstrelila tunel, važen most čez reko Noni in več drugih ž lezniških naprav, in a ta uacin je stotnik Papp>enheim hotel koristiti svoji nemški domovini, da bi Rusiji onemogočil dovoz orožja in streliva od vzhoda. Stvar je bila sicer zasnovana čisto skrivaj, vendar je za načrt zvedela ruska špijonaža. Nekega dne je Rabe Pappenheim odrinil v druž. bi dveh Nemcev in peterih nemških Avstrijcev iz Pekinga. Z njimi je šla karavana 50 kamel, ki so nosile razstrelivo, srebra za 200.000 dolarjev, orožje, darila in druge stvari, s katerimi si je Papp>enlieiin hotel kupiti naklonjenost Mongolov. Načrt, dasi od sile predrzen, je bil vendarle resen: Pappenheim je hotel za svoje namene pridobiti poglavarje nomadskih rodov, zanašajoč se na njihovo sovraštvo do Rusov. Zanesljive Mongole je hotel izuriti, kako se razstreljujejo železnice ter nato začeti »malo vojsko« p*roti sibirski železnici. S te ekspedicije pa se nihče več ni vrnil. Papv penheim je s svojimi sedmerimi tovariši pred 20 leti brez sledu izginil v mongolski stepi. Sedaj, točno čez 20 let, se je šele razvedelo, kakšen je bil njegov konec. Ko je karavana odšla iz Pekinga, je srečno prišla do šotorišča mongolskega kneza Babusdaba, kateri je Nemca gostoljubno sprejel. Pappenheim je Mongolu brez oklevanja razložil svoj načrt in knez je bil tudi takoj zadovoljen. Pappenheimu je dal s seboj celo 50 mož za stražo. Z njimi je Pappenheim odpotoval proti severu; ni pa vedel, da je mongolski knez Babusdaba v ruski službi. Mongol jc takoj sporočil ruskemu poslaništvu v Pekingu, da je prišla k njemu nemška ekspedicija s takimi in takimi načrti. Rusko jx>slaništvo je takoj sporočilo knezu, naj eksp>edicijo napade in vse člane pobije, strelivo, srebro in orožje naj kar sam obdrži za plačilo; Rusom naj odda le vse, kar je pisanega. Na podlagi tega naročila je Babugab dal sporočiti svojim vojakom, ki so odšli s Pappenheimom, kaj naj store. Usodnega dne je ekspedicija marširala, nič hudega shiteč. Spredaj so šli Nemci in Avstrijci, za njimi dolga vr.ita kamel, zadnji p>a je korakal sam PapjJenheim. Mongolska straža pa je jezdila ob obeh straneh. Opoldne so p>očivali. Osmero Evropejcev je ravno postavilo malo šotorišče, ko so opazili, da so jih mongolski spremljevalci, kateri so po-skakali s konj, v polkrogu obkolili. Preden so se Evrop>ci zavedeli, kaj se godi, so že začele pokati puške. Vseh sedem spremljevalcev je bilo takoj mrtvih, Pappenheim je bil ranjen, a je vendar streljal ter ranil dva Mongola. Naposled je tudi on obležal mrtev. Mongoli so mrtva trupla najpirej izropali ter jih nato sežgali na dveh grmadah. Nekaj dni kasneje pa so Mongoli pripeljali ruski straži cel tovor streliva ter nekaj knjig in zapiskov. Tako je izginila za Papp>enheimom vsaka sled. Čez 20 let je ruski časnikar v Harbinu javnost spomnil na usodo nemškega vojaškega atašeja — v | zvezi s starim mečem. O usodi te Pappenheirrove I eksp>edicije je Rus izvedel od ruskega emigranta Po. likarpova, ki je tedaj bil tajnik ruskega jx>slaništva v Pekingu ter tudi sodeloval v tej zadevi. Ta Poli-karpov je ruskega časnikarja seznanil tudi z nekim avstrijskim inženjerjem, kateri je leta 1915. bil v ruski službi. Ta dva sta oddaleč sodelovala v tej aferi. Pojasnila sta lahko, da Pappenheim ni bil obglavljen s tistim mečem, marveč, da je pwdel v boju Da je Pappenheim mrtev, to so Nemci vedeli. Pekinško poslaništvo mu je že postavilo spomenik Danes pw se natančno ve, kako je umrl v daljnih stepah notranje Azije. Uporno grško brodovie ;e odpiulo proti Kreti. - Nekaj teh ladi; so viauna letala ze moum poškodovala z bombami 25 let po nedolžnem v ječi Strah, da sodišča na podlagi nezadostnih dokazov lahko koga tudi po nedolžnem obsodijo na smrt, je skoraj opravičen, kakor dokazuje naslednja zgodba: Leta 1909. se je iz Sedmograškega izselil v Ameriko mlad kmetski sin Jožef Vendling. Naselil se je v državi Kentucky, kjer je po posredovanju nekega duhovnika dobil službo cerkovnika. Nekega dne pa so pred cerkvijo, v kateri je Vendling mež-naril, našli truplo umorjene 8 letne deklice. Vse okoliščine so kazale, da je deklico umori! Vendling, kateri pa je trdovratno tajil vsako krivdo. A vse njegovo zatrjevanje je bilo zaman, ker sodišče je verjelo na prvi pogled jasnim okoliščinam. Obsodili so ga na smrt in umreti bi bil moral na elek- tričnem stolu. V zadnjem hipu p« je bil pomiloščen na dosmrtno ječo. Doma na Sedmograškem so zvedeli, da je Vendling obsojen na smrt, niso pa zvedeli, da je bil pomiloščen. Njegovi starši so bili prepričani, da je bil njihov sin usinrčen kot hudodelec. To je očeta tako potrlo, da je kmalu umrl — same žalosti. Od tedaj je minilo 25 let. Pred nekaj tedni pa je v Ameriki umrl nekdo, ki je na smrtni postelji izjavil, da je on umoril tisto deklico pred 25 leti. Sedaj so Vendlinga spustili z ječe, v kateri je po nedolžnem prebil 25 let. Nekdanji cerkovnik je pač dobil precejšnjo odškodnino v denarju za svoje mu-čeništvo, a mož je vendar le strt. Kakor poročajo ogrski listi, se je Vendling pred kratkim vrnil v domovino, kjer njegova sivolasa mati še živi. Uboga žena je pač objela svojega sina, ni se pa mogla ž njim pogovarjati, ker je revež v 25 letih pozabil svoj materni jezik. Kot jetnik je namreč živel in govoril s pazniki samo angleško, in ni nikdar slišal besedice materinega jezika, vsled česar ni čudno, da ga je px>zabil. Stran 8L HLOVENUC«, dn* M. marca 13». MLADI SLOVENEC Lojze Bel tram: Punčka in luna Punčka ako®i okno v sinje zre nebo, lunica se bleda pogovarja z njo: >Ej, ti drobna punčka, zvezdice preštej; koliko jih sije, mi lepo povej!« »Ena, dve, tri, štiri.. .« punčka jih našteje. >No, le dalje, daljel< se ji luna smeje. >Oh, jaz sem prema jima, dalje še ne znam.« Luna jo pokara: »Sram te bodi, sram!« Luke c Ktjukec in njegove prigode > | 1 y A Nekod sem se vozil s čolnom po širokem morju. Najmanjšega vetra ni bilo. Jadra so visela na jamboru kakor mrtva Pa sem hitro vzel trobento v roko, pihnil vanjo, da so se jadra napela kakor v vetru ... Skrivnostne steklenice Ko je mama začela prazniti veliko torbo, s katero je hodil« na trg, je Pavelček nemirno štorklja! po kuhinji sem in tja. Nestrpno so švigale njegove drobne oči po zavitkih in škrnicljih, katere je mama lepo razložila po mizi v visok kup. Blagodejen vonj se je razširil po sobi. Pavelček se je postavil n* prste, pomolil nos v torbo in vohal na vso moč. »Aha, si že zavohal...« se je zasmejala mama. Privlekla je iz torbe siv šfcrnicelj in ga stisnila Pavelčku » roke »To je zate,« je dejala in ga potisnila od mize. Pavelček pa se ni dal tako hitro odgnati. Zaradi teh zanikrnih sladkorčkov, ki so bili v škrnic-lju in od katerih njegov nos ni imel ničesar, p« še zlasti ne. Rinil je z nosom še kar nadalje k torbi. Tedaj je mama privlekla na dan še tri srednje-velike steklenice, s pisanimi okraski na trebuhu in na glavi, m jih postavila na mizo. Pavelček bi od srca rad poduhal tudi te m dognal, kaj je v njih. še potem, ko mu je mama povedala, da je v njih parfum, ni bil zadovoljen. Torba je bila prazna. Mama je spravila na. kupljene zavitke in škrniclje v kuhinjsko omaro. Steklenice pa je odnesla v spalnico. Tam so stale zdaj in se s svojimi pisanimi okraski skrivnostno muzale radovednemu dečku, ki se je stnukal okoli njih kakor mačka okoli vrele kaše. škoda, da so bile steklenice zamašene. Pavelček bi tako rad zlil nekaj kapljic dišeče tekočine nase. »Aha,<> se je spomnil, »jutri jih bo mama gotovo odprla in se poškropila z dišečo vodo, ker pojde teti voščit za rojstni dan.« Tako se je tolažil in znova pobožal z nosom vse tri steklenice. Mama pa se drugo jutro tli poškropila z dišečo vodo. Steklenice so še vedno ležale zamašene na mizici pred ogledalom. Ta dan in potem še mnogo, mnogo dni. Mama je menda sploh pozabila nanje. Nekega ude pa je Pavelček le dočakal, kar si je že tolikanj želel. Igral se je pred hišnimi vrati. Pa ga je nenadoma [»klicala mama v kuhinjo. Tam je že stal očka v praznični obleki in se bril. Tudi mama se je pripravljala, da bi si nateknila novo obleko. »V cirkus pojdemo,« je povedala matria presenečenemu Pavelčku. »Hitro se preobleči!« »V cirkus?« sc je na vso inoč vzradostil Pavelček in plosknil z rokami. Ko je še nekajkrat veselo poskočil od tal, je hitro smuknil v nedeljsko obleko. |»tem pa se je šel občudovat v sobo pred ogledalo. V mislih je bil i ves pri dresiranih konjih in psih, rjovečih levih in tigrih in klovnih, ki so imeli tako čudno namazane obraze in so šale stresali kar iz rokava. In tako sem samega sebe spihnil na kopno! Kdo je bistroumnejši? V nekem cirkusu sta se prepirala ravnatelj in klovn, kdo izmed njiju je bistroumnejši. »Pa se poskusiva!« je predlagal ravnatelj, »Vprašaj me karkoli, potem te bom vprašal še jaz. Kdor izmed naju bo bolje odgovoril na vprašanje, ta je bistroumnejši.« »Dobro.« je pokimal klovn. Z>a£nite najprej vi!« Ravnatelj je začel: »V sobi imam žival, katera ima štiri noge. nos, dvoje oči in gobček. Kadar slopi v sobo kakšen tujec, začne žival glasno mijavkati. Dokaži torej, da si bistroumen in povej, katera je ta žival!« Klovn je poskočil od zadovoljstva in vzkliknil: »Že vem! Že vem!« »Nak, ne veš!« ga je zavrnil ravnatelj. »Kako da ne?« je dejal klovn. »To vendar ni prav nič težko uganiti. Ta žival je — mačka!« »Kaj še!« je ravnatelj zamahni! z roko. »Zdaj pa že vidim, da nič ne veš.« »Kaj?« se je začudil klovn. »Da ta žival ni mačka? Kaj pa je potem?« »Maček!« se je zarežal ravnatelj. Vsi so se zasmejali. Klovn je malo pomislil, potem pa dejal: »Pa sem vendarle btslroumnejši od vas. Na moje vprašanje pa sploh ne boste znali odgovoriti.« ►No, bomo videli,« je samozavestno dejal ravnatelj. »Kar vprašaj!« Klovn je začel: »V sobi imam predmet iz črnega litega železa, ki je visok in okrogel. Pozimi, ko je v sobi mrzlo, vtaknem vanj drva in premog — m soba postane topla. No. uganite, kaj je tot« »2e vem! Že vem!« je vzklikni! ravnatelj. »Nak, ne veste!« ga je zavrnil klovn. »Kako da ne? To ie — peč.« »Kaj še! Zdaj pa že vidim, da nič ne veste.« je zmagoslavno dejal klovn. »Ksj pa naj bi bik) drugega?« k je začudil ravnatelj. »Ilehc — pečjakl« se je »režal klav s. Že se je hotel obrniti in steči nazaj v kuhinjo. Pa je kakor prikovan obstal in upr! oči v one tri steklenice na mizici. Jojrnene. kako je danes dišalo po sobi! Opazil je. da je bila ena steklenica načeta. Saino tri četrtine dišeče tekočine je bilo še v njej. Previdno jo je dvignil, vzel iz nje zamašek in vtaknil v njeno odprtino nos. Ojojmene, kako je to dišalo! Kmalu bi bil moral kihniti. Hm, hm — ga je obšla skušnjava —, kaj, če bi si prav hitro, preden stopi mama v sobo. zlil nekaj kapljic na glavo . .. Položil je steklenico nazaj na mizico, se po prstih splazil k vratom in prisluhnil. Ko se je čutil varnega, je stopil nazaj k mizici, dvignil steklenico, jo krepko stresel v rokah, da se je tekočina v njej gosto zapenila. Potem pa se je začel škropili z njo po svetlih laseh. Veselo je steklo nekaj potočkov tekočine po obrazu navzdol. Ilu, kako ga je zažgeč-kalo v očeh! Zajezil je kaplje z rokami in si otrl z njimi ves obraz. Roke. glava in tudi nedeljska obleka — vse je bilo žc mokro. Nenadoma je Pavelček prebledcl. Le kaj naj lo pomeni? Povohal je roke. Saj sploh nič ne dišijo! In kaj je spet to? Zakričal je in prestrašeno strmel v roke. Bilo so čisto rdeče. In tudi po obleki so polzele debele kaplje in puščale za seboj velike rdeče madeže Tresoč se po vsem telesu, se je pogledal v zrcalo. JečaJ je predse, medtem pa so mu kaplje čedalje gosteje tekle po bradi. A to niso bile več kaplje rdečega parfuma, marveč svetle, vroče solze, ki so mu vrele iz oči. Kakor kakšen Indijanec je bil zdaj: bil je ves rdeč v obraz in tudi svetli lasje so se spremenili v živordečo barvo... Tuleč je stal pred olgedalom. Takole je kar na lepem postal rde-čelasec! V svojem obupu je stekel v kopalnico, zaklenil vrata za seboj in si začel umivati obraz. Milnica je postala kmalu rdeča. »Hvala Bogu,« je zabrundal, »saj bo šlo proč.« Krepko si je drgnil roke. Rdeče milnice je bilo čedalje več .Ko je Pavelček položil roke pod vodovodno pipo, je moral ugotoviti, da so roke ostale — rdeče kot prej. Spet so ga oblile debele solze. Divje si je začel drgniti roke še s krtačko. Zaman! Nazadnje je nagnil še glavo pod pipo in jo namilil. »Pavelček! Pavelček! Kje pa tičiš?« je zdajci zaklicala mama. Deček ni dal nobenega odgovora. Vsa njegova glava je bila zdaj polna rdeče milnice, ki mu je štrkljala navzdol po vratu in obleki. »Kje si vendar? Pavelček! Odpri!« Mama je udarjala s pestmi po vratih. Pavelček si je hitro zmil milnico z glave in skril obraz v belo brisačo. Obotavljajoč se je odprl materi vrata. Ko ga je mama zagledala, je prestrašeno zakrilila z rokami, zakričala in mu planila naproti. »Pavelček! Moj Pavelček! Za božjo voljo, kaj se je zgodilo?' Za njo je stopil v kopalnico še očka. Tudi on sc je prestrašil do smrti in zgrabil dečka za glavo i 11 roke: »Kaj ti je, revček? Joimene, ves krvav je!« Pavelček je požiral grenke solze in rdečo barvo, ki mu jc tekla na ustnice, in izjecljal: »Vzel sem ... Vzel sem ...« Znova je krčevito ihtenje prekinilo njegove besede. Potem pa je zajokal na glas in spet zakril obraz z brisačo. Tedaj se je mami nekaj posvetilo v glavi. Začela se je smejati: »O, ti bedaček! Zdaj vem vse. Odprl je steklenico, v kateri sem imela rdečo barvo za obleko... Mislil je. da je parfum.« Na te besede se je kakor za slavo začel smejati še oče. Mama je z brisačo obrisala Pavelčku obraz in mu dejala: »Vidiš, takole je, ljubček moj, če je kdo preveč radoveden in ničemuren! Kesanje je prepozno. Nekaj dni boš pač moral ostati takle, potem bo pa rdeča barva sama od sebe izginila.« Očka pa je pristavil: »Zaslužiš, da ti z leskovo šibo ošvrkam zadnjo plat. Pa si že sam kaznovan dovolj. Kljub vsemu pojdimo zdaj v cirkusi« In so šli. Drugo jutro pa je nastal v razredu, katerega je Pavelček obiskoval, velikanski trušč in hrušč, ko so učenci zagledali Pavelčkovo čudno spremenjeno glavo. »Rdečelasec! Rdečelasec!« so začeli kričati na vse grlo in se smejati. Kakor kupček nesreče jc sedel Pavelček v svoji klopi. Niti glave si ni upal dvigniti, kamoli da bi črhnil besedico ... Poslej je imel pred steklenicami katere je prinesla mama s trga domov, velik strah. Izognil se jim je že od daleč. V šoli šolski nadzornik stopi v razred. Na vrsti je bil pravkar Tonček. Učitelj ga je v trenutku, ko nadzornika še ni bilo v razredu, nekaj vprašal in Tonček zdaj odgovarja: »jaz je ...« »Dečko,« ga je prekinil nadzornik, »ne reče se ,jaz je', ampak .jaz sem'. Ali si razumel? Torej povej zdaj!« Tonček ponovi: »Jaz je ...« »Saj sem ti pravkar dejal, da se reče ,jaz sem'.« »Jaz je ...« boječe jxmovi Tonček. Nadzornik jezno zagrmi nad njim: »Ce mi še enkrat rečeš .jaz je', boš kaznovan!« Tonček zajeclja: »Jaz sem osebni zaimek« Trda glava Učitelj vpraša dečka, ki je prvič prišel v šolo: »No, kako se p« ti pišeš?« »Kovač,« je odgovoril učenec. »In kako ti je ime?« •Tega pa ne v«tn « »No, kako te pokliče oče?« »Kar zažvižga, pa pridem.« »Tako, tako — kaj pa mama? Kako te pokliče ona?« Mo* »Pomisli vendar, kako te poklice, kadar je kosilo na mizi!« mu prigovarja učitelj. »Me nikoli ne pokliče, ker sem zmerom pivi pri mizi.« »No, kaj pa, če bi jaz hotel kaj vedeti od tebe, kako naj bi tc poklical?« »Najliolje — sploh nič!« se je odrezal trdo-vratnež. Kririm hražem - nič ne laiem GOSPOSVKTSKO POLJE V RADIU Du je GosposvcUko polje zibelka slovenskega naroda, sle se, prijatelji mladi, gotovo ie učili v ioli. Čc se jc niste, se pa te boste. 0 tem Gospo, svetskem polju vam je lani predavala r radiu neka učena gospa ali gospodična, ki pozna slovensko narodno zgodovino menda bolje ko berač svojo malho. Da učena gospa ali gospodična zgodovino svojega naroda, lo je naroda slovenskega, jako, prejako dobro pozna in jo spoituje in ceni, kakor mora vsak človek spoilovati in ceniti zgodovino narodn. katerega jezik piie in govori, dokazujejo besede, ki jih je v svojem prelepem predavanju izrekla. Takole je rekla in dejala učena »n resnicoljubna gospa ali gospodična: »... na tistem Gntpo-švetskem polju, kjer *o nekoč ustoličevali jugoslovanske kneze.. * Kaj pravile, prijatelji mladi, ali to drbif Oni, ki bo lo stvar najlepie razloiil »n poia**tl, dobi - dar lepo knjigo. K. *. STRICKOV KOTIČEK u ■•■■•sa|lltS«lll*S*tS**l*l**'>all'(,""l"ta**'***Ma' 663. Dragi Kotičkov striček! — Prihodnjič Ti napišem obširno pismo, kako sem preživel počitnice in potoval po Ljubljani, kjer sem zaman iskal Kotičkovega strička, čeprav sem bil dvakrat v uredništvu. Zakaj se nnm vendar skrivaš'? Saj vem, da moraš biti zelo ljubezniv, ko toliko pišeš za nas, male poredueže. Prosim Te lepo, objavi to pismo v svojem kotičku! Prav iskreno Te pozdravlja Rado Trim-puž, učenec II. razr. ki. gimn. v Mariboru. Dragi Rado! — Sem Tvoje pismo po dolgih mesecih komaj, komaj iztrgal iz rok ljuteuiu košu, v katerem spi spanje pravičnega že na tisoče is tisoče drugih pisem. Zakaj se vam skrivam, me izprašujejo užaljene črke Tvojega peresa in me tako očitajoče in žalostno gledajo, da me kar srce boli. Pa res — zakaj se skrivam? Sem se že nekajkrat potipal za uhlje in zarentačil nad samim seboj: »Hej, hej, striček, z besedo na dan!« Pa sem ostal trmoglav, in kljubovalno molčal. Čakaj, čakaj, sem si mislil, ti bom že dal! In sem zgrabil korobač, B katerim krotim krvoločni svoj koš, kadar se le preveč raz-šopiri in zahteva od mene zvrhan koš mastnih pisem za zajtrk, zgrabil sem torej ta korobač, ga zavihtel nad samim seboj in zarohnel z gromkim glasom kakor z basom: »Pri priči mi pojasni to reči« — »Ajsa, ajsa!< sem prestrašeno zakričal in bežal pred samim seboj iz kota v kot. Pa se nisem dal preprositi. Tako neusmiljeno sem vihtel korobač nad seboj, da sem se nazadnje udal — in se zdajle takole opravičujem samemu sebi: »Zakaj se skrivam, me vprašaš, preljubi moj slriček? Saj mi ne bo nihče verjel, če povem po pravici in resnici. Zato se skrivam, ker se skrivalnice že od mladih let tako iskreno rad Igram, da brez te prelepe igrice ne bi mogel živeti...« Takole sem si odgovoril, vidiš. Malo čuden je ta odgovor in tudi malo smešen, resničen je pa le! Ce se dandanes toliko ljudi skriva po mili domovini — ta za bleščečim svojim imenom, drugi za frakom in cilindrom, tretji kakor pujsek za koritom, četrti za hlinjeno besedo, peti za lažjo, šesti za pustno masko, sedmi za mikrofonom, kjer brblja in besediči, kakor da je od nog do glave zlat. v resnici pa ima prazno betico in debelo kožo. itd. itd. — zakaj se ne bi potemtakem skrival tudi jaz za svojo sivo brado, kjer se tako dobro počutim? Ce se igrajo skrivalnice vsi drugi, jaz pač ne morem biti izjema! Vsi smo prav za prav otroci — s kraljem Prisniodavzem v pravljični deželi Narobesvet vred, ki na prestolu sedi in vlada in misli, da je to od sile važno opravilo, v resnici je pa — ludi to samo igračkanje... Boš morda dejal: »Zdajle pa vem prav toliko kot prej, zakaj se nam skrivaš, Kotičkov striček!« Upoštevati moraš predvsem, da pišem tale odgovor na pustni torek in da je človeku včasih na kakšno vprašanje tako težko dati jasen in točen odgovor, da raje odgovarja na dolgo in široko — po ovinkih. Po ovinkih sem Ti odgovoril tudi jaz. Zdaj pa ugani pravi vzrok mojega «skrivanja»! Sicer pa: kadar prideš spet v Ljubljano, se spet oglasi, pa se ti ne bom več skril. Toliko ti pa povem: če boš razočaran nad mojo brado, ne bom kriv jaz. ampak Ti sam. Se Ti bo brada nemara zdela premalo siva in premalo dolga, potlej boš pa zabavljal čez mene in dejal: »No, takale brada pa res ni nič posebnega 1 Takole 'brado ima tako rekoč vsak človek ...« Daleč sem zašel. Tako daleč, da skoraj ne znam poti nazaj. Da, da, takile smo stari ljudje! Govorimo in govorimo, in nazadnje sami ne vemo, kdaj smo na koncu poti. Prav lepo mi bodi [»zdravljen in kaj kmalu se spet oglasi 1 — Kotičkov striček. MLADA GREDA Berač Vrh v večnosti Po vsej vasi znani berač Urh je umri. Zelo so žalovali za njim otroci, ker jim je znal prijx>vedo-vati zelo lepe pravljice. Prišel je pred nebeška vrata. Ko je pozvonil, se je skozi kukalnik prikazala čestitljiva glava svetega Petra. Ključi so zarožljati in debela vrata so se odprla. Na prag je stopil sv. Peter in vprašal Urha, odkod je in kaj bi rad. Ko mu je Urh povedal, da bi rad šel v nebesa, je sv. Peter zmajal z glavo in dejal: »Moj ljubi Urh, za tebe pa v nebesih ni prostora. Idi dalje v vice in se tam spokori za svoje grehe! Ce se boš spokoril, se te mogoče ljubi Bog usmili in ti dovoli v nebesa.« Žalosten je Urh odkrevsal proti vicam. Bil pa je tako neroden, da je z mostu, jx> katerem je hodil, telebnil v globočino. Nazadnje se je ustavil pred vhodom v pekel. Med vrati pelda je stal sam glavar pekla. Urh ga je pozdravil in vprašal, če imajo v peklu zanj kakšno delo. Lucifer, ta je bil namreč glavar pekla, ga je poklical k sebi. Bil je sprejet v družbo peklenščkov. Star peklenšček ga je odvedel v garderobo, kjer je dobil uniformo peklenščkov. Uniformiran je moral takoj na delo. Njegova služba je bila ta, da je moral kuriti pod kotli, v katerih so se cvrle nesrečne duše. Godilo se mu je slabše kakor na zemlji. Umljivo, da jc hrepenel po svojem starem poslu — beračenju. Zato mu je Lucifer na njegovo prošnjo odkazal prostor pri vhodu, kjer ie pobiral od duš vstopnino. S tem denarjem je društvo peklenščkov kupovalo kurivo, s katerim so kurili pod kotlom. Odtod je gledal na zemljo. Videl ie, da še beračev vedno primanjkuje, ker nosi vsak po dve do tri torbe, takrat jih bo dovolj, si je mislil, ko bo imel vsak jx> eno malho. Zahrepenel je spet po zemlji in beračenju. Zbežal je iz pekla in skočil na zemljo. Na zemlji se je znova oprijel beračenja. Živel je zadovoljno in v veselje vaške otročadi. Toda Bog ni pozabil nanj. Nekega dne je poslal po njega tetko smrt. Vse ni nič pomagalo, čeprav je smrt prosil, naj mu prizanese. Moral je iti v vice, kjer se je dolgo vrsto let pokoril za svoje grehe Slednjič se ga je Bog usmilil in mu dovolil vstop v nebesa. Tam sedi na desnici Izakovi, uživajoč vse nebeško veselje. Kadar bosle vi prišli v nebesa, se spomnite Izakove des. niče in mi sporočite, ali je Urh še tam. Kračun Zvonko, dijak, Maribor. ZA BISTRE GLAVE Rešitev izpolnjevalhe Na mestih, kjer ležijo črtice, bi morale stati te-le besede (rime): Zamodrovals — jote, joče — kisli — saspalii — »budila. Rešitev smo prejeli 116. pravilnih pa je bilo vmes le 34. Za nagrado je bila izžrebana M a j d it Maček, učenka 1. razr. real. gimn. v Dol. Logatcu 12. Dobi knjigo >Bibi, življenje deklice«. Ce pa to knjigo že ima. naj nam sporoči z dopisnico, da ji pošljemo drug« ŽENA IN DOM Duh skupnosti V današnjlib časih, polnih skrbi in težav ter splošnega nezadovoljstva, ko zadošča iskric^, da zapadi požar, je nujno potrebno, da si je vsak s vest svoje odgovornosti za skupnost. Ta odgovornost pa se ne prične šele izven doma, ampak že v najožjem družinskem krogu in je seveda, kakor vse v druži, ni, tudi ta na materinih ramah. Ko danes že itak vridimo povsod toliko razdorov ne samo zunaj, ampak že celo v družinskih krogih, moramo na vsak način gledati, da te razdore in razdvojenosti na katerikoli način izgladimo, strnemo in jih odpravimo. Ce trdiioiio, da zadostuje že iskrica, da zaneti požar, potem moramo paziti prav na to iskrico, to je na malenkosti. Ne bilo bi prav, ako bi te malenkosti podcenjevali, ko pa vemo, da so te malenkosti le prevečkrat vzrok velikih in težkih posledic. Zapoved bratovske ljubezni mora stati v današnjih časih v središču vse vzgoje. Ljubezen, ki nikoli ne žali in ne povzroča bolečin, kri ima odprte oči za potrebo bližnjega, ki hitro vidi, kdaj manjka bližnjemu kruha, kdaj obleke. Ljubezen, ki ne misli, da je treba miloščino deliti iz preobilice svoje posesti, ampak da ve, da je tista dobrodelnost največ vredna, ki je zvezana z osebnimi žrtvami. Vzgoja za duha skupnosti in za službo skupnosti zahteva od vzgojitelja najprej, da ima sam pravilni socialnti čut, da za vsak dan sproti ve, kaj mu je storiti ali opustiti v smislu skupnosti. I">obro mora vedeti, da ne sme med otroki postavljati družabnih meja, nego da v vsakem primeru posreduje, spravlja, razkriva vse ono, kar more koristiti za zmanjšanje splošne bede, ki ne sočuvstvuje samo z bedo bližnjega, ampak je tudi pripravljen to bedo nositi z onim, ki jo mora nositi v preveliki meri. Dogaja se, da pride v šolo mati in zahteva od učitelja, naj njenega otroka uvrsti med njemu enake in kako se učitelj ali učiteljica zameri, če poudari in pouči mater, da so v šoli vsi otrooi enaki in naj bo tako tndi v življenju. Prav šola mora gojiti tudi duha skupnosti in resničnega bratstva. Toliko se J^DJVTEJVJ^OjJTJ Posebnosti pomladanskih kostumov Dijakinje - tovarniške delavke Da bi nacionalnosocialistiično skupnost med dijakinjami kolikor mogoče poudarili, so v Nemčiji v uradu za žensko delo povzročili, da so na primer v K6nigsbergu poslali 21 miadih delavk, ki so nujno potrebovale oddiha, na dopust, na njihovo mesto pa so postavili 21 študentk, ki bodo za dobo štirih tednov opravljale njihovo delo v tovarni. Študentke so porabile svoje semestralne počitnice za to, da se vpoznajo z delom v tovarni in tudli z vsemi okoliščinami, v katerih delavka živi. Delodajalci so pa za svoje delavke dali na razpolago tudi potrebne denarne dodatke, da bodo lahko čas svojih počitnic porabile za oddih in počitek, dočim bodo študentke v tem času pridobile marsikaj za svoj študij. Na ta način hočejo napraviti most med inteligenčnim naraščajem in delavstvom, kar naj utrdi medsebojne nacionalne stoke. Dietična kuhinja V zdravljenju ima prehrana bolnika prav važno vlogo. Vendar je za gos|xxiinjo večkrat velika težava ta prehrana. To pa zaradi tega, ker gospodinja pač premalo razume o zdravljenju, zdravnik p« o kuhi. Za navadne in bolj vsakdanje bolezni ima vsaka gospodinja nekatere recepte, kjer pa je treba bolnika tedne in mesece negovati, tam pa kmalu premine ta kuharska umetnost. Za take dolgotrajne bolezni pa se mora gospodinja pripraviti ali v posebnem tečaju, ali pa s tem, da si nabavi razne kuharske knjige, ki obravnavajo prehrano v tej ali oni bolezni. Nekatere knjige imajo jako priročna navodila. Na primer: Pri bolezni jeter ali žolčnega mehurja: Špinač-ni rsiding z mesnim vložkom. 25dkg špinače kuhaš danes govori In ptfše o nevarnostih komunizma; toda komunisti ne rastejo šele v tovarnah, ampak jih prevečkrat že dom in tudi šola k temu vzgajaita, če dovoljujeta ali celo pospešujeta razlike v stanu in pripadnosti 2e iz vsega početka je to velika in težka napaka v vzgojfi, če vzgojitelj zaničuje slabše stoječega ali celo slabše oblečenega. Ali morebiti nismo vsi otroci enega očeta? Ali ni res, da morajo biti oni, ki imajo, usmiljene roke nebeškega Očeta flisitim, ki nimajo? de otrok ne čuti lastne revščine, naj mu vzgo. iitelj pokaže bedo drugih. Nikoli naj mati ne brani, če si otrok izbere za tovariša revnega otroka, gleda naj le, če je tudi dober in priden. Večkrat pa naj prav mati poufli otroka, kako težko je njegovemu tovarišu, da je dober in priden, ker živi v tako slabih in neurejenih razmerah, koliko večja pa je prav dolžnost, da je priden in dober, kakor njegov ubogi tovariš, da pa tudi on, kri se mu bolje godi, tovarišu pomaga in ga podpira. Mati naj ga navadi. da bo rad dal tovariš' od svojega, in sicer tudi od tega, kar ima posebno rad; drugače se ne bo vse življenje naučil biti dober in darežljiv. Vedno naj mati misli, da je usmiljenje izkazovati jako nežna zadeva in naj zato tudi otroka na to navadi. S srcem naj da, kar da. Usmiljenje se mu mora poroditi v srcu, če gleda svojega tovariša, kri je ob malici praznih rok. dočim ima on dobro in izdatno malico. Nič novega in p^sebneea se rmi ne bo zdelo, če prelomi svoi kos in ga da tovarišu, ki nič nima. Dokler pa se otrok sam ne zave, naj mu mati sama naloži, da da polovico svojega potrebnemu tovarišu. Če je naš otrok spoznal tuio revščino, potem pa tudi svoje, četudi ne veliko vočie blagostanje, potem ne bo treba več dosti besed, da tmi bo ostal vse živlienie la vtis. ki mu bo kažlipot za vse nie-govo socialno čirvstvovanie in za vsa njeeova dela usmiljenja. PARKRTtS »OSflLO Z* RIU/l.\\je K IDeAl VSAKE OOSPOttKt KOT l aUSTVOLOM-5SSI TRUDA r>n«RtP SIJAJEN BLESK PARKETA kuiu poroti rvMUuui iuu rs rMni toliko časa, da zavre, v slani vodi, jo potem sesekljaš, ne da bi jo ožela. 5 g presnega masla mešaš s 15 g moke gladko, prideneš špinačo in to kuhaš nekaj minut. Potem prideneš polovico rumenjaka, sneg enega beljaka in osininko kile mehko kuhanega in na kocke zrezanega telečjega mesa in s to maso napolniš pudingovo obliko m kuhaš pol ure v pari. Pri bolezni želodca in črevesja: Jajčni sneg v vaniUni omaki. Sneg dveh beljakov, 50 g sladkorne moke primešati, da je sneg zelo trd. Zavreti četrt litra mleka, zajemati z žlico sneženo maso in na čisto malem ognju (kar je zelo važno) pet minut pokrito kuhati, potem z zajemalko ali lopatico polagati žličnike v stekleno skledo ter politi z vanilino omako. To pripraviš: mleko precediš, prideneš 3 g mondamiina in vmešaš rumenjak Tekmovanje v aranžiranju izložb V nedeljo, 24. februarja — tako poroča »Die deintsche Frau« — so tekmovali v vsej Nemčiji trgovski vajenci in vajenke v aranžiranju izložb. Ob 10 dopoldne so v vsej državi odgrnili zasiore izpred izložb, da se je pokazalo, kdo izmed mladih je najbolje pogodil in pokazal svojo iznajdljivost v dekoraciji. Zanimivo je to, da se je za to tekmovanje priglasilo izdaleka večje število deklet, kakor pa fantov. Pravijo, da zbor sodnikov ni imel lahkega dela, ko je ocenjeval vse te izložbe. Vsi in vsakdo je hotel pokazati in dokazati, kaj največ zmore in premore. Ni p>a bila to samo tekma med mladimi ljudmi med sabo, ampak tudi lep pouk za odrasle, kaj pri dobri pripravi in po temeljitem pouku mladi ljudje ustvarijo. Pravijo, da so se zlasti dekleta pokazala s posebno originalnimi zamislcki. Ženina ljubezen ga je rešila smrti Te dni je doživela angleška justica redek primer pomilostitve na smrt obsojenega zločinca, ki je bil pomiloščen samo nekoliko ur, preden bi moral na vešaia. To se je zgodilo z zidarjem Leslie Martinom, ki je bil obsojen na smrt kot morilec neke starke v okolici londonskega letališča Croy-dona. Martinova žena je bila prepričana o nedolžnosti svojega moža, ki je bil osumljen zločina, ker je slučajno vprašal med potjo pozneje umorjeno starko, ali nima pri hiši dela za zidarja? 2ena je sklenila storiti vse, da bi rešila svojega soproga. Zato je osebno izročila kralju prošnjo o fioniilo-stitvi s jjodpisi 30 tisoč croydonskih in okoliških prebivalcev. Požrtvovalna žena je pobirala te podpise s pomočjo dvanajstorice svojih bratov in sester mesec dni in trkala na sleherna vrata. Kralj je zve. del o njeni zvestobi in ganjen ugodil prošnji. Pomilostitev je dospela v ječo po polnoči, ko so že pričeli postavljati na dvorišču vislice. Martinova žena je rešila moža sramotne smrti. Zdaj je pomiloščen na doživljenjski zapor. A zvesta žena trdno upa, da bo dosegla revizijo sodnega postopanja in srečno pripeljala moža domov. DELAVSKI VESTNIK i ii —■—■-1 11 i -iiTTirnrmrr Za svobodo in demoktaci\o Miss Josephine Roche, odločna zagovornica Roose-veltovega gospodarskega načrta, je bila imenovana za tajnico finančnega ministrstva Združenih držav. Tako se je prvič zgodilo, da je btta aa to mesto dostavljena ženska. Znana je zgodba o tatu, ki je bežal pred zasledovalci in na vse grlo vpil: »Primite tatu!« s čimer je pozornost ljudstva obrnil drugam in pri tem odnesel pete. Ta zgodba prihaja človeku v spomin, ako opazuje napore fašizma in marksizma, ki skušata dokazati, da sita za svobodo in zdravo demokracijo. To vneto naglaševanje svobode in demokracije je pri obeh silno sumljivo in na las podobno vpitju: »Primite tatu!« Fašizem to krinko že deloma odklanja in odkrito priznava, da je proti svobodi ia proti demokraciji, češ, da so to okosteneli krščanski nazori, ki v našem času furerjev in ducejev ue pridejo več r poštev. Kjer fašizem še ni na površju, tam pa govori samo o reformi demokracije. Marksizem je pa še bolj zvit kot fašizem. V državah, kjer je v manjšini in v opoziciji, tairn govori o svobodi in demokraciji na dolgo in široko, in se predstavlja ljudstvu kot edini in največji borec za ljudske pravice. Kakšna je to svoboda in demokracija, in kakšne so te državljanske pravice, pa je pokazal marksizem v praksi v tistih državah, kjer mu je zapeljano ljudstvo izročilo v roke vodstvo države. Tam je marksizem pokazal, d« pozna svobodo le za peščico svojih voditeljev, ki smejo svobodno izsesavati državo in delovno ljudstvo, svobodno preganjati vse drugačno misleče državljane, svobodno uničevati vero in Cerkev itd. Krvavi dokazi za to so: Rusija z milijoni umorjenih kristjanov, kjer so židovski marksisti že davno prekosili rimskega Dioklecijaan. Drugi dokaz, je Mehika, kjer velja svoboda za kapitalizem in marksizem, ki sta se zvezala zato, da iz.ro-ta ljudstvo in državo in uničita vero in Cer-ev. Enako je bilo v Španiji. Y imenu svobode Eat ev in demokracije je španski marksizem navalfl na španske katoličane in si hotel zasužnjiti špansko državo. Toda ob pravem čusu sta nastopila dva inoža na plan — Ilerera in Gil Roble» —, ki sta ukrotila krvoločne mnrksi-stične divjake in vrnila Španiji svobodo iu demokracijo. In verujemo, da bo iz krvavega semena vzraslo krščanstvo tudi v Rusiji, Mehiki in drugod, in kmalu vrnilo tudi tem deželam rtsnično svoImhIo, ki bo svoboda za vse in za vsakogar, in resnično krščansko demokracijo. Vse to moramo zlasti zato poudariti, ker se marksizem tudi pri nas izdaja za zastopnika svobode in demokracije, dočim bi ob prvi priliki, ki bi se mu ponudila, uničil vse, kar je slovensko in katoliško in svobodno in demokratično. Dogme marksizma je prav ločno označil veliki francoski sociolog Gustav L,e Bon: »Socialistične dogme vodijo do režima nizkega suženjstva, ki uničuje vsako incijntivo in vsako neodvisnost v dušah, sklenjenih pod njegovo vlado...« Enako sodi o marksizmu največji sodobni borec za svobodo in demokracijo, predsednik češkoslovaške republike Masaryk, katerega bese*le tudi naši marksisti ponatišku-iejo, pa ne povedo, da Masaryk marksizem odklanja in ga ne ceni ravno radi njegove židov-sko-gerinanske mentalitete in radi nesvobodne-ga in nedemokratičnega delovanja tam, kjer ho marksisti gospodarji položaja. Mi smo za svobodo in demokracijo. In ravno zato, ker smo za svobodo in demokracijo, odklanjamo fašizem in marksizem in se hočemo boriti proti njima vedno in povsod. Svoboda je Kristusova dediščina in boriba za to dediščino je vredna vseh žrtev. vss* Reforma socialnega zavarovanja v Nemčiji Blagostanja kake države ne presojamo samo po njenem premoženju, po njeni vojaški moči. temveč tudi po njeni pametni in uvidevni socialni politiki. Od Bismarcka, ki je bil pod silo razmer prisiljen v Nemčiji izpeljati socialno zavarov.-nje, pn do najnovejšega časa je Nemčija v socialni politiki pred-njačila pred vsemi državami na svetu. Socialno zavarovanje v Nemčiji predstavlja ogromno delo, izvršeno v zadnjih 50 letih. Delo je bilo odlično izvršeno in zares prepojeno s socialnim duhom. Tudi največje katastrofe, ki so Nemčijo zadele, kot n. pr. povojna inflacija, izredno huda gospodarska kriza, niso omajale temeljev nemškega soc. zavarovanja. V Nemčiji so vpeljane sledeče panoge socialnega zavrovanja: Bolniško zavarovanje, nezgodno, invalidno, zavarovanje nameščencev in zavarovanje brezjx>selnih rudarjev. Rudarji imajo posebno zavarovanje Nezgodno zavarovanje pa je zof>et razdeljeno na poljedelsko, obrtniško in pomorsko zavarovanje. Rudarsko zavarovanje je deljeno na delavsko in nameščensko. Bolniško zavarovanje obsega v glavnem okrožne, državne, esnafske in privalue bolniške blagajne (ki so pod državnim nadzorstvom) in p>a pomorske blagajne. Pri invalidskem zavarovanju je poleg posebnih uradov za zavarovanje na državnih železnicah, rudarskih in pomorskih podjelj.ih, še 21 drž. zavarovalnic. Poleg Osrednjega urada, ki je edini nosilec soc. zavarovanja, obstoja še 9 privatnih blagajn. V 1. 1932 je štelo bolniško zavarovanje 18.7 milj. članov, nezgodno 24 milj., invalidsko 18 milijonov članov. Za vse te zavarovance, vštevši (udi nameščence, je skrbelo 7000 nosilcev zavarovanja. Dosedanji sistem soc. zavarovanja je slonel na načelu vzajemnosti in samopomoči. Močnejši naj ščiti šibkejšega. Zavarovani član je moral prispevati za bolniško in nezgodno zavarovanje 12% od svojega zaslužka. Plačal pa je za prvi dve skupini zavarovanja delavec dve tretjini, delodajalec eno tretjino, poleg tega je moral delodajalec v celoti plačati prispevek za primer nezgode. Prispevek za invalidsko zavarovanje je znašal 5% zaslužka Zavarovanci so morali plačati dve tretjini, delodajalec eno tretjino. Član je imel pravico do sledečih dajatev: do zdravniškega pregleda po svobodni izberi zdravnika, do zdravil, prevoza v bolnišnico, sanatorij, okrevališče, do hranarine. V primeru nezgode je imel pravico do rente. Končno še do starostne rente do »rente malega človika«. kakor so jo imenovali. ki je avtomatično nastopila s 50. letom starosti, seveda le v primeru, da je bila predpisana vsota prispevkov vplačan?. Za časa republike je delavska zaščitna zakomv daja stalno napredovala in se sjx)polnjevala. Oblasfi so imele za stvar izredno razumevanje. Vsi so se zavedali, da je laije bolezni preprečevati, kot pa iih zdraviti. Vzgojiti so hoteli zdrav in močan delavski stan, zdrav rod, ki na starost ne bo padel v breme državi in javni dobrodelnosti. Zato so Nemci v tcin času z veliko vnemo gradili sanatorije, bolnišnice, okrevališča itd. Take delavnosti ni bilo ne prej ne poslej. Prvi udarec je zadal soc. zavarovanju zadnji nemški kancler g. vou Papen. Ta je pričel z znano demontažo soc. zavarovanja. S pomočjo slovite »zasilne naredbe« je omej.il cleloki >g bolezenskega zavarovanja, povečal pa je število zdravnikov-zaup-nikov. Le da ti zdravniki niso' uživali prav nobenega zaupanja zavarovancev. Nezgodne rente so se zmanjšale pod eksistenčni minimum. Za ozdravljenje katastrofalne gospodarske m finančne politike nemške vlade so polrebne reforme. Zdravljenje se vrši po znanem receptu — ščipanja in odtrgavanja tistim, ki imajo najmanj — delavcem. Izvedli so sanacijo nemškega invalidskega ter nameščenskega zavarovanja. Invalidsko zavarovanje bo odslej slonelo na principu, da mora vsak zavarovanec vplačati vse prispevke, ki jih bo pozneje užival. Potrebno je bilo zvišanje prispevkov. Rente bodo |xxivržcne rednemu zmanjševanju. Slika sedanjega stanja soc. zavarovanja v Nemčiji bo približno takale: Velja načelo, da kolikor plačaš, toliko dobiš. Prispevki za invalidsko zava-1 rovanje se bodo zvišali pri dclavcih za 33% in pri nameščencih za 10%. To je novo in silno breme. Da ne bodo delavci in nameščenci preveč obremenjeni, odreja zakon tudi reformo prispevkov. Delodajalec in delojemalec plačata prispevke v razmerju 1:1. Delojemalec nuj bi tako bil nekoliko razbremenjen. V praksi je ta reč drugačna. Ko je stopil novi zakon v veljavo, so delodajalci delavcem in namešcencem takoj odtrgali od zaslužka povišani prispevek, dočim sami poviška niso plačali. S povišanjem prispevka bi bili delodajalci obreme. njeni za 200 milijonov mark. Tako obteženje gospodarskih krogov pa je spričo katastrofalnega gospodarskega položaja nemogoče. Treba je poča sti, da se razmere zbolišajo. Resnično in žalostno je tole dejstvo: Delojemalci, ki komaj žive, morajo doprinesti žrtev in plačati povišan prispevek; delo-dajalci pa ne zmorejo 200 milj. obremenitve, pa čeprav pri mnogih podjetjih dele danes vrčje divi-dende, kakor so jih delili pred vojno. Ta pregled je zanimiv tudi za naše razmere. Pri nas je socialno zavarovanje le deloma izp>e. ljano. Na vseh koncih pa se že oglašajo ljudje, ki zahtevajo reformo soc zavarovanja. Tudi pn nas se je že uvedla praksa odščipavanja. Kako bo izgledala reform i soc. zavarovanja, to si lahko mislimo. Gornji zgled je poučen in za mnoge tudi vabljiv. Slovenski delavec pa zahteva zase in svoje to. vari še v vsej državi, da se socialno zavarovanje iz-pojx>!ni, razširi in zlasti zahteva, da se uvede starostno zavarovanje delavcev. Eno milijardo za javna dela Naša vlada se je odločila za velikopotezno akcijo. Eno miljardo Din je določila za to, da odpravi brezposelnost in poživi gospodarstvo. S tem korakom bo naše delavstvo gotovo zadovoljno. Pri tem pa bo treba poudariti sledeče: Pri vseh javnin delih se morajo najrigoroz-neje upoštevati in spoštovati vsa določila naše socialne zakonodaje. Poleg tega se mora določiti maksimalni delovni čas za vsa ona dela, za katera še ni zakonito določen delovni čas. Delavci pri javnih delih morajo brezpogojno doibivati vsaj minimalno plačo. Poleg plače pa je delavcem nuditi tudi primerno, zdravo in čisto stanovanje. To bedno barakarsitvo, kot smo ga opazovali lansko leto, mora izginiti. In še eno zahtevo |>ostavljamo: Delavstvo pri javnih delih mora biti brezpogojno zavarovano zoper bolezen in nezgodo. Javna dela naj bodo razdeljena na vso državo, da bo moglo brezposelno delavstvo brez večjih potnih in prehranjevalnih stroškov sodelovati pri njih. Nujno je potrebno, da se vse to nredi preje, preden se začne črpati ta eno-miljardni kredit Marksisti vabijo Marksisti so izdali svoj volivni oklic. Značilno za naše marksiste je to, da so v svojem lističu v »Delavski politiki« istočasno s svojim volivniin oklicem udarili po svojem običaju po »Slovencu«, tem strašnem klerikalnem zmaju (ali še vedno živi), po jezuitih i Ki. — Prav za prav si to nič čudnega, saj smo protiverske iu protikatoliške gonje « strani našega marksizma že vajeni. Čudno je le to, da »Delavska politka« v isti sapi trdi, da bo za njihovo listo glasoval tudi večji del krščansko socialnega delavstva. Kdo pa je dal gospodom marksistom to obfjo-bo? In če nimajo od nikogar te obljube, aH ie smatrati te besede za vabilo? Ali računajo gospodje marksisti na naš slab spomin, na našo kratkovidnost, na naš čut hvaležnosti? Kdo je bil tisti, ki je metal naže delavce iz tovarn? Poleg kapitalistov so bili to tudi marksislil Kdo dan za dnem blati vero in katoliško Cerkev in se norčuje iz vsega, kar je slovenskemu delavcu najsvetejše? Marksizem! Kdo je največji tiran in diktator, kdo ubija in strelja na milijone ljudi, kdo je do tal poteptal vso svobodo in demokracijo? Marksizem (v Rusiji, v Sj>aniji, v Mehiki) in fašizem, oba sta zagovornika diktature. In na vse to naj slovensko delavstvo pozabi. Ne, slovensko krščansko socialno delavstvo na vse to ne bo pozabilo, ker je proti vsaki bodoči marksL •ličnj ali fašistični diktaturi. Kongres. V belgijskem mestu Briissel bo od 28. do 31. julijo 1935 mednarodna konferenca za katoliško socialno delo. Organizirala jo bo »Union catholkfue Internationale du service so-cial«, kateri je du.ša gos|xxlična Baera, članica predsedstva krščanske strokovne intcrnacionale. Konferenca ima namen pregledati dosedanje svoje delo, razbistriti katoliško pojmovanje socialnega dela, podčrtati namen dela in nospe-šiti socialni študij. Organizatorji vabijo i ležhi vse, ki 9e pečajo s lami problemi. 99 SLOVENČEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik N. K. J. Močno potenje nog in razjedline na prs*ih Vas nadlegujejo navzlic mnogim zdravilnim poskusom? Kopijite si noge 1—2 krat na teden v čreslovi zavrelici, potečo se kožo otirajte z razredčenim formolovim cvetom, razjedline posipajte s sa-licilovim sinukcem. Glavno vodilo pa bodi, da imate j zračno in produšno obutel, inorda iz irliovine za mrzlo in suho vreme, za doma in poleti pa platneno. Bolje je, da se Vam pri hoji zmočijo noge od zunaj kakor da se Vam spote od znotraj. Z. K. J. Kužne kali se ne morejo v krvi izci-miti brez okužbe. Predpisani zdravniški pregled vsakega ženina najdalje deset dni pred poroko ima na_ men prisiliti vsakega okuženca, da se temeljito prej ozdravi in ima od pristojnega zdravnika že zagotovilo, da se bo smel poročiti. Neokuženemu ženinu se ni bati ne ovire ne sramote. A. B. G Zastarela pljučna bolezen se da olajšati in nategniti na več načinov. Bolnica naj gre za nekaj časa v bolnišnico, da se ugotovi narava njene bolezni; jetika se zdravi drugače kakor zanemarjena hripa ali naduha ali dušica ali kaj drugega. Enkratni rentgenski pregled ne prinese vselej zanesljive razpoznave. i Ista. Prišč, ki se je razširil od uhlja proti nosu. menda ni »lupus«, kožna jetika. Zdi se mi, da morda preveč bezate vanj in da se zategadelj ne more umiriti in zaceliti. To nadlego Vam v bolnišnici menda odpravijo hitreje ko prvo. L V. M. Pečenje v stopalih pri možu, ki je bil mnogo na nogah, ni redek pojav. Kopanje — Vi pravite namakanje — nog je zmiselno, jaz bi si jih Kopal v topli vodi 10—15 minut, nato oblival z mrzlo, potem krepko osušil in časih odrgnil s saliciL nim cvetom. Nosite v čevljih vložke, najbolje iz koreninic (»lufe«). F. J. M. Igračkanje z ognjem se vselej konča z — opeklinami. Tudi tisto miselno dlakocepljeuje, je-li je tako igračkanje iz radovednosti dopustno in do katere meje, je znak samoljubne prevare. Ce Vam je duševna čvrstost in telesna krepkost kaj mar, držite se načela, izraženega v predzadnji prošnji oče-naša, ali pa v starem reklu: principiis obstal Vse I drugo »modrovanje« je smešno tudi z zdravniškega stališča. F. Š. G Nalašč ne — recite si vsakikrat, in če j skušnjava ne odjenja, oblijte jo z mrzlo vodo! Nad- i ležni gosti ne zaslužijo obzirnosti. , C. Z. B. Bolečine v želodcu so se Vam ponovile i po isti škodljivosti v hrani, »navadni salami«. Ne mučite se s praznim ugibanjem, zatecite se h kateremu zdravniku, ki jih imate v bližini več na izbiro, in ostanite v stiku z njim, da trajno okrevate. M. L. J. Bezgavke na vratu, ki trajajo že dvanajst let in se Vam ceio večajo, bi kazalo kar odstraniti; zdravljenje v bolnišnici opravite, upatn, prej ko v 14 dneh. Pijte do srede velikega travna ribje olje po dve žlici na dan, |>otem pa se sončite po navodilih, ki jih vsako leto priobčujemo Vztrajno sončenje doma Vam morda pomore toliko kakor večtedensko zdravljenje ob morju. A. P. C. Zaprtje z mučnim in krvavim iztrebljanjem ni redko pri ljudeh s pljučno boleznijo. Neposredna zdravniška pomoč Vam je potrebna, če ne doma, pa v bolnišnici. J. 2. G. Močno dolgotrajno perilo in bolečiiv: v križu sta bržkone različna pojava iste bolezni — napačno spremenjene lege maternice aji ta»j podobnega. Brez zdravnika ne pojde, jx>moč je navadno lahka in trajna. Ista. Nahod in mrzle noge? Vzročna zveza med obema je brezdvomna, nahoda ne odpravite z nobenim sredstvom, ako si poprej ne ugrejete nog za stalno. Kako se dajo noge stalno ugreti, je bilo, odkar ste naročnica, že mnogokrat povedano. Najboljši čas za to bo kasneje, v topli letni dobi. E. K. P. Na lasno rast, bradatost in drugotno kosmatost vplivajo neke »krvne« žleze z notranjim izločanjem, predvsem prednji del možganskega pod-veska, modo in predstojnica pri možu, jaj&iik pri ženi. V rabi so posamični izvlečki ali pa sjx>jki. Poudarjam pa, da učinek na dlakovost ni edin in ne poglaviten, in da bi učinek na notranje drobje ne bil zaželjen ali všečen. Pred odločitvijo se temeljito posvetujte z veščim zdravnikom, da ne bo več sitnosti kakor koristi. Isti. Za zlato žilo je bilo nedavno naštetih več domačih zdravil. Naj omenim še, kar sem nekoč že sporočil, čaj iz bezigovega listja. Neka dobra znanka mi je zatrjevala, da je to Kneippovo sredstvo pomagalo nji in njenim prijateljicam. J. V. Š. Krvave pikice v nočni posodi so bržkone sečnokisle soli, ki se v shlajenem seču rade usedajo. Točno Vam to domnevo potrdi ali zavrne zdravnik, ki seč pregleda. Druge motnje so brezpomembne. H. F. R. Odprti nogi (prav za prav čire ali uljesa na golenih) imate že nad dvajset let, in zdaj, ko naj se zacelita — če bo le res — vprašujete, če ne bo morda radi zacelitve nastala kakšna resna škoda za splošno zdravje? Jaz bi na Vašem mestu bržkone hotel imeti goleni zaceljeni, ker menim, da zdravemu človeku ni treba odprtih ran. Morda bi se pomišljal, kakor Vi, ki ste sklenili s staro boleznijo če ne prijateljstva pa tako znanje, da Vam bi bilo težko brez njega. Glede ugodnega vpliva odprtih čirov na golenih ne vem ničesar, vem pa, da je v nekih primerih bolje imeti odprto zlato žilo kakor jo zatreti. — Tista maža, ki jo omenjate, se je tudi meni večkrat obnesla. Svetujem Vam 2—3 krat na teden tople obkladke s presnim mle. kom, sončenje od 5—30 minut na dan, posipanje s prahom lipovega oglja in sladkorja (vsakega pol) in redno, ne pretirano gibanje, ki najbolje uireja krvni obtok in celi rane. Sicer pa vedite, da tudi zace-Ijena koža še davno ne bo zdrava in utrjena. J. D. Lj. Nočni neprostovoljni izlivi so običajni pojavi pravšnega zdravja. Prirodno dogajanje ni sramotilno, zadevo pustite v nemar. M. Š. M. Zaprtje pri dojencu je pogostna motnja, zlasti če ima otrok preskrbno mater. Ne dajajte otroku prsi več ko šestkrat na dan, bolje bo samo petkrat, vsake štiri ure, en obrok naj otrok prespi (ponoči). Čistil naj otrok ne dobiva, tudi raznih »čajčkov« ne, ki več škodijo ko koristijo. Poma-ganje z vlivom ali svečko ni toliko škodljivo, za včasih Vam svetujem žličko manovega sirupa ali nekaj žličk vode z mlečnim sladkorjem. Vi pa uživajte vsak dan ali kaj presnega sadja ali presnih zelenjav. M. P. B. Glede zbirke svojih bolezni hočete pojasnila, in sicer ali je ledvica bolna radi jetike ali kamenja, kaj je s pljuči, ki so bila tik pred jetiko, kaj s porednim srcem, ki še nagaja z utripanjem, kaj z revmatizmom v rami in po levih lahteh, kaj z bolečinami v križu in mrzloto v hrbtu, kaj z izpe-havanjem iz želodca, in končno vprašanje: ali ie vsa ta »gniloba« v Vas posledica revme ali skleroze (menda žilnega otrpa)? Vaša želja me tako preseneča, da se kar ne upam lotiti tolike naloge. Ce že res hočete o vsem tem pojasnil, kupite si kako večjo (joljudno knjigo o boleznih. Vendar Vam jaz tega ne svetujem, ker po taki knjigi se marsikdo naleze še novih bolezni in hujših, kakor so jetika, revma iti skleroza, in vse te bolezni se kaj rade zapičijo v možgane, odkoder jih je težko odganjati. Jaz bi se na Vašem mestu čim manj zanimal za vso tako »gnilobo« in hvalil Boga, da se Vam godi prav prav dobro. Kakor je imel svoj čas dober kmet vsaj tri pravde, tako treba marsikateremu človeku vsaj treh bolezni, da znosno živi, sicer gine od dolgočasja. ista. Obkladek s petrolejem da Vam je takoj pregnal revmatizem iz rame? Meni je ta pomoček doslej neznan, morda ga kdaj preskusim. I. D. S. Zaresno bolezen na mehurju ali ledvicah pogodi zdravnik brž, ne pa tako hitro in lahko, če Vam je bolezen iz »Slovenčevih« odgovorov zašla v možgane. Meni je ta presoja nemogoča že radi razdalje med nama. Tri »težje« vprašavce prosim potrpljenja. Vse ne more priti takoj na vrsto zavoljo omejenega prostora in časa; mnogo stvari spravljam pod spalno blazino, da se mi medč. Tako zore odgovori prav počasi, misli mnogo prej ko splošno vporabni izrazi. Neredkokdaj se mi v glavi delajo pri tem žulji, ne zavoljo Blazine... A. Š. in drugi skrivavci, oziroma brezimniki brez izkazila — kakor po uavadil Kmetijski nasveti Gnojenje sadnega drevja. Imam na vrtu 2 jablani, 3 hruške in 3 česplje. Ker nimam gnoja, bi rad s čim drugim pognojil okoli dreves. Bi drevju škodovalo, 6e bi potrosil pepel (večkrat) okoli dreves! Pepel je seveda mešan, a je vmes več bukovega kakor pre-mogovega. Ali naj s čim drugim gnojim? M. Š., L. — Tak pepel lahko trosite pod drevjem in sicer v zimskem času tako, da pokrijete celo površino zemlje pod krono dreves, ako mogoče tudi za dva prsta na debelem. Razen s tem, lahko gnojite drevje tudi z umetnim gnojilom, ki se imenuje ni-trofoskal. Koliko bi dali na posamezno drevo, ni mogoče ugotoviti, ker niste opisali rasti in starosti dreves in ne zemlje. Menda bo tako pravilno, da gnojite vsako drevo do približno 20-letne starosti z 1 do 3 kg nitro-foskala vsako tretjo leto. Ce so drevesa pa že preko 20 let stara, potem pa gnojite vsako drevo s 4—8 kg nitrofoskala vsako tretje leto. Ako bi drevje po takem gnojenju rastlo premočno, jKitem mu znižajte količino umetnega gnojila. Uporaba samo umetnega gnojila pa ni zadostno, zato morate od časa do ča«a pognojiti sadno drevje tndi s hlevskim gnojem. Zelenje, ki se vzpenja ob ograjL V. V, K. Za dva metra visoko betonsko ograjo želite posadite rastlino, ki bi se vzpenjala po njej. Divje vinske trte pa ne marate. — Ce hočete imeti večletno rastlino, tedaj si izberite vrtnice-- lezalke, ki se vam bodo lei>o ovijale ob ograji. Mnogo znana je Crimson-Rambler, dalje Meranska in druge. Lahko vzamete tudi vrtni s robo t ali srobotnik. Lepo cvete gli-cinia, ki močno diši. Tudi kovačnik bo dobro uspeval, raste hitro, napravi goste debele liste in prijetno dišeče cvetje. Ce hočete ograjo imeti hitro prekrito z zelenjem, nasadite divji hmelj, ki naglo raste. Vplivi na tolsčobo v mleku. Imam tri lrrave, ki imajo še dovolj mleka, je pa mleko malo tolstvo. Kaj vpliva na tolščo v mlekn in od česa je odvisna? Ali je res lahko krivo tudi slabo molzenje, da je v mlekn malo tolšče? I. K. T. Vzroki, od katerih je odvisna množina tolšče v mleku, so "lahko dokaj različni. Tako je znano, da lahko proizvaja ena krava bolj tolstvo, druga Da manj tolsto mleko, šeprav molzenega mleka najmanj, a v zadnjih pa največ tolšče. Ob začetku molzenja pomol-ženo mleko ima večkrat le poldrugi do dva odstotka tolšče, nazadnje pomolženo pa morda 6 do 7 ali več odstotkov tolšče. Ze samo to dokazuje dovolj, kako zelo neodvisna je tolščobnost mleka od molzenja in kako važno je, da vsako kravo vedno čisto pomolzemo. Z dobrim vsakokratnim izmolzenjem vimena pospešujemo mlečnost, zvišamo pa tudi količino tolšče v mlekn. Zato pa posvetite tudi molzenju največjo pažnjo in skrb ter imejte vedno prod očmi, da ne utegne nič drugega tako lahko in hitro znižati mlečno tolšoob-nost kakor prav nemarno in neprimerno aJi nepravilno molzenje. Tolščobnost mleka je odvisna tndi od časa, ob katerem molze m o. Pri trikratnem dnevnem molzenju je zjutra-nje mleko manj tolsto kakor večerno, opoldansko pa je najbolj tolsto. Večkrat je v opoldanskem mleku lahko tndi dvakrat toliko tolšče kako pa v zjutranjem. Ako mol-ziemo le dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, je večerno mleko navadno še tudi bolj tolsto kakor pa zjutranje. Zgradba nadzemeljske kletL L Z. Z. — Hočete si zgraditi primerno klet kot shrambo za krompir, korenje, repo in peso čez zima Zemljišče pa je močvirne, zato bi naj bila klet iz betona. Želite vedeti, kako naj bi se taka klet pravilno zgradila, da bi varovala pridelke pred mrazom. — Tudi na močvirnem svetu se da zgraditi dobra shramba, zavarovana od spodaj proti moči, ob straneh in zgoraj pa proti mrazu in vročini.. V tak moker svet morate najprej postaviti kamnite ali betonske stebre, na katerih bo slonela celotna zgradba. Te stebre morate zgoraj izolirati pred vlago s katranovo lepenko, ki prepreči, da talna voda ne more kvišku. V isto višino nasujte do 20 cm na debelo kamenja, gramoza, ki prepreči vlagi dostop do betonske podlage. Na te stebre in kamenito podlago napravite betonsko ploščo, ki bo tvorila tla kleti. Če je zemlja okoli močvirna, je tla postaviti kakih 30 cm nad njo. — Na to betonsko ploščo zgradite zidovje iz betona ali opeke v višini nameravane kletL V notranjosti tako zgrajene kleti postavite okrog in okrog še eno steno iz le,sa, ki naj bo 10—15 cm oddaljena od betonske stene in tako visoka kakor je ta- Med obema stenama ostane 10 do 15 em širok prazen prostor. Ta ostane lahko prazen; še bolje je, oe ga sproti na-tlačite s kakim slabim prevodnikom toplote: sta ene in iste pasme, v istem hlevu in pri enaki krmi in negi. Je torej tolščobnost mleka posebnost posamezne živali. Kfava je že podedovala večjo ali manjšo sjKisobnost do-nasati bolj ali manj tolsto mleko. Ker je ta sposobnost jxidedljiva, je treba odhirati teleta za nadaljnjo rejo pred vsem od takih krav, ki dajejo največ in obenem pa tudi dovolj tolsto mleko. Dalje je odvisna tolščobnost mleka od dobe, ki je potekla od zadnje otelitve v poštev prihajajočih krav. Za pravilo velja, da mlečnost krav navadno tem bolj pojema, čim več časa poteče po otelitvi, dokler breja krava slednjič ne presuši z mlekom. Glede tolšče pa opazujemo, da tolščobnost mleka polagoma narašča in je tik pred presušenjem krav najvišja. Kako pa vpliva in deluje krmljenje in krma na tolščobnost mleka! Ako mlečne živali nezadostno krmimo, ako ne dobijo dovolj redilnih snovi v pokladani jim krmi, se pač lahko zniža mlečna tolščobnost, ki pa. se tudi ne more zvišati preko svoje podedovane najvišje meje še s tako dobrim krmljenjem. Le s jsoklada-njem kokosovih in palmovih tropin, v bolj neznatni meri tudi s r>okladanjem lanenih tropin, se nam lahko posreči, da zvišamo tolščo v mleku nekoliko tudi čez podedovano tolščobnostno mejo. So pa tudi krmila, ki lahko znižajo tolščo v mleku pod podedovano najvišjo mejo neglede na to, da dobiva žival v pokladani krmi vse redilne snovi v zadostni količini. Taksno krmilo je preti vsem kislo seno ali pa zelena krma iz kislih travnikov in paša na kislih pašnikih. Neugodno vpliva na mlečno tolščo tudi vsak prehiter prehod od ene krme na drugo. Skrbna nega. redno snažen jc kože. redno negovanje parkljev krav, ki so večjidel le v hlevu, snažni, dobro zračeni, dovolj suhi in primerno gorivi hlevi, ne pretrdo, suho in gorko ležišče, gibanje krav v svežem zrakn itd. vplivajo ngodno na mlečno tolščo. Bolezen, vznemirjanje, razdraženost in nemirnost krav ob odstavi telet, ki so sesala iz vimena, nevihta itd. znižajo mlečno tolščo. Tudi pojatev zniža tolsčobo, toda navadno le med eno molžo. Bolj pogostoma nego kaj drugega pa "lahko povzroča molzenje, dn je tolšča v mlekn neenakomerna. Znano bi moralo biti vsakemu gospodarju, da je v prvih curkih po- s lesnim jiepelom, žago vino, s suho šoto, s suhim mahom ali slično. Tako dobite steno, ki varuje notranjščino prod mrazom in vročino. —- Tudi strop morate temu primerno urediti; lahko je iz betona, še bolji pa l&sen, ker je bolj tople, obenem pa zračen. Nanj naložite sena, slame, stelje ali kaj podobnega, kar od zgoraj prepreči dostop mraza v klet. — Sredi stropa napravite zračnik, ki naj gre v obliki štirikotnega lesenega dimnika skozi streho. V stropu naj ima pokrov, da se po potrebi zapre. — Okna, pa postavite na južni strani tako, da se dado dobro zapreti. Naj bodo dvojna ali vsaj jjolknice. Ob hudem mrazu se lahko zatlačijo še s senom ali slamo. Ce ob taki nadzemski kleti pri-sujete ob straneh še meter visoko zemlje, bo še bolj zavarovana pred mrazom in toploto. Toda to ni neobhodno potrebno. Brananje travnikov po snegu. K. I. K. — Vi hočete travnike branati že sedaj, ko lezi po njih še sneg. To bi bilo pač brez pomena. Čemu prav za prav branamo^ travnike? Da raztržemo na njih travno rušo in pod njo razpraskamo zemljo in jo zrahljamo, da pride vanjo potreben zrak. Kakor je njivam potrebno tako travnikom brananje. Nadalje iz-rujemo z brano travniški plevel, zlasti mah, ki ovira trave in detelje pri rašči in jim krade hrano, zrak in svetlobo. Tudi umetna gnojila in komj>ost zmešamo z brano z zemljo. Končno poravnamo krtine in druge nerav-nosti, da ne ovirajo košnje. Iz tega lahko razvidite, da nima nikakega pomena branati travnike pozimi, ko ne morete iKjmlniti niti ene navedenih nalog. Travnike prevlecemo šele spomladi, ko se je zemlja odtajala in osušila, da se brez škode gre lahko z živino na njo. Tudi jeseni jih lahko branate, ker se potem tla pozimi bolj napijejo vlage in dobro premrznejo. Po snegu pa lahko travnike po-gnojite z gnojnico ali z umetnimi gnojili, ka^ korso To m asov a žlindra ali snperfosfat in kalijeva sol. ..... Obsekavanje spodnjih vej pri mladin smrekah. O. I. R. — Želite vedeti, ali je dobro mladim smrekam spodnje veje obsekavati, ali jih je bolje pustiti na miru, da se same otrebijo. — Mladim smrekam ne škoduje, ce jim posušene veje sr>odaj pustimo, vendar je pozneje njih le« na zunanji strani rad grčav. Zato je bolje, če jih pravilno odstra; nite t. j. gladko ob deblu od režete, ne da bi njegovo lubje ali ličje količkaj poškodovalL Vej torej ni sirovo posekati, temveč z dobro ostro vrtnarsko žago najprej od spodaj na-žagati, iKitem pa od zgoraj odžagati. To delo vršimo lahko od jeseni do konca zime, dokler drevje še ni mnževno; nikar^pa ne spomladi ali poleti, ker tedaj se začne iz mladega drevja cediti smola '« les postane tamkaj manj vreden. Pravni nasveti Taksa na radio. A. M. Ako bo banovinsko takso na radio ministrstvo potrdilo, v kar ne dvomimo, se ji ne bo mogoče upirati. Povračilo prispevkov, vplačanih v uradniški pokojninski sklad. J. M. Leto dni ste bili v državni službi Prva plača po prevedbi v zvamčmka je bila pridržana za pokojninski sklad. Ker niste več v državni službi, vprašate, če bi lahko dobili prvo-mesečno plačo. — Nimate pravice do povračila te plače Po zakonu o uradnikih namreč vplačevalec v uradniški pokojninski sklad nima pravice do pt> vračila prispevkov, ki jih je vplačal v pokojninski sklad, ako mu je prestala služba pred dovršenimi petimi leti vplačevanja. ... Učitelj, ki je druge vere. F. L Uživanje držav, ljanskih in političnih pravic je nezavisno od vero-izpovedanja. Dopustno je, da je učitelj ah tudi drugi šolski funkcionar druge vere, kakor otroci, ki jih uči. , Zgradarina. Š. H. Del hiše ste prodali elektro-strojni družbi. Davkarija vam pa še vedno predpisuje zgradarino, čeprav ste poljedelka. Pritožili ste se, pa ni rešitve. Kaj storiti? — Zgradarina se odmerja od zgradbe, ne pa od posameznih delov. Ker vaša hiša ne služi izključno kmetovalcem za prebivanje, ko pišete, da ste del hiše prodali elektro-s»rojni družbi, ni oproščena zgradarine. Ker ste najbrž vi vpisani za lastnika hise, nalagajo davek. Ce del hiše uporabljajo drugi, se z njimi zmenite glede razdelitve davka, ki ga davkarija tirja od vas, dokler ste posestnik, (imetnik) hiše. Ako bi prestala davčna obveznost hiše n. pr. iz razloga, ker bi stanovali v njej izključno kmetovalci ali njihovi kmetijski delavci, bi morali takoj vložiti prošnjo, ne pa pritožbo, za oprostitev zgradarine. Gostilničarka A. B. C. Vprašajte pri davčni upravi, če vam bo delala kakšne ovire pri preselitvi gostilne, ker niste plačali davkov. Upajmo, da ne Dediščina in kmetska zaščita. S. J. P. Oče je padel v vojni, posestvo je pripadlo materi, vam in bratom pa je bila leta 1927 pripoznana dota ali pravilneje dedni deleži v denarju, ki ga vam ima izplačati mati. Denar sedaj rabite, mati pa se sklicuje na zaščito kmeta. Vprašate, če spada dota, ki bi se vam bila morala izplačati leta 1927, tudi pod zaščito. Ali morete zahtevati obresti? — Po uredbi o zaščiti kmetov so izvzete od zaščite terjatve, ki potekajo iz dedovanja. Ce se ima del zapuščine izplačati v naravi ali nujni delež v denarju, je izvzeta denarna terjatev po tej osnovi samo tedaj, če dedič pristane, da se izplačaj po vrednosti tega dela ob času izplačila. Po tej določbi bi mogli takoj zahtevati nujni delež po vrednosti ob dnevu izplačila in bi seveda nekaj izgubili, ker je vrednost od 1. 1927 gotovo padla. Tako plačevanje bo mogoče samo, če se z materjo sporazumete. Tožiti pa ne kaže, ker bi bik) računanje preveč komplicirano. V kolikor pa velja zaščita po uredbi o zaščiti kmetov, ne morete do 1. septembra 1935 od zaščitenega kmeta zahtevali nobenega plačila, ker so vsa plačila do tega dne odložena. Kaj in koliko bo pa treba tedaj plačati, pa za gotovo še nihče ne ve, ker bo do tedaj uredba o zaščiti kmetov najbrž zopet spremenjena. S?nik v gorski vasi. M. J. L. Izposlovati si morate stavbno dovoljenje županstva. Plačati boste seveda morali predpisane takse, ki pa za tako zgradbo ne bodo velike. Invalid.narednik. M. J. L. Zaradi dodelitve za konjskega gonjača se pritožite na komando vojnega okrožja. Kolporter in pridobnina. E. J. P. 2e novembra 1933 ste prenehali s kolportažo časopisa, pa še vedno od vas zahtevajo pridobnino. Kaj storiti? — Davčna obveznost za pridobnino prestane koncem onega meseca, ko je davčni zavezanec podjetje ali obrat dokazano odtujil, ali je podjetje, obrat, odnosno izvrševanje poklica popolnoma in trajno prestalo. Preslanek davčne obveznosti se mora v 14 dneh javiti davčnemu oblastvu. Cisto pravilno vas je poučil financar, da vam zato še vedno nalagajo pridobnino, ker niste prestanka davčne obveznosti prijavili davčnemu oblastvu. Prijava pri okrajnem načelstvu ne zadostuje. Takoj pošljite prijavo davčni upravi, proti plačilnemu nalogu v roku 30 dni po prejemu vložite pritožbo, v kateri skušajte dokazati, da niste izvrševali kolportraže.. Mi ne moremo za vas posredovati, ker nismo za to po zakonu upravičeni. Dolžnik. H. P. Ker ste toženi pri okrožnem sodišču, boste morali vzeti advokata, ker pri oltfož. sodišču je zastopanje po advokatu obvezno. Samo na prvi narok greste lahko sami brez advokata. _Na prvem naroku samo recite, da ne priznate tožbe-nega zahtevka, nakar vam bo sodnik dal rok za odgovor na tožbo, ki ga mora sestaviti, odnosne podpisati advokat. Advokat bo že vedel, kaj je treba ugovarjati in zato ni potrebno, da bi na tem mesto kaj več pisali. Izida pravde pa ne moremo prerokovati. Ako bo sodišče vaše stališče usvojilo, boste morda pravdo dobili. Zgradarina duhovniške hiše. A. S. P. Ako imate v hiši najemnika, v nobenem slučaju niste oproščeni zgradarine. V kolikor pa bi sami stanovali v hiši, vložite prošnjo za oprostitev in, če bi bila zavrnjena, se pritožite, da dobite rešitev zadnje inštance. Kakšen precedenčni slučaj, ki bi bil sličen vašemu, nam ni znan in zato tudi ne stališče finattč. direkcije v taki stvari. Zastopniški stroški. L. M. R. Pri kazenski razpravi Vas je branil odvetnik, katerega ste sami najeli. Na račun ste mu plačali 150 Din; po razpravi, za 800 Din. Ker ste revni in imate zelo malo dohodkov, vprašate, če ste dolžni to plačati. — Odvetnika, ki Vas je branil, ste dolžni Vi plačati, četudi ste bila oproščena, ker se državni tožilec, ki Vas je tožil, nikoli ne sme obsoditi na plačilo stro. škov kazenskega postopanja. Ce se glede višine honorarja s svojim branilcem niste vnaprej dogovorili, lahko zahtevate, da sodišče določi višino stroškov. , , Kdaj dolg zastara? Fr. Z. Pr. Leta 1923 ste kot čevljar po naročilu napravil par čevljev nekemu mizarskemu pomočniku. Temu ste tudi posodili nekaj denarja in Vam je še leta 1925 obljubil, da bo poravnal ves dolg. Plačal pa Vam ni niti čevljev, niti ni vrnil posojila. Vprašate, če ga lahko še sedaj prisilite na plačilo. — Vaša terjatev za dobavljene čevlje je zastarala v treh letih, v kolikor je ni dolžnik izrecno priznal. Terjatev za dano posojilo pa zastara v 30 letih, vendar lahko obresti od posojila tirjate le za zadnja tri leta. Ce dobite za sebe ubožno izpričevalo, lahko daste tožbo na zapisnik pri domačem sodišču, ki jo bo odstopilo pristojnemu sodišču na Hrvatskem, kjer dolžnik zdaj biva in Vas bo v tem primeru pri razpravi zastopal uradni zastopnik. Najeto stanovanje. F. S., C. Trgovec je ustmeno najel stanovanje za 1. okt. in dal are 50 lir. Dne 10. okt. Vas je obvestil, da se bo vselil šele koncem oktobra. Vendar ga ni bilo niti naslednji meseCj ter je ostalo stanovanje 3 mesece prazno, ne da bi ga trgovec odpovedal. Vprašate, če imate pravico do najemnine za te tri mesece. — Cim je trgovec Vaše stanovanje najel, je dolžan plačati najemnino za najeto stanovanje, dokler ga v dogovorjenem ali pa v kraju običajnem roku pravilno ne odpove. Najeto stanovanje najemnik lahko uporabi ali pa pusti prazno, a najemnino n.ora plačati v vsakem slučaju. Imate torej pravico za ves čas, dokler ni stanovanje odpovedano, zahtevati najemnino, v katero morate seveda vračunati tudi plačano aro. Sestrske usluge. F. S., C. Pred nekaj leti ste si izposodili od sestre večji znesek radi izplačila nujnih dolgov in se dogovoriti tudi za obrestno mero, ni pa bilo rečeno, kdaj imate vrniti glavnico. Za to uslugo ste sestri podarili srebrno uro. Po dveh letih ste hoteli sestri vrniti del glavnice, pa je ona rekla, da zaenkrat ne potrebuje denarja in da boste vrnili dolg, ko bodo boljši časi. Podarili ste ii zato srebrn jedilni pribor. Letos pa Vas je tožila za vrnitev cele glavnice, tako, da Vam je najjravila čez 6000 Din pravdnih stroškov. Vprašate, če lahko zahtevate nazaj podarjeno uro in pribor. — Ker ni bil določen rok, kdaj morale jx>sojilo vrniti, je lahko sestra vsak čas zahtevala povračilo glavnice Vaša darila so bila veljavno darovana za že storjene usluge, in kar je dano, ne morete zahtevati na za i. ČITATELJEM ZA NEDELJO Pripravljajmo se na evharistični kongres! Iz zgodovine sv. Rešnjega Telesa Postojmo, premislimo! Vsi sveti pisatelji poudarjajo v svojih poročilih, da je bilo v puščavi pri tem za najsvetejši Zakrament tako pomenljivem čudežu navzočih pet tisoč mož. Kakor bi hoteli ti ljudje povedati, da bo najsvetejši Zakrament namenjen vsem ljudem, predvsem pa možem in lantom. Možje tn »antje, ah ne čutite tega poudarka v svetih poročilih? In če ga čutile, povejte, kako vam je pri srcu, če vam vest govori, da ste to dejstvo doslej premalo vpošte-vali? Pribijtno še enkrat: pri tem za najsvetejši Zakrament tako pomenljivem čudežu je bilo navzočih pet tisoč mož! Jezus vzame kruh v roke, se ozre v nebo, kruh blagoslovi, se zahvali svojemu Očetu — prosim, ali ni to popolnoma isto obnašanje; isto ravnanje, ka. kor se ponavlja pri ustanovitvi najsvetejšega Za: kramenta? Ne brez pomena. Apostoli vsaj naj bi precej spoznali zvezo med čudežem v puščavi in med čudežem v dvorani zadnje večerje. In tudi poznejši rodovi naj bi to zvezo poznali. Zato vsi evangelisti oboje teli skrivnostnih dejanj opisujejo s skoraj istimi besedami. Jezus ne deli kruha sam; uč-uci prevzamejo to delo. Saj bodo kmalu spoznali sorodnost tega dejanja s poznejšim naročilom: »To delajte v moj spomin.« Kakor so v puščavi delili čudežno pomnoženi kruh med lačno množico, tako so pozneje delili še vse pomembnejši kruh, kruh življenja, najsvetejšo jed, med vernike. In še to preudarimo: vsi so jedli in se nasitili, pa je vendar ostalo še dvanajst košev. Ali ni s tem poudarjena neskončnost tistega čudovitega kruha, ki je namenjen vsemu svetu, vsem ljudem, vsem časom m vsem krajem zemlje? Ze nad 1500 let nam delt sv. Cerkev to nebeško jed. In še jo bo delila. Ne samo rodovi, ki so gledali apostolske dneve, ne samo do sedanjih dni: dokler bo obstala sv. katoliška Cerkev na zemlji, toliko časa bodo v vseh krajih zemlje delili vernikom to nebeško, duhovno jed. To pa vsi vemo, koliko časa mora obstajati sv. Cerkev, »ln peklenska vrata je ne bodo premagala.« »In jaz sem z vami vse dni, do konca sveta. Gospodova je ta beseda in Gospodova beseda je resnica, in resnica Gospodova traja vekomaj... JJ Poberite kosce!" Komu ni znano, kako dobri ljudje spoštujejo svoj vsakdanji kruhek! Če pade kruhek ti na tla, poberi in poljubi ga! Tako uči Stritar našo šolsko mladino. Naše ljudstvo je to že davno prej delalo in znalo, preden je poslal Stritar ta dva verza med svet. S kakšnim svetim spoštovanjem se ukvarja naše ljudstvo že z žitom, iz katerega se peče vsak. božala to trudno lice pred seboj. Ustrašila se je: saj to ni ona, liana! To je vendar obraz njene matere. Ali ni to čudno? A liana boža zgubano lice svoje matere, boža kot v otroških letih, ko se je v boli zatekala k temu materinemu obrazu in vselej našla tolažbe, Potem se jf zgrozila. Koža na materinem licu se je udajala m videla je, da boža gole kosti V njo je zaslrmela lobanja z votlinami. Krik- danii kruh! Preden spravijo žito s"plevami vred v i nila je in se zavedla... V sobi je bila tema. Zunaj kot, vzame gospodar grablje in z grabljami žito nekie je zavijal pes in nekdo je stopal po tlaku polgu za materino zdravje in za njeno dolgo in »retno življenje. Ko p« se je ozrla na razpetega moža na križu, se ji je zdel obraz Krisia &trog in tru, kot Se nikoli S krvavimi sragami oškropljene oči so zrle na njo strogo in očitajoče. In brez vsake misli, kar iz sebe, se je Hana zavedla. Nekje, iz njenih globin j« šepetal nekdo: »Kradla ti...« Kot v opravičilo sebi, Bogu in vsemu, kar jo je obdajalo, ie skoraj kriknila: »Odpusti, moj Bog, odpusti mi! Kradla semi Za mater . . za mojo bolno mater!...« A Kristov obraz je isti. Sama strogost in grenko očitanje, kot da bi hotel reči: »Hana, kaj si storila? Olej, križali so m« za človeške grehe... tn ti me znova pribijaš na križ...« in se ji zdi, da vse okoh nje govori: »Kaj si storila, Hana? Glej...« A Hana se brani: »Za mater, za bolno mater...« Pa je zaman Očitanje ne poneha, raste in sc razbohoti v šum. Hana bo znorela. Vstane in ne ve, kaj. Hipoma se nečesa domisli. Ogrne si ruto Nato stopa po temnih sobah in obstane pred vrati gospojine spalnice Nič ne premišlja. Z obema rokama lolče po vratih, ihti in prosi. »Gospa, odprite... odprite Hani...« Ko stoji pred njo gospa, se zruši k njenim nogam in med ihtenjem izpove svoj greh. »... za mater ... ne za sebe, gosf» ... Vrnila bom... prav gotovo vrnem... odslužim .« Gospa sirmi v dekle pred seboj. Nekaj časa razmišlja. Bogve, na kaj misli? Ah ima tudi ona kje mater? Obraz se ji zjasni. »Hana, vstani! Dam ti ta stotak. Za tvojo mater dam! Naj ti še Bog odjmsti, jaz sem ti že... Drugič pa rajši prosi, ne bom ti odrekla...« Hana se je vrnila v svojo sobico. Pomirjena je sedaj zrla v razpelo in zdelo se ji i e, da je tudi obraz Krista spokojen in miren Dolgo v noč je prebdela v razgovoru s svojim Bogom... Tako je služkinja Hana doumela sebe, greh, usmiljenje, ln še več: božje in človeško odpuščanje ... A. W. Banfiel: Med divjaki Ngombe [$rago Bajt: Služkinja Hana Hana je samo služkinja in že zdavnaj. se je sprijaznila z mislijo, da v svojem bornem življenju ne bo doživela ničesar pomembnega in velikega. Prišla je v mesto, kot je pač to hotela usoda. O, si je predstavljala tako.le življenje vse lepše. Sanjala je o tem, da bo prava mestna gospodična, da bo nosila čevlje z visokimi petami in moderen klo. buček. In če bo le mogla, pa si bo kupila še pisano svileno obleko. V mislih se je videla (»jiolno gospodično, kako stopa ob visokih mestnih hišah in kako pogledujejo za njo. A sedaj je vse drugače Nje ni zajemal buren tok življenja in ko je včasih vsaj nekoliko mislila na svet in življenje ob sebi, ni utegnila nikoli razglabljati o tem, zakaj je na svetu tako, da nekateri žive v izobilju in brezdelju, medtem ko se drugi pote pri delu in še je njih življenje težko. Tako pač mora biti, si je rekla in je bila zadovoljna, da ima za trdo opravljeno delo na razjjolago tesno, nejx>beljeno sobico in kos bornega grižljaja. Udala se je takemu življenju, ker boljšega ni bila vajena nikoli. Kmalu je pozabila na sanje o gosjx>dični in je bila sedaj samo služkinja, kot jih je tisoče po naših mestih in ki doživljajo vse enako usodo. Hana je bila pridna in poštena, zato so jo imeli gospodarjevi radi kot svojo. Pa se je vendar pri-' merilo, da je krenila s te poti in pri tem doumela sebe, vso težo greha, usmiljenje in odpuščanje. Bilo pa je tako: Nekega večera Hana ni tnogla zaspati. S ši. roko razprtimi očmi je strmela v temo pred seboj in kot šc nikoh jc zaslutila, da se mora zdaj pa zdaj nekaj zgoditi. Obhajale so je težke slutnje. Morala je misliti na vse: na svojo mladost, na rajnkega očeta, na dom, na mater. Ustavila se je ob sebi in morda prvič v življenju iskala smoter svoji bitnosti in svojemu čakanju. Take misli so težke in Hana jih je skušala odgnati, a ni mogla. Oddahnila se je, ko je začutila, da ji lega na oči spanec. Tedaj je ua vrata nalahko potrkalo. In je morala znova odpreti veke. Pomislila je, kdo da bi bil v tei pozni uri. Zazrla se je proti vratom in v temi iskala obrise podbojev. Domislila seje, da bi rekla »Noter!«, pa je bila tako trudna in usta so ji bila kot zalepljena. Vrata pa so se kar sama odprla in na pragu je stala ona sama — Hana. »Čudno je to,« si je dejala, »jaz ležim tu m tam na vratih je tudi Hana ...« Zdelo se ji je, da ji mora postati pri duši lažje. Saj to Hano na vratih jc že davno pričakovala. In kot da bi ona ria vratih nganila njene misli, je stopila k njej. čisto blizu, tako, da je Hana videla samo obraz. »To si torej ti, Hana?« si je rekla ona v jx>-stelji in se nasmehnila. Zrla je v te oči pred seboj in si ni mogla kaj, tla bi ne stegnila roke in po- Zadaj za Belgijskim Kongom južno od reke Kongo in severno od Lolange blizu ekvatorja živi na ozki progi zemlje pleme Ngombe. To deželo smatrajo tisti, ki potujejo jx> Srednji Airiki, za »deželo nikogar«. Pred kratkim, ko sem potoval po Srednji Airiki, sem se ob reki Kongo vračal k zahodni obali. Na tej poti sem srečal divjake Ngombe prav na njihovem ozemlju. • Pri Upotu ob Gornjem Kongu sva krenila od glavne reke. Hotela sva skozi okraj Lolange, da bi obiskala misijonsko jx>stajo v Bongandangi. Belgijski vladni uradnik v Lisali nama je odrekel prošnjo, ko sva ga prosila za nosilce domačine, ko je slišal, da hočeva j» bližnjici skozi tako nevarno ozemlji, kakor je Ngombe. Skušal naju je od lega načrta odvrniti. Tudi misijonarji, ki so za naju dva dni iskali nosilce, niso mogli dobiti niti enega, ki bi hotel z nama v ozemlje tistih divjakov. Zato sva se drugi dan vrnila na pošlo in tam vprašala, ali bi mogla dobiti policijsko spremstvo skozi. Ngombe. Morda se naju je poveljnik naveličal in hotel iznebiti, ker pisva hotela odnehati, ne vem — a poslal je šest domačinov policistov na trg, naj tam z biči iz žilavke povodnega konja dobo toliko mož, kolikor jih morejo Policija je pripeljala več fantov domačinov, in poveljnik jim je rekel: »S temfle možmi boste šli skozi Ngombe. Srečno pot!« Odrinili smo v čolnih, izdolbenih iz hlodov. Fantje so bili neprijazni. Čolni, naloženi z mojimi stvarmi, so bili daleč za nami. Ko so pa prišli bliže, sva z grozo videla, da so joolni vode, in da najini zaboji s knjigami, obleko, živili, opremo za kampiranje itd. v njih plavajo. Večina najinih potrebščin za potovanje je bila uničena. Prepričana sva bila, da jo bedo fantje jx>noči pobrisali, se s čolni vrnili domov, uaju pa pustili na kakšnem otoku sredi reke Kongo. Ta načrt sva jim prekri. žala s tem, da sva se utaborila ob bregu poleg čolnov. Drugi dan smo krenili od glavne reke in veslali jx> potoku, ki je tekel skozi neprediren, teinen g07.d. Ves dan nismo srečali žive duše; pa tudi živali in ptičev smo videli prav malo. To je duhove nosilcev pomirilo. Okoli solnčnega zahoda smo do-S|ieli do neke vasi, kjer smo se zopet utaborili. Tisti večer sva legla z občutkom, da se nama ničesar ni bati, a motila sva se. Drugo jutro ni bilo ne fantov ne čolnov. Samo veslač, ki naju je spremljal kot sluga, je ostal. Šli smo in poklicali vaškega poglavarja. Na vsak zaboj sva fioložila srebrne novce, s čimer sva mu hotela jxikazati. koliko sva pri. pravljena plačati, da bi nama zaboje spravil do reke Lolanga. Poglavar in jx>dglavarji so vzeli svetle novce, jih ogledovali in jih skušali pregristi, potem so jih pa položili nazaj na zaboje in šli domov. Nato smo šli na [poglavarjev dom in ga prosili, naj gre z nami tja, kjer je naš tovor. Položila sva ua zaboje še več denarja, štirikrat toliko, kolikor je bila navadna cena, na kar se je veiidar premislil in nama obljubil. Dal nama pa je razumeti, da ni ne njemu ne njegovim ljudem dosti za denar. Zbral je tucat oboroženih mož, jim zadel zaboje na glavo in šli smo. V vasi se nam je pridružil drugi lucat. Ze čez nekaj časa smo srečali mnogo mož v orožju. Videli smo, kako so se jih naši ustrašili, zakaj bili so Ngombeji. Telo in obraz si krase s tem, da si vrezu ie jo razna znamenja, kar je znano kot cikatrično delo (|»novno urezavanje v brazgotino). lo jih %la zares strašne in divje. Ko smo nato hodili nekaj ur, so se naši možje ustavili. Niso hoteli več dalje. Tovore so položili na tla in videla sva, da je njih namen, nas izzvati in tako dobiti priložnost za napad. Kmalu sva bila obdana od petdesetih vojščakov. Orožja nisva imela pri sebi. Puške sva skrila v enem od zabojev, zakaj vedela sva, da orožje v takih okoliščinah samo izziva. Samo ena napačna kretnja lisli trenotek, pa bi bilo po naju. Imela sva vsak svoj revolver, a kaj bi z njima ob toliki druhalii'! Ko sva videla, da jiti s prošnjami samo jeziva, sva se odločila, da bova pustila vse skupaj in šla. V dveh jeklenih zabojih je bik) čez tisoč dolarjev v srebru in papirju. Sla sva. S seboj sva vzela samo steklenico za vodo.. Najin služabnik je začel jokati. Bal se je, da se bo izgubil v gozdu, ali da ga bodo požrli divjaki. Potovanje sva z domačinom nadaljevala v smeri, kakor sva ga začela. Od časa do časa smo prišli do kraja, kjer se je |x>lno poti križalo in zdelo se nam je, kakor da nas sodi neka slutnja. Srečali nismo nikogar. Brez dvoma pa so bili popotniki na poti, a brž, ko so nas slišali ali videli, so se nam umaknili v temen gozd, da smo šli mirno. Ko smo tako hodili eno uro, se je pot kar naenkrat končala v neki reki; na nasprotnem bregu ni bilo nobenega sledu o njej. Bili smo v škripcih. V kateri smeri je šla pot naprej, proti vodi ali z vo. do? Nekaj nam je pravilo, da. pojdimo na desno. Kar oblečeni smo stopili v reko in bredli skoraj dve milji daleč. Prišli smo do otoka, kjer smo prosili, da bi nam dali kaj jesti. Zavrnili so nas. Na drugem otoku nam je stara žena, ki je sedela pred svojo kočo, dala jajce, druga pa dovolila da si ga skuhamo v njenem loncu. Pol smo nadaljevali po stezi, ki je peljala čez otok, potem pa zopet dol v reko. Bil je že mrak, ko se je od reke odcepila v gozd. Nagon nam je Kulturni obzornik Dr. P,—ar: Dokumenti slovenske politične miselnosti po vojni 1.1866 4. Slovenci protestirajo.' Culi smo že želje in prošnje obmejnih Slovencev na Goriškem in Primorskem glede italijanskih in svojih zahtev, zlasti pa glede pridružitve »beneških Slovencev« k skupnemu narodnemu slovenskemu telesu. Znani so nam tudi razlogi za to združitev, znano in umljivo vse njihovo utemeljevanje, da je priključek beneških Slovencev k ostalim Slovencem vitalna državna potreba. Ko pa je dospela nevarnost do viška, ko se je radi negotovosti, kako se odloči usoda glede slovenskih teženj, pristopnjevala nervoznost uvidevnih voditeljev do konca, tedaj se je oglasil odločen protest v središču slovenskega življenja v imenu vseh Slovencev. Sam tedanji priznani vodja, dr. Bleiweis, se je zganil in zapisal 8. avgusta jasno in kratko >iz Ljubljane« v Novicah (št. 32, str. 259): »Da mir r. Lahi ni še tako gotov kakor s Prusi, je neki to krivo, da poleg južnih (laških) Tirolov Lahi zahtevajo tudi še to, da naj prihodnja uieja med našim ccsarstvom in laškim kraljestvom bode reka Soča. Po takem pa stegajo Lahi svoje roke po slovenskih krajih, ki na Goriškem ležč unkraj Soče. Al tega po nobeni ceni nočejo goriški Slovenci in mi Slovenci vsi protestnjemo zoper tak pohot ter z Vodnikom vprašamo Talijane: Drava čigava je? Soča čigava je? Ju bomo varvali, Kdo ju če pit! »Protestiramo!« — ta ogorčeni glas se je razlegal tiste dni začetkom avgusta vzdolž vse slovenske zapadne meje. Priča nam to energičen do- 1 V štev. 52 od 3 TTT je nn str. 1(1 izpadel podnaslov: 3. Pri cesarju na Dunaju in pri nadškofu v Vidmu. pis od »blizo Soče«: v Slovencu* 11. avgusta (št. ; 64, str. 256): >Veselilo nas je, da je svetli cesar ' volilni red za naš dež. zbor pa nasvetu naših rodoljubov tako spremenil, da dobimo mi Slovenci j v dež. zboru po pravici več poslaucev. Pa kratko j je bilo to veselje, kajti po novinah pripoveduje ! se novica, po kterej smo v nevarnosti in strahu. ! Zgrabljivi Talijani niso zadovoljni, da dobojo celo ! Benečijo, še po enem kosu naše dežele dolge svo- i je prste stegujejo. Mi Gorifani smo bili in stali i vselej za Avstrijo, bili smo svitlemu cesarju vselej zvesti in smo tudi zdaj prostovoljno brez vsega ukaza • napravili črno vojsko, naj branimo svojo deželo proti Lahonom! Veseli smo pričakovali, dn , se bo tistih 30.000 Slovencev, ki sjiadajo pod Vi- i. demsko uadškofijo, od Benečije ločilo in po tiare- j jenem miru k nam goriškim Slovencem pritisnilo, — zdaj pa slišimo, da so Lahoni le volje Goriško raztrgati in lep kos k Benečiji pritisniti. Proti temu nesramnemu, krivičnemu in zgrabljivemu pofenjanju povzdigujemo mi Slovenci svoj protest in prosimo presvitlega cesarja, naj nas in svojo državo varuje te veliko nesreče. Ko so od zinage pijani Prusi v Miktilovem hotli Avstrii vzeti nekaj Češke zemlje, rekel je cesar; >Ne pedi moje zemlje in ne ene duše!; In Lahonom, ki smo jih na su- ! hem in na morju tako dobro namahali in slavno zmagali, dovolilo bi se toliko prelepe zemlje in toliko najzvestejših duš ukrasti!? Cesarska beseda nam je upanje in porok, da se to ne zgodi, timveč pričakujemo, da se zgodi ravno narobe in dn dobimo mi še Slovence Videmske nadškofije. Ako se pa prevzetni in nikoli siti Talijan z lepo ne vda, in steguje svoje roke po južnem Tiroljskem, ali Primorskem, ali Istri ali po Dalmaciji, — potem pa le rajši vojsko do poslednjega moža. Naj visoka vlada vselej zvestih Slovencev ne zabi nikoli!« Ob takem splošnem ogorčenju, vladajočem med slovenskim ljudstvom in inteligenco nn zapadni j meji, je povsem umljivo, da so se vplivni Slovenci i skušali pri vsaki priliki pridobiti tudi odločilne vojaške kroge za svoje težnje. S kakšnim uspehom. ' In je seveda drugo vprašanje. Važno pa ie. da 1 so tudi lo poskusili. Kako so poučili glavnega I vojskovodjo in nadvojvodo Albr^chta, pripoveduje v Slovencu« dopisnik »iz Volcanskega pri Tminu« 29. avg. (št. 69, str. 277) takole: »Slavni zmago-vavec pri Kustoci, nadvojvoda Albreht, peljal se je 14. t. m. skozi Volče v Gorico. Zal nam je. da se ni nihče podvizal slavnega nadvojvoda sprejeti. Lehko bi se bila besedica spregovorila zarad bodoče talijansko- avstrijanske ineje, kajti to nas tmin-ske prebivavce zelo zanima, posebno če se pomisli, da Talijani prekrasno Goriško okrožje raztrgati in si ga prilastiti, nas pa tako pogoltniti namerjajo. Mislim da g. nadvojvoda v tej reči gotovo kaj premore. Že zdaj, ko smo bili pod avstrijsko vlado. vrivala se nam je laščina, tako da so nam iz uradnije le talijanske pozive in pisma pošiljali: kaj bi pa še lc potem bilo z nami. ako bi mi pod talijansko vlado prišli. — česar nas Bog sam in vlada naša varuj! Kje bi imeli potem mi Goriški Slovenci narodno ravnopravnost ter inalcrijal-no in duševuo blagostanje? Prosimo torej visoko našo vlado, naj nas nikar ne pozabi, saj smo ji bili vedno zvesti. Vi Lahoni pa vedite, da nimate pri nas ničesar oprrviti. Mi nismo vašega rodu in vas prosimo, da nas pustite pri miru. Veselilo ine je. ko sem zvedel, kako se je slavno Kobarid sko starešinstvo g. nadvojvodu poklonilo in gn prosilo, da bi nas zagovarjal in branil, da hi ne prišli pod talijansko kraljestvo. Ravno tako je storilo tudi Kanalsko srenjsko in okrajno predstoj-ništvo in tako bi moglo tudi pri nas biti! Tmlnski predstojnik in ondašnji župan sta bila sicer prišla, a prejioznol Ko bi bil visi inženir prišel pod Brdo cesto pregledovat, gotovo bi ga tmlnski prvaki ne bili zamudili, ampak šli bi mu bili vsaj eno postajo naproti! Iz tega se vidi, da oni svoje oči in misli preveč le na omenjeno cesto obračajof Kar se tiče dokazov zavoljo avstrijsko-talijan-ske meje, utegne tudi ta dober biti, da se poleg Tminskega v beneških hribih Se ozldje starih mejnikov nekdanje kakor sedanje Benečije nnlisja: to ozidje vendar samo izrastlo ni, temuč zidali so ga pradedje naši v ta uamen, da je bil mejnik tned obema deželama.« Vse prošnje in vsi protesti Slovencev, naslovljeni nn avstrijske odločilne kroge, pa so bili že skoro od vsega početka več ali manj obsojeui na neusjieh. Slovenci namreč niso imeli na svoji strani silno tehtnega, če ne morda edino odločilnega zaveznika, ki je bil — Francija kot tiha tavezuica Avstrije proti italijansko-pruski vojni zveri. Napoleona IH. Francija je bila tedaj v Evropi poleg Anglije edini veleodločilni činitelj v vsej politiki, zlasti pa kot zagovornik — narodnostnega načela, ki je v tem pogledu doslej bil vedno podpiral italijanske težnje proti Avstriji (1. 18591). Te velesile z Napoleonom III. na čelu Slovenci niso znali in bržkone tudi ne mogli izkoristiti v svoj prid, kar pa so Cehi 1. 1869. s političnim vodjo dr. Rieg-roin na čelu umeli in znali dobro vpreči v svoj politični voz — v Avstriji. Tako Slovenci torej niso imeli zagovornika svojih teženj uprav v Parizu, kjer so se vršila glavna pogajanja o predaji Benečije Italiji, čim je bila Avstrija iz taktičnih ozirov izročila Benečijo Napoleonu lil., on pa na temelju posebnih dogovorov z Italijo in Avstrijo dalje — Italiji. Na to, da pravzaprav odloča o usodi »beneških Slovencev« Napoleon IU. s svojimi diplomati v Parizu, veliko bolj kot Avstrij ana Dunaju, so vodilni Slovenci premalo mislili, če so sploh na to mislili in misliti mogli I Pa to je poglavje zase. ki bi pa bilo vredno obdelati prav radi nesrečnega »beneškega lebiscita« koncem oktobra, pričenši z onim dnem, o so se v Parizu pričela pogajanja za preliminarni mir in se Je 12. avgusta sklenilo premirje med Italijo in Avstrijo v Krminu, na podlagi katerega je sledil umik italijanskih Čet na določeno — de-markacijsko črto za Taljamentom, pa vse dotlej, dokler se 3. oktobra ni sklenil t. Italijo mir in je koncem oktobra sledila — velika komedija s svo bodnim »beneškim plebiscitom«, v katerem Jp bi' baje le e n Slovenec za priključek k Avstriji Saj je Einšpiler še v dopisu z Dunaja poročal 1 septembra v »Slovencu« (str 280) Čisto avtentično: »Obravnave zastran miru s Talijani ie bojo pa motale kakih ft—8 tedov. General Menamhrea j( 27. avg. zvečer na Dunaj prišel, kjer se hojo za stran tega miru pogajali. To sem za gotovo slišal praviti, da tistih 90.000 Slovencev v Benečiji ni zgubljenih, temveč da se bojo pridružili Gorici' dočim je pariški list »Patrie« že okrog 20. avg' poročal o preliminarnih vprašanjih v Parizu, da kimala in uprla pogled na označeno meslo. Minul je trenotek. ^.rla je na stolp. Nad doprsnim zidom je molel vrlini del človeškega telesa. Obraza ni mogla spoznati, samo čepico s peterozobo zvezdo. Ali je Vanja? Pomigala mu je. NajjDrvo boječe, potem živahneje, toda nobenega odgovora Mož tam gori je stal nepremično. Vsi mogoči občutki so se polastili uboge žene, ki je po vsem doživetem komaj stala na nogah. Nenadoma se je taift iz zmešnjave barak izločila neka visoka, suha postava. Naglo se ie bližala. Vasilij? On je! Vriskajoč, sproščen krik je planil iz njenega grla. Od veselja ves iz sebe, je hotel planiti k žični ograji, ko mu je iz opazovalnega stolpa zaklical nekdo: »Stoj!« (Ujetnikom ni dovoljeno, da bi se bližali ograji; deset metrov pred njo je meja.) Vasilij pa je videl svojo ženo za ograjo. Tekel je dalje. V naslednjem trenotku je počil strel, nesrečni mož se je zgrudil, zadet v prsa. Sedaj je tudi težko preizkušena žena omedlela. Na stolpu p>a je stal Vanja — strelec — s široko razprtimi očmi. Nepremičen in otrpel Njegov zategli klic »Mati!« je preglasil pok njegovega lastnega orožja. Zbegan in blazen je buljil doli na svoje delo. Seveda je videl svojo mater, seveda je koprnel, da bi šel do nje ter jo objel, toda trapilo iti strah pred disciplinarno kaznijo je tako velik, da prevladuje vsa druga čuvstva. Takoj bo razrešen straže, vedli ga bodo k zasliševanju, kjer ga bodo pohvalili. Njegova mati ni več odprla svojih oči. S srcem, polnim zaupanja in upajočega veselja, je prišla po nepreglednih poljanah daljne dežele. Izpolnile so se njene plašne sanje: K večnemu počitku, daleč od doma, združena z najdražjim. V jarku ob ograji pa je ležala siva platnena vreča z živili. Ali jo bo kateri jetnik našel? Kmalu nato pa je bil mlad. duševno strt člo. vek imenovan za vodnika obhodne straže, a z neke rdeče deske sveti odslej, kakor goreč svetilnik, njegovo ime — za zgled. Dr. Zmeda drvi po jutranjem prepiru z ženo kar brez zajtrka v službo. Joža Herfort: Za'čia svatba Burja je tulila po barski ravnici. Sneg, ves sipek in droban, nn je neslo v obraz Nekje je za. jokala burja. Večerilo se je. Nekje visoko so rezale ostre ozke račje peroti žvižgaje zrak. Izza obzornih gričev je medlo kukal mesec, po vsem barju je ležala gluha, tiha noč, ki se je razgrnila po ravani kakor ogromne, tihe peroti. Ustavil sem se ob jarku, katerega je že prekril led s svojo svetlomodro plastjo. Temno jelševje, ki je vzdihovalo v burji, me je le šibko krilo. Zajca sem čakal, zakaj januar se je bližal sredini in z njim čas zajčjega lovopusta 111 zajčje svatbe. Neskončno dolgo se mi je zdelo, da že čakam. Ves premražen sem že bil, zakaj burja je segala res prav do kosti. Kazalec na uri se je pomaknil na deveto, vsake četrt ure se je oglasil zvon izpod-krimske cerkvice in me s svojim otožnim, vendar zvenečim glasom nekako spaval. Kar se je zganila onkraj barskega jarka senca. Zajec je bil. Postavil je dobrih dvajset korakov pred menoj možička, za njim pa je pridrencal že drugi in oba sta pričela svoj ljubezenski ples. Zdelo se mi je, kot da gledam razigrane otročičke, ki se igrajo po belem pesku, ali da sta to dva mlada zaljubljenca, ki sta prišla na sestanek in sta razigrana, misleč, da ju nihče tie vidi Na zadnje noge sta se postavila, zdelo se mi je, da se objemata. Bolela so me kolena, zakaj čepel sem Zajcem se ni nikamor mudilo, uganjal« sta svoje norčije tako rekoč tik pred menoj, naenkrat pa je prvi odskočil čez jarek in drugi jo je pobrisal za njim, tedaj sem se šele spomnil, da sem hotel enega ustreliti, toda bilo je prepozno. Počasi sem se dvignil in si hotel prižgati cfgareto, zakaj od mraza in burje sem že bil ves trd Prav v istem hipu pa je prišel po sledi zaljubljenega parčka tretji, naibrž še en samec. Se en kavalir. Dvignil sem puško, potegnil se je ozek ognjen zu. Kurenčkuva Neska ma tud beseda No, hvala Bogu! Zdej sina dubl spet ena nova' organizacija. Scer mama Sluvenci že tulk organizaci, de na verna kam z nim. Res, če b incla mal več časa, de b preštela use naše organizacije! — Grem glava staut, de b jh naštela tulk, de b pršla na usacga Slu-venca ta nar mn pu ena organizacija, al pa še mal čez. Sevcde mama precej takeh organizaci, ke sma jh bli prou krvau putrebn in b jh mogl prou hiter, ta nar bulš še prec dons ustanuvit, če b jh še na mel. še več mama pa takeh, ke sa sžtn tistem h nuc, ke sa jh ustanovel, drugem pa prou nč. Še tulk niinaja ud nh, kulker je za nuhtarn črnga. Takeh pa mende sploh nimamo, de b ble kermu kej več na škodo, kokr tulk, kulker more vajna plačvat in pa če da učaseh za kašn liter, keder maja glih kašn zbur-vajne, al pa de drgač skp prideja. Zdej zadne dni sma dubl pa spet kar en ceu kup noveh organizaci. Noja, sej jest nč na rečem. Organizacije sa ja putrebne, den jh kamer češ, pou-sod t prideja prou Kene, kdu bo pa protestiru, če kej na bo prou? Kdu bo resolucije u Belgrad t>ti-šilu, če b na blu organizaci? Res de resolucije al pa prutesti nubenmu nč na nucaja. Ampak bit pa le morja. A ne? Sej se mende spounete, kulk resoluci in protestu se je tekat jelal dol u Belgrad zaule tistga monu-pola na šulske zvezke. En železničar m je pravu, de jh je blu ukul pet vagonu, du vrha naluženeh vagonu. No, in kua je blu iz tega? Ena figa b hmal rekla, pa srn se glih še u pravem čas spoulna, de na smem tku guvort. U Belgrade, prauja, koker sm slišala, sa že usi magazini natlačen pouhn. Kua mama ud tega? Spet b hmal rekla: ena figa. Sam stroške jm delama, de boja mogl spet ene p>ar ma-gazinu u štant uzet, al pa nove zidat. Lepu vas prosm, kdaj se bomo pa na ta viža iz krize skuba-cal? Nkol! Še u veči kriza borna zabredl, pol uma pa mel. Zdej pa. namest, de b se Ide zbrihtal in h pamet pršli, sa pa začel spet neki ungaut. Zdej se gre pa zavle monupola šulskeh knjig al bukl. kokr se prau pu dumače. Jest na vem, kua jh zdej spet šulske bukle jest prosja? A ni zadost, če tiskari, pa tist, ke bukle predajaja in pa puhpintari pušten dauke plačujeja in pa tiste mestne duklade, ke nisa uredne, de b jh člouk u misu jemau? A sa res tku i naunien, de čja puvrh še garat ket črna žvina? A ni bi kumot, če eden lepu pr sojmu ferkelčke sedi j in s duša prvezuje, keder prideja dauki za plačat, i jh pa lepu plača, pa je fertik? Mestneh duklad raj u misu na uzamein. Sej se na splača! Nej puve eden, če ni tu bi ajnfoh. Lejte, Ide boži, jest vas zmeri lepu učim in svetujem, ampak na prime se vas nč. Sevede, če bo en druh, ke vam ni še nkol nč pametenga puvedu, lepu na kašna miza zlezu in vam začeu kašne na. umnast klubeštrat, ke bo use skp ena figa, ga ute pa z ustm, nusam in ušesem puslušal in za zahvala, Ke vas je ena ura ali pa še dle farbu, mu ute jm še ene parkat grumuvit »žiuja« zaupil. A ni Iu pno-naumen? Prouzaprou sm vam pw tla jest dons ud urga-nizaci pmvedat, kere sa pnitrebne in pa kere nisa putrebne, pa sm ja u stran zafurala. Kene, urganizacija stanvajnskeh najemniku je čist udveč. Pa za kua? Zatu, ke ukul vogla strelaja Na hišne pusestnke strelaja, kokr de b bli hišn prn-sestnki uržah, če sa stanvajna draga. Tistga p»a p>e-steja pr gmah, ke je uržah, de se stanvajna dražeja. Astn, za ta urganizacija b blu bi pameten, de b šla iz lima. Kdur na zna cilat, nej vrže flinta u ku-ruza, al pa kamr če. A nej se p>a pr urganizaci hiš-neh pusestnku infurmiraja, pa im uja puvedal, kdu je uržah dragine. Tu b blu pa se bi prou. Pa je še velik takeh urganizaci, ke nisa za nka-mer, ampak glih zdela m na padeja u glava. Nč na škodje. Sej bo pršla še kašna prložnast, de vam bom lohka tud tiste naštela. Ampak zdej ta urganizacija, ke sa ja zdej na-zadne urganiziral, ta je bla pa putrebna, ket kozam ruge, de se lohka med saba trkaja. Kene, kuku je blu zdej narodn za dedce, ke se nisa vedi kam ubrnt, kedr sa kašna nevesta nucal. S cupringarcam ni nč. Te usaka hvalja. Tku pud ruko dubit nevesta, pa tud ni tku lohku. Na čel pa nima nubena zapisan, kuku in kaj. Asm, urganizacija akademsko izobraženih žensk je pa kokr nalaš. Ce bo dedec velik držu na želodec, bo že vedu, kam nej s gre nevesta Cuiskat, sej maja kuharce tud soja urganizacija. Oe mou p»a rad žena bi za flonc, de b se z no pw-štreku, če bo kam pršou, se bo pa lohka ktfr na urganizacijo akademsko izubraženeh žensk ubrnu, pa mu ja boja dal. Kuku ja bo pol z no naprej rinu, tu je pa negava privatna reč. Nas tu prou nč na briga. Mojga ta starga sm zadnč prašala, če mu je kej žou, ke s je mene, ke nism akademsko izubražena, na glava nakopu, pa m je reku: »Nčl Sej maš še tku, ke nis akademičarka, da I šele pol! Kuhat pa le znaš, de nkol tacga še preke I konc mesca, ke sma že uradnki tik pred kunkur. I zam, ti še zmeri kej pmgruntaš, de nama pu želod-ceh na krul.« K_N. Sah Pire : Spielmann v Moskvi Turnir v Moskvi, ki vzbuja povsod veliko po. zornosi, je res pravi turnir, ker so okoliščine take, da mora vsak napeti vse svoje sile, če noče biti neusmiljeno potisnjen vstran. Predvsem mladi mojstri, posebno ruski, so prinesli toliko življenja in borbenosti v turnir, da so vse partije skrajno napete in razburljive. Skoraj preostra igra ruskih igralcev je potegnila za seboj tudi zapadne stare in mlade mojstre, tako, da se vrši turnir v silno napeti atmosferi, ki zahteva od vseh udeležencev skrajni napor duševnih in fizičnih sil. Boj za prvo mesto se je razvil v dvoboj med Botvinikom in flohrom. Vprašanje, kdo bo prvi, bo pa ostalo najbrž do konca turnirja odprlo, kar daje turnirju še poseben mik. Izmed starejših mojstrov se zelo dobro drže dr. La-sker, Lowenfisch in Spielmann, dočim je Capablanca očividno izgubil svojo staro sigurnost in je mnoge razočaral z dosedanjim uspehom na tem turnirju. Nasprotno pa je vse presenetil Spielmann, ki je na zadnjih turnirjih dosezal bolj slabe uspehe. Izgleda, da Spielmannu prija turnirska atmosfera v Moskvi in da njegov velik kombinatorični talent prihaja tam do popolne veljave. Njegova izborna lorma je ga škodovala našemu mojstru Pircu, kateremu se je pielmann strahovito maščeval za hud poraz, ki mu ga je Pire prizadel lani v Mariboru. Seveda je te. mu krivo precej tudi slabotno Pirčevo zdravje, ker bi bilo sicer težko razumeti, da ga bo Spielmann nadigral že v otvoritvi. To partijo danes prinašamo, ker je zelo poučna tako s teoretičnega kakor s taktičnega vidika. Spielmann : Pire 1. d2—d4, d7—d5; 2. Sgl-f3, Sg8—f6; 3. c2-c4, c7—c6; 4. Sbl—c3, e7—e6; 5. Lcl—g5, Sb8— d7 (do zelo težke igre vodi d5Xc4, e2—e4, b7—b5 i. t. d., kar posebno proti Spielmannu ne bi bilo dobro igrati, ker dobi beli močan napad); 6. e2— e3, Dd8—a5 (črni je prišel v Cainbridge—Springs varijanto, ki jo je Capablanca smatral za tako dobro obrambo danskega gambita, da jo je v matebu z Aljehinom navadno preprečil s 6. a2—a3. Kot pa se v tej partiji pokaže, je črni tudi v tej obrambi postavljen pred težke probleme). 7. c4X d5 (tukaj je dolgo časa veljalo za najboljšo potezo Sf3—d2, ker je na igrano potezo dala tzv. jugoslovanska varijanta prednost črni igri.) Sf6Xd5 (po eXd5, Ld3 Lb4, 0—01 je bela igra boljša.) 8. Ddl —d2l (jugoslovanska varijanta, katero sta zbolj-šala še E. Konig in prof. Becker je sledeča: 8. Ddl —b3, Lf8—b4; 9. Tal—cl, e6—e5I to žrtev pešca so našli jugoslovanski mojstri; 10. Sf3XeS, Sd7X e5, Sd7Xe5; 11. d4Xe5, Sd5Xc3! 12. bXc3, Lb4 —a3; 13. Tel—dl, Lc8—e6l in črni stoji bolje. Poteza Ddl—d2 izhaja od P. Johnerja in jo je z uspehom igral Aljehin na turnirju v ZUrichu proti Njeincoviču.) Lf8—b4; 9. Tal—cl, 0—0 (to ni dovolj točno. Bolje je takoj h7—h6, Lg5—h4, e6—e5!) 10. e3—e4I (zelo močna poteza, ki spravi črnega v težave. V matehu Aljehin—Bogoljubov je biia igrana jioteza Lfl—d3, nakar črni doseže z e6—e5! dobro igro. V Ziirichu je igral Aljehin proti Njem-coviču Lfl—c4, kar je tudi močno, toda Spielman-nova poteza je najbrže še močnejša.) Sd5Xc3; 11. b2Xc3, Lb4—a3; 12. Tel—bi, e6-e5 (črni je izvedel to važno potezo, toda pozicije še ni izenačil, ker je damski lovec še vedno zaprt.) 13. Lft—d3, La3—d6 (črni ima idejo, začeti protiigro na d liniji. Nadaljni potek pa pokaže, da ta ideja ni dobro izvedljiva in je bilo bolje igrati Tf8—e8 in na 0—0 e5Xd4. Beli bi imel sicer še malo plodnost, toda črni bi imel dovolj protiigre.) 14. 0—0, f7—f6 (ta poteza hudo oslabi pozicijo črnega kralja.) 15. Lg5—e3, Tf8—d8; 16. Tfdll, Kg8— f8 (črni je slabo razvit in ima že velike težave. Po tej potezi pride beli, ki je sijajno razvit že v odločilno prednost.) 17. Ld3—c4! (na tej diagonali je beli lovec zelo močan.) Sd7—b6; 18. Le4—b3, e5Xd4 (sedaj je to že prepozno); 19. Le3Xd4!l (Spielmann je v svojem elementu. Črni sedaj ne sme igrati c6—c5, ker bi sledilo Ld4—e5!, f6Xe5, Sf3Xe5! in proti grožnji Dd2—f4+ ni obrambe. N. pr. c5—c4. Df4+Kg8, Df7+Kh8, TXd6 ali Kf8-e8, Lf7 + Kf8, Df4) Lc8-g4; 20. Dd2—e3!; Da5—h5 (na c6—c5 bi sledilo LXf6, gXf6. Dh6+ in beli bi prodrl.); 21. e4—e5l, f6Xe5; 22. Le3— c5, Ld6Xc5; 23. De3Xc5+, Kf8—e8; 24. Tdl—el, Sb6—d7; 25. Tel + e5+l (črna pozicija je onemogla in Spielmann se s krepkimi udarci bliža zmagi.) Sd7Xe5; 26. Sf3Xe5, Lg4—e6 (edino proti Lf7 f); 27. Tbl—el (seveda na LXe6 radi mata na dl.) Td8—d2 (zadnji poskus, ki je pa seveda brez uspeha); 28. Lb3Xe6, Dk5—e2 (postavi nasprotnika pred mat. toda Spielmann pride prej): 29. Lp6 —f7 + , Ke8—d8; 30. Dc5—f8+, Kd8—c7: 31. DfS —e7+, Kc7—c8: 32. Lf7—e6+, Kc8—b8; 33. Se5-d7 + , Kb8—c7: 34. Sd7—c5+ in črni se vda. N» Kb6 pride DXb7+ in mat v naslednji potezi. Problem St. 9. Dr. E. Zepler. f ■ B i ■ i mm i ; H i K8 H l ■ ■ Si ■ i » WM ®slJ H ■ m 81 Miš ^ H 11 H Ž a H H 1P ■ B ■ M H Rt H a b C d e f h Mat v sedmih potezah. Vse poteze napravita beli lovec in črni kralj. belj in nočno tišino je pretrgal oster pok. Po strelu nisem več videl zajca, tam pa, kjer je sedel, je bilo nekaj črnega. Skočil sem s svojega stojišča, pobrati sem hotel zajca. Naenkrat mi je zmanjkalo tal, zamahnil sem z rokami po zraku, v istem hipu pa že ležal vznak v mehkem snegu sredi barskega jarka. Sunkoma sem se dvignil in skočil k zajcu, toda preden sem bil tam, sem že na obrazu ležal v drugem jarku. Ko sem končno le prišel do zajca, se je ta izpremenil v krlino. To je bil ono leto moj zadnji zajčji Jov. sedaj pa so zajci že za varno ograjo zakona, jaz pa lazim po barju za racami in le veter tuii na cevi moje puške Služkinja: »Gospa! Pravkar mi je zdrknil z okna cvetlični lonec, ki je padel naravnost na glavo našemu gospodu.« Gosp«: »Pa menda vendar ni padla dragocena majolika?« Definicija. Touo: »Kaj pomeni beseda hipohonder?« Milan: »Hipahondor je človek, ki ae samo takrat dobro (počuti, kadar ee počuti moba« Naši misijonarji za II. evharistični kongres Pred kakima drema mesecema sm« odposlali vsem našim misijonarjem in misijonarkam vest, da pripravljamo v Ljubljani II. evharistični kongres za Jugoslavijo. Prosili smo jih, da vklenejo kongres v svoje molitve, pa nam morda tudi sporočijo. kaj je presv. Rešnje Telo njim in kaj njihovim vernikom. Prvi se je oglasil z daljnega Peipinga (Pekinga, glav. mesta Kitajske) gospod France Jereb, misijonar iz družbe sv. Vincenca Pa-velskega. Pod naslovom »Samo iz ljubezni do Njega.. .c nam piS« obširno pismo, ia katerega posnemamo sledeče vrstice: Dvanajsta dopoldanska nra je tekla. Slonel sem nad znaki in glasovi, ki nama jih je — g. Ruparju in meni namreč — pravkar napovedal mojster U, nčitolj kitajščine. — Mimogrede aed slišal okorne korake našega vratarja. Pri meni Je potrkal. >Dzin laj!< Spoštljivo mi je pomolil pismo in se zadovoljno smehljal. »Tudi jaz sem pripomogel, da je prišlo pismo do Tebe, šen-fu (duhovni oče),c mi je govoril njegov obraz. Pismo? Od doma? Saj še ne more priti. »Via Siberia< se je odprla šele pred nekaj dnevi. Pa je vseeno šlo to pot, izjemoma. »Pripravljalni odhod za Evharistični kongres v Ljubljani«, sem bral nadpis in nato vsebino. Za naše posebno nspešne molitve prosite. Na našo požrtvovalnost in celo trpljenje apelirate. V Vašo pobudo ter slavo evharističnega Kralja naj bi napisal dolgo pismo, več pisem. Navdušenje se me je lotevalo. A ko sem odložil, sem si moral odkrito reči: To pismo ni zame I Ta poziv Je namenjen misijonarjem, jaz pa nosim to ime samo kot predujem. Pomota! V treh mesecih (toliko časa je namreč g. Jereb na Kitajskem) se ne zasluži misijonska slava. Sel »em h g. Ruparju. Rad je braL »Zdaj bo8 pa pisal«, sem ga napeljavah »Nič n« vem«. J« premišljevaje odvrnil. »Sicer je pa poziv nate naslovljen«, se je spretno rešil. (Med tem pa je g. Rupar preko Sueza dobil enako pismo.) V soboto popoldne sva Sla obiskat sestro Katarino Jančar v bolnišnico sv. Mihaela, v poslaniškem mestu. Ona je že drugo leto na Kitajskem, sama med tujci. Slovensko govori le z dobrim Bogom. Ta bi vedela. — »Zdaj bodete pa pisali, sestra«, aem vlekel pismo lz žepa. — »Sem ga tudi dobila, n* bom nič, nič ne vem.« — Nisem se preveč začudil nad odgovorom. Spoznal sem se v teh mesecih z domala vsemi misijonarji pejpinške škofije. Dvajset, trideset let je te na Kitajskem, so ml rekli *a enega ali drugega. Vedno sam ua postaji. No, zdaj, ko je njegova čreda le narastla, je dobil kitajskega duhovnika ca pomočnika in tovariša. Kristjani onega kraja ■o njegovo delo, njegovi otroci. Ta bo vedel povedati, kako Je delal ln trpel, kako zajemal moč ln blagoslov pri Evharističnem Prijatelju, edinem. Njegov obrni ml že naprej govori, da je bila njegova pot zaznamovana s križi. Prisluhnil sem spoštljivo. Nič. »Dobrodošlica pri nasi Od kraja ne obupavajta! Vzeinita si čas za učenje jezika, pocneje ga na bo voč. Na svidenje I« — O svojem Pismo iz Mostarja deln, ganljivih zgledih ali eelo trpljenju nobene besede. Kitajski kristjani so vztrajni molilcit Gledal sem jih v naši semeniški, predmestni cerkvi ob nedeljah. Ob sedmih zdaj pozimi, ker vstajajo vedno i dnevom, so se začeli zbirati in skupno moliti. Ob pol osmih Je pridiga, ob osmih peta latinska sv. maša, ki trpi svojo uro. Zdaj bodo pa kar hiteli domov, sem mislil, saj je bila večina pri sv. obhajilu. O, ne I Zdaj so začeli šele moliti. Premolili so, menim, ves katekizem in eelo na slovesen, daljši način. Bolj iz svojeglavosti kot iz pobožnosti sem vlekel po sv. maši toliko časa, da so končali glasno molitev. Tedaj so otroci odšli. — Popoldne križev pot in rožni venec. Seveda so bili tudi pri potih duhovniških večeraieah in blagoslovu. Zopet skoraj tri ure. Vidite, to je nedelja kitajskih kristjanov, mi je razložil naš predstojnik. — V cerkvi pozabijo svojo bedo. ,— V cerkvi najdejo lepe obrede, zameno za prejšnje poganske, ki so jih, prazno-verake, tn in tam tako težko pustili. Gospod Jezus v tabernaklju, in tolikokrat v njihovih srcih, jim daje moč, da vztrajajo, da še druge potegnejo za seboj. Javno, s procesijami, evharističnega Kralja tn ie ne moremo proslaviti. Niti na praznik presv. Rešnjega Telesa ne. — Tvegali bi tudi v večjih krščanskih občinah poganske izgrede ali celo dejanske napade. To pa ni žejla Kralja miru. — Ker vam torej ne morem napisati nič. za kar ste me prosili, bom mogel samo moliti v namen vašega kongresa. To sta tudi g. Rupar in sestra Katrina radevolje obljubila. Molitev pred Njim v naši cerkvi I Saj Gospod je povsod isti, a zdi se mi, da se tu drugače moli. Dolga, ozka in visoka je naša cerkev. Dve vrsti stebrov, rdeče pobarvanih, nosita obok. Slika Matere Božje v glavnem oltarju se kar izgublja. Na stenah preprost križev SoL Cerkev ni razkošna. A še nekaj je v njej. irok pas marmornatih črnih plošč krog in krog po stenah, pri tleh. Na njih so vrezana imena mučencev ia boksarske vstaje. Pri zadnjem ma-šnem evangeliju, na stranskem oltarju, mi oko radoznalo — kar težko — bere: oče ... mati... sin ... hči ... Slede imena. Po družinah so urejeni. 6000 imen ir pejpinškega vikarijata. Koliko krvi! — S posebnim občutkom, pravim, molim v naši cerkvi. Neka trdost se me poloti. Saj še ni tako dolgo, kar je Gospod tu v tabernaklju zahteval take dokaze ljubezni! Dobrih trideset leti — Kaj si mu pa ti dal? Kaj si pa ti pripravljen storiti zanj, se moram vprašati? Upam, da vam bodo drugi misijonarji, pravi, napisali veliko lepega. Ne bom omenjal njihovih imen, ki so znana. Vem, da bodete v Ljubljani dostojno proslavili Boga med nami. Ce ne s takim sijajem, kot ga je lani Amerika, pa gotovo z ljubeznijo, kot jo zmore samo naš rod. Prepričan sem, da bo od bogatih milosti tega i kongresa, ki jih bo prejela domovina, Gospod dal ! delež tudi misijonarjem, posebno nam mladim. Obisk pri Magoliču Z oiirom aa rantavo v Jakopičevem paviljona Dejali so mi, da stanuje v Rožni uliei v hiši Rev. 13. »Dobro, bom pa šel k njemu in se malo pomonil o razstavi in 75 letih, ki jih bo imel tedaj za aeboj,« aem si mislil in 6eL Za Boga, kratka je Rožna ulica lam pa Sv. Jakobom in v hiši štev. 18 v Magoliču — uiti sledu! »Ua sploh ne poznamo« so mi rekli in že sem bil zunaj. Pred hišo ■trainik. Prijazen in vljuden, pa mu potožim zadevo i napačno številko, podrobno opišem Mago-liča in že sva bila za dvajset številk naprej pred hišo, kjer mi je uslužni čuvar reda in miru dejal, da bo »la pravac li sobe se čuje radio, brž sem v prvem nadstropju in pri Magoliču. Da bi rad malo videl in vedel kako z razstavo, ki jo bo priredilo Podporno društvo graličnih faktorjev ob njegovi 75 letnici. Tako, takol No, cigareto, pa za mizo. In v teku dobre ure sem zvedel o delovanju Magoliča marsikaj, videl nebroj slik vseh formatov in motivov, seveda je to bil le del, druge Ima v tiskarni. V tiskarni? Seveda, po stenah visel »Pridite k meni, videli boste Rab, lani sem bil doli v »Farmanom«, v soboto sem se vrnil, čez dva dni ga pa ui bilo več, strmoglavil je.. .< Zagotovil sem mu, da se ob prvi priliki oglasim in šel. Teden po tem sestanku sem ga poiskal v Zadružni tiskarni na Tyrševi cesti, kjer je ravnatelj ie dolga leta. Prav za prav to ni tiskarna ampak razstavni prostori. Po stenah strojnice, pisarne, stavnice, ki je v prvem nadstropju, skratka, kjerkoli je bilo kaj prostora, povsod same nove lepe, čudovite pokrajine v olju. Človek, ki je vajen ti-skarniškega vzduha, Je nemalo zaprepaščen. Ali je to sploh mogoče? Da, je, seveda le pri Magoliču. Na hitro roko me je povedel g. Magolič po vseh prostorih in mi tolmačil posameznosti slik. O postanku vsake mi je znal povedati nekaj zanimivosti. Dvoje lepih motivov iz Raba stopa v ospredje. Morje, morje in nekaj obrežja. Drugega nič, pač, tam v daljavi bela jadrnica, divno, človek obuja spomine... ln našo lepo Gorenjsko v najlepši sončni luči, Barje, Golovec, skratka, vse kraje naše mile domovine je mojstrsko pričaral na platno. Spredaj pri vratih ducat novih okvirjev. Za razstavo I 134 slik visi v tiskarni, ravno toliko jih ima doma, izmed teh bo 150 najboljših na letošnji razstavi. Zadržal bi se še ure in ure na tej razstavi v obratu, pa naju je zmotil opoldanski zvon, da sem se moral rad ali nerad posloviti. Obljubil pa sem, da še pridem in to še pred razstavo. Tako nekako Je izgledal prvi obisk radovednega reporterja pri Magoliču. —o —s. Smrt odličnega bolgarskega stenograla V Sofiji je umrl 4. marca v starosti 69 let Teodor lir. Golobov. Golobov si je za Bezen-škom pridobil za razvoj bolgarske stenografije največ zaslug. Rojen je bil v Carigradu, odkoder so se za rusko-turške vojne izselili njegovi starši v bolgarski Kalofer. Tu je dovršil nižjo gimnazijo, ltar mu je umrl oče in ostal je brez sredstev. Prekiniti je moral šolanje tudi radi slabotnega zdravja. Pozneje je nadaljeval študije privutno ter se zlasti vsega posvetil stenografiji. Od I. 1889 je 32 let deloval v Narodnem sobranju ter bil od tega 22 let načelnik slenografskegu oddelka. Poučeval ie stenografijo nn srednjih šolah, bil pa tndi honornren docent na državni ter lektor za stenografijo na svobodni univerzi v Sofiji. Spisal je veliko stenografskih učnih knjig, od kate-. rili so nekatere doživele več izdaj, med njiiui ie učbenik bolgarske stenografije izšel prvič 1. 1902 v zadnji, 14. izdaji, pa lansko leto. Razen tega je izdal tudi več stenogr. čitank, izdajal je Stenogr. biblioteko in stenogr. spisa-nie, nazadnje bulletin bolg. sten. instituta, katerega ravnatelj je bil. Prav tako se je odlikoval kot uspešeji organizator. Ustanovil je več stenogr. društev. V različne liste, tudi inozemske, je priobčeval svoje številne stenogr. razprave. L. 1932 ie izšel prvi zvezek njegove ste-nografske enciklopedije, katero je sam pisal in katera kaže, kako temeljito ie poznal razvoj stenografije pri raznih narodih. Da je bolgarska stenogr. literatura danes mnogo obsežnejša nego slovenska ali srbohrvatska, je ne-mala zasluga ravno plodovitosti njegovega krilatega peresa. Lanskega obiska bolgarskih ste-nografov v Jugoslaviji se sam radi bolezni ni niogel udeležili, zastopala ga je njegova hčerka Elena. Veliko naklonjenost do nas je pokazal s tem, da je Slov. stenogr. društvu takoj ob ustanovitvi posla! svoja dela in s tem postavil začetek naši stenogr. društveni knjižnici. Hvaležen mu tudi zato spomin! Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telelooska Številka 3030. M o« ta r, dne 7. marca. Gospod urednik, da se zopet oglašam, temu j« vzrok želja, da bi k pismu o hercegovskem »hollywoodu« dostavil dve stvari. Komaj »em namreč oddal pismo na poŠto, tem že zvedel iz ustnih virov in iz časopisja, d« j« v Trebinje že prišla napovedana filmska družba (Ula iz Berlina) in da že snima Strausaovo opereto Cidaa baron (ne Leharjeve operete Ciganski baron, ki zanjo sploh ne vem, ali obstoja ali ne; prvikrat sem bral o njej v neki notici v dnevnem časopisju). Ula pa ne bo vse operete snimala v Tre-binju, kajti velik del filma je že izdelan; snimali so ga kar v Berlinu, za Trebinje so prihranili samo tiste prizora, ki ie vrše pod milim nebom io kjer nastopajo ljudske množice. Važno dopolnilo k tistemu delu pisma, ki govori o začetku Maiuraničevega epa, mi je pa poslal g. Kadunec, ravnatelj učiteljišča v Mariboru, ki je sam služboval 16 let v Bosni in Hercegovini; nazadnje je bil ravnatelj sedaj ukinjene nižje gimnazije v Gacku. Jaz sem bral Smrt Smail - age Čengijiča s komentarjem prof. Gruborja. Ta pravi, da je postavil pesnik Smail - agino »kulo« (dvorec) v mesto Stolac, in sicer radi tega, ker je to mesto doživelo svojo katastrofo istega leta kakor Smail-aga: 1. 1840 je namreč udarila v »kulo« v Stolcu strela, pri tem se je užgala municija, ki je bila v trdnjavici, in razneslo je »kulo« in še 15 hiš v bližini. Gruborja torej ni nič motilo dejstvo, da Čengijič ni imel, da »e tako izrazimo, v Stolcu »ničesar iskati«, ker je bil Stolac v lasti mogočnega »hercegovskega sultana« bega Ali-paše Rizvan-begoviča, ki je bil prav takrat na višku svoje moči. Kdor pozna razloček med begom in ago (beg j« mnogo več nego aga!), ne bo mogel razumeti, kako je bOo mogoče, da je med begovo rajo izvajal kak aga na tako strašen način svojo oblast, kakor to beremo v Mažuraničevem »Agovanju«. Toda očividno niti Grubor niti drugi razlagavci Smail-agine smrti niso vedeli za noben drug Stolac razen za naš sedanji »hollywood«. G. ravnatelj Kodu-nec mi je pa sporočil, da sta v »zemlji hercegovoj« dva Stolca: drugi Stolac je 7 km južno od Gacka, in tam je imel Smail-aga Čengijič svojo » k u 1 o « I Mislim, da ne more biti nobenega dvoma, daje« tem vprašanje Mažurani-čevega Stolca pravilno rešeno. Kajti vsakega bravca o Čengijičevi smrti je moralo motiti dejstvo, da se mesto Stolac pozneje v pesmi nikdar več ne omenja, pač pa govori pesnik samo o Gackem polju: Gacko polje, liepo ti si, kad n tebi glada nema, ljuta glada i nevolje ljutel G. Kadunec mi je tudi sporočil, da je moj« tolmačenje Stolca bral že neštetokrat poprej. Vprašal sem svoje kolege in dijake (da prav v Hercegovini Mažuraničev epos pridno beremo in razlagamo, je jasno), na kateri Stolac misli Mažuranič, pa sem povsod slišal, da — na mesto Stolac; niti v Mostarju torej ne vemo za mesto Stolac na Gackem polju. Prav za prav to ni niti tako čudno: v Sloveniji si sploh težko mislimo kraj, ki bi bil bolj »izgubljen« nego je Gacko. To me6tece s svojimi 1819 prebivalci (po Nar. enciklopediji) leži okoli 90 km vzhodno od Mostarja na visoki planoti kakih 900 m nad morjem. Tudi med Mostarci jih je malo, ki bi bili kdaj tam; jaz nisem bil nikoli — sicer pa gospod urednik, imate v Ljubljani specialista za Gacko, ki vam lahko pove o tem mestu več nego dovolj! Dr. Sieber, ki je bil svoj čas profesor v Mostarju, j« napisal knjigo o Dalmaciji in njenem zaledju, kjer pravi, da velja Stolac za najbolj vroč« mesto v Evropi. Jaz seveda v januarju vročine nisem doživel, pač pa sem slišal, kako se poleti Mostarci tolažijo, kadar komaj dihajo od vročine: »Le potolažimo se — še vedno nas ne žge kakor v Stolcu!« — Letošnjo zimo pa Mostarci kar zavidamo Stolčane za njihovo toplejše podnebje; pri nas je namreč taka zima s snegom, ledom in burjo, da niti najstarejši ljudje ne pomnijo. Pravijo, da smo tak mraz prinesli s seboj — Slovenci iz Alp, ki smo »e v poslednjem času naselili v Mostarju. Ker je predpust, naj ob sklepu povem še dovtip iz mostarske okolice, ki dobro označuje razmerje, ki je vladalo v turških časih med »kmetom« in med njegovim »ago« (lastnikom zemlje). Tam nekje proti Širokemu brijegu je živel pobožen kmet, ki se je v svojih molitvah s svojo družino zvesto spominjal vseh znancev, živih in mrtvih. Pa mu pride med molitvijo na misel, da mu je pravkar umrl aga, in moli: »Še pet očenašev za rajnkega ago — da bi ga Bog hitro pahnil v pekel, če bi se bil le po kaki zvijači prisleparil v nebesa«! L Dolenc. Vaše perilo /e dragoceno. Zato pazite nanj! Za pranje uporablja/te le PERI ON, hi Vašemu perilu ne škoduje. Domač izdelek! Svoji k svojim! „Daj dežnik in tisoč dinarjev I4, Maribor, 9. marca. Precej na samem stanuje pri Sv. Miklavžu na Drav. polju v občini Hoče poseet-niča in vpokojena učiteljica Marija Gobec. Zato ima vrata tudi vodno že ob mraku utr klenjena. Pred dnevi je zvečer ob 8 slišala, kakor bi nekdo hodil po dvorišču. Vzela je svetilko ter odkleniln vrata in stopila iz hiše. Pri tem je slišala, kako nekdo beži po vrta. Ko je šla naprej po vrtu. je opazila, da je neznanec pozabil na vrtni ograji dežnik. Vj»-la je dežuik, vrnila se je v hišo ter čakala do 1. Komaj pa je legla in ugasnila luč, je zaslišala že klican ;e neznanca: »Daj mi dežnik ln tisoč dinarjev, drugače zažgem hiša »Vstala je ln prižgala luč, šla v vežo ln neznanec je prejšnjo zahtevo in grožnjo ponovil. Ko mu je rekla, da ne more dati tiso6 dinarjev, ker toliko denarja nima, je znižal neznanec svojo zahtevo za polovico in zahteval samo še Din 500. Zraven pa je pristaviL naj da to vsoto takoj, ker del hiše že gori in bo zagorel takoj še ostali del. V strahu je stopila nato Gobec na stol ter hotela posvetiti akozi malo okno nad vrati, da bi mogoče spoznala neznanca, zraven pa je vrgla skozi okence Se dežnik. Neznanec je pregledal dežnik in ko ni bilo v njem denarja, je vrgel dežnik nazaj in zahteval denar. Ko mu je Gobec nato vrnila dežnik in dala v dežnik še "Din 100 ter hotela ponovno posvetiti skozi okno, je udaril neznanec s palico, da je razbil svetilko, nakar je zginil v temi. Gobec je nato hotela odpreti vezna vrata ter iti klioftt sosede. Ni pn mogla odpreti vrat, ker jih je neznanec zavezal z žiro. Šole po večjem naporu se ji jo posrečilo odprei vrata, nakar je šla klicat sosede in jim povedala kaj se je zgodilo. Sosedje so šli na njen dom ter tam čakali do 3 brez uspeha. Neznanca zar nl©dujojo orožniki. Možu nasula paprike v oči Iz Subotice poročajo: Poštar Dušan Kneže-vič se je nedavno zagledal v Janjo Lisjak in pričel hoditi z njo. Ko jo je nekoč videl na cesti v družbi nekega mlajšega človeka, jo je napadel in ji prizadejal več ran. Ker se je bal, da ne bi stvar prišla pred sodišče, se je odločil popraviti pogreško tako, da zaprosi za Janjino roko. Janja se je proti volji svojih staršev poročila ž njim, toda kmalu se je pokazalo, da Kneževič kot mož ni nič boljši kakor Kneževič kot ženin. Že po nekaj tednih je Janja zbežala od njega k staršem. Kneževič je odločno zahteval, naj se vrne k njemu in gro/.il vsej njeni rodbini. Stari Lisjak je svetoval Janji, naj zmerom nosi s seboj papriko, če bi jo Kneževič slučajno na cesti napadel. Te dni sta se srečala na cesti. Kneževič je takoj napadel svojo ženo, kateri pa je priskočil nn pomoč njen brat Kneževič je nato potegnil revolver in ustrelil na brata, vendar ga ni zadel. V tem hipn pa mu je Janja že nasula papriko v oči m Kneževič je zatulil od strašne bolečine. Prepeljali so ga v bolnišnico, proti Janji so pa uvedli preiskavo. Človeško telo in njegovo naravno zdravljenje. Pomlad je tu in narava se prebuja k novemu življenju in obnavljanju. Baš v tem času je treba prav posebno paziti na zdravje, ker je človek izpostavljen vsem mogočim nevarnostim. Kakor priroda, tako je tudi naše telo onemoglo in se težko brani bolezni. Zaradi tega mu moramo pomagati in je napraviti odporno in zdravo. Moramo ga očistiti nakopičenih in telesu škodljivih tvarin ter mu dovajati nove in oživljajoče soke. V ta namen se priporoča naravno zdravljenje s »PLANINKA »-čajem BAHOVEC, ki je pripravljen večinoma iz najboljših planinskih zelišč in je njegovo koristno delovanje že priznano v znanstveni medicini. Dolgoletne izkušnje nam potrjujejo, da je »PLANINKA« zdravilni čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker izhajajo njegove sestavine iz znanstvene in delom« tudi iz ljudske medicine. »PLANINKA« zdravilni čaj je dober regulator za čiščenje in obnavljanje krvi. Radi tega učinkuje 6—12 tedensko zdravljenje a »Planinka«-čajem Bahovec izredno dobro: pri slabi želodčni prebavi lw zaprtju, pri »labem nerednem delovanju Črevesja, pri napetosti telesa, pri omotici, glavobolu, nespečnosti In zgagi, pri ofaolsnlu »ačns Itlsllns In hemoroidih. pri obolenju Jeter, pri nervozl In llvtnlh boleznih. »PLANINKA« zdravilni čaj pospešuje tek. Zahtevajte v lekarnah izrečno PLANINKA«-čaj BAHOVEC za Din 20 - paket, ki vsebuje samo tedaj pravi »PLANINKA«-čaj, kadar je paket zaprt in plombiran, ter nosi naslov: Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana Retr S, hr. 14212, 10 'VII. 1934. Gospodarstvo Poslovanje Narodne banke NAKUP ZLATA Iz poslovnega poročila Narodne banke je posneti, da je konec leta 1933 banka začela kupovati zlato domače produkcije, nadalje kupuje tudi kovano zlato in srebro, katerega izvaža v inozemstvo. Narodna banka ima od finančnega ministrstva dovoljenje, da kupuje zlato po višjem tečaju plus prim in sicer se ravna pri tem po tečaju dinarja — valute v Curihu in ne devize. Leta 1933. je kupila Narodna banka zlata domače produkcije 4.88 kg za 0.2 milij., lani pa že za 1.175 kg za 44.31 milij. Din, nadalje je lani banka kupila v državi še drugega zlata za 62.4 milij. Din, tako da znašajo vsi nakupi zlata 106.7 milij. stab. ali 137.1 milij. Din s primom. Leta 1933. je banka kupila vsega zlata za 13.6 milij. Din. Nadalje v aprilu letos je repatriirala banka prve količine zlata iz inozemstva, skupno v celem letu 1934 za 63.35, odn. 81.4 milij. Din s primom. DELNIČARJI NARODNE BANKE Od 60.000 komadov delnic Narodne banke se je nahajalo v rokah naših državljanov 59.136 kom., v rokah inozemcev pa 865 kom. Skupno število delničarjev znaša 1.373, od tega največ malih delničarjev. Največji delničarji imajo: 5.503, 4.842, 4.373, 2.394, 2.290, 1.657, 1.500, 1.090, 1.030 in 1.000 delnic. OBTOK KOVANEGA DENARJA Kovanega denarja je bilo v prometu kone« zadnjih treh let (v milij. Din): srebrni niklasti skupno bank. 1988 3111.1 148.2 479.3 4.772.7 1933 810.8 149.2 960.0 4.327.2 1984 843.0 150.8 993.8 4.384.0 SESTAVA OBTOKA BANKOVCEV V obtoku bankovcev po 1000 in 100 Din je le malo izprememb, opaža se, da se zmanjšuje število stalnih dinarskih bankovcev z datumom od 30. novembra 1920, povečuje pa se število stalnih dinarskih bankovcev z datumom 1. dec. 1931. Iz obtoka pa so skoraj popolnoma izginili bankovci po 10 Din, katerih je bik) še leta 1931 v obtoku za nad 200 milij., konec leta 1934 pa samo še za 24.5 milij. dinarjev. Posojila banke Pri najvažnejših "podružnicah je bilo stanje meničnih posojil konec leta 1934 (v oklepajih po. datki za 1933J: Ljubljana 122.5 (139.55), Maribor 34.5 (36.6), Belgrad 515.3 (635.9), Zagreb 396.5 (488.7), Novi Sad 101.14 (104.0), Osjek 67.9 (73.5) itd. Skupno so se menična posojila od 1933 na 1934 zmanjšala od 1808.9 na 1528.5 milij. Din. v lombardu je bilo stanje pri najvažnejših po-družnicah: Ljubljana 6.65 (14.0), Maribor 1.39 (1.85), Belgrad 205.4 (251.6), Zagreb 10.5 (12.3) in Šabac 4.06 (3.5) milij. Din, skupno Je znašal lombard 1934 235.14 (1933 293.1) milij. Din. Žiroračuni Žiro je znašal konec 1933 474.4, konec 1934 pa 531.9 m i kil., od tega v Belgradu 320.5 (301.7), Zagrebu 84.9 (57.4), Sarajevu 25.7 (21.9), Novem Sadu 13.0 (17.7), v Ljubljani 39.04 (24.7) in v Mariboru 6.09 (3.1) milij. Din. Upravni stroški so se lani zmanjšali od 63.25 na 54.75 milij. Din, od tega pri upravi od 4.6 na 4.36, plače osebja so narasle od 24.4 na 25.14, stroški za izdelovanje bankovcev so padli od 14 15 na 6.15, zmanjšali pa so se tudi upravni stroški v ožjem smislu od 20.05 na 19.1 milij. Din. Število osebja se je zmanjšalo od 709 na 686, od tega pri ljubljanski podružnici od 27 na 25, pri mariborski pa od 13 na 11. Število upokojencev je naraslo od 55 na 65. GU Robles njegova votja - njegovi cilji Ljubljanski proračun in ceste Novi proračun ljubljanske mestne občine za leto 1935/36 je za 2,300.000 Din višji kot lanski ter znaša 48,919.597 Din. Že lanski proračun je bil visok. Ljubljanski občan ima od občine najbolj vidno korist večinoma le od cest in ulic, kajti ljudskih šol in policije, ki jih je pred vojno vzdrževala občina, nima sedaj občina v celoti več na ramah. V lanskem ljublj. obč. proračunu je bil naveden poseben odstavek za vzdrževanje in za napravo cest in ulic z zneskom 2,796.179 Din, v tej vsoti so pa bile zapopadene delavske mezde z zneskom 1,309.176 Din in nabava jx>sipalnega materiala z 957.350 Din, ostanek je šel za mestno vrtnarstvo, za obnovitev troloarjev, za orodje itd. Za čiščenje ulic, cest in trgov je bilo vpisanih 983.740 Din, za škropljenje pa 566.202 Din. Ker je v jiostavki za vzdrževanje in naj>ravo cest in ulic zapoj>ndena predvsem naprava novih cest, je izdala mestna občina za stare ceste v glavnem le zneska za čiščenje in škropljenje, skupaj torej 1,550.032 Din, tako da je prišel občanom v pravem mestu samem, ne pa na periferijah, kjer delajo nove ceste in prejšnje j)osipajo, v prid le del zneska 1 y, milij. Din, ker tudi nove ceste čistijo in škrope. Za čiščenje in škropljenje cest v mestu je tedaj ljublj. občina že lani izdala lako malenkosten znesek, le nekakih 2—S% proračuna, da ni čudno, da so bile ceste v sredini mesta tako slabo očiščene in tako malo škropljene kakor v nobenem drugem večjem mestu v bližini Ljubljane, ne v Zagrebu, ne v Gradcu in ne v Celovcu. Poleti in tudi pozimi v suhem vremenu je v Ljubljani na tlakovanih cestah in celo po asfaltiranih ulicah toliko prahu, če vozijo avtomobili, da bi si človek želel makadamskih cest. ki bi bile zadosti poškropljene, namesto asfaltiranih ali s kamenitimi kockami tlakovanih, ko se na teh voda, ki jo poškrope za silo enkrat ali dvakrat na dan. takoj posuši. To volja prav posebno tudi za asfaltirane ceste. Le hodi ob poletnih j>opoldnevih in pa proti večeru po najimenitnejših ljubljanskih cestah če moreš, ne da bi se najedel prahu, da ga imaš polna usta in pljuča! V novem proračunu, ki ga v izvirniku sicer nimamo pred seboj, je pa poslavka za »gradbeno stroko« za nad 600.000 Din še nižja kot je bila lani, čeprav je proračun za 2^1 milij. višji in hočejo mestne obč. doklade in pa vodarino, gostaščino ter kanal, davek povišati. Slednje predvsem zaradi cestne železnice, kateri so peli svoj čas veliko hvalo. Ljubljanski občani seveda z zvišanjem mestnih davščin posebno ne v sedanji gospodarski stiski, ne bodo zadovoljni in bo morala pač občina najti kak način, da se domeni z upnikom cestne železnice, za katero bi morala plačevati občina anuiteto, ki jo cestna železnica ne more. Cestna Stanje naših hliringov Po podatkih Narodne banke je bilo dne 6. marca letos stanje kliringov z Nemčijo in Švico naslednje: Nemčija: saldo 257.0 (dne 27. februarja 255.0) milj. Din, zadnje izvršeno izplačilo št. 3.519 (3.336) r dne 5. nov. (1. nov.), čakalna doba znaša toroj 5 mesecev. Italija: saldo 15.2 (15.9) milj. Din, zadnje izvršeno izplačilo 64.919 (64.484) z dne 23. febr. (18. febr.), čakalna doba se je povečala od 10 na 12 dni. Švica: saldo 4.9 (5.6), zadnje izvršeno izplačilo št. 8.640 (8.534) z dne 18. febr. (9. febr.), čakalna doba je skrajšana od 19 ua 17 dni. Zgradba moderne ceste Belgrad—KraRujcrac. Meseca aprila bo po poročilih belgrajskih iistov prva pismena licitacija v gradbenem ministrstvu j za zgradbo moderne ceste na prvem ekdtorju državne ceste Belgrad—Kragujevac od 16.300 do 41 km za proračunsko svoto 16.788.160 Din. Občni sbori: Zaščita, reg. zadr. z om. zavezo v Ljubljani 19. marca ob 10; Celjska posojilnica d. d. v Celju 27. marca ob 17 (bilanca 1934. volitev uprave in nadzorstva); Elektrarna za Škofjo loko in okolico v sejni dvorani mestnega doma, dne 27. marca ob 11 (bilanca 1984 volitev uprave eksekutive in nadzorstva) in Hranilnica ▼ Križev-cih d. d. 29. marca ob 9 v Prekmurski banki (bi-,*nca 1984. volitev uprave ln nadzorstva). ijikvidacija: A. FUrst in sin, Murska Sobota (trgovina z mešanim blagom) razdruženje in lik-eldacija; Strojna zadruga v Domžalah r. z. t o. z. Nor« sadruga: V zadružni register je bila vpisana Gospodarska zadruga v Gornjih Petrovcih reg. zadr. z om. zav. (načelnik Godina Štefan, av. tupnik v Gor. Petiovailil, , železnica je res prometno sredstvo, ki je ▼ prid . občanom, še bolj važna prometna stvar so pa ceste j same in pa anažnost in čistota na njih, ker je pri tem prizadeto zdravje vseh občanov, premožnih in nepreinožnih. odraščenih in otrok. Kaj pomagajo lige zoper jetiko in dispanzerji za jetične, če pa srkajo dan na dan prah po cestah sredi mesta, kjer je promet največji ter ga vdihavajo poleti, ko spe pri odprtih oknih. Ljubljanski občani imajo pravico, da zahtevajo, da so ceste predvsem Bredi mesta brez prahu in res snažne. To naj upoštevajo prizadeti, ko bodo pretresali novi ljubljanski proračun ter naj preskrbe zadostno f>okritje za čiščenje in škropljenje cest, zmanjšajo pa kakšen drug manj potreben postavek. V sredi mesta jc treba tlakovane, predvsem pa asfaltirane ceste namazati i oljem zoper prah. V Salzburgu, s katerim primerja ljublj. tujska reklama dostikrat Ljubljano kot središče za tujski promet, so vse asfaltirane ceste v mestu samem in tudi na kolodvor, ki je kak kilometer iz mesta, ter na pokopališče, ki je par kilometrov zunaj, namazane i oljem zoper prah. Salzburg je pa polovico manjši kot Ljubljana. Če namažejo n. pr. Miklošičevo cesto, Šelenburgovo tn Prešernovo ulico, Duflajslco cesto vsaj do žel. proge, Dalmatinovo, Tavčarjevo in NVolfovo ulico, pa še del Sv. Petra ceste, bi stalo to res nekaj denarja, prihranili bi pa zato potem pri čiščenju in bi prenehal prah vsaj na najbolj prometnih ljubljanskih cestah. Ceste, ki bo tlakovane, je treba v suhem vremenu izplakovati vsak dan in jih škropiti poleti vsaj štirikrat na dan, ker se na tlaku voda takoj posuši. Po.-ebno po dežju je treba tlakovane ceste takoj izjirati Makadamske ceste, ki so bolj na periferijah. je treba škropiti tudi trikrat na dan. Mestna občina naj bi zahtevala od policije, da slednja prisili voznike motornih vozil, posebno pa še tovornih avtomobilov, da vozijo po mestu le s predpisano hitrostjo 15 km na uro, ne pa po 50 km na uro kM sedaj, ker prav prevelika hitrost pri vožnji vzrtiguje prah ter obrablja ceste, ki so last mestne (ibčine, trikrat bolj kot zmerna. Cesto pa vzdržujejo vsi občani, nele lastniki par stotin avtomobilov. Policija še do danes ni prejjovedaia avtomobilistom dajati ponoči glasovnih signalov, brez katerih izhajajo v Londonu in v Rimu; še enotnih trobil z nizkim, prijetnim glasom ni predpisala, čeprav bi morala imeti po cestnem redu z 30. maja 11)33 že 1. junija 1934 vsa motorna vozila taka trobila, da bi tudi podnevi ne vznemirjala občinstva. Ol-Čina in občinska uprava ima skrbeti, da bo na cestah red in snažnost. Dr. J. R—L Poštna hranilnica v februarju. Število čekovnih računov pri ljubljanski podružnici Poštne hranilnice je naraslo v teku meseca februarja od 6.401 do 6.409, saldo na računih pa je ostal skoro ne-izpremenjen: 181.6 milj. Din, v znatni meri se je saldo povečal edino v Zagrebu od 326.24 na 336.55 milj. Din. Število računov pa je najbolj naraslo v Belgradu: za 36 na 6.329. Stroški kulture pšenice r Vojvodini. Zveza kmetijskih združenj donavske banovine v Novem Sadu objavlja, da so znašali produkcijski stroški za proizvodnjo pšenice na 1 katastralnem oralu 1168 Din, dohodki pa 920 Din (8 met. stotov pšenice po 100 Din in 120 Din od slame in plev). Produkcijski stroški pri koruzi so znašali 1051 dinarjev, dohodki 870 Din. Pri pšenici je znašala izguba 248 Din na kat. oral, pri koruzi pa 121 dinarjev. Hrvatska Btodlonica, d. d. ▼ Slatini, Savska banovina ima redni (29.) občni zbor dne 31. marca. Na dnevnem redu je tudi sklepanje v smislu čl. 6 odst. 2 uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov. Tečaji državnih in po državi garantirani!) papirjev. Finančno ministrstvo je odredilo tele tečaje za državne papirje: vojna škoda 400 Din, 1% inv. pos. 80 Din, agrarji 50 Din, begi. obveznice 70 Din delnice Priv. agrarne banke 300 dinarjev. Ta tečaj velja za kavcije. Likvidacija. Brača Kronfeld, d. d. za trgovino in industrijo v Zagrebu Ima 23. marca občni zbor, na katerem bodo sklepali o likvidaciji. Izvenkonkurzna likvidacija. »Bankovno i mje-njačno d. d.« v Zagrebu sklicuje za 24. marec izredni občni zbor delničarjev v svoje prostore ob U. Na dnevnem redu je sklepanje o izvenkonkurzni likvidaciji družbe ns podlagi odobritve ministrstva trgovine ia industrije z dne 29. januarja 1035 jj št. 206 K—34. Ludbreška delniška hranilnica. Ludbreg. savska banovina, sklicuje občni zbor za 24. marec ob 1L Madrid, marca. Mladi politični voditelj Gil Robles je postal vodja španske politika Z zaupanjem gleda španski narod v njega. On je vendar voditelj nove Španije in njegov neuspeh bi silno bolestno odjeknil v ljudskih plasteh. Toda poglejmo, 6e ui morda nemir v mnogih desničarskih krogih le nesporazumi jen je, ako njegovo pametno previdnost razlagajo kot pomanjkanje hitrega presojanja položaja in volje do dela. Ko je prišlo v 1. 1933 meseca novembra po 3-letni politični anarhiji končno do novih volitev, je nastopil Gil Robles z dobro premišljenim programom in geslom: »Vera, domovina in družina«. Njegov širši politični cilj je bil združitev do tedaj opozicionalnih desničarskih strank Slo je za to, da se pre-potentnemu marksizmu izvije oblast iz rok. Volivni uspeh desničarskih strank je bil ne-lucija, ali pa toleriranje sistema. Gil Robles tudi že postavljen prod vprašanje: ali revolucija, ali pa toleriranje sistnia. Gil Robles se je odločil, da bo zaenkrat mirno prenašal vlado, ni pa hotel takoj poslati v kabinet Lerrouxa svojih ministrov. Toda ko so se razmere še vedno slabšale in je tako v upravnem, kakor v gospodarskem pogledu nastopala vedno hujša zmeda, je Gil Robles zahteval tudi udeležbo pri oblasti, čeprav je vedel, da z njegovim vstojxim v vlaao revolucije, ki jo je dotedanja vladna politika pripravljala, najbrže ne bo več mogoče preprečiti. Tako je vstopila njegova stranka 5. oktobra 1934 v vlado in prevzela ministrstvo pravde, delovno ministrstvo in agrarno ministrstvo. V teh resorih je upal Gil Robles najbolj učinkovito izvajati svoj socialni program. Težave, s katerimi se je Gil Roblesova skupina iz vsega početka morala boriti, so bilo izredno velike. Dan za dnem se je moral boriti s svojimi svobodomiselnimi tovariši iz Lerrouxove radikalne stranke, ako je hotel uveljaviti le nekaj svojega programa. Še mnogo večje težave pa mu je delalo upravno uradništvo na vseh področjih, ki je bilo ali nesposobno ln podkupljivo, ali pa naravnost leno. Kajti revolucijonarni marksistični mogotoi so v 3 letih svoje vlade po: skrbeli, da so na vsa vodilna mesta spravili svoje ljudi. Toda kljub temu se je Gil Ro-blc«u in njegovim tovarišem na oblasti posrečilo, da se je oktobrska revolucija, kakor so jo zasnovali frnmasoni in marksisti, izjalovila. Še več: socialistična vstaja je dala priliko, da je bilo mogoče pričeti z obširnejšimi političnimi kakor tudi gospodarskimi reformami. Predaleč bi vodilo, ko bi hoteli popisati vse obnovitveno delo Gil Roblesove politične skupine. Omenjamo samo nekaj glavnih uspehov: V verskem pogledn se je jiosrečilo, da so bili odstranjeni mnogi knlturnobojni zakoni, ki jih je Azanova vlada Izglasovala proti katoliški cerkvi, tako na primer zakon, ki je omejeval svobodno dušno pasti rs tvo in zakon proti redovnim šolam, ki so v Španiji velikega pomena Šele odkar je Gil Robleis udeležen v vladi, je bilo mogoče vpostavltt v celem obsegu špansko poslaništvo pri Vatikanu. V socialnem pogledu se je pričela izvajati ngrarnn reforma, ki je glavni problem sodobne Španije. V političnem ozira se Gil Roblesova politična skupina poteguje za večjo politično enotnost Španije in je nasprotna odcepitvi Katalonije in drugih španskih provinc od Madrida. Menda se v tem pogledu pripravlja tudi revizija ustave. Gil Roblesu je tndi uspelo, da je Lerrou* iz svoiejra kabineta proti koncu decembra 1934 izločil tiste ministre, ki so se upirali obnovitvenemu delu krščanske politične skupine, kajti le na ta nnčin je bilo mogoče rešiti vlado pred neizbežnim padcem v parlamentu. Toda kljub temu so nekateri nestrpni m hi želeli hitrejših ln učinkovitejših reform. Todn to nI nič novega. »Korak zn korakom«, je Gil Robles vedno povdarjnl. Več, kolikor je trenutno mogoče, se v politiki ne da storiti. Zato nobena stranka, zlasti, če je navezana na sodelovanje z drusimi, ne more računati na te, da bo že v nekaj mesecih oživo-tvorila svoj celotni program. _ Posebno brezobzirno napndmo Gil Koble-sovo politiko monarhisti. Medtem, ko monarhisti smatrajo, da je monarhija bistvena oblika Španije, je Gil Roblee mnenja, da je državna oblika povsod in tako tndi v Španiji le nekaj drugotnega. Razvon tega je mladi voditelj novega socialnega katolicizma že ponovno povdarll, da je prišlo pod storo monarhijo do mnogih izrodkov, ki bi jih on v nobenem slučaju ne mogel zagovarjati. Gil Robles stoji na stališču, da je treba rešiti Španijo takšno, kakršua je in tndi v republikanski formi poskusiti vse in zbuditi vse sile, da bo katoliška in nrejena po kr-ščanskih socialnih načelih. Državna oblika pa je zaenkrat postranskega pomena. Lahko kdo misli o Gil Roblesovi politiki, kakor hoče. Toda dejstvo ostane, da so dosedaj še vsi, ki so seproti njemu borili, mn končno le prav dalL Tako so z vsega početka mnogi oporekali njegovi zamisli, da ustanovi politično stranko, češ, da mu na ta način nikdar ne bo mogoče zbrati okrog sebe toliko ljudstva, da bi to odgovarjalo pravemu razpoloženju španskega naroda Prav tako so ga tudi mnogi napadali, ko je oktobra me-soca stopil v vlado, češ, da izdaja svoje ideale in aa se druži z nasprotniki katoliške Španije. Toda kljub vsem težavam, ki mu prihajajo z leve in desne in zlasti od monar-histov, je Gil Robles trdno odločen, da ostane na svojem mestu in da si svojo politično pozicijo v vladi po možnosti še utrdi. Sam je izjavil: »Položaja, ki smo si ga osvojili, ne bomo zapustili, pa naj stane kar hoče. Kajti to so naži strelni jarki, iz katerih si bomo končno osvojili oblast v deželi.« Toda katero pot naj bi Robles tndi drugače šelt Dokler ne bo novih volitev, mu ostaja samo dvojna pot: ali aktivno sodelovanje z Ler-rouxovo konservativno vlado s postopno re-viziio ustave, — zlasti v verskem in agrarnem r>ogledu —■, ali pa da sam prevzame oblast in da Lerroux z njim sodeluje, kar se utegne že v bližuji bodočnosti zgoditi, kakor je Lerroux že sam izjavil. Da bi ostal samo v opoziciji, na to ni misliti, kajti brez udeležbo na oblasti bi mnogi udeleženci zad-nie revolucije ostali nekaznovani in njegov boj proti marksizmu ne bi imel zadostnega učinka. Ni dolgo tega, kar so se ostale desničarske skupine, ki so ostale v opoziciji, zdrazi le v »nacionalni blok«, ki seveda sedaj lju-to napada politiko Gil Roblesa- Vendar pa »nacionalni blok« ne more računati na kak oots^bno velik uspeh, ker mu manjka pravih voditeljev. Zelo verjetno je, da bo »nacional-n< ~.ok« že *>ri prihodnjih volitvah skopnel in sicer v prid Gil Roblesove skupine. O zmagi Gil Roblesa ni mogoče več dvomiti, kajti on utelešuje v sebi voljo mlade španske generacije, ki se bori z energijo, t ljubeznijo do domovine in vero v Boga za vodilno mesto v narodu. Zaenkrat pa je seveda njegovo delo fe nepopolno in potrebuje se v mnogih stvareh spopolnitve. Gil Robles je sam tega mnenja. Saj je pred kratkim izjavil: »Kar smo dosedaj storili, ne zadovoljuje ne mene, ne moje stranke. Samo popolno delo nas bo zadovoljilo.« Tndi ni mogoče trditi, da bi r komaj 4 mesecih z uradništvom, ki datira še iz dpbe anarhije, in v takšnem državnem kaosu bilo mogoče več storiti. Toda monarhisti, ki sa že več kot 100 let — ne vedno po pravici — a svojo »domovinsko ljubeznijo« bore za staro Španijo, igrajo še vedno vlogo tistih vitezov iz srednjega veka, ki podobni Don Qnichotn (tip španskega idealizma) le prepogosto izgubljajo smisel za resničnost. Skušnje, ki jih je Španija napravila, so tako bridke, da je treba priznati, da ima večkrat tndi San-cho Panza (tip realizma) svoj prav. Na temelju realizma, toda s silo idealizma, ki je le Špancu lasten, hoče Gil Roblee voditi in oblikovati svojo politiko. Toda čudežev seveda ne moremo pričakovati. Kajti obnovitveno delo je mnogo počasnejše in težj& kakor pa razdiralno. Saj je Gil Robles pred kratkim na velikem ljudskem zborovanji! izjavil: »Učite se potrpeti. Ali ne boste n» ki ste imeli potrpljenje, da ste prenašali leta in leta Aza.na, potrpeli tudi nekaj mesecev, da boste videli dovršeno delo katoliškega politika, ki se mora boriti s silnimi težavami T Ob svojem času nam boste vendarle vsi prav dali!« ' Louis Vlncente. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk tudi odobritev zaključka o prošnji po uredbi o zaščiti denarnih zavodov. Javna skladišča r Zagrebu. Ministrstvo trgovine in industrije je odobrilo pravilnik javnega skladišče tvrdke »Skladišno i otpremničko d. d.« v Zagrebu. Obenem je odobrena tudi tarifa z» ta javna skladišča. Romunska pšenica za Avstrijo. Z Dunaja poročajo. da se Avstrija pogaja z Romunijo za dobavo 1600 vagonov pšenice po prednostni carini osem zlatih kron Pogajanja da so neposredno pred zaključkom. Rusija — drugi največji producent zlata n« sveta. Po podatkih ameriškega urada za statistiko kovin se je lani svetovna produkcija zlata v primeri z letom 1933 povečala od 25,378.000 unč na unč 27,126.000. Pri tem je treba vpoštevati, da je padla produkcija južnoafriške Unije, ki je največji producent zlata na svetu, od 11,014.000 na 10,483.000 unč. Kanadska produkcija je narasla le od 2.949.000 na 2,964.000 unč. Najbolj pa je narasla ruska pro. dukcija, in sicer od 2,814.000 na 4,200.000 unč in je s tem Rusija prehitela Kanado in je njena j>ro-dukcija druga na svetil. Na četrtem mestu je bila lani v svetovni produkciji severnoameriška Unija, katere produkcija se je povečala od 2,507.000 na 2,916.000 unč. Znižanje glavnice Češke eekomptne banke in kreditnega zavoda. Češka eskomptna banka in kreditni zavod v Pragi je kupila od Avstrijske indn-strijsko-kreditne d. d. 105.000 svojih delnic, katere bo porabila za odpis delniške glavnice od 170 na 130 milijonov Kč. Banca eommerclale Itallsnn. MIlan Izkazuje za 1984 samo 5.4 milj. lir čistega dobička v primeri s 42.44 milj. lir za 1. 1983. Vas čisti dobiček se prenese na nov račun, kjer se nahaja že 3.13 milj. iz prejšnjega Ista. Dlvldenda za leto 1983 je znašala 5%. Švicarski vzorčni sejem v Bazlu ho letos od 30. marca do 9. aprila. Zn našo državo pridejo tele razstavljalne skupine: elektrotehnika, stroji, in orodje, tekstilno blago, specialni sejmi ur, pi- sarniških potrebščin in športnih predmetov. Obiskovalci velesejma uživajo ugodnosti na naših, italijanskih, avstrijskih in švicarskih železnicah. Pojasnila daje Putnik, pa tudi švicarski konzulati Borza Dne 9. marca 1935. Denar Na ljubljanski borzi je znašal promet ta toden 2.46 milij. Din v primeri z 2.59, 3.011. 5.578 in 2.632 milj. Din v prejšnjih tednih. Posebno znaten je bil promet v četrtek v Londonu in Newyorku. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.326, London 14.57, Newyork 804.75, Bruselj 71.90, Milan 25.70, Madrid 42.12, Amsterdam 208.85, Berlin 128.96, Dunaj R7, Stockholm 75.15. Kopenhauen 66.10, Praga 12.88 Varšava 58.10, Atene 2.90, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05, Helsingfors 6.44, Buenos-Aire« 0.77, Oslo 78.16. Žitni trg Nori Sad. Pšenica ba8., potiska in slap. 132— 134. bač. in srem. 126—128, ban. 128—130, moka bač. in ban. Og in Ogg 195—217.50, št. 2 175 -197.6, št. 5 156—177.50, št. 6 137.50—150, št. 7 112.50-117.50, št. 8 80—85. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet slab. Živina Mariborski sejem 8. marca. Na svinjski sejem ie bilo pripeljanih 176 ivlnj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 6—8 tednov stari kom. 66—80 Din, 7—9 tednov 90—120, 8—4 mesece 160—180. 6—7 mesecev 200—280, 8—10 mesecev 800—880, 1 leto 480—660, 1 kg žive teže 4—6JS0, mrtve 7—9 Din Prodanih je bilo 46 svinj. Hmelj Zate«, CNR. 7. marca. T« teden je bfl promet srednji. Cen* so ooDUsttle na 2^00—2.400 Ki ca eo ka. IS a oznanil a Ljubljana 1 Drevi ob M vrt v Union na velike evharUtitno akademijo, ki Jo prired« gg. salezijanei • svojimi gojencu 1 Trnovski oder ponovi drevi ob 20 zadnjikrat svoj (PeveJci veter«. 1'red.pro.laja vstopate od M) do 13 ta «uo uro pred začetkom predstave. 1 Pevski zbor Glasbene Matice vabi pevee moške-tra zbora k pogrebu g. župnika Vrhovnika, U bo dane« ob 16J0 Iz Kopalifike alloe 10. 1 Velik koncert slovenske narodne peami bo Jutri ob 20 v unionuki dvorani priredila Glasbena Matica ljubljanska v proslavo 50 letalo« obstoja Dru4be av. Cirila ln Metoda. . 1 Uprava llubadove tupe JPZ nujno po»lva Uub-IJanaka inoftka in ionska narodna, pevska Itd. druitva. de se po enem Muuoipnlkulul) udeleže v ponedeljek, 250 Din. Število izletnikov je omejeno na 20 oseb. Bolniki s« ne morejo vzeli nt pot. Čas je silno ugoden, laika kakor francoska riviera bo v najlepšem cvetju in ne bo vročine. Obenem pa bo tudi naš narod zastopan med 144 narodi v Lurdu. Priglase sprejema Romarski odsek, Ljubljana, Miklošičeva c. 7, kjer se dobe vsa pojasnila. Ptigla siti se j« treba do 1. aprila. Trbovlje Cesta bo taprta med Trbovljami in Hrastnikom cel prihodnji teden do sv. Joiefa radi nujnih popravil. Sedanje slabo vreme pa Se zna vse skupaj zavleči. Z lažjimi vozili te lahko pelje po občinski cesti čez Ojstro na Hrastnik. Sejm je prestavljen, ker pade sv. Jedert, 17. marca na nedeljo. Običajni kramarskl in živinski sejem te bo vršil zato v ponedeljek, 18. marca. Vodstvo iadniine elektrarne sporoča 8vojim zadružnikom, da ne bo električnega toka v rajonu Trbovlje v ponedeljek dne 11. t m. od 8 zjutraj do 6 zvečer. Videm ob Savi Poročila te Jo Rozalija Radej, iz odlične Ra-dejeve hiše na Semiču, z Jotipom Vodopivcom it sosednjega Rajhenburga. Naj na novi zakonski par rosi božji blagoslov. Umrla je v častitljivi starosti 78 let gospa Marija Ž o k. Verske dolžnosti je ves čas svojega življenja zvesto spolnjevala in previdonn t tolažili svete vere odšla pred božjega Sodnika. Naj v miru počiva! Preostalim naSe tožalje. DRAMA - Začetek ob ?0 Nodelja, 10 marca ob 15: Sluga dveh gospodov. Izven. Zaižniiie eeue od 30 Oin navzdol. — Ob 20: I'.Aar • kozarcu Izven. Cene od 30 Oin navzdol. Ponedeljek, 11. marca: Zaprto. Torek, 12. marca: Zaprto. OPERA - Začetek ob 20 Nedelja, 10. marca ob 18: Netopir. I/..- Znižane cen« od Sli Uin navy«lol. — Ob 20: Zdaj va.n eno zuigram lzveu Cene od |T> Oin navzdoL Ponedeljek, 1L marca: Zaprto. MARIBORSKO GLFDAU^E Nedelja, 10. marca ob 18: T>«eH kmetič. — Ob 20: Zdravnik na raspoiju. Zadnjič. Znižane cenc od <5 IHm n»v7,, lok Ponedeljek, 11. marca: Zaprto. Torek. 13. marca: Profesor Žii. Red D. CELJSKO GLEDALI^E Torek, 12. marea: Blodni ognji. Gostovanje ljubljanske drame. PTUJSKO OLEDALISCK Petek, 15. marca ob 20: fttambulska roia. Gostovanj« Narodnega gladallšča lx Maribora. Naše diiaštvo Duhovne vaje za akademkinje bodo 17., 18. ta 19. maroa v urSulInakem samostanu v Ljubljani Udeleženke naj pridejo v zavod v soboto 16. mnrcrf ob IS. Katoliške revije Poizvedovanja Ukradeno h bUo moško kolo, Urno lakirano. Ima r«rWm popolnoma novo, sloor preoej obrabljeno, erid. •t. 8883. Ogrodje J« ▼ sprednjem delu vareno. — Ha-valko, Trnovski pristani 16. latekel m Je bel lovski pat. DoM as aH Legli, PMUTtaa L *. Insnta prt Katoliški misijoni, it. 6 — govore o ntših mi-sijonih in misijonarjih v svetu: O tekmi za Baragovo oltarsko čast; o novi misijonarki $. Cerne. Lepa so pisma s. Rafaele Vurnikove, zanimiva pa poročila o drugih misijonih. V prilogi Tuji svet izhaja tako priljubljena Koča strica Tome. Kraljestvo božje, it. 2 — jc glasilo apostolstva sv. Cirila in Metoda in ima namen delo za zedinje-nje obeh cerkva. Grivčev uvodni članek jje napotek za postni čas, o katerem govori dalje Vital Vodu-Sek (Marija v postu). Cepon piše o Baziliju in Gre-goriju, vzhodnih cerkvenih očetih, Sedivy o obisku pri sofijskih jezuitih in Ljudmila Orafenauerjevt o Evharisliji. Glasnik, it 3 — naš jezuitski verski list prinaša na uvodnem mestu pohvalna pisma naSih škofov o njem. nato pa daljšo in lepo razmotrivanje o krščanskem zakonu p. B. Remca. Silvin Sardenko piše Pšenična polja, leposlovne črtice t cerkvenimi motivi. Nadaljnji predeli so posvečeni posameznim smotrom, tako bengalskim misijonom, posvetitvi družin, apostolstvu mož in fantov, duhovnim vajam in zgodovini jezuitov v Ljubbani. Cvetje z vrtov sv. Frančiška, St. 3 — je verski list slovenskih frančiškanov, ki ima lepo m slavno preteklost. V tej številki se ozira na materinski dan (p. Ovido: Mati v službi cerkve in naroda), sicer pa prinaša več leposlovnih življenjepisov (Marjetica — vzorna tretjerednica, Življenje velike žene svete Terezije de Avila itd. Lep je članek Lippertov: Jt?-zu« in grešnica, ki človeka pripravljaj za postni č«s. 8e posebej nas frančiškani navdušujejo za svoje misijone, za Frančiškovo mladino ter za evharistični kongres. Prav tako kot Glasnik ocenjujejo tudi nove knjipe. Marijin list in Marijin ograček, St. 2 — sta Kkkkjva prekmurska verska lisi«, namenjena cerkvenemu in duhovnemu življenju in pisani v prek-murSčini. Marijin list prinaša odlomke iz Meni-kovskega najnovejše knjige • Jezu tu, Id jo toplo priporoča; dalje življenfe Bi. Device Marije po bi. Mariji Agredsid, m raziago šv. male. Prinaša slike Vi opite trefa prekmurskih misijonarjev. Mar Uin ograček pa prinaša več asketskih sestavkov kot kažipot za pobožno življenje, življenjepis sv. Zite, preganjanje v Meksiki ter več drugih člankov. ★ Nagrado Pija XI., ki jo je rimska Arkadska akademija prijateljev humanistične kulture, ki je njen vneti pripadnik sedanji vatikanski suveren, osnovala letos za kritično delo iz področja te kulture, je letos kot prvi dobil rimski prolesor Michcle Ca-talario za dolgo razpravo o Anostovih komedijah in antičnih vplivih v njih. j. Descartesu, duhovniku in velikemu francoskemu humanističnemu filozofu, začetniku razvoja nove moderne evropske filozofije, nameravajo Francozi dati posebno počeščenje. Prosvetna komisija za veliko svetovno razstavo leta 1937 je sklenila, da za razstavo zgradi posebno palačo, kjer bodo razstavljeni izsledki francoskega znanstv«, vzgojeslovja, filozofije, skratka, razslava francoskega duhovnega zaklada z vseh področij udej9tvovanja človeške du. ievnosti, v kolikor je to moti prikazati nazorno v prijemljlvih realizacijah te tli one vrste. Palača bo ostala trajno kot spomenik in dom francoske iščoče misli, dom francoske misli, odprt misli in miselnim dognanjem vsega sveta. Tam te bodo vršila narodna in mednarodna filozofska predavanja in kongresi. In ker je prav Descartes, ki ie v svonem delu in svojih stremljenjih genialno združil religiozno du-ševnost srednjega veka z duhom pravega humanizma ter tako botroval rojstvu evropske miselnosti novega veka, simbol francoskega duha, ki išče, sinte-tizira in umerja, je odbor v soglasju z »Zvezo za duševno sodelovanje« sklenil, da se bo ta ustanova na razstavi in vse f«se pozneje imenovala »Mesto Renžia Descarteta — Citč Ren« Desctrles«. j. Nova dela Paula CIaudela: Paul Cltudel, ob V»l«ryu največji in najdlje v bodočnost segajoči lirik, dramatik in pisec največjih katoliških mojstrovin teh vrst v dvajsetem stoletju, ki ga pri nas poznamo zlasti po prevodu njegovega velikega misterija o milosti »Marijino oznanjenje« (Annonce faite a Marie). bo prihodnje mesece objavil več novih del, ki jih svetovna, ne' le francoska katoliška kulturna javnost pričakuje T na i večiim zanimanjem. Predvsem bo to knjiga o odkriteiju Amerike, dra- matski poem »Le I i vre de Christophe Colomb«, ki je služila Dariusu Milhaudu za poslednje veliko operno delo istega naslova. To delo je na avil v pariški »Nouvelle revue francaise«. Knjiga, ki bo izhajala v reviji, bo imela velik predgovor in štiri scenerije. Dalje bo objavil »Uvod v holandsko slikarstvo« in »Ccmversations dans le Loir-et-Cher«. Zanimivo za kulturno pojmovanje pesniške kvalitete, naj se javlja v znamenju tega ali onega svetovnega nazora ali celo verskega prepričanja — kar je velik greh slasti pri naši »svobodni« kritiki — je, da bo ta napovedana dela objavila revija, ki 9k>vi za najuglednejšo francosko levičarsko revijo zlasti zadnje čase. Za nazore, ki vladajo v slovenski književni republiki o svobodi umetniškega udejstvovanja bo tudi to, da je Claudel v odličnem novem umetnost nem trimesečniku »Mesures« v prvi številki obiav* bojevit apologetski poem »Judith«, ki simbolično po« osebnostjo svetopisemske žene in junakinje ponazarja in poveličuje borbo Cerkve t herezijami in njeno zmago. »Judith«, ki prinaša v svoji vreči spet glavo več, katero je namenila Muzeju herezij. Kajti zidovje Cerkve je trdno, prostrano okrog našega oblegovalnega mesta. Do kamor nese pogled, samo pokopališče obglavljenih zmot... In če nam izkažete čast, da očiščete naše galerije, boste videli v svoje poučenje anatomijo Nestorija in Kalvina, nekdaj pomembnih Turkov, zdaj delikatno monti-ranih z žica In tistim, kj so za Darvina in 7» Renana in za Nietzscheja in za druge pokveke, je vse, kar jim moremo obljubljati, to, da so na poti bližnjega pripravlienja. Pesnitev se končuje s podobo Judite, dekle, ki zamahuje »kakor svetilka, dvignjena na ramena Josepha Prudhonimea in Lu-thra, t strahovito glavo Hotophernovo«. j. Smrt maajiintkega pisatelja. V Camboju t južni Franciji |e umrl Jt«n Etchepare, najpomembnejši pisatelj baskovske narodne manjiine in mna politični voditelj. SUr je bil tele 57 Iel in ga maramo prištevati med redke sinove malega keltskega naroda, ki jih kljub vtej tili in vabljivosti ni sala vat« sikia kultura vladajoče« framosfrega na. roda. Kakor Bretonci se tudi Baski narodno vm bolj prebujajo pod vplivi svoj« tkromne, a strrbno gojene literature, seveda nc • prevelikimi simpatijami francoske javuoat i Spott Hašk: Ilirija Prijateljska nogometna tekma na Stadiona danes točno ob 15.30. — Predtekma ob 14: ILIRIJA : SK SLOGA Predno stopijo v ostro borbo za podzrezno (»tvenstvo, ki prične ie ▼ nedeljo 17. t. m, hočejo belozelcni še enkrat pregledati svoje vrste. Izbrali so si za to svoje letošnje prvo srečanje starega znanca iz Zagreba. Moštvo akadenij-kov je znano širom naše domovine po svoji krasni kombinacijski igri, in je celo v dunajskem stadionu zadivilo razvajeno občinstvo. Nesrečen je Hašk v borbah za državno prvtm-stvo, kjer je tekmovanje ostro in ne pnja izbranim tehničurjem. Čim pa ne gre za točke, je Hašk tisto moštvo, ki zna najlepše igrati. Značaj dajejo njegovi igri naši reprezentanti Gajer, Petrak in Leinert. — Naši Ilirijani pa, ki jih je nemila usoda krivično izrinila iz drž. prvenstva, pa bodo hoteli dokazati čini-teljein, ki za mizami sestavljajo drž. prvenstvo, da so jo po krivici izločili. — Ker je tekma propagandnega značaja, bo vstopnina nizka. Članske vstopnice se dobe proti izkazilu o plačani članarini. Veljajo tudi za starešine. — Vsakdo pa naj si ogleda tudi zanimivo pred- tekma, kjer se bo pomerila mlajša ilirijanskn »arda s prvakom drugega razreda SK Slogo. Pričetek programa ob 14. Blagajna bo poslovala pol ure preje. Zaključne tekme za ZP Današnji program na igrišču Hermesa! ob 14 Grarika i Zalo«, ob 1530 Hermes : Svoboda. Ob vsakem vremena; vstopnina minimalna. Reprez. trboveljskega okrožnega odbora t Liga Primorje Danes ob 15.50 nastopi reprezentancn okrožja Trbovlje proti liga moštvu Primorja. Reprezentanca sc bo brez dvoma potrudila, da dokaže občinstvu slovenskego športnega centra velik napredek rudarskih centrov Trbovelj, Zagorja in Hrastnika. Primorje pn mora tekmo odigrati v najresnejšem stilu, ker ie to zadnja preizkušnja pred najtežjo borbo, ki jo moštvu Primorja. ki razpolaga z mnogimi dobrimi močmi, kandidati za liga moštvo. Predtekma prične ob 14, glavna tekma ob 1530. Vstopnina minimalna. SK Mars : S K Slavi ja Danes ob 10 bo na tgrMču SK' Rek« prijateljica tekma med omenjenima kluboma. SK Mara bo nastopil v svoji najboljši postavi. VnseH. ki Jih Je močtvo imelo, »o »edai izpolnjene z igralci, ki so ee vrnili od vojakov. Tu.ll SK Slavija bo nastopila r ojačeni postavi. Tekma bo o>b ve&kem vfoiiMm. Ali bomo videli 100 m skoke? Se teden dni m veliki dogodki lanskega marca se bodo ponovili v Planici Vsi, ki smo bila tedaj priča tem edinstvenim svetovnim skokom, še sedaj vidimo norvežke »tiče«, kako plavajo visoko nad rekordno skakalnico v Planici in se zaustavljajo pred ogromno množico, ki zadržuje sapo ob drznih poletih teh smelih skakalcev, ki ne poznajo strahu in menda tudi meja ne... Prav v prijetnem spominu nam je njihov lanski nastop na naših tleh, v našem lepem kotičku krasno Gorenjske, saj so skakali tedaj tako kakor so sami hoteli. Podirali so staTe rekorde in postavljali nove, medtem ko so v krasnem stilu sigurneje plavali t zračnih višavah kakor marsikak smučar na tleh. So to veliki mojstri Norvežani, ki bodo Se dolgo igrali vodilno vlogo v skokih, v najtežji panogi smučarskega športa. Njim so se pridružili še Avstrijci in naši fantje, tako da je bilo število skakalcev prav lepo. Napredek niso zaznamovali samo inozemci, ampak tudi naSi fantje, saj je Novšak z znamko 66 m postavil nov jugoslovanski rekord. Kako pa bo danes teden? Težko j« prerokovati in sa delati vnaprej račune, ki bi količkaj držali. Zaenkrat je gotovo lamo to, da bodo poleg naših fantov skakali val oorvelkl mojstri in tudi Avetrijci to prijavili nad 20 skakalcev med katerimi vidimo same znane »kanone«. Z goto- j vo®tjo se pričakuje udeležba Poljakov, Nemcev in Čehov, tako da bo slika tako popolna ko malokdaj in malokje na rvetu. Prihod inozemskih skakalcev se pričakuje vsak trenutek. Vsi se bodo seveda takoj podali v Planico ter bodo začeli s treningom, ki bo kaj kmalu pokazal, kaj bo prinesla prihodnja nedelja. Skakalnica j« najskrbneje pripravljena in tako preurejena, da bo dopuščala 100 m skoke, ako bo skakalcem količkaj na tem, da jih dosežejo. In ker bo izredno ostra konkurenca, niso izključena tudi danes teden kaka presenečenja. Vse s« z mrzlično naglico pripravlja na velike dogodke, ki jih od Planice danes teden vsi pričakujemo. Planica vabi Ko so bili 3. febr. t L za zaključek letoinjlh nemških zimskosportnih tekem na programu skoki na veliki olimpijski skakalnici, je nad 30 posebnih vlakov pripeljalo deset in desetisoč« gledalcev v središče nemškega zimskega športa v Garmisch-Partenkirchen, da bi mogli gledati svetovne prvake v zračnih višavah pod mogočnim vrhom »Zug-spitze«. Nihče se ni strašil dolge poti in stroška, ampak je hotel vsakdo videti skoke na veliki skakalnici. Ta olimpijska skakalnica je res velika in prvovrstno zgrajena, toda naša v Planici pa io še večja, impozanlnejJa. Doelej so na olimpijski skakalnici dosegli najdaljši skok s 86 m, dočim ima naša skakalnica v Planici rekord z 92 m. Sedaj je — kakor sem že omenil — preurejena In 100 m skoki bodo izvedljivi na njej. Upajmo, da lih bomo v nedeljo videli in da bomo lahko ▼ nedeljo zvečer vsemu svetu sporočili: Norvežani so skočili 17. marca 1935 na Roiman-Bloudekori skakalnici v Planici 100 m ia t«, naši iantie so pa zdrknili nad 70 m Poljaki v Planici V torek dospejo v Planico Poljaki i* M0r- na v Švici, kjer se sedaj nahajajo. Na tekmah nastopijo njihovi najboljši skakači, kateri danes že dosegajo Norvežane, ti so: Bronisiav Czech, Maruszarz in Izidor Grossmann. Usodnosti za tekmo r Planici. Vsak klub Ima pr« vtioo do omejenega Števila polovičnih vstopnic k skakal-mtm tekmam, ako Jih zahtevajo pravočasno v LJubljani. Na dan tekme se te vstopnice ne bodo več izdajale. Stervllo vstopni« na tekmovale* J« samo tolikSno, kolikor njihovih Alanov je letos nastopilo na HmuAkth tekmah, Klali, Id prirejajo mladinske telet« (do 14. leta) t Planico, morejo dobiti proti predhodnemu zsproaUu pri rvouil blagajni nakaznico sa polov+čn« vstopnino k tekmam, v«topnleo pa dobtj« na prire^' nem prostoru. tSK Burme*. Osrednji odbor. Rodni letni občni sbor Uuba bo v nedeljo, SI. marca ob S r običajnim dnenr. ninn redom. V srnlntu pravil Uuba morajo biti val even-tuelul sannoslojiii predlogi za občili zbor predloženi predsedstvu najkasneje osem dni pred občnim zborom. SK Ilirija. Kogometna sekcija. Ob 18.50 naj bodo v garderobi igralci za pred tekmo. Sestava prvega rao-itv« je razvidna v članski knjigi. Kolesarska podzveza «LJubljana«. Po nalogu kolesarske zveze v Zagrebu r, dne 25. februarja pozivamo zastopnike vseh klubov ljubljanske, kakor tudi vseh klubov btofte Triglavske podzveze na konferenoo, ki bo ▼ nedeljo, IT. marca ob 9 v prostorih gOrtMJne pri na upravo nSlovenea" pod »Udobni dom 25*. Pllse za volane v različnih gubah Speclelnl entel pajčolanov rut,šalov, oblek rini entel vložkov in čipk Speclelnl aZur za žepne robce A2urlrante prtov, volan 1.1, d. Predllshan-e ženskih ročnih del — lepi vzorci, čist tisk Vezen|e monogrnmov. zaves, perila z najfinejšo in najirpežnejšo prejo. Zepnl robci komad Din 2"—, Din 3—, Din 350, Din 5 — in Din 6-— Za naše kvali tetno 'lelo nizke cene in hitro postrežbo se Vam izplača pot k Plateh & raiheš, Ljubljana samo poleg hotela Štrukelj Pridobivajte novih naročnikovi DANKA BARUCH U, RUE AUBER PARIŠ (9°) Telef.: Trinitč 81-74 — Telef.: Trlnit« 81-75 Naslov brzojavkami Jujubaruch Pariš 23 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Lukaenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. PoStni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksen-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064-64 Bruxeles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBUKG: No. 5967 Luzembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. MESTO PISMA lcatero bi poslali mnogim Msočem na$ih cenjenih odjemalcev, zbrali smo za naslednje važno sporočilo to enostavno pot: Ker so se nem povečala naročila in iudi iz racijonalnih razlogov, podvojili smo kapaciteto naše tovarne s pomočjo novih angleških inštalacij' Naši novi proizvodi bodo torej boljši in cenejši. Da spravimo v sklad cene naših do sedaj izdelanih suken s cenami novih suken, izvršili smo znižanje een od 20-40°/0# kar se redkokdaj doživi, lako, da stanejo odslej naša najboljša dosedanja sukna za obleke 140 In 160 Din meter. Sicer je pa cena velikega števila tkanin iz čiste volne znižana na 80, 100 in 120 Din za meter. V bodoče Vas bo stala obleka iz našega odličnega sukna z jako dobro podlogo, napravljeno od boljšega krojača, izpod Din 1000. Zahvaljujemo se od vsega srca našim odjemalcem in prijateljem, dobrovoljnim pomagačem, ki neprestano vrše propagando za naše res odlično domače blago, ter jih prosimo, da pridobijo še ostale svoje znance, da ludi oni kupujejo samo naše proizvode v njihovo, našo in splošno korist Industrija volnenih tkanin Vlada Teokarovič & Komp. PARAČiN ima svoje prodajalne v sledečih krajih: LJUBLJANA, Gradišče 4 Beograd, Knez Mlhaflova 2S Zagreb, JurISičeva br. 4 Novi Sad, Trg Oslobodfenfa 3 Sarajevo, Strossmafer|eva Niš, Obrenovičeva 45 Skoplje, Pološka 17 Leskovac, Kralja Petra Zaječar, Kralja Petra trg 19 Paračin, Kralja Petra br. 2 Jagodina, Gornja glavna ulica Kragujevac, Kralja Aleksandra 13 Subotica, Karadjordjev trg 9 Osijek, Kapucinska br. IS Split, Zadarska 16 Čuprija, Kralja Petra 9 nudi izven kartela DENCIN clsfa, lahlcl PETROLEJ I a vodcnoCisfl iranho t cisternah 30 sodov posamezni sodi ironho i cisternah 30 SOdOT posamezni sodi Maribor 9 — 910 920 Maribor 6 — 6 — 6 — Celje 910 920 930 Celje 615 625 630 Ljubljana 915 925 940 Ljubljana 625 6'35 640 Novo mesto 930 945 960 Novo mesto 6'40 650 660 Jesenice 930 945 960 Jesenice 6-40 650 660 Mur. Sobota 910 920 9'30 1 Mur. Sobota 615 625 6-30 100°/o amerikansko aVtOOlte A, AF, BB, B in C v sodih po 14'--h 2*— Din državne trošarine trgovci ČVOkolesi Zahtevajte kataloge In cenike od najcenejšega in najboljšega nabavnega vira £M. FiSCHER, veletrgovina dvokoles, šivalnih strojev, nadomestnih delov in pneum.tike. Prodata na veliko. ^ Zagreb, Jelafilev trg 24 prinaša novosti RAZPIS RESTAVRACIJA Grand hotela »UNION« v l'ub!|anl ev. v zvezi i .VINSKO KLETJO« SE ODDA V NAJEM Kuhinja in restavracija se bosta odslej vodili v meščanskem slogu Reflekta> 1 je s kvalifikaciio in primerno kavcijo naj pošljejo ponudbe s popisom dosedanjega udej. Btvovanja do 27. t m. na podpisano družbo. Natančnejšn poiasnila se dobijo pri pod-pisani družbi, Miklošičeva cesta štev. 1. LJubljana, dne 8. marca 1935. ..UNION" hotelska in atavbinska d. d. v Ljubljani M.DRENIK Ljubljana, Kongresni trg 7 Največja zaloga ročnih del in materijala. Rzbe za avbe in zavijačke ter vse pripadajoče: zlate niti, luskin ce, zrnca i. t.d. Zlati in rožasti trakovi ter čipke vseh vrst. Pasovi, stare in nove avbe, zavijačke in rute vedno v zalogi. TUDI TI SE PO S L J NAŠIH V starosti 76 let i« dokončala danes svojo življenjsko pot naia ljuba maroa m stara mama, gospa MARIJA ŽAGAR previden* t svetimi zakramenti za umirajoče. Pogreb blagopokojne mame bo v ponedeljek, dne 11. marca ob Mirih popoldne iz hiše žalosti, Ulica na grad it. 1, na pokopališč« k Sv. Križu. Ljubljana, dn* 9. marca 1935. Rodbine Žagar, Starič in ostalo sorodstvo. MALENKOST NA MESEC plačate naročnine za naše knjižne zbirke Leposlovna knjižnica 4 o polno platno vezane knjige mesečno po Din 15 s poštnino Din 16 Ljudska knjižnica 4 o pomo platnu vezane knjige mrsečno po Din 12 s poštnino Din 13 Domači pisatelji 3 o polno platno vezane knjige mesečno po Din 10 s poštnino Din 11 K o s m o s poljudno znanstvena zbirka 3 o potno platno vezane knjige mesečno po Din 12 s poštnino Din 13 * t^se podrobnosti Vam pove ilustrirani. 30 strani obsegaioči prosoekt, ki Vam ga poitie brezplačno na zahtevo Jugoslovanska knjigarna Ljubljana Pišite ji še danes dopisnico/ malih oglasov, o katerih gre glas po Sloveniji, da imajo vselej najoopid. nejši uspeh. — Ma'i o {lasi v »Slovencu« so na ceneša pa najuspešnejša reklama za vsaco stroko trgovine in o rti. PERJE 1 kg Dm 5 50, 10— SAMO KKM. ClSTO 1 kg si 40 gr 18 DiD (s poštnino 23 Din, 3 stekle ice k 75 gr 105 Din). Razpošilja do povzttju z obš rn m navodilom, frnnko omot Mr. Ame Mrkuiič, lekarnar, Mostar (Prim.ban.), di biva se tudi v lekarnah, ORl.rtg. pod S. br. 14.45 od »vsusla 11(83 Zahvala Za premnoge izraze iskrenega sočuvstvovanja ob bridki izgubi nam predragega pokojnika, izrekamo tem polom vsem, ki so z nami sočuvstvovali, podarili krasne vence in cvetje, vsem prijateljem b znancem, kateri so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili k zadnjemu počtku, našo globoko čutečo zahvalo, proseč, da našemu dragemu pokojniku ohranite drag spomin. Ljubljana, dne 9. marca 1935. Globoko žalujoče rodbine: Konzul Herbert del Cott, dr. Trenkler in conte Pavlovič. II < 1.1 DELAVSKI > KONZUMNO DRUŠTVI t V 1 LJUBLJANI ! je najcenejši nabavni vir. Kdor hoče dobro |H 1 sebi in drugim, postane član in od em»iec. || BjOrnstjerne BjOrnson: 35 Deklica s Prisoj Birma se je pričela, duhovnik je nastopil in otroci 0u zapeli Kingovo birmansko pesem. Jasni, čisti in zaupljivi glasovi otrok, ki vkup pojo — to gane ljudi, zlasti tiste, kateri na svoji življenjski poti še niso prišli tako daleč, da se ne bi spominjali dneva, ko so sami bili pri birmi. Se bolj pa jih gane, ko v splošni tišini duhovnik — morda isti, ie več ko dvajset let isti, ki je že tudi nje nagovarjal k dobremu — svoji roki prekriža na prsih in začne govoriti. A otroci začno jokati šele, ko spregovori staršem ter jih opominja, naj prosijo Boga za svoje otroke. Thorbjorn, ki je šele pred kratkim bil tako blizu smrti, in je še nedavno mislil, da bo vse iivljenje ostal slabolen pohabljenec, je močno jokal, zlasti pa, ko so otroci obljubljali, da se bodo neomajno držali svoje vere. Thorbjftrn se ni niti enkrat ozrl na žensko stran. Ko pa je služba božja bila končana, je stopil k Ingridi in ji nekaj zašepetal na uho. Nato se je naglo zgnetel iz cerkve. Nekateri so trdili, da ni odšel po cesti, ■mpak da jo je mahnil čez hrib v gozd; a za trdno tega nihče ni vedel. Siimund ga je iskal, a ga nehal iskati, ko je videl, da tudi Ingride ni. Potem se j« ozrl za prisojskimi, ki so tudi po vsej 90«edščini iskali in spraševali po Senevi, katere nihče ni videl. Tako so ■tarši morali sami iti domov — vsaka dvojica zase. Medtem pa sta Seneva in Ingrida pretekli že lep kos poti. >Skoro se kesam, da sem Sla,« je rekla prva. >Saj ni nič hudega, ker očs ve,« je odgovoril« drag* >Pa ni moj oče,< je rekla Seneva. >Kdo ve,< je odgovorila Ingrida — potem pa o tem nista več govorili. »Mislim, da bi ga morali tukaj počakati,« je menila Ingrida, ko sta prišli do velikega ovinka in sta obstali v goščavi. »Velik ovinek je imel,« je rekla Seneva. >Saj je že tukaj!« se je oglasil Thorbjorn in stopil izza velike skale. Sam pri sebi je že natanko premislil, kaj bo rekel; in tega ni bilo malo. Danes mu ne bo težko govoriti, ker je oče vedel in odobraval, tako je sodil po vsem tem, kar se je zgodilo pred cerkvijo. Ze na poletje je tako hrepenel po tej uri — sedaj bo treba bolj pogumno govoriti ž njo ko poprej. »Najbolje bo, če pojdemo po gozdni poti,« je rekel »Bomo hitreje doma.« Deklici nista nič rekli, pač pa sta šli za njim. Thorbjflrn je torej nameraval s Senevo spregovoriti, a je odlagal, dokler ne bi prišla na vrh griča, potem pa, dokler ne bi minilo močvirje; ko pa je bil za njim že vrh in močvirje, je pomislil, je pomislil, da bo najbolje počakati, dokler ne prideta v gozd. Ingridi se je zazdelo, da ta reč nekam prepočasi napreduje, zato je začela zaostajati, dokler mu ni čislo zaostala. Seneva se je delala, kakor da bi tega ne opazila, ter je začela ob poti trgati jagodo. »Bilo bi res čudno, ko bi ne mo^ol govoriti,« je pomislil Thorbjfirn in začel: »Danes je lepo vreme, c »Res je lepo,« je odgovorila Seneva. Zopet sta nekaj časa stopala, kakor poprej ter pridno nabirala jagode. »Lepo ie, da si prišla,« je rekel. Ha to pa ni odgovorila. »Nak, tako ne pojde,« je pomislil Thorbjorn, »če bova kar hodila, se ne bova mogla porazgovoriti.« In glasno je rekel: »Mislim, da bi bilo pametno, ko bi počakala Ingrido.« »Prav, pa počakajval« je odgovorila Seneva in obstala. Tamkaj pa ni bilo jagod, da bi se bila pa nje sklanjala, to je Thorbjfirn opazil. A Seneva je izpulila dolgo bilko in na njo pridno nabirala jagode. »Danes sem se živo spominjal, kako sva včasih vkup hodila v cerkev in bila birmana,« je dejal. »Tudi jaz sem morala zopet na to misliti,« je odgovorila. »Od tistih dob se je marsikaj spremenilo,« — ker pa je kar molčala, je nadaljeval: »Marsikaj je drugače, kakor pa sva pričakovala.« Seneva je še vedno neutrudno nabirala jagode na bilko ter sklanjala glavo. Pristopil je k njej, da bi ji pogledal v obraz; ko pa je zapazila, kaj namerava, se je spretno obrnila na drugo stran. Sedaj se je začel že kar bati, da ne bo mogel nič ziniti. »Seneva, najbrže mi imaš kaj povedati?« Tedaj pa ga je pogledala in se zasmejala. »Kaj naj ti pa povem?« je vprašala. Začutil je, da se mu vrača ves pogum in jo je hotel objeti. Ko pa je bil že pri njej, si zopet ni več upal in je le plašno vprašal: »Saj je menda Ingrida že govorila s teboj?« »Je,« je odgovorila. »Tedaj mi imaš gotovo kaj povedati,« je nadaljeval. Ona pa je molčala. Tedaj mi imaš gotovo kai povedati,« je ponovil in •e ii vnovič približal. Kulinarnost (ume'nost kuhanja) je na Kifajskem bolj zasebna stvar. Ondi zapusti vsaka družina knjigo ali način kuhanja svojim potomcem, take knjige sploh ni mogoče kupiti v kaki knjigarni. Beseda »možgani« ni nikdar omenjena v svetem pismu, ista je prišla v šele v modernih časih. Prve razglednice so začeli tiskati v Nemčiji leta 1777. Zamorci v ameriških južnih državah smatrajo krokodilov rep za najboljšo jed na svetu. Morski somi dosežejo starost do 100 let. Bamhoo drevesa dosežejo višino 100 čevljev. Maredonski kralj Aleksander Veliki je bil rojen v Evropi, umrl je v Aziji, pokopan je pa v Afriki. Do 8 in pol čevlja velike rogove imajo voli v Nairobi Kenya koloniji v Afriki. Solnce daje toliko toplote vsako sekundo, kakor če bi se v istem času sežgalo 11 trilijonov ton premoga. Na Filipinskem »ločju nosijo dekleta pitno vodo iz bliimjih studencev v 12 čevljev dolgih bambusovih milih TU lirah. i S^V' s 0 « J s s ^ S ^ Svv V Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril lesno trgovino v Ljubljani, Tvrieva cesla 47 Na zalogi je vsakovrsten "les, posebno za mizarje in stavbenike, razni oblani podi, ladijska tla, opaii itd. Sprejemam vsa t to stroko spadajoča naročila. Postrežba točna in solidna, cene nizke. Se vljudno priporočam JOSIP ANDLOVIC, iaga, Škofljica. Vzorno sad)orstvo nudi siguren dohodek POCENI, ZANESLJIVO, USPliNO BO STB OBVAROVALI VASE SADNO DREVJB PRED RAZNIMI ŠKODLJIVCI Z SHELL DIUODRAN KI UNIČUJE RAZNE ŠKODLJIVCE, NJIHOVA JAJČKA. ONBZDA IN LIČINKE 22 598 m» n« vzhodni strani Ljubi lane, primerno za tovarniški obrat — nuodno prodam — Na parceli je 22 ui globok, Iz naravnega kamna zidan vodnjak t dibro pitno vodo, mala hišica, šupa In nov kozolec z zidanimi stebri, • 16 predelkl. ' ergman Josip, Ljubljana. Pol lanska c.85 Slvaln' Btroil od Pln 1600' naprej. OtroSki vo/ičti od Din SW aaprei. Dv.ikoleaa 9W naprei. - »SACHS« moiorn od Din 6000' naprej pri ,fTRIBUNA" F Batjel. Ljubljana, Karlovgka e. 4. Oanlki franko Ceniki franko Srbsko platno po Din 10 meter dobite v Trpinovem bazarju v Maribora Vetr n ska 15. Debego tishalno napravo Bkoro novo: aparat in večjo zalouo črk, le malo čaBa rabljeno, ceno prodam. Naslov pove uprava ..Slovenca" pod „Debego". ZAHTEVAJTE ANQLO>)UQOS BEOGRAD Gumbe ia pullo. koattdn«, plaift«, rokuje, oblak« ttd. D. M. C. in C. M. S. Sredmete kakor prejlco ta veienj* v ttrenah la lopklb, klonilo«, trakove, tipke, veienlno, anka-noo, laatlko, svilo kronsko, Primer, Oullver, Adlar, Semporbena, d&msko p«mo, kravate, ovratnika. Dišeče miio Sobno ClitUo Kaloaunt, Odol, Klorodont, jnitk, 6«ike, vaielln »» roko. Nogavice d&mnk«, moike, otroike ln rokavto* ▼ veliki Izberi nudi po najniiilb o»n»b OSVALD DODEIC, LIH D LIANA Pred »holljo iS. Na debelo I Ogled brezobvezen. Na drobno Prodaja posestva Proda se iz proste roke ali najpozneje 24. marca 1935 na javni dražbi v Doljnib Retjah posestvo umrlega Primožiča Aniona. Posestvo mori 18 ha, je lepo zaokroženo in poslopja v najboljšem stanju. Posestvo leži ob državni oeati, blizu železnice in trga Velike Lašče. — Proda se na drobno ali skupaj. Izklicna cena skupaj 116.000 Din, plačljivo deloma v gotovini, deloma s prevzemom dolga ali s hranilnimi knjižicami. Vsa pojasnila daje upravnik mase HaniiS Ivan, javni notar v Velikih Laščah. Najnižje cene I Velika Ubiral RADI PRESELITVE smo vsemu manufakturnemu blagu globoko znižali cene ixi prodajamo i Volneno od........t . , Din 14 — Volneni rips 130 cm ..... , « 60-— Eponge....... ...... < * 15'— Batist za perilo « 9"— Gradi za madrace........t « 19'— Zavese 3 delne ,....<«*«. < 95 — Creppe de Chine . . . . . Creppe Satin čista svila . . . Greppe Georgctte čisla svila . Frotir z.a obleke...... TotiHng za srajce...... Crepp za obleke ...... . Din 22- . < 40-- . « 40-— . < 13 — . < 12- . « 9"— Lastni izdelki belega blaga: Kontenina . . . .........Din 5 — Konlenina za rjuhe 156 cm Din « . Din 13*— SifOn 70 cm........... < 6'— Belo za rjuhe......................« 17 — Sifon la . . . .......... < 9— Za kapne 180 cm . . .............« 24 50 NARODNI MAOACIN SPLOŠNA TEKSTILNA D. D. Lfubltana, Mestni trq 17 Trnovskim župljanom, sobratom In pokojnikovim prijateljem naznanjam, da je dopotoval dolgo, dela polno življenjsko pot gospod ZlATOMAŠNIK IVAN VRHOVNIH trnovski mestni iupnlk v pokoju, ljubljanski častni meičan, vitez III. r. sv. Save, zgodovinar, urodnlk Itd. Verno In ves vdan v božjo voljo je prejel svete zakramente za umirajoče In mirno zatlsnll oči 8. marca zvečer ob četrt na deset Pogreb bo v nedeljo popoldne ob K5 Izpred trnovske cerkve Molimo, bratjel P. S. Ftnigar, trnovski Župnik BREZPLAČNO POUČNO KNJIŽICO IN NAVODILA PRI LAVENSKO PETROLEJSKO D. D. ZAGREB SARAJEVO za delo, svečanost In spori, kakor tudi vse moško in žensko perilo iz platna, cefirja, oksforda, šifona, baiisla in svile dobavi po zelo znižanih cenah •PEMA-ft-OBliK Celje 5«. IS Veliki ilustrirani cenik zastonj i V malih oglasih velja »suka beseda Din 1—S ienllovonjskl ogla* Din 2'—. Najmanj«! znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglaal se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri ofllaslh reklamnega inačaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko. Damshe trenčkoate ea pomlad, prvovrstne kvalitete, nudimo po reklamni ceni od 360 Din naprej; dekliške trenčkoate od 10 let, v vseh velikostih, od 250 Din; navadne športne plašče od 180 Din; otroške male plašče za pomlad od 90 Din. Velika izbira damskih boljših in vsakdanjih oblek, največja izbira damskih kril in bluz, domačih oblek itd. Lastna izdelovalnica kon-lekcije. Plašče in kostume izdelujemo tudi po naročilu ter jamčimo za prvovrstno izdelavo po solidnih cenah. F. L GORIČAR, LJUBLJANA, SV. PETRA C. 29. Gostilna Kramar Dolenjska cesta 5 — nadaljuje vsako nedeljo domačo zabavo s klavirskim koncertom. (h) Vrtnar »tarefil oienjen, z dvema otrokoma, z večletni-oii »pričevali, teli stalne zaposlitve za takoj. Gre tudi kot hišnik ali sluga. Naslov v upravi »Slovenca« pod H. 2237. (a) Izobraženo dekle išče službe k otrokom. Gre tudi za sobarico k boljši družini. V poštev pride Ljubljana ali Mari-Bor. Naslov v upravi Slovenca«, Ljubljana 2474. (a Dekle pridna, p05^"®' vajena vseh hišnih del — išče službo k dobrim ljudem v mesto ali na deželo. Naslov v upravi »Slovenca«, št 245S._(a) Dve družini marljivi in pošteni, s kompletnim poljskim orodjem, iščeta zaposlitve na večjem posestvu. Pojasnila daje Emigr. društvo »Krn« v Črnomlju. Mladenka z dežele, stara 23 let, va t ena gospodinjstva, želi [jerkoli primerne zaposlitve. Dozdaj še ni bila v službi. Nastop po dogovoru. Naslov v upr. »Slovenca«, št. 2489. (a) Trgovski pomočnik mlad, vojaščine prost — vešč špecerijske in ma-nufakturne stroke, vsestransko dobro verziran, išče nameščeaje kjerkoli. Cenjene dopise prosi poslati upravi »Slovenca« pod šifro »Agilen proda-jalec« št. 2622. (a) Starejša oseba skromna, išče službo čez dan ali samo v dopoldanskih urah. Izvežbana i kuhi in vseh gospodinj skih delih, tudi perila in likanja. Ponudbe upravi »Slovenca« pod 2619. (a) Dekle srednjih let, z znanjem šivanja in meščanske kuhe, ljubiteljica otrok, želi primerno lažjo službo. — Pojasnila daje Čelan Her-mina, Maribor, Meljska št 53. (a) KamnoseSkega pomočnika spreimem. F. Bačnik, kamnosek r Mostah pri Ljubljani (b) Služkinjo pridno, pošteno, za hišna in poljska dela, sprejmem. Škerjanec, mlin, Radomlje. (b) Vajenca sprejmem za slaščičarsko in medičarsko obrt; hrana in stanovanje v hiši. Predpogoj: priden in pošten. E. Stary nasl. slaščičarna, Krško ob Savi. (v) Samostojno šiviljo spretno, iščem. Stalno mesto. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stalno« »t. 2620. (b) Dekle pošteno, vajeno kuhe in vseh hišnih del, z gospodinjsko šolo, iščem za takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 2618. (b) Hišnika zakonca sprejmem takoj ali z aprilom. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Obrtnik« št. 2612. (b) 16 letno dekle z dežele išče službo pomoč gospodinji. Naslov t upravi »Slovenca« pod št. 2459._(a) Šoier in vrlnar x večletno prakso, voja-ičine prost, trezen, razume »e na vsa hišna dela, iičs zaposlitve. Ponudbe opravi »Slovenca« pod »Samski« št. 2455. (a) Krojaški pomočnik K dobrimi spričevali išče službo za majhno plačilo. Naslov v upravi »Slovenca« pod it 2453. (a) Dobro dekle vajena hišnega dela in otrok t«r kuhanja — išče službo. Gre najraje v Ljubljano ali kam na Gorenjsko. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Poštena« št. 2504. (a) Boljše dekle stara 21 let Uče službo kot pomoč gospodinji in k otrokom zunaj Ljubljane. Dobro šiva, govori tudi nemško. — Ponudbe opravi »Slov.« pod »Vest na« št 2532._(a) Kuharica samostojna, poštena m delovna — želi službo v Ljubljani. Naslov v upr, »Slov.« pod it 2564. (a) Manufakturist ali potnik-avtovozač s« za vpeljano tvrdko s-prej me proti fiksumu za Dravsko banovino. Ponudbe pod »Zanesljiv potnik« št 2343 upravi »Slovenca«. (b) Žensko moč na deželo, za pisarniške posle, v pomoč pri obratu in gospodinjstvu iščemo. Ponudbe po posredovanju uprave »Slovenca« pod značko »Poštena in zanesljiva« št 2397. (b) Natakarica z večjo prakso, se takoj sprejme. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb poslati na upravo »Slov.« pod »Zmožna« 2486. (b) Čevljarski pomočnik zmožen boljšega dela — dobi stalno mesto. Kurent Jernej, Črnuče 55. (b) Zastopnika za Kranjsko išče vinska tvrdka. — Ponudbe pod »Vpeljan« št. 2603 upravi »Slovenca« Maribor, (b) Zaslužek ČČ. gg. duhovniki! Najceneje izvršujem nove umetniške oljnate slike za zastave, ter popravljam stare. G. Wanisch, Ljubljana, Florianska ulica 12, mansarda. (z) mm\ Vajenca močnega, sprejmem v pekarno v Prešernovi 11 v Ptuju. (v) Vajenca za mizarsko obrt, z oskrbo v hiši, sprejmem. Josip G olj ar, Gosposvet-ska 13. (v) I2333I Gospodične sprejme za dnevni in ve čemi pouk v šivanju perila. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 2403. (u) Kako postaneš šofer 7 Ako se vpišeš v J Če-bovo šofer, šolo na Tvr-ševi cesti 36 ki Ti pošlie na zahtevo prospekt zastonj. (u) Poceni instruiram • vse predmete klasične in realne gimnazije. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Akademik« št. 2593. (u) Čevljarski pomočnik vsestransko izučen, Uče stalno zaposlitev. Matija Peterka, Beltinci. (a) Službo sluge ali inkasanta išče moški srednjih let, zmožen večje kavcije. Naslov v t»pr. »Slov.« pod št. 2590. (a) Uradnica starejša moč, » perfekt-ntm znanjem nemščine in vseh pisarniških del, išče mesto v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slov,« pod »Vestna — nastop takoj« it 2589- Provizijskega potnika za celo Slovenijo išče industrija črev. Ponudbe z obširnimi referencami na upravo »Slovenca« pod »Uveden in agilen«, štev. 2500. tb) Organista ki ima ali zakonite po goje za občinskega tajnika ali pogoje in veselje za zastopnika zavarovalnice, iščemo. Interesenti naj javijo takoj svoj na slov upravi »Slovenca« pod »Organist« 2475. (b) Hlapca pridnega, sprejmem. Plača po dogovoru. Naslov v upravi »Slov.« it 2508. b Krojaškega učenca sprejmem. Oskrba v hiši. Bobnar, krojač, Dol. Toplice. (v) Plačam 100% za knjige Mestne in Banovinske hranilnice Ljubljanske proti mesečnemu odplačevanju. Garancija vknjižba na prvo mesto nepremičnine vredne 1 milijon Din. Ponudbe pod »Zelo ugodno« št. 2471. d Iščem posojilo do 100.000 Din; polovico knjižice Kmetske posojilnice ljubljanske, polovico gotovine - proti zadostnemu varstvu. Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Posojilo 1935« št. 2565. Iščem posojilo do 250.000 Din; polovico knjižice Mestne hranilnice ljubljanske, polovico gotovine - proti garanciji Ponhdbe upr. »Slov.« pod šifro »Sigurna varnost« št. 2566. (d) Bančne vlo2. knjižice kupujemo, prodajamo ln dobavljamo kredite na iste najsolidneje in najhitreje. — Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ulica 6/II. Tel. mt. 38-38. (d) Hranilne knjižice podeželskih hranilnlo in posojilnic članic Zadružne zveze, takoj kupim po primerni ce>ni. Ponudbe upravi »Sloveinca« pod »Prevzem posestva 100 tisoč« št. 2624. (d) Posojilo proti veliki varnosti in vknjižbi na prvo mesto -iščem. Informacije v upr. »Slov.« pod »250.000« St 2594. Do polovice event. knjižice Mestne ljubljanske^_(d) Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti t konkurznih zadevab in vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava in apro-bacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercijalna pisarna: Lojze Zaje, Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18. Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodoy. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Telefon 38-10. Pismeni odgovor 3 Din. (d) Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka. Ljubljana. Krekov trg 10 Bančno kom. zavod Maribor, kupi hran. knjižice: vseh mestnih hranil nic, vseh okrajnih hranil nic, vseh članic Zadružne zveze, vseh bank itd. — Cene najugodnejše. — Za odgovor 3 Din znamk, (d) II Ževtiftbe Kateri gospod v starosti 29—34 let bi poročil mlado vdovo brez otrok. Ponudbe upravi »Slovenca« pob »Srečna bodočnost« 2488. (ž) Gospodična z nekaj prihranki, želi poročiti gospoda, ki ima stalno službo ali obrt — Ponudbe upravi »Slov, pod »30—40 let« 2553. (ž) Posestnik in obrtnik star 30 let, z dobro uspe-vajočo obrtjo, poroči go spodično ali dvovo z dežele s kapitalom zaradi povečanja obrata. Dopise s sliko upravi »Slovenca« pod »Sigurna bodočnost št 2563. (ž) Katera gospodična bi želela poročiti posestnika srednjih let v Ljub Ijani? Ker imam za izplačati deleže, bi želel nekaj premoženja. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj 1« 2613. (ž) tAladi zaiamčiio najpopolneiii uspeh Hlapca za h konjem, kateri se razume * tudi na poljska dela - sprejmem. Hlebi Franc, Zadobrova it. 31, p. D. M. v Polju. fb) Kuharico vajeno gospodinjstva in okrog 30 let staro, takoj sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2547. (b) Postrežnico priprosto žensko, srednjih let ki zna kuhati, takoj rabim. Stožice 152. fb) Strojna vezilja spretna, dobi mesto. Marija Dolenc, Tržaška 26, Glince. (b) Išče se za takoj prvovrsten, zelo sposoben rudarski inženjer, izvež-ban zlasti t llgnitski stroki Nastop tako). Ponudbe s praktičnimi »pričevali kakor tudi reference o dosedanji praksi — na Publicitas d. '«m'H. posestvo ti hitro produ; it ie ne i gotovim denarjem nar kupcu ti s kniiiien dn Kupim hišo ali vilo v Ljubljani, s 5 stanovanjskimi prostori, po možnosti v enem nadstropju vkup, z vsemi pritiklinami in komtorlom in nekaj vrta. Ponudbe upravi >Slovenca« pod >1925« 2340. Posredovalci izključeni. (p) Hišo kupim v Krakovem ali v Trnovem. Skumavc, So-darska 6, podpritličje, (p) Majhno posestvo za dve glavi živine - oddam v naiem. Zadvor 34, Sp. Hrušica. (p) Stavbne parcele tik Tyrševe ceste, pred »Produkta«, naprodaj. — Pismene ponudbe upravi »Slov.« pod »Tudi knjižice« St. 2452. (pl Hiša novozgrajena, sestoječa iz 6 sob, 2 kuhinji, 2 shrambi, klet, drvarnice, elektriko in nekaj vrta, na lepem kraju v bližini mesta Krania, vsled preselitve no uizki ceni naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2487. (p) Znana gostilna in trgovina, na prometnem kraju, v ljubljanski okolici, z lepim posestvom, ca 40 oralov rodovitne zemlie, naprodai za 150.000 Din. Informacije v gostilni Beti Orehek, Kolodvorska ulica, vsak opoldan do 20. t. m. med 12. in 13. uro. (p) Dvostanovanjsko hišo enonadstropno, s hlevom, vrtom in njivo prodam*. -Vorašafi: Hafner, Skof-Ijica._(p) Hišo z vrtom lepa lega, prodam. Brdo 54, Šiška. — Poizve se v gostilni Zadnikar, Brdo. Dobra gostilna pri Mariboru 68.000 Din, Posestva, hiše, mline, prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska ulica 26. Kupim posestvo . zn 4—5 glav živine. Prednost Savinjska dolina ali Gorenjsko Jezeršek, Bin-kelj 2, škofja Loka. (p) Katero stavbno podjetje rru postavi hišo pod pogojem, da vzame v račum enonadstropno vilo vredno nad 100.000 Din, ostalo plačam v gotovini. Ponudbe poslati na upravo Slov. , pod Ljubljana-Kainnik«, št. 2502. (p) Tristanovaniska hiša nova, z zemljiščem, tik glavne ceste, 3 minute od postaje Pesnica, ceno naprodaj. Plačljivo polovica v gotovini, polovica v hranilnih knjižicah. Vprašati: Kereričič, Pesnica, p Ugoden nakupi Nova hiša v Šoštanju, na iirometnem in lepem prostoru, za vsakega uporabna, najmodernejše urejena. na prodaj. Ponudbe v upravi »Slovenca« štev. 2510. (p) Stavbna parcela 3000 kv, m, v bližini Tyr-ševe ceste, Stožice — naprodaj. Naslov v upravi •»Slovenca« št. 2408. (p) Posestvo srednje veliko, v bližini Kamnika prodam. Cena po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2409. _(p) Sodna dražba posestva v Brezovici pri Borovnici dne 1. aprila. Enonadstropna hiša s trgovino in gostilno, mlin in žaga, hlev, gozdovi, travniki, njive. Pripravno za lesno industrijo. (p) Hišo in vrt orodam za nizko ceno. Nadgorica 16, p. Ježica. Hiša z vrtom in vodno močjo naprodaj. Poizve se pri Gregoriču, mlinarju, Bled. (p) Vila s tremi orali arondiranega zemliišča v Sv. Lovrencu na Pohoriu - naorodaj za 120.000 Din. Informacije daje Posojilnica v Rušah. Majhno posestvo v bližini trga 6b glavtri cesti, prodam. Poslopje ie zidano ter v zelo dobrem stanju, primemo za obrtnika ali upokojenca. Cena 54 000 Din. • Kolar Marija, Oplotnica. (p) Varno naložen denar dobre obresti ima, kdor kupi novo hišo tik Ljubljane. Dam tudi hipoteko. Mišvelj, Ljubljanska 37, Moste. (p) V centru Ljubljane poceni naprodaj hiša s skladiščem in vrtom. Naslov v upravi "Slovenca« pod št. 2535. (p) Posestvo za 3—5 živin, z gostilno, kupim. Ponudbe upravi •»Slovenca« pod »Posestvo« St. 2627. (p) Hišo in parcelo kupim za knjižice. Ponudbe ha »Dom«. Lepo stavbno parcelo primerno za pekarijo — prodam. Poizve se v upr. »Slov.« pod št. 2562. (p) Parcela blizu šole v Mostah, naprodaj Naslov v upravi »Slov.« pod »t. 2586. (p) Naprodaj: Gospodarsko poslopje obstoječe iz stanovanjske hiše, trgovine, gostilne, pekarije, avtogaraže in 10 oralov rodovitne zemlje. Pristava,Poslopja so zidana leta 1927. - Pojasnila daje Franc K a m p u š , Sv. Ema, pošta Pristava. Posestvo za 3—4 živine, z mizarsko delavnico — kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mizar« 2626. (p) Hišo-vilo event. večjo donosno hišo v Ljubljani kupim, Dosedanji lastnik si lahko pridrži dosmrtno stanovanje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Lahko dosmrt-no« žt. 2595._(p) Stavbno parcelo blizu centra v Ljubljani ugodno prodam. Za plačilo se vzame tudi hranilne kniižice. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Za vilo« št. 2596. (p) Kupimo Čebelarji! Vosek kupujem in zamenjavam za satnice. — Fr. Stupica. trg. z železnino, zaloga vseh čebelarskih potrebščin, poljedelskih strojev in dr, Monopolna zaloga razstreljiv, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 1._(k) Kupim lokomobilo 65 do 90 k. s. s pregre-valcem, kondenzacijo, po možnosti z dvema valjema (Compound), dobro ohranjeno. •— Ponudbe s točnim popisom, navedbo tovarne,- Ceno in letom gradnje pojlati po posre<-dovanju Uprave »Slovenca« pod »Kondenzacijska lokomobila« št. 2398. (k) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vldovdanske ceste pri gostilni Možina Z drvami žgano apno večjo količino, bomo rabili skozi celo leto. Ponudbe s ceno franko vagon Ljubljana upravi Slovenca pod »Apno« 2625 z znamko za odgovor, (k) Vratni rolo kompleten, kupim. Hišnik — Ljubljana, Kolodvor ska 11. (k) POSMRTNINA V zadnjem času je izplačala KARITAS cele zavarovane vsote, med drugimi tudi po smrti sledečih članovi Arbeitcr Marija, .JurMncl 1, Bankovič Jožefa, Ljubljana, Gosposvetska 10 Kmetec Vid, Varnica pri Ptuju, Fabič Ivan, Studenci prt Mariboru, Besov Jožefa, Ljubljana, Florjanska 28, Sovič Marija, Slatina 22, Komers Alojzij, Pekelj 10, Grcgorc Anton, Ljubljana, Ilirska 19, Razinger Katarina, Blejska Dobrava 20, Šerak Alojzija, Celje, Breg, Lacheiner Karollna, Ljubljana, Ilirska 29, Puškar Slavko, Trbovlje, Loke 252 (Izplačana dvojna zavarovalna vsota zaradi nezgodne smrti zavarovanca), Breznik Uršula, K areno 9, p. Lukovica, Gros Janez, Bistrica pri Tržiču 34, Verbajs Apolonija, Ljubljana, Poganska cesta 17, Kajzar Marija, Ljubljana, Gorupova 10, Gošte Florjan, Sava pri Litiji, Kavnak Terezija, Šmarjeta pri Ptuju 11, Zabukovec Marija, Ljubljana, Pot na Rakovo JeUo, L t. d. V zavarovanje sprejemamo samo zdrave osebe. Kdor hoče varno preskrbeti sebe in svoje domače, naj se zavaruje pri KARITAS, ki goji le pravo, solidno zavarovanje in izključuje vsako špekulacijo z bolnimi osebami. Zahtevajte prospekte! RflRITilS, Ljubljana, HflfilTflS Maribor, Orožnovo 8. Dieselmotor 6—8 HP valjčke in drobilec (Zer-kleinerungsmaschine) kupi Bahovec, Ljubljana, Streliška 37. (k) Vsakovrstno zlato kupuie po oaivišjib cenah CERNE, mvelli, Liubl ana VColfova ulica št. 3. Preproge (tekače) dobro ohranjene in zastavne liste od zastavljalnice kupim. Ponudbe na upravo Slov. pod Preproge«, štev. 2499. (■<) Rabljen štedilnik kupim. Naslov v upravi Slovenca« it. 2407. (k) Pekarno kupim ali vzamem v naiem, kupim tudi za pekarno primerno poslopje. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Ljubljana in okolica« št. 2544. (k) Zidarske plohe rabljene - kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Vsaka množina« 2552. k (i Pohištvo i Spalnice moderne (orehove korenine) ter pleskane v najnovejši orehovi imitaciji, in kuhinjske oprave priporo. ča najceneje Andlovic, Ko-menskega ulica 34. (š) Kompletna spalnica lepa, elegantna, za zakonski par, naprodaj za 8000 Din. Za naslov vprašati v upravi »Slovenca« pod St. 2601. (š) predno se odločite 30 popravilo Vašega pisalnega stroja zahtevane ponudbo od spectialnega mehanike G. Žimik, Gjubljana Kolodvorska ul. 26 Tet. i lev. 34-23 Zn vsoko popravilo Inmčim ntsmenn/ **oc§roce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi naiceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva. Naznanilo Zvedeli smo, da nekateri trgovci p rep r o-davajo naše izdelke 46FA FILM* pod običajno prodajno ceno, a v nekaterih slučajih tudi pod lastno kupno ceno. Ozirom na to okolnost izjavljamo, da dotični trgovci nimajo pri nas nobenih posebnih ugodnosti, ter da takšnega postopanja, katero lahko škoduje vsem drugim strokovnim trgovcem, nikakor ne odobravamo. — Naša tvrdka bode take ?lučaje tudi v bodoče zasledovala zaradi zaščite občinstva in samih trgovcev, sodelujoči le z onimi trgovci, katerih prodajni pogoji odgovarjajo pravilom lojalne trgovske tekme. ,juganir k. d. ZagrcD •"utt -roro Parne pekovske peči tn stroje postavila »Teh-na«, Ljubljana, Mestni trg 25 Spreiema zastopnike iz vseh krajev. Vljudno si Vam dovoljujem naznaniti, da sem prevzel od prejšnje tvrdke Mavricij Pobeška, čevljarsko delavnico. Jamčim Vam za vsako delo, kakor tudi za izvršitev in solidne cene. Za izdelavo uporabljam samo najboljše blago z najboljšimi močmi. V prijetni nadi. da me boste z Vašimi cenj. naročili počastili -beležim z odličnim spoštovanjem DERMASTJA IVAN (prej Mavricij Cankarjevo nabrežje 13. St >M>rav-ništva lista Žganje vseh vrst nudi po najnižjih cenah in dostavlja na dom. — Ponudbe upravi • Slovenca" pod »Garantirano pristno« 2429. (I) Premog, drva, koks prodala Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16 Telefon 33-13. temena zanesljivo kaljiva, oolisko orocMe specorijo, kuhinjsko poso-do - kupile prav dobro i r Jos. Jaoodii, Celje Glavni trg Gubčeva u'ica Sadno drevje jablane, hruške, čeSplje, višnje, marelice, breskve, same žlahtne sorte, dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3. (I) Posestniki vrtov! Nič več vam ni potrebno, Ja cvetje vsako leto nanovo sadite. Perene (trajnice) so najlepši okras vsakega vrta, zdrže zimo brez zaščite ter cveto od leta do leta lepše. Zahtevajte takoj brezplačni ilu-strovani cenik vrtnarstva »PERENVRT« vrtni arhitekt PAVAO UNGAR, Zagreb, Vlaška štev. 85. Izdeluje načrte za moderne vrtove. Ia orehe štajerske nudi kg Din 4.80 franko Ptuj: Korošec, Majšperg 10 (I) iiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiinuiuiiiuiuiuitui Umetna gnoj il vseh vrst ter semena kupite po ugodnih cenah pri GOSPODARSKI Zi/eZi vLiublj:inl,Tyršivi c.29 Čevljarji! Vezalke za čevlje vseh vrst dobite najceneje pri Triumpf« magacin. Kolodvorska 11, Ljubljana. (I) Golobe pančarje bele — prodam. Hišnik, Ljubljana, Kolodvorska 11 50 kg krompirja za 28 Din dobite samo v trgovini Havelka, Trnovski pristan 16. (1) Kanarčke harcerje odlikovane na božični razstavi, samce in samice, prodam. Jože Bitcnc, Karlovška cesta 9-III — Liubljana. (!) Rabljen inventar sestoječ u pulta, 2 stolov, 1 stelaže — poceni prodamo. Glavna zaloga tobaka, Breg 20. (!) Spalne divane, n'oraane, fotelje ter vse ostalo tapetniško pohištvo najcenele in solidno. V račun vzamem hranilne knjižice ljubljanskih denarnih zavodov. — Za-krajšek, tapetništvo — Ljubljana, Selenburgova 4 _[D Gostilniška oprava dobro ohranjena — ceno naprodaj. Vprašanja na: Ivan Jelačin, Ljubljana, Emonska 8. (I) Damam in gospodom nudimo izbero raznovrstne manufakture po ugodnih cenah. Oblačilnica za Slovenijo, hiša Gospodarske zveze, Tyrševa c. 29. Do prcklica vzamemo v račun hranilne knjižice članov Zadružne zveze. (I) »Wertheim« blagajna velika, enokrilna, pripravna za župni ali občinski urad, se ugodno proda. Kramar & MisH, Celje. (I) Nafta-motor 13 HP težke konstrukcije, elek-troš'evce 220 V, rabljene, istotmerni tok, Dinamo-stroje, rabljene, ugodno proda: Obl. poobl. elek-trotehnič. podjetje Oblak Gabrijel, Logatec. (1) Stelja Prodam par voz listia na Rožniku. Trgovina Ver-bič. Stritarjeva ulica. (1) Zdravniška oprema popolna in domača lekarna se pejeeni proda. — Naslov v upravi »Slov.-Maribor, št. 1427. (1) Naprodaj zaradi ukinjenia obrata: 1 hitrotekoč polnojarme-nik 55 cm. 1 moderna lokomobila 130 PS, t »labilni paini strol 50 PS, 1 skobelnik 50 cm, t osebni 4 sedežni auto, 1 elektromotor 14 PS 220 voltov kompletno, 1 elektromotor 3 PS 150 voltov kompletno, oba istosmer-ni tok. Ponudbe t>od »Vse v brezhibnem stanju« na upravo »Slovenca« pod št. 2476._0) Dražba lova Dne 12. marca 1935 oŠ 9 se bo vrši'a pri podpisanem sreskem naSelstvu ponovna dražba lovišča bivše občine Račna. Srečko načelstvo v Ljubljani, dne 7. marca 1935. (1) Več p'etilnih strojev St. 6. 8 in 10 —■ predam skupno ali posamezno po nainižtih cenah Nas'ov v upr. »SI« pod št. 2523, (II Kamen raznovrsten, za ureditev vrtov, nudi vsako množino po ugodni ceni tvrdka Slokan, Ljubljana, Kol