List izhaja vsak petek in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan : za celo leto il golil., za pol leta 1 gold. f»0 s., za četrt leta 80 sold.— Kdor sam po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude nar. - pol. društva Gorica" je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po G sold. pri knjigarju Sobarju na Travniku. KLAS Naročnina in dopisi naj se blagovoljno pošiljajo upravniku in sov redniku Antonu Lakner-ju. v magistralni ulici (Contrada del Municipio), h. št. 58. Vse pošiljatve naj se frankujejo Rokopisi se ne vračajo. Oznanila s*? sprejemajo. Plača sit za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 s. če trikrat, 15 s.; za kolek vsakrat 30 s. „ Duhovni ne smejo politikovati." Mladoslovenci so marsikako novo skuhali. Med drugim so tudi to med svet zagnali, da duhovni ne smejo •politikovati. Poglejmo, ali je to res. Vi, ki ste to po nemških judovskih listih že sto in sto krat pogreto frazo v novic pogreli, morate tudi vedeti, zakaj. Odgovorite nam! Jezik se Vam zadeva, odgovora ne veste. Cajte, Vam mi pomo-remo.— Zakaj ne sme duhoven politiko-vati ? Vi, ki se časih svete hlinite, vi ki časih s farizejsko kapo pred ljudstvo stopite, pravite: Duhovni so «hlapci božji", toraj morajo edino na to gledati, kar se božjih reci tiče, v tem jih nihče ne moti, vse drugo naj pusto tistim, ki so zato poklicani. Dobro! kakor nam posojate, tako Vam povračamo. Povejte nam, zakaj se pa vtikate v naše cerkvene zadeve, če smo mi, edini mi k temu poklicani ! Odgovorite nam, čemu občinski zastopniki, čemu nepoklicani dohtarji o rečeh govoró in sklepajo, ki gredo pred aitar ali pana lečo? Kdo Vas je pooblastil, da se s cerkvenimi rečmi, 8Ò svetimi rečmi, ki po Vasem modrovanji v nas in edino v naš delokrog spadajo — norca delate pri zloglasnih učenjaških shodih? Cernu ste imenovali svoje fajinoštre, y - cekmojstre in sakristane? Ce Vi svete reči na ulico tirate, če Vi svete reči v trudnih poznih urah v zakotji kake gostivne kar-rikujete, moramo (po Vašem lastnem modrovanji) tudi mi za Vami na cesto, Vam moramo povedati, da nam vodo kalite, Vam moramo reči: Pravde, knjige, moko v sodi naj kopitar! Ce imamo mi svoj poklic, ga imate tudi vi. Zato ste po šolskih klopeh hlače trgali, da bi v svojem prihodnjem poklicu, kot pravdniki, učitelji, kupčevalci itd. do dobrega kosa kruha prišli. Kedar ho mokar samo moko prodajal, kedar bo tropinar same tropine stiskal, kedar bo jezični dohtar same pravde sodil, takrat bomo tudi mi «hlapci božji" sam evangelij pod pazduho nosili, javne zadeve pa tičem prepuščali, ki pod milim nebom brez posla žive. Pa pustimo to, ker diši nekoliko po „sa-kristiji “, ktere se nekteri preveč boje. Povemo Vani toraj to, da ste bili pred enim letom drugega menjeuja. Ko smo pisali 1. 1872, takrat ste duhovščino k sebi vabili ter jo nagovarjali, naj Vas podpira. Bili so časi — in ni davno temu — ko ste duhovščini pisma pisali ter jo pri živem Bogu rotili, naj dela za narod, naj ga pod-učuje, naj ga varuje kletili sovražnikov, Nemcev in Lahov. Tacili pisem hranimo še nekaj in Vam jih lahko na ogled postavimo, da bo syet vedel, da ste svoje menjenje spremenili. Pa tudi zdaj imajo pri Vas nekteri duhovni pravico politikovati. Imate jih še nekoliko na Štajarskem, Kranjskem in Goriškem. Povejte nam. čemu sprejemate dopise tudi političnega zadržaja iz «posvečenih rok", povejte nam, čemu se poslužujete znanega «sè Stremayr-jevimi groši" obdarovanega «župnika" za svoje politične namene? Zato, ker z Vami hodijo. « Bodite odkritosrčni ter recite ; Boj smo napovedali «farjem" (ta beseda je cvet Vaše «omike"), zato, ker niso našega menjenja, in ker nam ne pustijo tako delati, kakor bi radi delali. Bodite odkriti ter recite svetu : Naše načelo je : kdor ni z nami, je zoper nas. kdor z nami v en rog ne trobi, tega moramo uničiti. Tako govorite, in vse pravde bode konec. Dopisi. Iz Černič, 23. oktobra. — («Sočani" pa duhovščina.) — Cast komur čast. «Soča" hvali na vso moč lparsko doliti'., ker so tamošuji volilni možje za dr. Lavriča glasovali, črni pa in obrekuje Cestito duhovščino tako brezobzirno, da se celò bolj zmernim «Sočanom" gnjusi. S tako pisarijo «Soča" sebi naj bolj škoduje, ker naši lju-| dje niso tako slepi, da ne bi vedeli, na kteri strani je resnica. Vselej smo bili prepričani, da je duhovščina za narodno reč vneta, zdaj nas je pa še skušnja v tem Pogreb. (Dalje in konec). Pogreb merličev pri kristjanih nam je sploh znan, tedaj ni treba, da o tem kaj posebnega pišem O pogrebu, kakor je pri katoličanih navaden, učen akatoličan takole piše: «Rimsko-katoliška cerkev je vpeljala dokaj izvrsten in pomemben obred pogrebanja mrtvih : goreče sveče, podoba večne luči, «božja martra" vmerličevih rokah, križ, ki se nosi pred merličem v spomin, da nas je Jezus Kristus po svojem ter-pljenji in svoji smrti odrešil, škropljenje z blagoslovljeno vodo, kadilo, bel pert nad trago nedolžnih otrok, žalostno zvonjenje --vse to dela globok vtis na verujoče." (Brock. Conv. Lex. Bostattung.) V starih časih so kristjani dovali pod merliče beršlinovo ali tudi lojberjevo listje v znamnje gotovega prihodnjega ustajenja (Mavri hierole.v Eire- (juie). Ker se bere v Tobijevi knjigi : »Deni svoj kruh in svoje vino na pokopališče pravičnega u (Tob. IV, 18.) t. j. daj pri pogrebu siromakom jesti, da bodo za rajnkega rajše molili; so tudi v prvih časih, kakor spričuje sv. Avguštin, med kristjani to navado imeli, da so kruh in vino na grobe polagali, kar so, se vé da, siromašni ljudje potem pojedli in popili. Sv. Avguštin je pa to navado v svoji škofiji od-odpravil zavoljo neredov, ki so se pri tem godili. Mohamed a nei zagrebajo svoje mrliče, in sicer tako hitro, da se menda pri malo kterem ljudstvu toliko še živečih pokoplje, kakor pri njih. Kakor hitro človek nevarno oboli, vžo mu mrtvaško trago naredijo, in ko se okoli stoječim zdi, da je bolnik dušo izdihnil, potisnejo ga koj v trago, trago zabijejo, in nesejo pokopat Evzebij (praepar. evung. I, f.) piše, da so Tibareni v Aziji sestarane može in žene verh kake stermine postavili, pa v globočino pahnili, da so se jih tako poprej znebili. *) Nekaj enakega piše Silij o Kan-tube ih na Špaujskem (Si li us halicus III, 328. Strabo III.)« Na otokih tihega morja se nahajajo divjaki, kteri svoje stare pokoljejo pa požrejo. Baktrijani so stare in bolehaste ljudi, psom dajali, da so je raztergali in snedli. Take pse so za to liavlašč -redili, in so jim pravili mrtvaški psi. **). Kas pijani so svoj starše, ako niso do sedemdeset let umrli, kar zaprli, in je brez jedi in pijače pustili, da so lakote poginili. Perzijanei so svoje mrliče še le takrat pokopali, ko so se jih uže psi in divji tiči lotili. Sibejecm so bili mrliči gnjusoba; še celo trupla svojih kraljev so na gnojišče med gnoj metali. *) Svojo sestarane starisi' pa so obešali. **) K temu, iu kar našlo3uje. primerjaj < h sger stiulios. joviai Mouaehii.) potrdila. Kar je duhom il. v nasi občini za narodni dom. za čitalnico storil, to sta dva „Sočana * podrla. Duhovniku se imamo zahvaliti mi Oeraičani. da sé je pri nas prej nego drugde narodna zavest izbudila, da smo čitalnico dobili. Pa naša čitalnica je le toliko časa napredovala, dokler sta jej predsedovala č. g. kaplan in B-č, kterinia je bilo mar le za t-mika naroda ne pa za ottóne koristi. Pešati je pa začela, ko sta dva »Sočana* njeno vodstvo prevzela, kajti njima pri tem ni šlo za narod, ampak za latini žep: čitalnica jima je bila molzna krava. To so nekteri koj sprevideli, zato so »z čitalnice izstopili ter si časnike na lastno roko naročili. Čitalnica zdaj spi. Dva «Sočana * sta tega kriva. Hudi, zelò hudi časi nas čakajo, zato smo se dogovorili, da si odslé sami dobre časnike naročimo, da se ne bomo več v-klanjali »Sočinim* privržencem, ki hočejo v naši čitalnici gospodariti. Govori se in upamo, da dobimo v kratkem novega tudi za narodno reč zelò vnetega gosp. kaplana *), kteri nam bo sè svojimi dobrimi nasvèti k napredku pomagal kakor njegov prednik, kteremu tukaj javno zahvalo izrečemo za ves njegov trud. Bog Vam daj, blagi gospod, vse dobro v novem delokrogu. Ogled. Avstrija. Uradna «Wiener -Zeitung* je prinesla te dni cesarjev patent, s kterim se deželni zbori sklicujejo na 26. novemb. Držami zbor se snide 4. nov. Od njega so vstavaki pred volitvami marsikaj dobrega pričakovali, ali izid volitev kaže, da o-stanemo tam, kjer smo. Stari položaj, stari razpor med strankami. Kar se tiče nas Slovencev, moramo reči, da nam prihodnji zbor v dunajski lesenjači več slabega kot dobrega obeta. Čudna politika Mladoslovencev je kriva, da bo «mati Kranja*, srcé Slovenije, večidel po Nemcih zastopana, kajti v kranjskih mestih je narodna stranka po polnem propala ; voljeni so sami u-stavoverci. To je pravi balzam za umazani *) Je že imenovan. — Ur. »Laib. Tagblatt* in za cel ustavoverni svet. Mladoslovenci pa niso skoro nič na zgubi. Od ene strani so res poparjeni, od druge pa prav razveseljeni: 00. Jezuitov ni več na Kranjskem; razšli so se po širokem svetu, eni na Koroško, drugi (oo. Doljak in Starè) pa na Avstrijsko (v Kalksburg pri Dunaji). Po tem kar so listi (tudi mla-doslovenski) o Jezuitih pisarili, bi človek mislil, da na Kranjskem ne bo več no po-maujkanja, ne bolezni. Pa ni tako. «Črnih gospodov sè širocimi klobuki* ni več, kolera pa le neče prenehati, marveč šele prav razsajati je začela, posebno po Dolenjskem. Hrvaško je zgubilo vrlega dr. Dežmana. Umrl je ta blagi domoljub v Zagrebu še ne celo 32 let star. Pogreba, ki je bil prav sijajen, se jc vdeležil tudi ban Ma-žuranič. Pa je bil Dežman tudi v resnici vse časti vreden, bodisi že kot zdravnik ali pisatelj. Belletristika je zgubila ž njim vrlo moč. Njegovo življenje opiše brž ko ue „Yienac“, kteremu je bil nekaj časa vred-nik. Dežman jo bil Rečan. Vnanje države. Zadnji pot smo rekli, da bo Francija znabiti že v malo dneh — monarhija. Te dni je poročal telegraf, da se Chambord že v četertek ali petek proti francoski meji napoti. Tega ne vemo prav, to pa vemo, da bo narodni zbor, ki je za 4. dan nov. napovedan, šele pozneje zboroval. Listi so poročali, da je Chambord evropejskim kabinetom naznanil, da ako ua prestol stopi, ne bo nikakor motil sedanjega položaja in politike velikih moči, da on ravno tako malo misli na restavracijo posvetne papeževe oblasti, kakor na restavracijo v Italiji ali na Španjskem. «Voce della verità* pa trdi, da je vse to le izmišljeno, ker je nasprotno vsemu dosedanjemu mišljenju in dejanju Chambord-ovemu. — Naj bo pa že tako ali tako, Chambord bo — kakor reči zdaj stojé - -gotovo kralj. Nemčija. Cesar Vilhelm je sedaj sè svojim Bismarkom domà. Preganjanje katoliške cerkve na Pruskem čvrsto napreduje. Škofu Ledohovskemu so te dni konje in kočijo zarubili, ker ni še plačal 200 tolarjev prisojene mu globe. Bismark hoče na vsak način katoliško duhovščino pod svojo Pri Skitih je bila navada, da so z merličem pokopavali vse tiste, ki so bili umerlemu ljubi, potem njih posle in konje, ter so jim jedi in pijače v grob devali. Traki so se pri pogrebu smejali in od veselja ukali ; jokali pa so se, kadar se je človek rodil. Indijmii so za očetom in materjo cela tri leta žalovali, češ, da s tim povrnejo staršem, ki so ž njimi, prve tri leta veliko prestali in je pestovali. Sparlanci so svoje mrliče na škitih pokopat nosili. Rusi imajo navado, da pokopujejo svoje mrliče le predpoldnem, in ne popoldne. Kdor sredi morja, daleč od suhe zemlje, umrje, zašijejo ga v vrečo, in ako ni na ladiji duhovnika, mornarji sami kak očnaš nad njim zmolijo, pa ga v globočino morja pogreznejo. Siri pogrebu mrličev navadne šege, kako so razni narodi ž njimi, in s sestaranimi ljudmi ravnali, kažejo stopnjo divjosti ali pa izobraženosti, na kteri so bili dotični narodi, in ljudstva, in kaj so si mislili od življenja in smerti, od vrednosti človekove, od čednosti in hudobnosti, od povračila, plačila in kazni, od človeka in Boga. Pri vseh ljudstvih in narodih so mert-ve več ali manj obžalovali; večidel nahajamo pri vseh navado, da so za pogrebno slovesnostjo obed ali pojedino napravljali, menda v opomin, da naj mi, ki še tu živimo, kratki čas tega posvetnega življenja veselo preživimo; pri takih obedih, ki so bili tudi pri Izraelcih v stari zavezi navadni, so prepevali, ali sicer hvalili blaga dela in kreposti umrlega, in od tod je še zdaj navada, vsaj pri posebnih priložnostih, da kdo pri progrebu pridiga, in umrlega hvali. Pogreb pri katoliških kristjanih je tako vravnan, da obsega v sebi vse kar vero. oblast spraviti, ali se mu pa to posreči, je vprašanje. Zgodovina nas uči, da dola vlada, kedar se v verske reči vtika, vselej račun brež krčmarja. Saksonski kralj je umrl. Bosniških homatij ni šo konec, pa jih bojda tudi ne bo še tako brž. Paša Vali Asini dela s kristjani prav po turško. Te dni so prinesli časniki spet žalostno vest o tamošujih kristjanih. Nekega kupca, Jovo Bilbija mu je ime, je jetničar nagovarjal, naj uide. To pa je storil po višem povelji, naj brž po ukazu omenjenega paše, da bi Turki zamegli reči: Glejte te kristjane! Hudobni so tako, da jih moramo zapirati, zdaj nam pa še iz zapora uhajajo. Ušel je, pa je svojo prostost drago plačal. Turki so ga brž napadli iu tako dolgo s kolmi tolkli, da se je na pol mrtev na tla zgrudil. Zdaj ko to pišemo je gotovo že pod zemljo. Rim. Govorilo se je, da se preseli geueral Jezuitov iz Rima v svojo domovino, v Belgijo. Zdaj pa pravijo, da ostane. To je verjetno. Domaoe novice. (Duh. spremembe.) — V. č. g. Jožef Ga-brjevčič, doktor bogoslovja ih spiritval v centralnem semenišču je imenovan za supplonta bibl. ved nov. zak.; prvostolni vikar, e. g. dr. Ivan Flapp prevzame začasno stolico nravne (tlieol. moral.), ker gre prof. dr. Evgenij Va-lussi kot drž. poslanec na Dunaj. C. g. Janez Visintin, duh. pomočnik v Fari, gre v Rudo za kaplana ; na njegovo mesto pride č. g. Travisali Janez, duh. pomočnik v laškem Št. Petni. Č. g. Peter Utili, četrtoletnik gré za koop. v laški Št. Peter, liovoinašnik č. g. Blaž Ban-del pa za kaplana v Ločnik. Č. g. Friderik Lenardič, liovoinašnik, gre za učitelja v zavod k gluhonemim v Gorici. ( V bogoslovnico so sprejeti) gg. abiturien-ti: Avian Mihael .iz Karmina, Bertin Janez iz Kravjega (Crauglio), Bratina Anton iz Št. Tomaža, Gomišček Peter iz Zagomilc, Jarec Janez iz Čaderga, Poljšak Alfonz iz Šmarij. upanje in ljubezen v človekovem sercu buditi zamore ; umrli človek se sicer slovesno v zemljo zagrebe, toda na njegovem grobu se križ zasadi, on ostaja še zmirom ud Jezusove cerkve, deležen svete nekrvave daritve, molitve vernih živih na zemlji, in priprošenj izveličanih v nebesih. Ker tedaj smert človeka ne loči iz občestva še živečih kristjanov, zato ne more tudi nobeden po svoji smerti stopiti v to občestvo, v kterom ni hotel biti, dokler je še živel. Na tej podlagi slonijo cerkvene postave, po kterih se ne dovoljuje cerkveni pogreb takim, ki niso bili udje katoliške cerkve, dokler so živeli, ali pa, ki so od corkve se ločili. Razne vesti. — O novi sekti na Ruskem „Golosw čudno stvari pripoveduje. Nastala je ta sekta v Porhovem, Pskovvski guberniji. Ustanovil jo je ruski menih Serafin, po kterem se tudi njegovi priverženci „Serafinovskiu imenujejo. Glavar te sekte je samo ženske v svojo versko družbo sprejemal in vsaka, ktera je hotela, vanjo stopiti, si je morala v znamnje, da se popolnima predstojniku podvrže, lase ostriči. Število npvih vernikov je tako naraščalo, da bi bil blagi Serafin kmalu vse ženske tistega kraja ob lase pripravil, če bi se ne bila policija o-glasila. Po ojstri preiskavi je našla uradnija, da je ustanovitelj nove verske družbe imel brata brivca (frizerja), kteremu je ostrižene lase pošiljal in si tako veliko denarja prislužil. Blagi Serafin sedi zdaj v ječi in premišljuje kako stanovitne so verske družbe, ktere se le z po-zemeljskim namenom ustanovijo. — Jablan, ki se nahaja v Stolpi na Usodomskem otoku, je imel letos 47 mernikov dobrih in okusnih jabelk. Toda to drevo je take velikosti, da bi lahko vsaka posamezna veja za deblo bila, tako da ga je celo slavni Humboldt občudoval. Starost drevesa, ktero je še popolnama zdravo, se ne more natanjko določiti, vendar ima že čez 200 let, kar je pri sadnih drevesih kaj nenavadnega. — S Krasa — se nam piše: „Zarad dopisa ,,S Krasau na drugi in tretji strani Vašega lista je jeza v Komnu pri nekem posebno vskipela. Uradniški „popohrustaču T. priznava sicer, da pohrusta prav rad če le more kako koščico iz „farškega“ rebrišča, to je, da se redi in debeli, da le po duhovščini maha; to je zanj prav ono, kar za neko žival — želod ! A da ga Vaš dopisnik imenuje, npisarjau, pa „dohtarja praznoglavcau, tega ne more prenašati. Da mu kri ne zavre, in da bo kosil, kakor prej, z veseljem in „pefcikom“, bi ga jaz rad malo potolažil, ter v ta namen popravil, kar je v teh dveh besedah lažnjivega. On nij „pisar“, ampak k.........st; privoščim mu iz celega srca ta resnični naslov ; „cuique suum“, vsakemu tekne ! Kar se pa drugega lažnjivega naslova tiče, omenim le, da če vže noče biti „dohtar praznoglavecw naj bode le „praznoglav-čičw, kar gotovo nij toliko. Povem pa, da se ta nježna, fina beseda nič kaj ne vjeraa z njegovo robustno zunanjostjo. Vrhu tega naj uvaža besede: „yvw&i aavróvu, poznavaj samega sebe, in naj pomisli, da človek najmanj znà, kedar misli, da naj več veljd — in jezica se mu bode skadila. M—č. — Popravek. — Volilec Skrbinški nij se oziral niti pri prvi, niti pri ožji volitvi v Sežani na g. Šuca iz Pliskovice, kakor krivo poroča dopisnik „S Krasa“ v našem zadnjem listu. Značajno in samostalno je on stal sa dr. Tonklija, in to pri prvi volitvi on edini iz komisije. — Dr. Palacky, napadan od brezvercev, je pisal te dni o veri in cerkvi. Tem bolj zanimivo pa je to, ker je protestantiške vere. „Srce me boli videti — pravi med drugim — kako se zadnje čase ne le na politično in druž-binsko, temveč tudi na modroslovno polje tista sorta liberalizma vriva, po katerem so Bog, pobožnost in pravica bi vraže, — človek dru-zega ne kot živina brez moraličnega poklica in brez vseh dolžnosti, — da njega cilj in konec je le dobičkarija, da to, kar je tvoje, je tudi moje, — v obče, da „internaeionaleu je kažipot vsemu življenju. Kam bodo taki nauki človeštvo pripeljali, lahko je uganiti ! Cerkvene naprave zaničevati more le ignorant ; le človek oslovske pameti ne sprevidi tega, da celi napredek v omiki je pri nas in povsod drugod stoletja in stoletja v najožji sveži bil s cerkvenimi napravami : kar je na svetlo prišlo na polji umestnosti in slovstva, so izprva stvarili učenci onih šol, katere je duhovščina osnovala in vodila, še celo Pražko vsevčilišče je izvirek cerkveni. Jaz sem do dobrega prepričan, da kakor je kristijanska cerkev sploh, tako je še posebno katoliška na Češkem celi čas njenega obstanka veliko veliko več dobrega storila kakor hudega.w (Po „Nov.u) — Prof. Poošc.— Cahej, vitez cestoloin-nih grabelj, pisatelj slavnoznanega romana .,Ju-nak“ i. t. d., je našel enakomislečega tovariša, ki je začel po prof. Povše-tu izza kota blato metati. Ta mož, ki je v tistem času. ko so na Kranjskem ajdo želi, tam nekod v „rajhir kranjskim „Janezom“, fajn Meksikajnarjem, cigare dajal, je nekaj časa tudi po ,,sohični" Gorici pete brusil in prof. Povše-ta od obličja do o-bličja gledal. To kar se je til na laški meji novega naučil, je v dveh številkah „81. Xar.u svetu povedal.— Umazanega perila nočemo tukaj razobešati : preostudno je. kar to „tihou Človeče o gosp. prof. kvasi. Naši ljudje g. Povše-ta predobro poznajo in ga po pravici cenijo. Kjerkoli je kaj o kmetijstvu govoril, povsod so ga radi poslušali in prosili, naj jih v kratkem spet se svojim prihodom počasti. To edino napako ima, da ni prijatelj oni kalužoplazni svojati, ki o smehu živi in ljudstvo prav rfajnu za nos vodi. S takimi ljudmi kako pošteno spregovoriti je popolnoma nemogeče. Danes si jim velikan, jutri cigan ! Če bodo Mladoslovenci omiki in napredku namenjene liste na tak način zlorabili, potem, Bogme! se ne bo nihče več upal v javnost stopiti, razun onih. ki nimajo ne časti ne poštenja. — V Lokovcu (v kanalski fari) so blagoslavljali na roscnkransko nedeljo nov križev pot in dva stranska altarja. (Nadejamo se, da odgovori g. vikar sam na „ izvirni dopis" iz Lokavca v „S1. Nar." Da je ta dopis v resnici „izviren“ (?!!), kaže že to, da dopisnik tamoš-njega g. vikarja še po imenu ne pozna. Imenuje ga K.— Aj, gospodine „Narodov" dopisnik g. K. (Košuta) že kake 4 leta ne pase več Lokovških duš". To Vam v poduk, če mislite o rajskem Lokovcu šc kaj pisati. — Ur.) — Omikan „Sočanu. — Iz Ipavskega se nam piše: „Sočani“ se še vedno ponašajo sč svojim kandidatom. Kdor ga jim ga ne hvali, ali vsaj ne molči, kedar se o'njem pohvalno govori, ta naj gleda, da pete odnese, če ne. ga s psovkami kar oglušijo. Če jim pa kako nev-šečno, dasi resnično poveš, napadejo te kakor sršeni. Poslušajte, kaj se je meni zgodilo. Nek gospod je „Sočanu" volilcu čestital, ker je za Lavriča, potem pa za Winklerja glasoval in s tem pripomogel, da so „f. . . . z dolgim nosom odšli.u To me je vgrelo, čeravno nisem ravno prevroče krvi. Poved.il sera mu jih en par ter rekel, da ni vse zlat », kar v «Soči- o L. berem. S tem sem dregnil v sršenovo gnjestdo. Tako sem ga razkačil, da mi je s tožbo ia zaporom žugal, če tega ne prekličem. Preklical nisem. Na to je tirjal od mene. naj mu povrnil „Slov. Gospodar" (št. 40) glede duševne podpore, ki je vsacemu listu tako potrebna, kakor ribi voda. Omenjeni list piše tako-le: „Treba je (listu) duševne podpore. Urednik sam, posebno če ima zraven težavnega in mudnega uredovanja še dragih posebnih poslov, ne more pri najboljši volji vsem tirjatvam in potrebam listovih bralcev zadovoljiti. Lehko se pa to doseže, ako tisti častitih bralcev, ki imajo zmožnosti in casa za to, stanovitno in marljivo urednika z dopisovanjem podpirajo..........Dasi dopi- sov listu ne manjka, pogrešamo vendar živo li rat kih naznanil o važnejših dogodkih, ki so velike vrednosti za list, ako hoče vseskozi podučen, mikaven, toraj ljudjem priljubljen list biti.... Vsi obžalujemo in tožimo, da ljudstvo dobrih listov vse premalo bere, ne pomislimo pa, da smo tega večidel sami krivi, ker dobrih listov zadosti ne podpiramo.— Hočeš toraj, da ljudje po dobrem listu seguejo, bodi mu sam priden dopisovalec." Dodajmo temu še nekaj. Gospodje, ako hočete, (in da hočete, o tem ni dvombe) da bo naš list ljudstvu vsestransko ugajal, bodite mu marljivi sodelalci. Kedar se kje kaj važnega, kaj nenavadnega pripeti, poročite nam brž, toda na kratkem. Nekteri mislijo, da morajo, kedar za kak list pišejo, celo razpravo sestaviti, Ne, to je za dnevnike ne pa za tednike. List, ki le rsak (eden izhaja, potrebuje več pa kratkih dopisov. To iii ravno pretežki*. '\ malo vrsticah lahko prav veliko poveš, če logično misliš in če ti fjladkn teče slovensko pero. Naši dopisi bi ne smeli nikdar (ali redko kdaj) pol kolone presegati. Vrh tega glejte tudi na to. - da v met a pišete, da jo prav po domače poveste. Težko je to, nemogoče pa ni. Če hočeš slovenski pisati, ne samo v besedi ampak tudi v duhu, pojdi poprej ljudstvo poslušat, kako ono govori, ne pa Schillerja ali Goethe-a brat. Ogibajmo se nepotrebnih fraz in dolgih zahomotanih stavkov. Slovenska pisava — pravi Slomšek — ljubi krajše stave ud nemške; njen kiuč so zrnate misli, krepki izreki in pa v domačem duhu ubrane podobe. Preobširne stave so rade vodenične in mračne za prosti razum Slovencev. Na. dalje prosimo naše sodelalee. naj pri dopisih tudi na zunanjo obliko gledajo. Naši stavci so Lahi, ne umejo naše govorice. Pišite tovaj razločno, pišite s črnilom ne pa sè svinčnikom. Storite tako! P o slano. Po naši deželi se klati mnogo agentov raznovrstnih zavarovalnih bank, naj si li bodo domače ali tuje; ker se pa ovi pri še neomikanemu, vse verujočemu za domačo banko »Slovenijo" vnetemu ljudstvu, nesramnih in perfidnih sredstev poslužujejo, prisiljen sem podpisani p. t. občinstvu naznaniti, da banka »Slovenija" nije v družbi z nobeno drugo, in da govoričenje omenjenih agentov je le gola laž, akoravuo oni kažejo posameznim osebam obrazec z velikim napisom »Zveza" ter govoré, da to pomeni združenje vseh sedaj obstoječih zavarovalnih bank. Ali temu nije tako. »Zveza" po italjanski »Unione" je banka samo za se delajoča, ktera sicer za mal denar zavaruje, ali nobene garancije zavarovancu ne podeluje. Tudi pravijo zgoraj omenjeni agentje, da ne samo »Slovenija", ampak tudi »Slavi j a" je v lijih družbi, da tim ložeji borno ljudstvo v svoje mreže vlove, ter jo na ta način osleparijo, kajti po podpisu dotičnega zavarovalnega oglasa je nemogoče se zavarovalnini odtegniti, ampak plačati ga mora dotični hote ali nehote, ker pri obotavljanju se poslužijo potem sodniške poti. Opomnim še, da edini zastopnik banke »Slovenije" za goriško okolico sem jaz podpisani, in da naj si vsakteri, h koje-inu omenjeni agentje pridejo, da pooblastilo od banke »Slovenije" pokazati, ter naj dobro pazi na oglas, na kterega se podpiše, kajti tudi takih je veliko, kteri obotavljajočemu kmetiču vse odobre; a njega na oglase drugih, njemu tujih bank podpišejo. Se spoštovanjem ' JANEZ LAPANJA zastopnik banke »Slovenije" v Gorici. Slavno c. kr. okrajno dolsko svetovalstvo v Tornimi. Podpisani s tem naznanjamo slavnemu c. kr. okrajnemu šolskemu svetovalstvu To-minskega glavarstva, da smo določno sklenili zanaprej od sl. c. kr. okrajnega šolskega svetovalstva tirjati, da naj nam za naše podučevanje v šoli določi plačilo v primeri na trud ki ga pozamesen ima. Opravičen vzrok za tako tirjatev imamo, ker se nam od več strani hudobno o-čita, da mi mračnjaki bi se za šolski poduk in za omiko prostega ljudstva kar nič ne brigali, ko bi nas milostno nam prisojene »nagrade" ne vabile; da bi podučevanje opuščali, ako bi se nam plače odmerile i. t. d. Da je tako sumničenje hudobno, ni nam treba dokazovati. Je pa tudi tako početje nam nasprotnih prava nezaupnica šolskim postavam, ki tirjajo od okrajnih šolskih nadzornikov, (postava od 8. februarja 1869 II. §. P9. št. 3 in 4) da pazijo in sporočajo, ali so učitelji sposobni in marljivi, in od krajnega šolskega sveta §. 8. št. 10 iste postave, da čuje da se po postavi podučil je. Ako se torej sme zanesti, da svetni učitelji svojo dolžnost storijo in se jim plače odkažejo, zakaj bi se ravno pri duhovnih učiteljih o tem dvomilo. Ako se zamere zanikrnemu svetnemu učitelju plača vstaviti, niso li za duhovnega ravno tisti postavni organi, ki bi smeli enako postopanje proti njemu tirjati ? Kdor to taji, ne zaupa postavnim organom, daje nezaupnico postavi sami. Ker je na dalje ta zadeva po tistih šolskih postavali na podlagi bolj pravičnih razdelitev doklad na davke za šolske stvari v Goriškem in Sežanskem okraju že vred jena, za to zahtevamo vsi podpisani, da slavno c. kr. okrajno šolsko svetovalstvo za Tominški okraj že za šolsko leto 1874 tudi duhovnim učiteljem stalne plače oziroma na trud, ki ga posamezni imajo določi. Ob e-nem izrekamo, da ako se to ne zgodi do konec meseca novembra t. L, ne bo s po-četkom meseca decembra naprej nobeden izmed nas v šoli podučeval. Ako je torej sl. c. kr. okrajnemu šolskemu svètu še na tem ležeče, da ljudstvo, ki še nima sreče, da bi imelo svetnega učitelja za svoje o-troke, pa vendar enakomerno z drugimi doklade na davkih plačuje, ne ostane brez šole tudi le za silo, naj potrebno vredi. Tudi ne vemo bodo li občine, ki postavne doklade za šolske potrebe odrajtujejo, in pravico imajo, kjer je vsaj 40 za šolo sposobnih otrok, šolo in učitelja tirjati, zadovoljne če njih otroci brez poduka ostanejo in bodo li radovoljno tako ogromne doklado (32 °/0) odrajtovali. Da se nam pa ne bo očitalo, da smo ta korak iz dobičkarije in samopašnih namenov storili, slovesno izrekamo, da bomo zanaprej, kakor pred vpeljanjem novih šolskih postav v šoli .brezplačno in marljivo podučevali, ako slavno c. kr. okrajno šolsko svetovalstvo provzroči, da bodo naši Občinarji oproščeni šolskih doklad. V Borjani dne 20. oktobra 1873. Juri Peternelj 1/r. vikarij in učitelj. V Sedli dne 20. oktobra 1873. Pet. Kobal 1/r. vik. i zač. učitelj. V Dreženci 20. oktobra 1873. Anton Hvalica 1/r. vik., učitelj za silo. V Staroseli 20. oktobra 1873. Anton Manzini 1/r. kapi. izp. in učitelj. V Libušnjem 20. oktobra 1873. Anton Gregorčič 1/r. vik. in učitelj za silo. V Libušnjem 20. oktobra 1873. Anton Pipan 1/r. koop. in učitelj za silo. Na Trnovem dne 21. oktobra 1873. Miha Štrukelj 1/r. vikarij in učitelj. V Kredi dne 22. oktobra 1873. Juri Lapajne 1/r. vikar in učitelj. V Breginji dne 22. oktobra 1873. Jožef Podreka 1/r. župnik in učitelj. Borsni kurzi naDunaji 29. oktobra. gl. kr. Enotni drž. dolg. v papirju . . (>7.40 „ „ „ „ srebru . . 71.20 Drž. posojilo leta 1860 . . . 08.25 Akcije narodne banke .... 878.— Kreditne akcije................210.— London . .......................112.35 Napoleon d’or................. 906.— Cekini . . . »............54l1/* Adžjo srebra..................107.50 Tržna cena. gl. kr. Pšenica Rež . . 4.40 Ječmen . Oves 1.3o Koruza o i • •••••••• Ajda - 2.20 Krompir Seno L— Slama Oziinnilnik. Valentin Cappellani naznanja, da se jo preselil v gospojsko ulico, v Pauletičevo hišo št. 268 in da je napolnil svojo stačuno z raznovrstnim blagom. Ob enem naznanja, da obdrži tudi zanaprej staro starnino na Travniku, kjer se nahaja velika zaloga raznovrstne robe in obleke za možke, plaščev, odej itd. Tudi se tam sprejemajo na ravno omenjene stvari naročila, ki se brž in natanjko izvršujejo. V Logih, dne 19. oktobra 1873. Janez Nep. Or v 1/r. vikarij in učitelj za silo. Odgovorni izdaVa tel j in urednik: ANTON LAKNEll re te LUŽ O VEG — Tiskar: S.KITZ v Dorici.