26 Hmeljar, letnik 83 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Povečanje produktivnosti kmetijske pridelave z učinkovito in trajnostno rabo vode Dr. Boštjan Naglič, doc. dr. Matjaž Glavan, Luka Honzak in prof. dr. Marina Pintar, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in BO – MO, d. o. o. Ključen rezultat EIP projekta Pro-Pridelava predstavlja vzpostavljen sistem podpore odločanja o namakanju (SPON – o njem smo podrobneje pisali v prejšnji številki Hmeljarja) (razvijalec je podjetje BO-MO) na državni ravni, ki združuje baze podatkov relevantne za optimizacijo prakse namakanja in vključuje lastnosti tal, trenutno količino vode v tleh, potrebe rastline po vodi in vremensko napoved. EIP projekt Pro-Pridelava se je zaključil konec leta 2021. Nosilec projekta je bila Biotehniška Fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in kmetija Jožef Ribič pa sta v njem sodelovala kot dva izmed mnogih projektnih partnerjev. Sistem SPON je bil apliciran na ravni izbranih demonstracijskih kmetij (v našem primeru hmeljarske), kjer se je povečala produktivnost kmetijske pridelave zaradi izboljšane prakse namakanja hmelja in drugih kultur (jabolka, češnje, koruza, paradižnik, krompir, zelje in namizno grozdje). Za aplikacijo SPON je bilo najprej potrebno pridobiti informacije o lastnostih pridelovalne površine (lokacija, laboratorijske analize tal (vodno zadrževalne lastnosti in tekstura tal), informacije o kulturi (fenologija, globina korenin, trajanje rasti) in popis karakteristik namakalne opreme (tlaki, pretoki, razdalje med kapljači, število razpršilcev…). Za tem je sledila vgradnja opreme za izvajanje meritev vsebnosti vode v tleh. Komplet opreme je zajemal štiri merilnike vsebnosti vode v tleh, komunikacijsko napravo (modem, SIM kartica), dežemer, solarni panel in polnilno baterijo. Eden izmed pomembnejših rezultatov projekta je bil dvig znanja o pomenu izvajanja strokovno pravilnega namakanja na ravni demonstracijskih kmetij in širše. Uporaba SPON na kmetiji za namen napovedi namakanja je učni proces. Le ta naj bi potekal med uporabnikom namakalnega sistema, kmetijskim svetovalcem in ponudnikom opreme za meritve. Pridelovalec se s sistemom SPON postopoma seznanja med njegovo uporabo. Kot navaja vodilni projektni partner, pa k učinkoviti rabi SPON pripomore tudi dobro poznavanje delovanja namakalnega sistema na pridelovalnih površinah. Vprašanja, na katera mora kmetovalec poznati odgovor, da lahko izvaja strokovno pravilno namakanje Hmeljar, letnik 83 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije 27 V okviru projekta je nastala brošura in posneli smo video z izobraževalnimi vsebinami o strokovno pravilnem namakanju in njegovem pomenu za zvišanje produktivnosti kmetijske pridelave ter trajnostno rabo vode in varstvo okolja. Vsebine so dostopne na spletni strani vodilnega partnerja (https://www.bf.uni-lj.si/), na YouTube kanalu (https://www.youtube.com/watch?v=1yafCZEpRj w&t=4s) ter na spletni strani http://www.spon.si/. Ves čas trajanja projekta so potekale aktivnosti izboljšanja prepoznavnost SPON med kmeti, strokovnjaki, odločevalci, študenti, javnostjo in drugimi po Sloveniji. Izdelali smo tudi brošuro o strokovno pravilnem namakanju z naslovom Sistem za podporo odločanju o namakanju (SPON). Dostopna je na zgoraj omenjeni spletni strani vodilnega partnerja: Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani. SPON se bo v prihodnosti zagotovo nadgrajeval ter bo deležen izboljšav, ki bodo uporabnikom omogočale lažjo uporabo in razumevanje. Vendar pa bo za polno uveljavitev sistemov o odločanju o namakanju v nadaljevanju s strani države potrebno zagotoviti finančno vzpodbudo in doseči dobra sodelovanja med državnimi inštitucijami. Vpeljevanje podpore za napoved namakanja hmelja Dr. Boštjan Naglič, Marko Tevž in Irena Friškovec, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in KGZS – Zavod Celje Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je vodilni partner pilotnega projekta z naslovom Napoved kapljičnega namakanja v hmeljarstvu. Projekt je bil pridobljen v okviru ukrepa Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014 ‒2020. Projekt se je pričel izvajati konec leta 2020 in bo trajal dve leti - do decembra 2022. Projektni partnerji v projektu so Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - KGZ Celje ter tri kmetijstva gospodarstva – Anton Rančigaj, Damjan Omladič ter Vinko Vranjek. Odvzem vzorcev tal na terenu (Foto: B. Čremožnik) S pilotnim projektom želimo doseči optimizacijo porabe vode za namakanje na ravni demonstracijskih kmetij ob uporabi enostavnega in uporabnikom razumljivega sistema napovedovanja namakanja. S tem bomo dosegli učinkovitejšo in trajnostno rabo vode na kmetijskem gospodarstvu. Sistem bo prvotno vzpostavljen za kapljično namakanje na dveh kmetijah v Savinjski dolini (na kmetijah Rančigaj (zahod doline) in Omladič (vzhod doline)) ter kasneje implementiran tudi na kmetijo na Koroškem (kmetija Vranjek), kjer z namakanjem nimajo toliko izkušenj in kjer bo vzpostavljeno namakanje z rolomati. Vstavljene sonde za spremljanje vlažnosti tal na dveh globinah (Foto: B. Naglič) Podatki o delovanju sistema napovedovanja namakanja, njegovi implementaciji in dvigu znanja o pravilnem izvajanju namakanja bodo tekom projekta predstavljeni kmetijam, ki niso del partnerstva, strokovnjakom in javnosti. Hkrati projekt dobro sovpada s trenutnimi posodobitvami namakalnih sistemov z več uporabniki v Savinjski dolini. Namreč, uporabniki namakanja, ki so 28 Hmeljar, letnik 83 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije vključeni v te namakalne sisteme, bodo lahko implementirali sistem napovedovanja namakanja in znanja, ki bodo pridobljena v okviru tega pilotnega projekta. Data loggerji (beležniki podatkov) pošiljajo podatke o stanju vlažnosti tal, ki jih beležijo sonde, na splet. (Foto: B. Naglič) V okviru projekta želimo povečati učinkovitost rabe vode za namakanje v Savinjski in Koroški regiji. To bomo dosegli z racionalizacijo porabe vode za namakanje – namakanje se bi izvajalo optimalno. S tem bomo doprinesli tudi k večji količini pridelka in višji tržni vrednosti kmetijske pridelave. Glavni cilj projekta je vzpostavitev enostavne napovedi namakanja hmelja na osnovi vodnozadrževalnih lastnosti tal, meritev trenutne vlažnosti tal in večdnevne napovedi padavin na treh demonstracijskih kmetijah. V sistem napovedovanja bomo vključili kapljično tehnologijo namakanja ter tehnologijo namakanja z rolomati. S tem bomo vzpostavili osnovo za posodobitev obstoječega načina napovedovanja namakanja z rolomati, ki je v veljavi že več kot 30 let in hkrati vzpostavili pilotni primer napovedi za kapljično tehnologijo namakanja. V letošnjem letu smo v skladu z zastavljenim načrtom izvedli sestanek partnerstva in projekt predstavili na tehnološkem sestanku hmeljarjev. Na treh lokacijah kmetijskih gospodarstev smo odvzeli vzorce tal za analize fizikalnih lastnosti pomembnih za namakanje. Prav tako smo na treh kmetijah vzpostavili data loggerje in sonde za spremljanje vlažnosti tal, kar predstavlja osnovo za vzpostavitev napovedovanja namakanja. V novembru smo skupaj s KGZ – Zavodom Celje izvedli predavanje in delavnico s predstavitvijo pridobljenega znanja za kmetijska gospodarstva, ki niso člani partnerstva. Več informacij o projektu je dostopnih na spletni strani IHPS. Zmanjševanje obremenitev iz kmetijstva na vode Dr. Boštjan Naglič, dr. Barbara Čeh in Bojan Čremožnik, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Na podlagi obsežnega poljskega poskusa na hmeljarskem posestvu Antona Rančigaja na Gomilskem preučujemo vpliv različnih načinov gnojenja na spiranje hranil v podtalje. V letu 2021 smo primerjali dognojevanje hmelja z različnimi dušikovimi gnojili, med njimi zamenjavo mineralnega gnojila KAN z organskim gnojilom Lupodar ter organskim gnojilom, ki so ga izdelali sami na Kmetijskem inštitutu Slovenije. V vseh primerih je bila končna količina dodanega dušika 190 kg/ha, kar ustreza strokovnim priporočilom. Med letom smo izvajali vzorčenje in analizo izcedne vode v podtalje, ki jo je prestregel vstavljen lizimeter. S posebno črpalko smo iz lizimetrskih posod izčrpali vodo, načrpano količino vode smo izmerili v merilnih valjih ter zabeležili količine in vsebino dali na kemijsko analizo. Namen lizimetrov je, da prestregajo vodo in v njej raztopljene snovi, ki se izpirajo v podtalje. Poskus bomo v okviru projekta EIP Zmanjševanje obremenitev iz kmetijstva na površinske in podzemne vode (EIP-VODE), katerega vodilni partner je Geološki zavod Slovenije, v naslednjem letu nadaljevali, da bomo prišli do zanesljivih ugotovitev. Pridobljene podatke bomo primerjali z zakonodajo. Le-ta določa najvišje dovoljene vrednosti nitratov pri 50 mg/l NO3 v pitnih in podzemnih vodah, ter 25 mg/l NO3 v površinskih vodah.