List 18.
S kterimi travami naj se obsevajo senožeti,
kako in kdaj?
Po nemškem inženirja Preuschen-a.
V več listih smo razlagali gospodarjem, da je potreba obdelovati tudi senožeti in smo jim popisali vse trave in tudi mnogo druzih rastlin po njih večji ali manjši vrednosti. Gospod Preuschen, kterega nam je si. graška gospodarska družba za drenažo zemljišč poslala in ki je na senožetih tako rekoč doma, je v nemškem tudi wNovi.cam" priloženem listu naše gospodarske družbe razglasil popoln nauk: „ktere trave naj se izbirajo za napravo senožet". Ker ta nauk obsega marsiktero zlato zerno, se nam potrebno zdi, da tudi „Noviceu poberejo te zernja in jih ohranijo v svojih listih v poduk vsim, ki žele umno gospodariti tudi s senožeti.
Ker smo v listih 2. do 9. našteli vse trave za suhe ali mokre senožeti in popisali njih lastnosti, in je tudi gosp. Preuschen v svojem spisu to storil, ne bomo ponavljali kar smo že enkrat rekli. Podamo se tedaj dalje, kjer sledeče razklada:
„Ni vsaka zemlja za vsako travo; po vlažnosti zemJjiša se morajo izbirati trave, ene hočejo suho, druge bolj vlažno (mokrotno) zemljo, v mokri zemlji pa se naše boljše trave celo ne sponašajo, — takošna se mora popred v suho predelati. Kdor tega ne po-rajta in seje „marine merdjelice", to je, brez pomi-slika to ali uno travno seme, tak bo slabo ogleštal svojo senožet, in odtod tudi pride, da ta na vso moč hvali kako travo, ktero uni zaničuje. Če gospodar seje kihec ali kihecno pahovko (agrostis stolonifera, Fioringras) na suho senožet, bo pač slabo opravil, in vendar ta trava na vlažnem in mo-čirnem svetu daje prav dobro seno. Nemška detelja (lucernska) kako neprecenljiva je v debeli, globoki zemlji! — če pa jo deneš v plitvo pešenko, kakošna bo!
Kakor se obilniši ali pičliši pridelk merve in otave ravna po lastnosti zemlje, tako se tudi dobrota ravna potem, kdaj se seno (mervaj kosi. Nektere trave imajo o c vetji naj več tečnega (^redi v nega) v sebi in take se imajo tudi takrat kositi. Nektere nasproti so pred cvetjem, druge po c vetji, kadar seme delajo, naj bolj tečne; tako, postavimo, je pred cvetjem senožeška tratnica (poa pra-tensis, Wiesenrispengras), in repulja (bromus erectus, Riesentrespe), — o c vetji pa senož. bil-nica (festuca prat., Wiesenschwingel), — kmali po cvetji mačji rep (Timoth.), — ob nastavljanji semena pa mehki glistnik (bromus moli., weiche Trespe) naj bolj tečen.
v
Če bi te trave kosili drug čas, bi nakosili namest prav dobrega sena prazno slamo.
Dobro dobro je tedaj treba paziti, da zgodnjih trav ne sejemo s poznimi skupej, temuč da mešamo take, ki so ob zlo enakem času naj bolj tečne.
Za zgodnj o senožet, kamor se voda napeljuj e, z nekako vlažno pa močno zemljo je sledeča zmes naj
pripravniša: pasja trava (Knaulgras), lesičji rep (Wiesenfuchsschwanz), navadna divja lju-lika (englisches Raigras) in rudeča detelja (ro-ther Klee).
Na zgodnjo šotno senožet pa naj se sledeče trave vkupsejejo: senožeška tratnica, medena trava (Honiggras), kihecna pahovka, stro-čnata detelja ali marijni žolnici (Hornklee) in ro-sula (Ruchgras).
Za zgodnje suhe senožeti je naj bolj pripravna sledeča zmes: navadna divja ljulika, rosula, plotna grašica (Zaunwicke), korninšica, mala bela detelja in rumena detelja.
Veliko bolje je tudi vselej več tacih trav skupej sejati, ki zorijo ob enakem času, in da so nektere višje nektere nižje, ker le tako se napravi prava gosta trava, zakaj, če sejemo le visoke trave, bo merva redka, kakor žito, — če pa sejemo le nizko (spodnjo) travo, bo sicer senožet gosta, pa nakosilo se ne bo merve veliko, ker je trava prekratka bila.
Dobrotljiva natora nas je z vsim oskerbela: z visokimi in nizkimi travami, le umno nam je izbirati treba, kadar si napravljamo travnik.
Z vsim pa vendar še ni vse opravljeno, če ne dobimo dobrega semena, ki rado kali, in ga ne po-sejemo v pravi meri. Kakor gospodarji skoparijo včasih, ko je skoparija njih lastna škoda, tako je večidel tudi s po se v o travnih semen. Ne! da bi svetovali semen trositi nemarno — al med „premaloa in „preveč" je srednja pot in ta je prava pot.
Naše boljše trave imajo že tako natoro, da iz-začetka rastejo prav počasi, tedaj jih plevel lahko zamori, ali če so preredke , jim vročina, veter in moča lahkov škodje.
Če smo dobili frišno, dobro kaljivo seme, je za 1 oral ali joh 50 funtov travnega semena in pa 10 do 15 funtov rudcče in bele detelje ravno prava mera, zlasti če na tako obsejano senožet še ob času velike suše zamoremo vode napeljavati. Če pa si je gospodar seme sam nabiral, se lahko zgodi; da tudi nezrelega vmes vjame, — ali če je senožet taka, da je nemore močiti, bo pa vselej naj bolje opravil, če na 1 oral 90 funtov ali 1 cent semena vzame.    (Konec sledi.)
List 19.
S kterimi travami naj se obsevajo senožeti,
kako in kdaj?
(Konec.)
Kdor hoče tako senožet, na ktero se voda na« peljuje, obsevati s travami, ktere so za tak svet naj pripravniše, naj zmeša sledeče semena skupej in jih poseje v sledeči meri *): navadne divje lju-like 12 funtov, lesičjega repa 10, laške lju-like 8, tratnice 8, mačjega repa 4, visoke bilnice 4, pasje trave 4, bele deteljce 10, rudeče detelje 5 funtov. To je 65 funtov na oral.
Bolj vlažni senožeti z močno zemljo se prilega sledeča zmes: navadne divje ljulike 16 funtov, laške 10, ovsule (pahovke) 10, mačjega repa 8, tratnice 8, senožeške bilnice 6, pasje trave 5, lesičjega repa 5, bele deteljce 10, rudeče 8, stročnate detelje 2, ozkopernatega terpotcal, korninšice 1 funt. To je 90 funtov za 1 oral.
Suhim senožetim se prilega naj bolje sledeča zmes: ovsule 25 funtov, divje ljulike 20, medene travelO, mehkega glistnjika 5, rosule 2, pasjega repa 1, bele deteljcel2, rudeče 10, hmelnate deteljelO, korninšice 2, pim-pinelice 2, polžarce 1 funt. To je 100 funtov na 1 oral.
Pri posevanji teh mnogoverstnih semen naj se lože je seme loči od težjega in samo za-se seje, sicer se ne bo lepo enako razdelilo.
Zemlja pred setvijo semen se mora pridno obdelati in pripraviti za posevo — to je, globoka se mora zrahljati (izoratij, vse kepe pravna drobna razdrobiti, kamnje pobrati, pepel odpraviti in svet lepo poravnati. Vsaki rastlini se mora poskerbeti pripravno ležišče, — koliko bolj je to trebav pri tacih nježnih, drobnih semencih, kakor so trave! Če travna seme le več kakor čez en pavec z zemljo pokriješ, ti že ne bo kalilo.
Semena pa se sejejo same ali pa s kakošnim žitom, ki seme preraša pervo leto. Oboje zna dobro, oboje pa tudi slabo biti; dobro je, ker žita varuje mlado travico pred prepekom sonca in pred silo vetra; slabo pa je, ker ji žito, med ktero travo se-ješ, jemlje živež. Iz vsega tega je očitno, da se mora žito,   ki se s travami vred seje,  redko sejati.
Eni svetujejo travne semena sejati spomladi^ drugi pa v jeseni. Oboje zna prav biti, kakor je kraj. V jeseni je zato bolje sejati, ker se seme enakomerno in bolj popolnoma zaraste, kakor spomladi, ker fga dolga suša lahko zamori; nasproti pa je spet bolje travne semena spomladi sejati v tacih krajih, kjer se zima zgodaj začne in hud in dolg mraz nježno kal pokonča.
Naj se gospodar po svojem kraji to ali una izbere iz sledečega:
*) Nemške  in latinske imena  smo povedali   že v pervih listih  letošnjih „Novic".                     •                                        Vred.
74
Travno seme samo naj se v dobro obdelano in lepo poravnano zemljo malega ali velicega ser-pa na (julija ali augusta) seje, le s prav prav lahko brano naj sev povleče in tudi z lahkim valjarjem potem povali. Ce travno seme s težko brano po-vlečeš, ga boš pregloboko pod zemljo spravil, da ti ga še polovica ne bo kalila.
V jeseni se seje med ozimino potem, ko je ta p o vlečena bila; sicer se pa ravna ž njim, kakor s tistim, ki smo ga sejali mesca serpana.
Spomladi se seje med ozimino potem, ko je svet popred z brano povlečen bil in se povali z valjarjem; rahla povleka zemlje za sevo travnega semena je tudi za žito dobra.
Spomladi se seje samo travno seme na travnik, ki je že pred zimo dobro obdelan bil in se ravna tako, kakor je bilo gori od seve mesca serpana rečeno.
Seje se tudi spomladi med jaro žito, ki ima dozoreti; tako se sicer navadno ravna, pa ni vselej dobro.
Seje se pa tudi spomladi med jaro žito, ki se zeleno kosi, kakor med oves, ječmen ali ajdo. To je naj boljše, ker jarina izzačetkatravico, dokler je mlada, varuje in mokroto zaderžuje, pa ji vendar dolgo živeža ne krati, ker ne ostane tako dolgo na tistem mestu, da bi zorelo.
Sklenemo pa ta spis z besedami švercovimi, ki se takole glase: „Dobre senožeti so podpora ži vinoreje, pomoč kmetijstva, bogastvo gospodarja, zaklad posestnika. Slabe senožeti pa so sramota gospodarju, škoda živinoreji in nadloga kmetijstvu".