Poitnina plačana v gotovini.
57.	V Ljubljani, dne 1. junija 1929.
Letnik XI.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vsebina.:
235. Uredba o konvenciji med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Madžarsko, s katero se ukinjajo omejitve glede izvoza depozitov.
236.	Uredba o konvenciji med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Madžarsko o reguliranju vprašanj, ki se nanašajo na pupllarne in skrbstvene
blagaine, in izvestnih vprašanj o varstvu in skrbstvu.
237.	Uredba o konvenciji med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Madžarsko, ki se nanaša na ureditev prejšnjih pogodb o zavarovanju za življenje,
sklenjenih v madžarskih ali avstrijskih kronah, in na vzajemno postopanje s privatnimi zavarovalnimi podjetji.
238.	Uredba o konvenciji med kraljevino Sibov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Madžarsko o ureditvi vprašanj glede imovine županij, mest in vasi, razdeljenih
z mejo, ki je bila določena po trianonski pogodbi.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev. — Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
Zakoni in kraljevske uredbe.
235 *
Mi
Aleksa, r» der* 1.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
smo odredili in odrejamo na podstavi členov 219. m 250. trianonske pogodbe in člena 94. ustave, na predlog namestnika Našega ministra za zunanje posle, Našega ministra brez portfelja, in po zaslišanju mini-s trs k Pga sveta.
Uredbo
o konvenciji med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Madžarsko, s katero se ukinjajo omejitve glede izvoza depozitov,
k' se glasi:
Konvencija
toed kraljevino Srbov, Hrvatov in Sloven-Cev in kraljevino Madžarsko, s katero se ukinjajo omejitve glede izvoza depozitov.
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, rvatov in Slovencev in
Njegovo presvetlo Visočanstvo re-Sent kraljevine Madžarske,
želeča, doseči sporazum o ukinitvi omejitev glede ßvoza depozitov,
sta se odločila, skleniti v ta namen konvencijo, sta, imenovala za svoje pooblaščence: Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, vatov in Slovencev: gospoda drja. Vojislava Marinkoviča, Mojega ministra za zunanje posle;
Njegovo presvetlo Visočanstvore-^t! b t kraljevine Madžarske:
. gospoda barona Pavla F or s terja, svojega prodnega poslanika in pooblaščenega ministra v Pogradu, in
gospoda Alfreda de Ni c ki a, legacijskega s' '‘tnika, direktorja ekonomske sekcije pri kraljev-
Clen I.
Državljani stranki pogodnic, prav tako pa tudi osebe, stanujoče na ozemlju ene stranke pogodnice, imajo pravico, svobodno razpolagati s svojimi depoziti, ki so na ozemlju druge stranke pogodnice, kolikor imajo ti depoziti vse pogoje, ustanovljene v naslednjih členih.
Pod izrazom «svobodno razpolagati» se ume j e pravica, ukreniti vse, česar je treba, da se dvignejo in izvozijo depoziti ali pa, da se realizirajo deponirane vrednosti in, v tem primeru, da se dvigne in izvozi prodajna cena.
Omejitve ali prepovedi, ki so bile predpisane, preden stopi ta konvencija v veljavo, ali ki bi se predpisale v dobi dvanajstih mesecev po razglasitvi te konvencije, ne vplivajo kar nič na pravico svobodnega razpolaganja.
Če bi šlo za take omejitve ali prepovedi, označita stranki pogodnici nemudoma in priobčita drugi stranki pogodnici oblastvo, pristojno za izdajanje listin in dovolil, ki bi bila upravičencu potrebna, da pridobi iznova pravico, svobodno razpolagati s svojim depozitom. Te listine in ta dovolila se izdelajo in izdado nemudoma in brez druge formalnosti na u pravi č en č e v o zahtev o.
Zahteva mora biti opremljena z dokazi, da se ustanove prikladni pogoji, navedeni v naslednjih členih te konvencije.
sten dokaz depozitno potrdilo (ali kakršnakoli druga podobna listina, priznanica, izpisek računa itd.), ki ga je izdal depozitar.
Člen HI.
1.	) Depoziti, o katerih govori ta konvencija, niso zavezani ne davku na imovino ne katerikoli drugi
I taksi, če se izvozijo, preden mine leto dni od dne,
' ko stopi ta konvencija v veljavo.
2.	) Če bi bil depozit sedaj izven ozemlja strank pogodnic, dovoli ona stranka pogodnica, na katere ozemlju je bil depozit prvotno, in ukrene vse, kar bi bilo koristno, da se ustanove in upravičencu vrnejo potrebni dokumenti na razpolago. Če bi se omenjeni depoziti vrnili na ozemlje, kjerl so bili prej), se koristijo z istim postopanjem kakor ostali depoziti, o katerih govori ta konvencija.
Stranki pogodnici se zavezujeta, odrediti — v mejah svojih zakonov — in si vzajemno priobčevati ukrepe, ki bi se pokazali za potrebne, da se zavaruje upravičencem možnost, dobiti obvestila glede svojih depozitov, o katerih govori ta konvencija, vštetvši one vrednosti, ki so zunaj njih ozemelj.
3.	) V mejah svojih zakonov in dlmigih zakonskih predpisov sta stranki pogodnici odgovorni za izročanje depozitov, o katerih govori ta konvencija in ki so deponirani pri njiju oblastvih.
Dogovorjeno je, da se ne sime nalagati strankama t pohodnicama nikoli odgovornost za depozite, ki bi
Oblastvo. pristojno za odločanje o teh zahtevah, se bili odnesli z njiju ozemlja na intervencijo obla-izda svojo odločbo v šestdesetih dneh od dne, ko se stov ali organov tretje države, je zahteva predložila. Odklonilne odločbe morajo |	4.) Da se zavaruje upravičencem svobodna po-
biti obrazložene. Zahtevnik mora imeti možnost, da sest deponiranih vrednostnih papirjev, ki spadajo se zaradi pridobitve pravice, svobodno razpolagati s | pod režim te konvencije — papirji, ki so se uporab-svojimi depoziti, obrne na razsodišče, določeno s j ijali za kavcije, vštevši vojaške kavcije — uprosti členom 18. konvencija o ureditvi dolgov in terjatev (in pospeši vsaka stranka pogodnica v mejah možnosti, v prejšnjih kronah. Odločbe omenjenega razsodišča kolikor se nje tiče, vsako predhodno postopanje, ki imajo moč dokončne odločbe.
Člen II.
ter
Ur
bi se pokazalo za koristno.
5.) Za depozite se smatrajo po tejj 'konvenciji vrednosti, omenjene v členu II., celo če ne bi bile Skladno z načeli, navedenimi v členu L, se deponirano pri sedanjem depozitarju na podstavi de-stranki pogodnici zavezujeta, oprostiti 'odprte k za-1 PO^tue pogodbe, ampak bi se bile jrenesle iz ka-prte depozite in depozite v safih toliko,	I ^negakoU razloga na ozemlje, kjer so sedaj.
I kolikor pripada pravica, razpolagati s temi de- J	gjen jy
' poziti državljanom, fizičnim ali pravnim osebam i	.	.	.	. •
I drage stranke pogodnice ali osebam (fizičnim ali i Kar se tiče depozitov, ki pripadajo papilarni in j pravnim), stanujočim na ozemlju te stranke,	j skrbstveni blagajni ali ki jih upravlja taka blagajna,
kolikor so bili ti depoziti ustanovljeni pred dnem se sklene posebna konvencija.
26. julija 1921, pri katerihkoli oblastvih, državnih ' Odredbe te konvencije se uporabljajo analogno blagajnah, javnih notarjih, kreditnih napravah ali na depozite municipijev in občin, katerih celoklupno bankirjih, in	(ozemlje je v Madžarski ali ki so bile prav tako^ z
kolikor obsezajo omenjeni depoziti vrednostne vsem svojim ozemljem prenesene na kraljevino 8r-papirje. titre, knjižice o deležih, hranilne knjižice, bov, Hrvatov in Slovencev.
skr
lastil
red:be
deleže, zavarovalne police ali druge dokumente, J denar, klovane ali nekovane (predelane ali neprede-ki so dogovorili po vzajemni izmeni svojih poob- lane) kovine, bisere ali drage kamene.
Da se dokaže pogoj domicila, zadošča, ako se
m madžarskem ministrstvu za zunanjo posle,
spoznanih v dobri in pravilni obliki, te-le od-
bile
* Uredbe pod številkami 235., 236., 237. in 238. so razglašene v «Službenih Novinah kraljevine
,s,rba, Hrvata i Slovenaca» z dne 3. novembra 1928., ' 256/LXXXV, v srbskem in v francoskem jeziku.
Člen V.
a) S pridržkom pogojev, ustanovljenih s to kon-usl se aoKaze pogoj umniun.i,	««w	( voncijo, so Madžarska zavezuje, oprostiti in dovoliti
predloži potrdilo, ki ga je izdalo v ta namen krajev- izvoz predvojnih obveznic nezastavljenega državno oblastvo. Narodnost so mora dokazati po onih ^ 1U3ga dolga madžarske države, če pripadajo te v notranjih predpisih strank pogodnic, ki se nanašajo Madžarski ne.žigosano obveznice sr.bsko-hrvatsko-na administracijo dokazov glede narodnosti.	slovenskim državljanom in če se niso moglo žigosati
Kar se tiče drugih pogojev (deponentova kako- zato, ker so bile shranjene v zaprtjgpi depozitu ah vost, kraj in vsebina depozita), se smatra za zado- v safu.
Kar se tiče predvojnih obveznic nezastavljenega madžarskega državnega dolga, žigosanih z madžarskim žigom in pripadajočih srbsko-hrvatsko-sloven-skim državljanom, ki niso ugovarjali temu žigosanju, se zavezuje Madžarska skladno s členom 186. trianonske pogodbo, priznati te obveznice za del svojega državnega dolga in postopati z njimi tako kakor z onimi, ki pripadajo madžarskim državljanom, toda samo, če so bito omenjene obveznice po dekretu 960/1925. M. E. — ob rokih in na mestih, določenih s tem dekretom — deponirane zato, da bi jih verificirala reparacijpka komisija. S pridržkom pogojev, ustanovljenih s to konvencijo, vendar i>a ne glede na dvanajstmesečni rok, določen v členu I., tretjem odstavku, se te obveznice kakor tudi one, ki bi bile emitirane. zara,di njih' zamene, prav tako oproste in njih izvoz se dovoli takoj v onem trenutku, ko za-dobe madžatiskii državljani iznova pravico, svobodno razpolagati s svojimi podobnimi obveznicami.
S predhodnimi odredbami se nikakor ne prejudicira rešitev vprašanja, ali se morajo predvojne obveznice nezastavljenega madžarskega državnega dolga, ki se bodo mogle izdati kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev na podstavi sklonjenih konvencij ali konvencij, ki jih je skleniti zaradi izvrševanja trianonske pogodbe, predložiti v madžarsko ali v s r b s k o- h r v a t s k o - s I o v e ns ko žigosanje. To vprašanje se urodi z omenjenimi sklenjenimi konvencija^ mi ali s konvencijami, ki jih je skleniti.
Kar se tiče predvojjnih obveznic zastavljenega madžarskega državnega dolga, se Madžarska zavezuje — s pridržkom pogojev, ustanovljenih s to konvencijo — oprostiti te obveznice in dovoliti njih izvoz brez žigosanja, najsi je bil madžarski žig pritisnjen nanje — ko se ta žig uniči. Kar pa se tiče obveznic posojila «4%na, renta, iz leta 1910.» in «31/2%na renta», se predhodna odredba ne more uporabiti, če so bile te obveznice deponirane po dekretu 906/1925. M. E.
Madžarska se zavezuje, prav tako s pridržkom pogojev te konvencije, oprostiti in dovoliti izvoz obveznic madžarskega, državnega dolga, emitiranih izza dne 28. jhlija 1914. na podstavi § 17. zakona LXm. iz leta 1912. (obveznice vojnega dolga, trosom! boni), kolikor niso bilo žigosane te obveznice v Madžarski in kolikor se predloži kraljevskemu madžarskemu .ministrstvu za, finance predhodna prh java, ki obseza nominalno vrednost obveznic, prav tako pa tudi črke iu številke, ki so na njih.
b)	Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev se zavezuje, podvesti pod žigosanje te kraljevine obveznice madžarskega in avstrijskega nezastavljenega državnega dolga, emitirane pred dnem 28. julija 1914., kolikor so te obveznice na njenem ozemlju, in to celo tudi, če jje lastnik madžarski državljan. Skladno s členom 186. trianonske pogodbe in s členom, 203. saimtgermainske pogodbe priznava kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev terjatve, inkorporirane v teh obveznicah, za del svojega državnega dolga ter hoče postopati z omenjenimi obvez-nicaini tako kakor' z obveznicami srbsko-brvatsko-slovenskih državljanov. Kraljevima Srbov, Hrvatov in .Slovencev se zavezuje — s pridržkom pogojev te konvencije — oprostiti in dovoliti, ne glede na dvanajstmesečni rok, določen v členu L, tretjem odstavku, izvoz obveznic, ki jih bo emitirala v zameno spredaj omenjenih predvojnih obveznic.
S pridržkom pogojev te konvencije se kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovencev zavezuje, oprostiti in dovoliti izvoz predvojnih obveznic zaista vij enega madžarskega državnega dolga.
Prav tako se, zavezuje kraljevina, Srbov, Hrvatov in Slovencev, zopet s pridržkom pogojev, ustanovljenih s to konvencijo, oprostiti in dovoliti izvoz obveznic madžarskega državnega dolga, emitiranih izza dne 28. julija 1914.
Člen VI.
Klavzule te konvencije o pravici svobodnega razpolaganja, prav tako pa tudi o pogojih, ob katerih se sme izvrševati ta, pravica, nikakor ne posezajo v pravice, ki jih dajeta upravičencem člena 249. in 250. trianonske pogodbe, niti v deponentove in depozitarjev« pravice in obveznosti. Vprašanja, ki se nanašajo na te pravice in obveznosti, se morajo rešiti po zakonskih predpisih, ki jih je uporabiti na dane primere, im upravičenci smejo uveljavljati svojo reklamacije, svoje izločitve in ugovore pried pristojnimi sodišči ali na vsak drug pravni način.
Člen VLI.
Ta konvencija se ratificira in ratifikaciji se izmenjata v Budimpešti, čimprej bo mogoče.
Ölen VIII.
Ta konvencija stopi v veljavo petnajsti dan po izmeni ratifikacij.
V	potrditev tega so pooblaščenci podpisali to konvencijo ter pritisnili nanjo svoje pečate.
Sestavljeno v Beogradu v dveh originalnih izvodih dne 22. februarja tisoč devet sto osem in dvajsetega leta.
(L. S.) Dr. V. Marinkovič s. r.
(L. S.) Förster s. r.
(L. S.) Nicki s. r.
*
Zapisnik o podpisu.
V	trenutku, ko sta stranki pogodnici pristopili k podpisu današnje konvencije, s katero se ukinjajo omejitve glede izvoza depozitov, sta se zedinili v tem:
1.	) Kar se tiče depozitov j ki ne bi spadali pod rožim te konvencije, se stranki' pogodnici zavezujeta, priznavati upravičencem, vse olajišave, Ikl so opravičeno in ki se dado spraviti v sklad z njiju predpisi o režimu izvoza.
2.	) Kar se tiče depozitov, ki obsezajo valuto, se uporabljajo odredbe konvencije samo na primer« regularnih depozitov (depositum reguläre).
3.	) Iregulairni depoziti gotovega denarja spadajo pod odredbe konvencije o ureditvi dolgov in terjatev v prejšnjih avstrijskih ali madžarskih kronah, kolikor obsezajo ti iregularni depoziti vse tamkaj določene pogoje.
4.	) Roki za predložitev vložnih knjižic in za prijavo in deponiranje vrednostnih papirjev, roki, določeni v konvenciji o ureditvi dolgov in terjatev v* prejšnjih avstrijskih ali madžarskih kronah, potečejo šele čez tri mesece od dne, ko jo dobila prizadeta oseba pravico, svobodno razpolagati s svojim depozitom v zmislu te konvencije.
5.	) Če bi določale specialne konvencije, da se izroči eni' stranki pogodnici ali njenim državljanom depozit, ki je na ozemlju druge stranke pogodnice, se šteje dvanajstmesečni rok, določen v tretjem odstavku člena I. konvencije, od dne, ko stopijo v veljavo omenjene specialne konvencije.
6.	) Dogovorjeno je, da se uporabljajo odredbe konvencije, kar se tiče kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, samo na ona ozemlja, kil so bila prenesena na to kraljevino po trianonski ali saint-germainski pogodbi ali po pogodbah in konvencijah o razmejitvi, sklenjenih do dne, ko stopi ta konvencija v veljavo. Nasprotno pa se koristijo s konvencijo depoziti, ki bi se prenesli z omenjenih ozemelj na ozemlje prejšnje Srbije in prejšnje Črne gore.
Ta zapisnik se ratificira obenem z današnjo konvencijo, s katero se ukinjajo omejitve glede izvoza depozitov, ter ima isto moč kakor omenjena konvencija.
V	potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta zapisnik ter pritisnili nanj svoje pečate.
Sestavljeno v Beogradu v dveh originalnih izvotlili dne 22. februarja tisoč devet sto osem in dvajsetega leta.
(L. S.) Dr. V. Marinkovič s. r.
(L. S.) Förster s. r.
(L. S.) Nicki s. r.
236.
Mi
Aleicstindei? I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
smo odredili in odrejamo na podstavi členov 249. in 250. trianonske’ pogodbe in člena 94. ustave, na predlog namestnika Našega ministra za zunanje posle, Našega ministra brez portfelja, in po zaslišanju ministrskega sveta
Uredbo
o konvenciji med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Madžarsko o reguliranju vprašanj, ki se nanašajo na pupilarne in skrbstvene blagajne, in izvestnih vprašanj o varstvu in skrbstvu,
ki se glasi:
Konvencija
med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Madžarsko o reguliranju vprašanj, ki se nanašajo na pupilarne iu skrbstvene blagajne, in izvestnih vprašanj o varstva in skrbstvu.
Njegovo V e 11 č a n & t v o kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev in
Njegovo presvetlo Visoö ans tvore-gent kraljevine Madžarske,
želeča, doseči sporazum glede vprašanj, ki nanašajo na pupilarne in skrbstvene blagajne, in fc-vestnih vprašanjih o varstvu in skrbstvu,
sta se odločila, skleniti v ta namen konvencijo-ter sta, imenovala za svoje pooblaščence:
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev:
gospoda drja. Vojislava Marinkoviča, svojega ministra za zunanje posle;
Njegovo presvet,!o Visoča.nstvo regent kraljevine Madžarske;
gospoda barona Pavla F o r s t e r j a, svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Beogradu, in
gospoda Alfreda de Nicki a, legacijskoga svetnika, direktorja ekonomske sekcije pri kralje^' škara madžarskem ministrstvu za zunanje posle, ki so dogovorili po vzajemni izmeni svojih pooblastil, spoznanih v dobri in pravilni obliki, tole odredbe:
I.	poglavje.
Odredbe o izročanju depozitov maloletnikov in oseb
pod skrbstvom.
Člen L
Stranki pogodnici se zavezujeta, vrednosti, ki so bile prevzete v depozit zaradi posameznega upravljanja po njih skrbstvenih ali drugih oblastvih in ^ pripadajo maloletnikom ali osebam pod skrbstvom-izročiti osebam, ki »o postale polnoletno ali ki so oproščene skrbstva^ kolikor so te osebei državljan' druge stranke pogodnice.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se izmenjata ratifikaciji in ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Namestnik Našega ministra za zunanje posle, Naš minister brez portfelja, naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne 24. aprila 1928.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta:
Velja Vukičevič s. r.
(Podpisi
vseh ostalih ministrov.)
* * *
Pripomba. Instrumenti ratifikacije gnronje konvencije o ukinitvi omejitev gleda izvoza depozitov so se izmenjali v Budimpešti dne 20. oktobra 1928.
Iz ministrstva za zunanje posle;
Pov. br. 12.362/28.
Namestnik
ministra za zunanje posle, minister brez portfelja:
dr. S. Šumenkovič s. r.
Člen 2.
Izročanje depozitov, določeno v členu 1., se vr^' po teh pravilih:
a)	Kar se tiče depozitov, ki jih upravljajo skrbstvena oblastva, katerih ozemlje je bilo razdelj^1"0 z mejo, določeno po trianonski pogodbi, vrši izr°' Čanje v roke predstavnika, odrejenega po členu 23-, ona stranka pogodnica, katere državljan je Prl' zadeta oseba.
b)	Depoziti, ki jih upravljajo ostala skrbstven^ oblastva ali druga oblastva, se izroče pristojnem^1 skrbstvenemu oblastvu. Depoziti, pripadajoči ost bam, ki so postale polnoletne ali ki so oproščene skrbstva, se smejo izročiti neposredno prizade i osebam, če te -osebe to zahtevajo in če se uprav J-depozit v kraju, kjer prizadeta oseba stanuje.
Člen 3.
Depoziti, ki jih upravljajo pupilarne stvene blagajne in kL so bili ustanovljeni
in »k™-pred p°d'
pi'Scvm te konvencije, niso zavezani ne davku na imovino ne katerikoli drugi taksi.
člen 4.
Odredbe tega poglavja se uporabljajo na depozite, ki so bili predmet skrbstvene administracije na 'lan 26. julija 1931., prav tako pa tudi na one, ki so Mii ali ki bodo prevzeti v upravljanje izza tega dne.
II. poglavje.
Odredbe o ureditvi terjatev maloletnikov in oseb I>o<I skrbstvom proti papilarnim blagajnam.
Člen 5.

Terjatve izza dne 15. januarja 1919., ki jih imajo maloletniki in osebe pod skrbstvom, osebe, ki so Postale polnoletne ali ki so oproSfiene skrbstva, proti pupflamim blagajnam — ne glede na to, ali jle bilo območje teh blagajn z mejo, določeno po trianonski pogodbi, razdeljeno ali ne — se urede po notranjih pravnih predpisih one stranke pogodnice, na katero ozemlju je sedež dotičnega skrbstvenega ob-•astva, in sicer ob istih pogojih, ob katerih se more zahtevati ureditev omenjenih terjatev od državija-n°v te stranke. Te terjatve obremenjajo ono blagaj-Uo, proti kateri so bile pridobljene.
Člen 6.
Terjatve iz dobe pred dnom 15. januarja 1919., k> jih imajo maloletne osebe in osebe pod skrbstvom, t^obe, ki so postale polnoletne ali ki so oproščene *krbstva, proti pupiTarnim blagajnam — ne glede ^ to, ali je bilo območje teh blagajn razdeljeno z M^jo, določeno po trianonski pogodbi, ali ne — pre-Vzame in uredi ona obeh strank pogodnic, katere ^Tiavljan je maloletna oseba ali oseba pod skrbstvom, oseba, ki je postala polnoletna ali ki je bila °progčena skrbstva.
Kar so tiče terjatev, ki jih mora prevzeti in uro-^iti na podstavi predhodnega odstavka ena stranka Pogodnica, so druga stranka in njena skrbstvena «blastva oproščena vsake obveznosti, kakršnekoli vrste bi' bile.
Da se ugotove terjatve, katerih ureditev morata prevzeti stranki pogodnici po prvem in drugem odstavku tega člena, se vzamejo terjatve maloletnikov in oseb pod skrbstvom, oseb, ki so postale polnoletne ali ki so bile oproščene skrbstva, v račun v oni valuti in v oni vsoti, kakor so bile te terjatve dne dl. decembra 1918. vpisane v glavni knjigi dotične blagajne.
Od terjatev, vzetih v račun po predhodnih predpisih, morajo znašati obresti, ki pripadajo prizadetim 0&ebam, 4 % na leto za dobo od dne 1. januarja 1^19. do dne, ko se konča izvršitev te konvencije.
člen 7.
Za poravnavo terjatev in tekočih obresti, kd jih Mera prevzeti in urediti po členu 6. srbsko-hrvat-sko-sl0ve.nsk:i vlada, da madžarska vlada omenjeni '"‘bsko-hrvatsko-slovcnski vladi mii razpolago spodaj saštete vrednosti in prav tako obresti od teh vred-Il0sti. in sicer:
K) terjatve iz dobe pred dnem 15. januarja 1919. Madžarskih državljanov proti razdeljenim blagaj-ri<ITn baško-bodroške županije in mesta (Subotice; te orjatve se morajo računiti po stopnji onega dinarja ^ štiri prejšnje krone;
^■) spodaj naštete terjatve razdeljenih blagajn vaške, žalske, baranjske in csongrddske županije:
a)	hipotekarne terjatve, ki jih je izterjati od
I	bsko-hrvatsko-slovenskih državljanov;
v b) terjatve, ki izvirajo iz hranilnih vlog in toko-Ka računa in ki se morajo izterjati od finančnih jMprav, katerih sedež jo na ozemljih, prenesenih na al je vino Srbov, Hrvatov in Slovencev;
c)	15 % od zneska v glavnici, kolikor so znašale
II	e 31. decembra 1918. terjatve, ki izvirajo iz depo-Mtoy in ki jih je izterjati od finančnih naprav, ka-I sedež je na madžarskem ozemlju, vštevši 4%ne
■de obresti, dolžne na omenjeni odstotek glavnice, finančna naprava-dolžnica mora izplačati ome-J|6luh 15 % od depozita in obresti od teh 15% ^ stavniku madžarske vlade, odrejenemu po čle-.5 1° izplačilo se mora izvršiti po stopnji enega - aTia za štiri prejšnje krone tako, kakor je dolo-odredbami konvencije o ureditvi dolgov in 1
1 1 m' ^Tdtdkarne zastavnice v nominalni vrednosti ’ ^ .000 prejšnjih kron, vštevši obstoječe in neiz-eane kupone; te hipotekarne zastavnice se mo-• jo vzeti sorazmerno na račun raznih emisij, ki pri-‘ll ‘Ho blagajnam, naštetim v točki 2.) toga člena.
Zaradi uporabe oddelka II. konvencije o ureditvi dolgov in terjatev morajo biti omenjene hipotekarne zastavnice izenačene z onimi, ki so bile srbsko-hrvatsko-slovenska lastnina dne 15. januarja 1919. in neprestano od toga dne.
Če presezajo spredaj omenjene vrednosti in njih obresti vrednosti in obresti, ki jih je računiti v prejšnjih kronah — hipotekarne zastavnice skladno z odredbami konvencije o ureditvi dolgov in terjatev — dolgove in obresti, računjene prav tako v prejšnjih kronah (člen 6.), in katerih ureditev obre-menja srbskp-hrvatsko-slovensko vlado, mora ta vlada presežek vrniti madžarski vladi, pri čemer je vzeti za podstavo stopnjo enega dinarja za štiri prejšnje krone.
člen 8.
Da se poravna jo terjatve, ki jih mora prevzeti in urediti madžarska vlada, da srbsko-hrvatsko-sloven-ska vlada omenjeni madžarski vladi na razpolago spodaj naštete vrednosti, prav tako pa tudi obresti teh vrednosti, in sicer:
1.	) Naslednje terjatve razdeljenih blagajn baško-bodroške županije in mesta Subotice:
a)	hipotekarne terjatve, ki jih je izterjati od madžarskih državljanov;
b)	terjatve, ki izvirajo iz hranilnih vlog in iz tekočega računa in ki jih je izterjati od finančnih naprav, katerih sedež je na madžarskem ozemlju.
2.	) Obveznice madžarskega državnega dolga, emitirane med vojno, vštevši kupone, ki pripadajo blagajnam, naštetim v točki 1.) tega člena,
3.	) Terjatve iz dobe pred dnem 15. januarja 1919., ki jih imajo madžarski državljani proti blagajnam, katerih območje je bilo preneseno na srbsko-hrvat-sko-slovensko državo, kolikor imajo omenjeni madžarski državljani svoj domicil po aktih skrbstvenega oblastva na. madžarskem ozemlju. Te terjatve se morajo vzeti v račun po stopnji enega dinarja za štiri prejšnje krone.
Člen 9.
Dolžnik mora izplačati — skladno z odredbami konvencije o ureditvi dolgov in terjatev — po stopnji enega dinarja za štiri prejšnjo krone: 15 % od terjatev, naštetih v odstavkih a) in b) točke 1.) člena 8., in prav tako 15 % od hipotekarnih terjatev, ki so jih dolžni madžarski državljani razdeljejihn blagajnam vaške, žalske, baranjske in csongršdske županije.
Dogovorjeno je, da ne sme biti vsota, ki jo je vrniti, večja nego 15 % zneska v glavnici — povečanega za 4%ne obresti na leto — kolikršna je bila terjatev dne 81. decembra 1918.
Plačilo morajo izvršiti: dolžniki blagajn v Vasu, Zali, Baranji in CsongrMu v roke madžarskih blagajn omenjenih županij, dolžniki blagajn baško-bodroške županije in mosta Subotice pa v roke madžarske blagajne baško-bodroške županije.
Člen 10.
Ko se izvrše odredbe te konvencije, je smatrati dolgove in terjatve med državljani ene stranke pogodnice in blagajnami, ki so pod oblastjo druge države pogodnice, za končno urejene.
Stranki pogodnici in osebe, ki so pod njiju skrbstveno oblastjo, ne smejo formulirati zoper razdelje-nje blagajne (županija Vas, Zala, Baranja, CsongrAd, bačko-bodroška županija in mesto Subotica) nobene reklaimcije glede terjatev (in drugih elementov ak-tiv), ki ne bi spadale med kategorije terjatev in vrednostnih papirjev, naštetih v členih 7. in 8.
i
HI. poglavje.
Odredbe o varstvu in skrbstvu.
Člen 11.
Nihče, bodisi maloletnik, bodisi polnoletnih — razen v izjemi, določeni s členom 16. —i se ne sme postaviti pod varstvo ali pod skrbstvo razen od skrbstvenega oblastva one stranke pogodnice, katere državljan je dotični maloletnik ali polnoletnik. Varstvo ali skrbstvo mora biti organizirano po zakonih te stranke.
Člen 12.
Varstvo (skrbstvo) se začno in konča v vsakem primeru v trenutku in iz razlogov, ustanovljenih s pravnimi predpisi one države, katere državljan je maloletnik ali poJnoletnik.
odnosno polnoletnikov, katere so na ozemljih vsake stranke pogodnice. Od tega pravila so izvzete nepremičnine, ki spadajo po zakonodajstvu ozemelj, na katerih leže, pod specialen režim lastnine in za katere je postavilo posebnega skrbnika skrbstveno ob-lastvo, pristojno po legi nepremične imovine.
Člen 14.
Če bi se pojavila potreba, postaviti pod varstvo ali pod skrbstvo maloletnika ali polnoletnika, ki je državljan druge stranke pogodnice, mora obvestiti stranka, na katere ozemlju stanuje ta oseba, o tem — čim zve za to — diplojnatskega predstavnika dinge stranke pogodnice. Obenem mu mora priobčiti eventualne zahteve, ki so se predložile —• zaradi organiziranja varstva ali skrbstva — pristojnim oblastveni. prav tako pa tudi že odrejene začasne ukrepe.
Člen 15.
Oblastva one stranke pogodnice, na katere ozemlju stanuje maloletnik ali polnoletnik, ki je državljan druge stranke pogodnice, smejo, priča k ovaj e, da organizira varstvo ali skrbstvo pristojno ob-iastvo druge stranke pogodnice, prav tako pa tudi v vseh nujnih primerih odrediti ukrepe, ki bi bili v korist omenjene osebe neizogibno potrebni.
Člen 16.
Če bi imel maloletnik ali polnoletnik stalni domicil na ozemlju druge stranke pogodnice, smejo prenesti pristojna skrbstvena oblastva na zahtevo pristojnost ali tudi upravljanje izvestnih varstvenih ali skrbstvenih poslov, vštevši upravljanje imovin ali dela imovin, na skrbstveno oblastvo drage stranke pogodnice, v katere območju ima ta maloletnik ali polnoletnik svoj stalni domicil ali kjer leže njegovo premično ali nepremične imovine.
V teh primerih uporabljajo ta oblastva odredbe svojega domačega prava; pri tem pa vendar nimajo pravice, izdajati odločb v stvareh osebnega statusa.
Odločbe skrbstvenih oblastev, ki so postopala po pristojnosti, preneseni nanje, se morajo priznati, ko so postale izvršne, na ozemlju drage stranke pogodnice brez formalnosti.
IV. poglavje.
Razne odredbe.
Člen 17.
Stranki pogodnici se zavezujeta, izročiti vzajemno vso vrednosti, ki jih hranijo njiju oblastva in ki pripadajo pupilarnim in skrbstvenim blagajnam, katerih območje je v celoti na ozemlju druge stranke pogodnice.
Člen 18.
Stranki pogodnici priznavata za pravnoveljavne one ukrepe — vštevši izročanje gotovega denarja in drugih vrednosti — ki so jih odredila skrbstvena ob-] lastva ene stranke pogodnice glede poslov oseb, podložnih skrbstvenemu oblastvu druge stranke pogod-nioe, preden stopi v veljavo ta konvencija, po zakonskih predpisih, ki so veljali v trenutku, ko so bili ti ukrepi odrejeni.
Člen 19.
Kar se tiče obveznic državnih dolgov, emitiranih pred vojno in med vojno, ki se morajo izročiti po predpisih to konvencije, se uporabljajo odredbo člena V,-konvencije o oprostitvi depozitov na primeren način, ne glede na to, ali veljajo ali ne veljajo ostali pogoji, postavljeni v tej konvenciji za oprostitev in izročitev.
Člen 20.
Odredbe te konvencijo se ne uporabljajo na papilarne blagajne, katerih območje se je po trianonski pogodbi odstopilo trem državam. Izjema pa je pupilama blagajna vaške županije. Vsa vprašanja., ki se nanašajo na te blagajne, se urede s specialno konvencijo, ki jo je skleniti med prizadetimi državami.
Stranki pogodnici hočeta dati skupno iniciativo, da se začno ta pogajanja čimprej.
Dokler se ne sklene konvencija, omenjena v predhodnem odstavku, bosta uporabljali stranki pogodnici na terjatve v gotovem denarju in drugih vrednostih maloletnikov in oseb pod skrbstvom, ki so državljani druge stranke pogodnice, proti takim blagajnam isto postopanje kakor na terjatve in vrednosti lastnih državljanov.
Člen 18.
Izvzemši primor, določen v členu 16., se mora raztezati varstveno in skrbstveno upravljanje na vse premične in nepremične imovine maloletnikov,
Člen 21.
Stranki pogodnici se zavezujeta, izročiti vzajemno akte o skrbstvenih predmetih, ki so na njiju ozemlju in ki so potrebni, da se administrirajo posli
maloletnikov in oseb pod skrbstvom, spadajočih pod pristojnost skrbstvenih oblastev druge stranke po-godnioe, kolikor ne izvira ta obveznost iz konvencije o izročitvi administrativnih aktov.
Ce bi bila izročitev aktov, o katerih govori predhodni odstavek, Škodljiva koristim one stranke pogodniee, v katere posesti so omenjeni akti, izroči ta stranka pogodnica skladno z drugim odstavkom člena. 77. trianonske pogodbe brez stroškov vpise, ki jih obsezajo.
Knjige in registre papilarnih in skrbstvenih blagajn sme vobče pridržati ona stranka pogodnica, ki jih ima v posesti takrat, ko se podpiše ta konvencija.
Vendar pa izdasta stranki pogodnici druga dirugi brez stroškov in v treh mesecih, ko stopi ta konvencija v veljavo, overovljene izpiske računov, ki jih obseza glavna knjiga in ki se nanašajo na imovine oseb, spa<Lajočih pod pristojnost skrbstvenega oblastva druge stranke pogödhice.
Skrbstvena oblastva morajo izmenjevati zahteve za izročitev aktov in računskih izpiskov iz glavne knjige, o katerih govori ta člen, in odgovore v zvezi s tem po ministrstvih za notranje posile obeh držav.
Člen 22.
Zaradi uporabljanja odredb, obseženih v I. in II. poglavju te konvencijo, se domneva, da je narodnost (državljanstvo) maloletnikov iin oseb pod skrbstvom, oseb, ki so postale polnoletne in ki so oproščene skrbstva, prav tako pa tudi dolžnikov pupi-lamih blagajn ona, ki izvira iz poslednjega vpisa njih domicila, postavljenega v glavno knjigo pristojne pupilarne blagajne ali v akte skrbstvenega oblastva.
Za osebe, ki imajo po glavni knjigi pupilarne blagajne ali po aktih domicil na ozemlju tretje države, se smatra, da imajo svoj domicil na sedežu pupilarne blagajne.
Po domnevani narodnosti imajo člani komisije, ustanovljene na podstavi člena 23., pravico, dokazati narodnost, zasnovano na členih 61. do 64. trianonske pogodbe.
Člen 23.
Odredbe I. in II. poglavja te konvencije izvršuje komisija, sestavljena iz dveh članov, od katerih odredi enega in njegovega namestnika madžarska vlada, drugega in njegovega namestnika pa srbsko-hrvatsko-siovenska vlada. Člani se morajo odrediti v štirih tednih, ko stopi ta konvencija v veljavo.
Komisija mora nemudoma začeti s poslovanjem.
Stranki pogodnici se zavezujeta, dajati komisiji na razpolago vse podatke ter ji izkazovati vsako potrebno pomoč za izvršitev konvencije.
Člani komisije soi pooblaščeni, sprejemati vse vrednosti, ki gredo po odredbah I. in II. poglavja njih državi ali pripadnikom njih države, toda iz-vzemši terjatve v gotovem denarju, omenjene v členu 5.
Komisija odloča soglasno.
Če komisija ne bi mogla odločiti soglasno, odloči o spornem vprašanju razsodnik. Razsodnik mora biti pripadnik tretje države.
Stranki pogodnici priznavata soglasno izrečene odločbe komisije, prav tako pa tudi razsodnikove ! odločbe za obvezne tor prevzemata njih izvršitev.
Odredbe te konvencije ne posezajo v pravice državljanov strank pogodnic, ustanovljene v členih 249. in 250. trianonske pogodbe.
V. poglavje.
Končne odredbe.
Člen 24.
Ta konvencija se ratificira in instrumenti ratifikacije se izmenjajo v Budimpešti, čimprej bo mogoče.
Člen 25.
Ta konvencija stopi v veljavo petnajsti dan po izmeni ratifikacijskih instrumentov in velja deset let od tega dne.
Če ne bi šest mesecev pred potekom konvencije nobena stranka pogodnica notificirala želje, ustaviti njen učinek, ostane konvencija v veljavi še deset let.
Z odpovedjo se. ne ukinejo členi 6. do 9. in oni, ki izvirajo iz njih.
V potrditev tega so pooblaščenci podpisali to konvencijo ter pritisnili nanjo svoje i>očate.
Sestavljeno v Beogradu v dveh originalnih izvodih dne 22. februarja tisoč devet sto osem in dvajsetega leta.
(L. S.) Dr. V. Marinkovič s. r.
(L. S.) Förster s. r.
(L. S.) Nicki s. r.
Končni zapisnik.
V	trenutku, ko so pooblaščenci strank pogodnic pristopili k podpisu konvencije o vrednostih maloletnikov in oseb pod skrbstvom, prav tako pa tudi o varstvu hi skrbstvu, so podali te-le izjave:
1.	) Zahteve, predložene, še preden stopi ta konvencija v veljavo, za izročitev depozitov, ki jih upravljajo pupilarne iin skrbstvene blagajne, poslujoče na ozemlju ene stranke pogodnice, in za* likvidacijo terjatev v gotovem denarju, nastalih proti pupilarnim blagajnam izza dne 15. januarja 1919., hočeta oceniti obe stranki pogodnici pravično in dobrohotno.
2.	) Po podatkih, zbranih pri madžarskih papilarnih blagajnah, sta ugotovili stranki pogodnici, da ne presezajo terjatve srbsko-hrvatsko-slovenskih državljanov proti pupilarnim blagajnam, ki jim je ostalo vse območjei v Madžarski, v glavnici vsote, 60.000 prejšnjih kron.
V	potrditev tega so pooblaščenci strank pogodnic podpisali ta zapisnik ter pritisnili nanj svoje pečate.
Sestavljeno v Beogradu v dveh originalnih izvodih dne 22. februarja tisoč devet sto osem in dvajsetega leta.
(L. S.) Dr. V. Marinkovič s. r.
(L. S.) Förster s. r.
(L. S.) Nicki s. r.
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev in
Njegovo presvetlo Visočanstvo regent kraljevine Madžarske,
ždeča-, doseči sporazum za ureditev prejšnjih pogodi» o zavarovanju za življenje, sklenjenih v madžarskih ali avstrijskih kronah, in za vzajemno postopanje s privatnimi zavarovalnimi podjetji, sta se odločila, skleniti v ta namen konvencijo, ter sta imenovala za svojo pooblaščence:
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev:
gospoda drja. Vojislava Marinkoviča, svojega ministra za zunanje posle;
Njegovo presvetlo Visočanstvo regent kraljevine Madžarske:
gospoda barona Pavla F o r s t e r j a, svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Beogradu, in
gospoda Alfreda de Nick la, legacijskega svetnika, direktorja ekonomske sekcije pri kraljevskem madžarskem ministrstvu za zunanje posle, ki so dogovorili po vzajemni izmeni svojih pooblastil, spoznanih v dobri in pravilni obliki, te-le odredbe:
I. del.
Odredbe, ki se nanašajo na ureditev prejšnjih pogodb o zavarovanju za življenje.
Člen 1.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se izmenjata, ratifikaciji in ko se razglasi v «Službenih Kovinah».
Namestnik Našega ministra za zunanjo posle, Naš minister brez portfelja, naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne 24.aprila 1928.
Aleksander s. r.
Namestnik
ministra za zunanje posle, minister brez portfelja:
dr. S. Šumenkovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta:
Velja Vukičevič s. r.
(Podpisi
vseh ostalih ministrov.)
^
P r i p o m b a. Instrumenti ratifikacije gorenje konvencijo o ureditvi vprašanj, ki se nanašajo na pupilarne in skrbstvene blagajne, in izvestnih varstvenih in skrbstvenih vprašanj, so se izmenjali v Budimpešti dne 20. oktobra 1928.
Iz ministrstva za zunanje posle;
Pov. br. 12.362/28.
237.
Mi
Aleks £t.n d ex» I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
smo odredili in odrejamo na podstavi členov 198., 234. do 238. in 255. trianonske pogodbe in člena v»4. ustave, na predlog namestnika Našega ministra za zunanjo posle, Našega ministra brez portfelja, in po zaslišanju ministrskega sveta
Uredbo
o konvenciji med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Madžarsko, ki se nanaša na ureditev prejšnjih pogodb o zavarovanju za življenje, sklenjenih v madžarskih ali
avstrijskih kronah, in na vzajemno postopanje s privatnimi zavarovalnimi podjetji,
ki se glasi;	j. | |' ; | j.)
Konvencija
med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Madžarsko, ki se nanaša na ureditev prejšnjih pogodb o zavarovanju za življenje, sklenjenih v madžarskih ali avstrijskih kronah, in na vzajemno postopanje s privatnimi zavarovalnimi podjetji.
Privatna zavarovalna podjetja, katerih družbeni sedež je na sedanjem ozemlju ene obeh držav in ki so vršila pred dnem 31. oktobra 1918. svoje delovanje na ozemlju druge države pogodnice, smejo prenesti svoj portfelj, izvirajoč iz tega delovanja, na privatno zavarovalno podjetje, ki ga lahko svobodno izberejo izmed koncesionarjev druge države pogodnice. Privatne dogovore, ki se nanašajo na omenjeni prenos, odobrujejo pristojna nadzorstvena oblastva, kolikor se skladajo z zakonskimi predpisi tei države.
Člen 2.
Privatna zavarovalna podjetja, kii imajo sedež v Madžarski in ki so sklenila pred dnem 31. oktobra 1918. pogodbe o zavarovanju za življenje na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, morajo izločiti iz svojega portfelja zavarovanja za življenje, pogodbe o zavarovanju za življenje in pogodbe o dosmrtnih rentah (vštevšii zavarovanja zoper nezgodo) — spodaj označene skupno z naslovom «srb-sko-hrvatsko-slovenski portfelj» —, ki so jih sklenile prod spredaj omenjenim dnem njih centrale ali njih podružnice in ki so v katerikoli državi ter pripadajo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovence^.
Po tej konvenciji se ne vnesejo v srbsko-hrvat-j sko - slovenski portfelj zavarovanja za življenje ! (kvotni deli rent), ki je bil njih plačilni rok proI dnem 31. oktobra 1918. in ki še niso izplačana. Na dolgove in terjatve, ki' izvirajo iz teh zavarovanj, se uporabljajo obče pogodbene odredbe) konvencije 0 ureditvi dolgov in terjatev v prejšnjih madžarskih ali avstrijskih kironah.
Ta izločitev portfelja in ureditev obveznosti, i*' virajočih iz omenjenih zavarovanj za življenje, ir/' vrše prizadeta madžarska privatna zavarovalna podjetja po odredbah, navedenih v členih 3. do 8. t® konvencije.
Če bi preneslo po členu 1. te konvencije dotiču" podjetje svoj srbsko-hrvatsko-slovenski portfelj 1111 koncesioniirano zavarovalno družbo kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev, se morajo privatni dogovori-ki se nanašajo na to, prav takk> skladati s ten» odredbami.
Člen 3.
V srbsko-hrvatsko-slovenski portfelj se vnesejo-
1.	) Ne glede na zavarovančevo narodnost, P1® godbe, sklenjene od zavarovancev, katerih domk> (če gre za pravne osebe: sedež) je bil na ozemlj" kraljevine ‘Srbov, Hrvatov in Slovencev tako d*11® 31. oktobra 1918. kakor tudi dne 31. decembra 1^4-Ne vnesejo -se. pogodbe onih zavarovancev, ki
bili dne 31. decembra 1924. državljani kraljev h'1 Srbov, Hrvatov in Slovencev in ki bi v štirih jne*^ cih od dne, ko stopi ta konvencija v veljavo, >l>r mulirali reklamacijo zo]>er omenjeni vnos.
2.	) Pogodbe, sklenjene od zavarovancev, katerih domicil (sedež) ni bil ne enega ne drugega obeh sPr^ daj omenjenih dni na ozemlju kraljevine Sr o^-Hrvatov in Slovencev, se vnesejo v srbako-hrva sko-slovanski portfelj, če je bil zavarovanec ^ 31. decembra 1924. srbsko-hrvatsko-slovenski drža -
I,jan in <Se je plačal uradu dotičnega madžarskega podjetja, etabliranemu na oaelmlju ktraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, tako poalednjo premijo, ki je bil njen rok pred dnem 31. oktobra 1918., kakor ludi poslednjo premijo, ki je bil njen rok pred dnem ‘H. decembra 1924.
Te odredbe se morajo uporabljati analogno na zavarovanja dosmrtnih rent.
Ce je potekel polici' rok v medčasju od dne •H. oktobra 1918. do dne 31. decembra 1924. ali če je bila polica odkupljena itd., se nadomesti datum fl>ie 31. decembra 1924. (točki 1. in 2.) z datumom dospelega roka police, odnosno njenega odkupa itd.
Zoper prednje predpise se ne smejo vnesti v srb-sko-hrvatsko-slovenski portfelj pogodbe, ki jim je rok potekel ali ki so bile odkupljeno itd. in ki jih je
likvidiralo zavarovalno podjetje v madžarskih ali avstrijskih kronah; prav tako pa se tudi ne smejo v'nesti pog-odbe zavarovancev, ki so plačali v madžarskih ali avstrijskih kronah vse premije, ki je *nl njih rok med dnem, ko so se žigosale prejšnje madžarske ali avstrijske krone v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, in dnem 31. decembra 1924.
Oproščene, odnosno kapitalizirane police (vštevši zavarovanja, sklenjena z edinstvenimi premijami, in kapitalizacije ex offo) se vnesejo — celo če se izpolnijo pogoji, dogovorjeni v tem členu — v srb-•sko-hrvatsko-slovenski portfelj samo, čo je imel zavarovanec, odnosno upravičenec, svoj domicil (se-dož) onega dne, ko je plačal poslednjo premijo, na sedanjem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvptov in1 Slovencev.
člen 4.
Matematične rezerve, ki pripadajo srbsko-hrvat-sko-slovenskemu portfelju, določenemu v členu 3. te konvencije, se izračunijo za dan 31. decembra 1&24. tar se označijo v dinarjih, pri čemer se vpo-števajo izplačila zavarovanja, izvršena izza dne Sl. oktobra 1918.
Ko se ustanavljajo matematične rezerve v dinarjih, »e mora računiti dinar za štiri prejšnje madžarske ali avstrijske krone.
Pri izračunavanju premijskih rezerv, pri službi obresti in uporabljanju razpredelnic umrljivosti itd. je treba postopati po istih načelih, ki so jih uporab-Ijalai zavarovalna podjetja, po izvoru iz obeh držav prejšnje avstro-ogrsko monarhije, za ustanavljanje premijskih rezerv zavarovanja za življenje.
Člen 5.
Za kritje matematičnih rezerv, o katerih govori člen 4.. prav tako pa tudi za kritje njih obresti, navalih od dne 31. decembra 1924. do dne, ko stopijo ■spredaj omenjeni privatni dogovori v veljavo, se. Uporabijo nastopna aktiva zavarovalnih podjetij v spodaj označenem redu;
a) obveznice državnega dolga, ki jih je emitirala kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, odnosno kraljevina Srbija;
t>) posojila na podstavi polic o zavarovanju za življenje, ki pripadajo srbsko-hrvatsklo-slovenskemu Portfelju;
c)	nepremičnine, ki so na ozemlju kraljevine 'Srbov, Hrvatov in Slovencev;
č) vrednostni papirji (zastavnice, komunalne obveznice, železniške obveznice), ki so jih emitirale javne ali privatne naprave, kakor finančni zavodi 't(L katerih sedež je na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev;
d)	obveznice državnega dolga, omenjene v čle-llu 186., točki 1.), trianonske pogodbe in v členu 203., točki l.)) saintgermainske pogodbe in izdano v madžarskih ali avstrijskih kronah, kolikor sestavljajo ji Papirji del državnega dolga kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev po odredbah spredaj omenje-u‘h pogodb;
e)	obveznice državnega dolga, omenjene v toč-V' 2.) člena 186. trianonske pogodbe ali v točki 2.) utena 208. saintgermainske pogodbe in izdane v Madžarskih ali avstrijskih kronah, in sicer:
L) papirji, opremljeni z nostrifikacij sik im žigom raljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev;
2.) vrednostni papirji, na katerih ni nobenega r,oeležja za razlikovanje, postavljenega v zmislu iz-'ršitve spredaj omenjenih členov mirovnih pogodb, prav tako pa tudi papirji, ki so bili že opremljeni z 'jostrifikacijskim žigom Madžarske, Avstrije ali < ruge države naslednice prejšnje avstro-ogrske mon-katerih žige pa je pozneje uničila dotična ržava (denostrificirani papirji).
Člen 6.
Če se z aktivi, omenjenimi v členu 5., ne bi mogle popolnoma pokriti tehnične rezerve srbsko-hrvatskio-s 1 ovenskega portfelja, se sme pokriti razlika z drugimi vrednostmi, ki jih usvoji srbsko-hrvatsko-slovenska vlada, in varnostmi ali naposled v gotovem denarju, pri čemer pa je vpoštevati dogovore podjetij v drugih državah, ne pa v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Če pokrije tehnične rezerve srbsko-hrvatsko-slo-venskega portfelja madžarsko privatno zavarovalno podjetje celoma ali deloma v gotovem denarju, se sme izvršiti to kritje v največ petih letnih rokih, toda dotično podjetje mora dati garancijo, usvojeno od srbsko-hrvatsko-slovenske vlade.
Obrestna mera zaostalih kvotnih delov ne, sme biti večja od obrestne mere, ki jo je uporabljati za izračun tehničnih rezerv.
Člen 7.
Vrednosti, omenjene v točki a) člena 5., se morajo računiti po srednjem tečaju, kotiranem na beograjski borzi na dan pred efektivnim prenosom.
Terjatve, omenjene v točki b) člena 5., se raču-nijo po stopnji štirih prejšnjih madžarskih ali avstrijskih kron za en dinar.
Določanje vrednosti aktiv, omenjenih v točki c) člena 5., je rezervirano za posebne dogovore, omenjene v členu 1.
Vrednosti, omenjene v točki č) člena 5., ki) dona-šajo najmanj 5%ne obresti, se računijo po svoji nominalni vrednosti; pri tem se računijo vrednosti, označene v madžarskih ali avstrijskih kronah, po stopnji štirih kron za en dinar. Kar se tiče papirjev, ki donašajo manj nego 5 %' obresti, določijo njih vrednost sporazumno prizadeta podjetja.
Vrednosti, omenjene v točkah d) in e) člena 5., sa morajo oceniti po nominalni vrednosti v razmerju: štiri krone za en dinar.
Člen 8.
Ko stopi ta konvencija v veljavo, se izpolnijo obveznosti spredaj omenjenih madžarskih privatnih zavarovalnih podjetij, ki jim je potekel rok izza dne 31. oktobra 1918. in ki še niso izplačane ter izvirajo iz pogodb o zavarovanju, pripadajočih sTbsko-hrvat-sko-slovenskemu portfelju, v dinarjih; pri tem se računi po en dinar za vsake štiri madžarske ali avstrijske krone, proti temu, da se matematične rezervo srbsko-hrvatsko-slovenskega portfelja spredaj omenjenih podjetij popolnoma pokrijejo z aktivi, naštetimi v členih 5. in 6.
Analogno se mora uporabiti ta odredba tudi na plačevanje premij in posojil na podstavi police po zavarovancih.
Člen 9.
Če so bili papirji, omenjeni v točki e) pod 2.) člena 5., uporabljeni za kritje tehničnih rezerv, na podstavi člena 6.. je postopati) z državnim dolgom, reprezentiranim z vrednostnimi papirji, prav tako kakor z vrednostnimi papirji, žigosanimi na ozemlju kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev po odredbah člena 186. trianonske pogodbe ali po odredbah člena 203. saintgermainske pogodim.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ravna s kuponi teh papirjev tako kakor s kuponi papirjev, ki so na njenem ozemlju.
Skladno s tem členom bosta vladi obeh držav notificirali reparacijski komisiji, da se smatrajo papirji, omenjeni v tem členu, za del papirjev, žigosanih s srbsko-hrvatsko-slovenskim žigom.
Člen 10.
V letu, ki pride za letom, v katerem stopi ta konvencija v veljavo, ugotove nadzorstvena obla-stva obeh držav z revizijami, izvršenimi pri privatnih zavarovalnih podjetjih, ki so tu prizadeta in so etablirana na ozemlju obeh držav pogodnic, ali so bili privatni dogovori, o katerih govori člen 1. te konvencije, sklenjeni skladno s predhodnimi odredbami (členi 3. do 8.), Eventualni razločki se morajo popraviti v osemnajstih mesecih od dne, ko stopi ta konvencija v veljavo.
Člen 11.
Vlada kraljevine Madžarske hoče dovoliti, da se izvozijo na ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev vrednosti, določene po omenjenih privatnih dogovorih za kritje matematičnih rezerv srbsko-hrvatsko-slovenskega portfelja,, kolikor so te vrednosti na ozemlju države Madžarske in kolikor se skladajo spredaj omenjeni privatni dogovori z odredbami te konvencije.
Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev hoče dovoliti uvoz omenjenih vrednosti. Privatni dogovori, omenjeni v členu 1., prenos omenjenih vrednosti in nepremičnin, uvoz in izvoz vrednosti, uporabljenih za kritje matematičnih rezerv, prav tako pa tudi vse operacije privatnih zavarovalnih podjetij, ukrenjene v izvrševanju te klonvencije, se opraščajo na ozemljih obeh strank pogodnic vseh davkov, davščin, taks in drugih javnih naklad.
Člen 12.
Če ne bi preneslo madžarsko privatno zavarovalno podjetje, ki spada pod odredbo te konvencije, svojega srbsko-hrvatsko-slovenskega portfelja v šestih mesecih od dne, ko stopi ta konvencija v veljavo, na privatno zavarovalno podjetje, koncesio-nirano od kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ali če ne bi kraljevsko madžarsko nadzorstveno ob-lastvo nad privatnimi zavarovalnimi podjetji in analogno pristojno oblastvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev odobrili privatnega dogovora, ki se nanaša na to, ukreneta kraljevsko madžarsko nadzorstveno oblastvo in analogno pristojno oblastvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sporazumno po zakonskih odredbah, ki veljajo v obeh državah, česar je treba, da se zavairujejo koristi zavarovancev obeh držav.
Če ne bi sklenilo madžarsko podjetje v spredaj navedenem roku privatnega dogovora, določenega v členu 1., se prenese njegov srbsko-hrvatsko-slo-venski portfelj na srbsko-hrvatsko-slovensko vlado ali na privatno zavarovalno podjetje, ki posluje v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in ki ga označi ta vlada.
Člen 13.
Odredbe, obsežene v členih 2, do 12., se uporabljajo analogno na dotična poza varovanja.
Člen 14.
Dovolitev privatnih dogovorov, omenjenih v členu 1., ki jo je dalo pristojno srbsko-hrvatsko-slovensko' oblastvo, ima za posledico oprostitev madžarskih privatnih zavarovalnih podjetij, za katera gre, od vsake obveznosti proti njih zavarovancem.
Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev obvesti o tem dejstvu kraljevsko madžarsko vlado.
Člen 15.
Odredbe členov 2. do 4. In 11. do 14. se morajo uporabiti analogno na madžarski portfelj zavarovanj za življenje privatnih zavarovalnih podjetij, katerih sedanji sedež je v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in ki so sklenila pred dnem 31. oktobra 1918. zavarovanja za življenje na sedanjem ozemlju kraljevine Madžarske (člen 19.). Matematično rezerve teh portfoljev se pokrijejo v gotovem denairju; prejšnje zavarovalne pogodbe, za katere gre, sklenjene v prejšnjih madžarskih ali avstrijskih kronah, se izvrše v madžarskih kronah.
Člen 16.
Kar se tiče odredb člena 198. trianonsko pogodbo, ki se nanašajo na zavarovalna podjetja, se smatrata ta konvencija in dodani končni zapisnik enako za finančno ureditev razmer, dogovorjeno med obema državama. Potemtakem se odrekata obe državi, kar se tiče privatnih zavarovalnih podjetij, pravici, apelirati na reparacijsko komisijo, določeni z odredbami spredaj omenjenega člena.
Ta ureditev ne poseza. v druge eventualne finančne ureditve in tudi ne v odredbe mirovnih pogodb.
Člen 17.
Da se olajša uporabljanje odredb, navedenih v tej konvenciji, odredi vsaka obeh vlad z zakonskimi predpisi, ki jih izda vsaka izmed njiju, v štirih tednih od dne, ko stopi ta konvencija v veljavo, te-le ukrepe:
Vsak sodni spor, ki teče ali bi se moral uvesti glede terjatev, izvirajočih iz pogini b o zavarovanju za življenje, o dosmrtnih rentah ali o zavarovanju zoper nezgodo, sklenjenih pred dnem 31. oktobra 1918. v prejšnjih madžarskih ali avstrijskih kronah, se mora ustaviti za leto dni od dno, ko stopi ta konvencija v veljavo, kolikor se pojavi na eni strani fcot upnik in dolžnik privatno zavarovalno podjetje (vštevši podružnice, najsi je njih sedež kjerkoli), na drugi strani pa pripadnik druge države pogodnice ali oseba, katetre domicil ali sedež je na ozemlju druge države i>ogodnice.
Zavarovalni ukrepi in prisilni izvršilni ukrepi se ne morejo uporabljati na izterjevanje takih terjatev; če bi bili taki ukrepi že odrejeni, se morajo po uradni dolžnosti ustaviti.
Doba. v kateri mora biti sodni spor glede terjatev, omenjenih v drugem odstavku toga člena, ustavljen, se ne sme všteti ne v rok zastaranja ne v zakonski rok, ki se priznava interesentom za uveljavljanje njih pravic.
D. del.
Odredbe o vzajemnem postopanju s privatnimi zavarovalnimi podjetji.
Člen 18.
Vsaka obeh držav pogodnic posto]«, s privatnimi zavarovalnimi podjetji, katerih sedež je na ozemlju druge države pogodnice, tako kakor s podjetji iste vrste z izvorom iz tretje države. To enako postopanje se razteza na koncesije za eksploatacije, ki bi se podelile privatnim zavarovalnim podjetjem in njih podružnicam (predstavništvom, glavnim agenturam, agenturam), prav tako na njih poslovne operacije kakor tudi na davke, davščine, takse in druge naklade, ki so jim zavezana ta podjetja.
Če se ena država pogodnlca za vbodoče eventualno odpove pravicam, ki so garantirane podjetjem, o katerih govori člen 255. trianonske pogodbe, glede nadaljevanja njih poslovnih operacij, ne poseza taka odpoved v odredbe prvega odstavka tega člena.
DL del.
Končne odredbe.
Člen 19.
Povsod,-kjer se omenja v tej konvenciji ozemlje kraljevine Madžarske, je treba umeti pod tem nazivom ozemlje Madžarske, določeno s trianonsko pogodbo, in povsod, kjer se omenja ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, je treba umeti pod tem nazivom ozemlje prejšnje kraljevine Srbije' in ozemlje prejšnje kraljevine Črne gore, preden sta stopili v veljavo mirovni pogodbi, prav tako pa. tudi ozemlja, ki so jima bila odstopljena po odredbah mirovnih pogodb. V tem zmislu jo treba prav tako vpoštevati konvencije in izvršilne ukrepe, ek krnjen e in usvojene med prizadetima državama na podstavi teh pogodb.
Člen 20.
Vsa nesoglasja, ki bi utegnila nastati med obema vladama glede uporabljanja te konvencije, rešuje razsodišče. To razsodišče mora biti sestavljeno iz dveh Članov in predsednika. Enega člana odredi vlada kraljevine Madžarske, drugega pa vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Predsednika izvolita sporazumno tako odrejena člana. Čo se ne zedinita o predsednikovi osobi, ga odredi predsednik švicarskega federalnega sveta.
To razsodišče odloča tudi o stroških postopanja.
Člen 21.
Ta konvencija se ratificira, čimprej bo mogoče. Instrumenti ratifikacije se izmenjajo v Budimpešti. Konvencija stopi v veljavo petnajsti dan po izmeni ratifikacijskih instrumentov.
V	potrditev tega so pooblaščenci podpisali to konvencijo ter pritisnili nanjo svoje pečate.
Sestavljeno v Beogradu v dveh originalnih izvodih dne 22. februarja tisoč devet sto osem in dvajsetega leta.
(L. S.) Dr. V. Marinkovič s. r.
(L. S.) Förster s. r.
(L. S.) Nicki s. r.
*
Končni zapisnik
h konvenciji, sklenjeni med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Madžarsko» ki se nanaša na ureditev prejšnjih pogodb o zavarovanju za življenje, sklenjenih v madžarskih ali avstrijskih kronah, in na vzajemno postopanje s privatnimi zavarovalnimi podjetji.
V	trenutku, ko so podpisani pooblaščenci kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevine Madžarske pristopili k podpisu današnje konvencije, so se zedinili o spodaj navedenih dogovorih, odnosno so podali te-le izjave:
§ 1-
Zavarovanja za življenje, sklenjena v obveznicah madžarskega ali avstrijskega vojnega posojila (zavarovanja vojnega posojila) se ne vnesejo v srb-
sko-hrvatsko-slovenski portfelj, najsi bi bili pogoji, ustanovljeni v členu 3. te konvencije, izpolnjeni. To pogodbe likvidirajo neposredno prizadeta madžarska zavarovalna podjetja z zavarovanimi strankami po klavzulah dotičnih zavarovalnih pogodb.
§2.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev sprejme železniške obveznice, omenjene v točki č) člena 5., s katerimi naj se pokrijejo matematične rezerve, samo, če jih prav tako prizna roparacijska komisija za kvotui del dolga, ki ga prevzame kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Stranki pogodnici sta se vzajemno sporazumeli, da se smejo izročiti ali sprejeti po členu 5., točki e), samo spodaj navedene obveznice državnega dolga, izdane v madžarskih ali avstrijskih kronah, in sicer:
a)	4-2%na avstro-ogrska renta (papir in denar);
b)	4%na konvertirana avstro-ogrska renta (papir in denar);
c)	3Vz%no investicijsko avstrijsko posojilo iz leta 1897. (Investitionsanleihe);
č) 4%na madžarska renta v kronah (koronaja-radčk);
d)	4-36%no avstrijsko posojilo (KJangorente).
Prav tako se je dosegel sporazum, da ne sme biti
nominalna vr ednost spredaj naštetih obveznic državnih posojil večja od 22^000.000 (dva in dvajset milijonov) kron. Čo bi se s tem zneskom, ki mora biti sestavljen iz vrednostnih papirjev, naštetih v členu 5., točkah a), b) in c), prav tako pa iz vrednostnih papirjev, naštetih v predhodnem odstavku, po točki e) istega člena, ne mogle pokriti matematične rezerve, ki jih je izračuniti po členu 4., morajo izravnati privatna zavarovalna podjetja, ki jih zadene izročitev, razliko v gotovem denarju, in sicer v dinarjih po razmerju: štiri madžarske ali avstrijske krone za en dinar.
§ 3.
Obveznost plačila v dinarjih, ki izvira iz člena 8. konvencije, postane efektivna za sprejemajoča zavarovalna podjetja od trenutka, ko vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dejanski zadosti svojim obveznostim, označenim v členu 9. konvencije.
§ 4.
Stranki pogodnici sta se sporazumeli, da imajo privatni dogovori glede prenosa srbsko - hrvatsko-sk>vehskega portfelja, ki so bili sklenjeni po zmislu te konvencije med madžarskim privatnim zavarovalnim podjetjem in podjetjem, koncesioniranim od kraljevine Srbov, Hrvatov in (Slovencev, in kil so jih že odobrila pristojna oblastva obeh držav, preden stopi ta konvencija v veljavo, isto moč in veljavo kakor privatni dogovori, ki se odobre po členu 14. te konvencije.
Ta končni zapisnik, ki se ratificira v istem času kakor konvencija, sklenjena na današnji dan. jo sestavni del te konvencije in ima zato isto moč in veljavo.	.
V	potrditev t e g a so pooblaščenci podpisali ta zapisnik ter pritisnili nanj svoje pečate.
Sestavljeno v Beogradu v dveh originalnih izvodih dne 22. februarja tisoč devet sto osem in dvajsetega leta.
(L. S.) Dr. V. Marinkovič s. r.
(L. S.) Förster s. r.
(L. S.) Nicki s. r.
*
Ta uredba stopi v veljavo, ko so izmenjata ratifikaciji in ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Namestnik Našega ministra za zunanje posle, Naš minister brez portfelja, naj izvrši ta ukaz.
V	Beogradu, dne 24. aprila 1928.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta:
Velja Vukičevič s. r. (Podpisi
vseh ostalih ministrov.)
* * #
Pripomba. Instrumenti ratifikacije gorenje konvencije, kj se nanaša na ureditev prejšnjih pogodb o zavarovanju za. življenje, sklonjenih v madžarskih ali avstrijskih kronah, in na vzajemno postopanje s privatnimi zavarovalnimi podjetji, so se izmenjali v Budimpešti dne 20. oktobra 1928.
Iz ministrstva za zunanje posle;
Pov. br. 12.362/28.
238.
Mi
Aleksander* 1.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
smo odredili in odrejamo na podstavi člena 256. trianonske pogodbe in na predlog namestnika Našega ministra za zunanje posle, Našega ministra brez portfelja, po zaslišanju ministrskega sveta
Uredbo
o konvenciji med kraljevino Srbov» Hrvatov in Slovencev in kraljevino Madžarsko o ureditvi vprašanj glede imovine županij, mest in vasi, razdeljenih z mejo, ki je bila določena po trianonski pogodbi,
ki se glasi:
Konvencija
med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Madžarsko o ureditvi vprašanj glede imovin županij, mest in vasi, razdeljenih z mejo, ki je bila določena po trianonski pogodbi.
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev in
Njegovo presvetlo Visočanstvore-gent kraljevine Madžarske,
želeča, urediti po načelu pravičnosti vprašanja glede imovin prejšnjih administrativnih razdeljenih ©not, in zavarovati njih delom materialno možnost za podaljšavo njih avtonomije na dotičnih ozemljih, sta se odločila, skleniti v ta namen konvencijo, ter sta imenovala za svoje pooblaščence:
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev:
gospoda drja. Vojislava Marinkoviča, svojega ministra za zunanje posle;
Njegovo presvetlo Visoča,nstvo regent kraljevine Madžarske;
gospoda barona Pavla Forsterja, svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Beogradu, in
gospoda Alfreda de Nicki a, legacijskega svetnika, direktorja ekonomske sekcijo pri kraljevskem madžarskem ministrstvu za zunanje posle, ki so dogovorili po v zajčruni izmeni svojih pooblastil, spoznanih v dobri in pravilni obliki, te-le odredbe:
Člen 1.
Pod odredbe te konvencije spadajo: mesto Subotica, županije (komitati) Vas, Zala, Baranja, Bäes-Bodrog in Csongräd, mesto in županije, razdeljeno z mejo, ki je določena po trianonski pogodbi, prav tako pa tudi vasi (občine), ki so na ozemljih omenjenih županij (komitatov) in vasi, ki so na ozemlju t or on tč 1-ske županije, kolikor so bile te vasi prav tako razdeljene s spredaj omenjeno mejo.
Člen 2.
Odredbo te konvencije se uporabljajo na vso nepremične in premične imovino, ki pripadajo razdeljenim administrativnim enotam (člen 1.), na pravico *n obveznosti, na dolgove in terjatve teh administrativnih enot, prav tako pa tudi na fonde, namenjene ^ ključno koristim, v pravom zmislu besode, župani] (komitatov), mest in vasi (občin), vštevši pravico ® obveznosti, dolgove in terjatve omenjenih fondov.
Vendar pa so ne uporablja ta konvencija na f©n' dacije vobče, na fonde, ki niso namenjeni izključi'0 koristim, v pravem zmislu besedo, županij (komitatov), mest in vasi (občin), tudi no, če bi vodilo 111 upravljale posle teh fondov administrativne enote, o katerih govori člen 1. Prav tako se ne smejo uporabljati odredbe te konvencije na fonde pupilam in skrbstvenih blagajn, na pokojninsko fonde h1 na arhive in registratore. Ta vprašanja kakor tudi vpT'^ šarijo o papilarnih in skrbstvenih blagajnah vob» se urode s specialnimi konvencijami.	.	&
Iz razlogov pravičnosti obsoza člen 8. specia n odredbe glede občine Lčgršda. Toda kolikor ne prepisuje omenjeni člen 8. izrečno drugače, so uixira ijajo odredbe te konvencijo prav tako na imov (aktiva in pasiva) omenjene ot>čino ičgršdske.
Namestnik
ministra za zunanje posle, minister brez portfelja:
dr. S. Šumenkovič s. r.
Člen 3.
Vprašanja, ki se nanašajo na imovine ra7xle!jenih administrativnih enot, se urede skladno z odredbami •spodaj navedenih členov.
člen 4.
Nepremičnine.
Vse nepremične imovine, ki leže v administrativnih mejah municipijev (županij in most) in vasi (ob-nin)) razdeljenih z novo mejo (člen 1.), so v svojem sedanjem stanju izključna lastnina one stranke pohodnice, na katere ozemlju leže.
Nepremičnine administrativnih enot, omenjenih v členu 1., ki leže izven njih administrativnih mej v drugi državi pogodnici, so — z dolgovi in drugimi bremeni vred, ki se jih drže — izključna lastnina 0I1(' obeh strank pogodnic, na katero ozemlju leže. dolgovi hi druga bremena, ki se drže teh nepremič-4 um, se urede po občem pravu one države, na klatere ozemlju ležet
Čl'en 5.
Premične imovine in terjatve.
Premične imovine, vštevši premične pravice in terjatve, inkorporirane v vrednostnih papirjih, so v Svojem sedanjem stanju izključna lastnina onega dela razdeljenih administrativnih enot, ki jih ima v Posesti.
Terjatve razdeljenih županij, mest in vasi se po-razdele med dole razdeljenih administrativnih enot v razmerju njih administrativnih ozemelj.
Oni del, ki mu pripada terjatev po predhodnem odstavku, je edini upnik dolžnikov in se smatra v Svojih od noša jih s temi za. madžarskega ali srbsko-brvatsko - slovenskega državljana, kakor pač leži ojogovo ozemlje v Madžarski ali v srbskio-hrvatsko-dovenski državi. Če gre za terjatve, sklenjene v Prejšnjih avstrijskih ali madžarskih kronah, se morajo uporabljati nanje odredbe konvencije o ureditvi omenjenih terjatev, kolikor obstoje pogoji omenjene konvencije. Deli razdeljenih administrativnih enot so smatrajo glede uporabljanja omenjene konvencije, da imajo vse osebne pogoje (narodnost in domicil), ki bi bili določeni s to konvencijo.
Delegati strank pogodnic, ki sestavljajo komisijo, določeno v členu 11., morajo označiti sporazumno in v devetdesetih dneh od dne, ko stopi ta klon venci ja v veljavo, portrete, ki jih izroči srbsko-brvatsko-slovenski del baško-bodroško županije madžarskemu delu v petnajstih dneh.
Člen 6.
Fondi.
Imovine fondov, ki pripadajo županijam, mestom ’n vasem in ki so namenjene koristim, v pravem zmielu besede, municipijev (županij, mest) in občin, °stanejo v sedanjem stanju, vštevši vse dolgove in iorjatve, v lasti onega dela razdeljenih admimistau-liviiih enot, ki jih ima v posesti.
Člen 7.
Dolgovi.
Predmet reparticije morajo biti dolgovi, ki so llastali pred dnem 31. oktobra 1918.
Dolgovi, garantirani s hipoteko, obremenjajo oni razdeljene administrativne enote, na katerega ozemlju leži nepremičnina, obremenjena s hipoteko.
čo je nepremičnina, obremenjena s hipoteko, razsoljena z mejo, ki je bila določena po trianonski pogodbi, prav tako pa tudi, če je več nepremičnin
obremenjenih zaradi hipotekarne garancije (kolek-j'vna hipoteka) — nepremičnine, od katerih leže no-katere na madžarskem ozemlju, druge pa na ozem-Tb, prenesenih po trianonski pogodbi na srbsko-'lr va t sk o- s 1 o v ensk o državo — se porazdele dolgovi 'oed (]eie nepremičnine ali med nepremičnine, ki leže “a ozemlju Madžarske, in one, ki leže na ozemljih, r,renesei).ih na srbsko-hrvatsko-slovensko državo. Po-Jazdelitev se izvrši po kakovosti zemljišč (čisti do-'odek, vpisan v kataster, in cenilna vrednost).
Dolgovi, ki niso garantirani s hipotekarnimi vpisi, obremenjajo oni del razdeljenih administrativnih ki so se v njegovo korist učinile investicije, k ode katerih jo bil dolg garantiran. Čo je bil znesek ' olgPv investiran na ozemlju obeh delov, se mora Porazdeliti dolg v sorazmerju vsot, angažiranih za s ozemlji, če se to sorazmerje ne bi moglo določiti, S() mora izvršiti porazdelitev v sorazmerju z ad-
111	is trati vnimi ozemlji delov administrativno enoto.
Čni del razdeljenih administrativnih enot, ki pre-^ zame po odredbah tega člena dolg celoma ali delo-lna> Je zanj edino odgovoren ter se mora smatrati v sv°jih odnošajih z upniki za madžarskega ali srbsko-
hrvatsko-slovenskega državljana, kakor pač pripada njegovo ozemlje Madžarski ali srbsko-hrvatsko-slo-venski državi. Če gre za dolgove, sklenjeno v prejšnjih avstrijskih ali madžarskih kronah, se uporabijo nanje odredbo konvencije o ureditvi omenjenih terjatev, kolikor bi obstajali, pogoji .omenjene konvencije. Deli razdeljenih administrativnih enot se smatrajo glede uporabljanja spredaj omenjene konvencije, da imajo vse osebne pogoje (narodnost, domicil), ki bi bili določeni s to konvencijo.
Člen 8.
Specialne odredbe.
Vlada kraljevine Madžarske se zavezuje, priznati občini Lčgrddu lastnino — vpisano v zemljiškoknjižne registre — ene gozdne parcele 350 katastrskih oralov, ki leži najbliže omenjeni občini in ki se izloča iz gozda «Szenthäromsäg» (Sveta Trojica). Omenjena gozdna parcela se prenose v last 1 ograd-ske občine v devetdesetih dneh od dne, ko stopi ta konvencija v veljavo. Gozdna parcela, ki ostane na ta način lastnina te občine, spada še nadalje pod predpise, ki veljajo v Madžarski za gozdne eksploatacije, in madžarska vlada odredi, da se nemudoma izdela oksploatacijski načrt, ki zavaruje legrädski občini vsaj letno pravico do sečnje. S stroški za prenos v zemljiške registre, ki jih je treba plačati, izvrševaje ta člen, prav tako pa s stroški za eksploa-tacijski načrt ni obremeniti ne srbsko-hrvatsko-slo-venske države ne Ičgrddske občine.
Člen 9.
V pravice in obveznosti municipijev in občin, naštetih v členu 1., v pravice in obveznosti proti tretjim osebam in v one, katere se nanašajo na imovine in dolgove, ki so predmet te konvencije, se uvede samo oni del razdeljene administrativne enote (v primerih, določenih s členom 4., stranka pogod-nica), ki mu pripadajo te imovino na podstavi te konvencije ali ki prevzame dolgove.
Pod režim notranjega prava vsake stranke po-godnice spadajo pravni odnošaji, ki izvirajo — za dele, ležeče na njiju ozemljih — iz izvrševanja te konvencije, zlasti: voditev, administracija in eksploatacija imovin, o katerih govori člen 4., prav tako kakor pogoji, ob katerih je te imovine celoma ali deloma porazdeliti med omenjene dele razdeljenih administrativnih enot.
Člen 10.
Stranki pogodnici izjavljata, tla ne bodo razdeljeni deli municipijev in občin, naštetih v členu 1., formulirali drug zoper drugega nobene reklamacije kakršnokoli vrste, razen reklamacij, določenih v tej konvenciji.
Člen 11.
Da se zavaruje izvrševanje te konvencije in da se urede spori, ki bi mogli nastati ob tem izvrševanju, se ustanovi v tridesetih dneh od dne, ko stopi ta konvencija v veljavo, specialna komisija. Ta komisija mora biti sestavljena iz dveh delegatov, odrejenih od ministra za notranje posle vsake stranke pogodnice. Komisija za izvršitev te konvencije se lahko dopolni — če bi bilo treba — s po enim delegatom vsakega izmed delov prizadetega razdeljenega municipija ali prizadete razdeljene občine. Komisija, ki se ji naroči izvršitev člena 8., mora biti sestavljena samo iz dveh članov, in sicer iz delegatov obeh strank pogodnic.
Komisiji je odločati soglasno. Spori, v katerih komisija ne bi mogla izreči soglasne odločbe, se predlože v odločitev razsodniku, čim dovrši komisija svoje funkcije. Razsodnik se izvoli s skupnim sporazumom članov, delegiranih od strank pogodnic; biti mora pripadnik tretje države, ne pa pripadnik strank pogodnic.
Soglasne odločbe komisije, prav tako pa razsodnikove odločbe so dokončne in obvezna za stranki pogodnici, za delo razdeljenih administrativnih enot in za tretje prizadete osebe. Stranki pogodnici morata zavarovati njih izvršitev.
Svoje in razsodnikove odločbe mora priobčiti komisija, kolikor se dotikajo pravic tretjih oseb, prizadetim osebam. Priobčitev se izvrši s priporočenim pismom v petnajstih dneh od dne, ko je bila odločba izrečena. Če se priobčitev opusti, to nikakor ne po-seza v pravnoveljavnost izrečenih odločb.
Člen 12.
Vsaka stranka pogodnica trpi stroške in izdatke, ki bi jih provzročilo izvrševanje te konvencije. Stranki pogodnici prevzameta v enakem razmerju stroške in izdatke, ki bi se morali izvršiti ob funkciji razsodnika komisije, določene v členu 11.
Člen 13.
Ta konvencija sd ratificira in ratifikaciji se izmenjata v Budimpešti, čmprej bo mogoče. V veljavo stopi petnajsti dan po izmeni ratifikacij.
V	potrditev tega so pooblaščenci podpisali to konvencijo ter pritisnili nanjo svoje pečate.
Sestavljeno v Beogradu v dveh originalnih izvodih dne 22. februarja tisoč devet sto osem in dvajsetega leta.
(L. S.) Dr. V. Marinkovič s. r.
(L. S.) Förster s. r.
(L. S.) Nicki s. r.
Končni zapisnik.
V	trenutku, ko sta stranki pogodnici pristopili k podpisu današnje konvencije o ureditvi vprašanj glede imovin županij, mest in vasi, razdeljenih z mejo, ki je bila; določena po trianonski pogodbi, sta se zedinili o nastopnih odredbah:
1.	) Specialna konvencija se sklene zaradi ureditve vprašanj glede imovin županij, mest in vasi, razdeljenih med srbsko-hrvatsko-slovensko državo, Madžarsko in Romunijo z mejo, ki je bila, določena po trianonski pogodbi, prav tako pa tudi zaradi ureditve vprašanj glede imovinske občine, ustanovljene iz imovin 14. polka vojaške meje Srbskega Banata (a volt 14. szämu szerb-bänäti hatärörczreböl alakult vagyonköszög). Stranki pogodnici bosta delovali sporazumno na to, da se začno pogajanja.
2.	) Madžarska vlada izroči srbsko-hrvatško-slo-venski vladi overovljeno kopijo zapisnikov, ki se nanašajo na prenos vrednosti temeške in toront&lske županije.
3.	) Madžarski del izroči srbsko-hrvatsko-sloven-skemu delu 320 m3 lesa ter plača temu delu vsoto 4000 pengöv v petnajstih dneh od dno, ko stopi ta konvencija v veljavo.
4.	) Izvršitev člena 7. o reparticiji in ureditvi dolgov se opravi po nastopnih pravilih:
A.	Dolgovi, ki izvirajo iz amortizacijskih posojil vaške in baranjske županije, so prestali, ker so jih uredili madžarski deli omenjenih županij. Madžarski deli ne bodo formulirali zöper srbsko-hrvatsko-slo-venske dele nobene pritožbe in nobene druge reklamacije na podstavi izplačila, ki so ga izvršili.
B.	Stranki pogodnici sta ugotovili, dal nimata županiji Csongrad in Bacs-Bodrog dolgov, ki izvirajo iz amortizacijskih posojil.
C.	Dolgovi županije Zale, ki izvirajo iz amortizacijskih posojil, so porazdele v sorazmerju z administrativnimi ozemlji razdeljenih delov. Skladno s tem pravilom obremeni 84 % omenjenih dolgov madžarski del, 16% pa srbsko-hrvatsko-slovenski del. Vendar pa prevzame madžarski del ureditev kvot-nega dela, ki ga je dolžan srbsko-hrvatsko-slovenski del.
Č. Dolgovi mesta Subotice, dolgovi, ki izvirajo iz amortizacijskih posojil, se porazdele po nastopnih proporcionalnih številkah, in sicer:
a)	Posojila, garantirana s hlipote-k a in i:
Poštanska madžarska komercialna banka (Pesti Magyar Kereskiedelmi Bank): posojilo 1,425.600 kron iz leta 1903., od katerega obremenja 35 % madžarski del, 65 % pa srbsko-hrvatsko-slovenski del.
Madžarski hipotekarni kredit (Magyar Földlübel-intezet): posojilo 1,920.600 kron, konvertirano leta 1911., ves znesek v breme srbsko-hrvatsko-sloven-skega dela.
Madžarski hipotekarni kredit (Magyar Földhitel-intćzet): posojilo 6,000.000 kron iz leta 1912., od katerega obremenja 50 % madžarski del, 50 % pa srbsko-hrvatsko-slovenski del.
Madžarski hipotekami kr«lit (Magyar Földhitel-intčaeit): posojilo 7,000.000 kron iz leta 1917., od katerega obremenja 45 %, madžarski del. 55 % pa srbsko-hrvatsko-slovenski del.
b)	Posojila brez hipotekarne garancije, toda uporabljena za investicije:
Hipotekarna kreditna družba kraljevine Madžarsko (Magyar JelziUoghttelbank): posojilo 1.100.000 kron iz leta 1891., od katerega obremenja 65% madžarski del, 35 % pa srbsko-hrvatsko-slovenski del.
Hipotekarna kreditna družba kraljevine Madžarske (Magyar Jelzälogh'itelbank): posojilo 2.200.000 kron iz leta 1898., od katerega obremenja 60 % madžarski del, 40 % pa srbsko-hrvatsko-slovenski del.
Poštanska, madžarska kometrcialna banka (Pesti Magyar Kereskixlehni Bank): posojilo 60l).000 kron iz leta 1891., od katerega obremenja 70 % madžarski del, 30 %, pa srbsko-hrvatsko-slovenski del.
Madžarski del prevzame ureditev kvotnega dela naslednjih posojil, ki ga je dolžan po tem, kar je spredaj rečeno, srbsko-hrvatsko-slovonski del:
Posojilo 1,920.000 kron, najeto leta 1911. pri Madžarskem hipotekarnem kreditu (Magyar Föld-hiteiintćzet).
E 38/29—4.	853 zakona z dne 15. novembra 1910., kranjski dež. zak.
Dražbeni oklic.	št- 37’ od ^116 8- do vštetega dne 21. ju-
nija 19 2 9. v občinskem uradu v Zgornji Šiški raz-Dne 2 4. junija 1 9 29. ob desetih bo pn pod- jrrnjen na vpogled vsem udeležencem, pisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin, i	Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se j,v
zemljiška knjiga Cirnik, vi. št. 41.	j	jzvr|i]a-
Cenilna vrednost: 30.650 Din; vrednost priteklin: 450 Din; najmanjši ponudek: 20.734 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred za-
,,	...	,	x .	,or,,	. tj. četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
Posojilo 1,920.000 kron, najeto leto, 1891. pn Hi- ^	v sko(lo zdrStelja, ki je ravnal
potekami kreditni družbi kraljevine Madžarske (Magyar J el zäl oghit elbank).
Posojilo 2,200.0(K) kron, najeto leta 1898. pri Hipotekarni kreditni družbi kraljevine Madžarske (Magyar Jelzdloghitelbank).
Posojilo 600.000 kron, najeto leta 1891. pri Pe-štanski madžarski klomercialni banki (Pesti Magyar Kereskedelmi Bank).
Ta zapisnik se ratificira v istem času kakor današnja konvencija ter ima isto moč kakor omenjena konvencija.
V potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta zapisnik ter pritisnili nanj svoje pečate.
Sestavljeno v Beogradu v dveh originalnih izvodih dne 22. februarja tisoč devet sto osem in dvajjsetega leta.
(L. S.) Dr. V. Marinkovič s. r.
(L. S.) Förster s. r.
(L. S.) Nicki s. r.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se izmenjata ratifikaciji in ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Namestnik Našega ministra za zunanjo posle, Naš minister brez portfelja, naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne 24. aprila 1928.
Aleksander s. r.
v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski toga sodišča.
Okrajno sodišče v Mokronogu, oddelek II.,
dne 1. maja 1929.
dne 11. juniju občinskem uradu v
Načrt se bo pojasnjeval 19 29. od 10. do 11. ure pri Zgornji šiški.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper to načrt v 20 dneh od prvega dne razgrnitve dalje, t. j. od dne 8. do dne 27. junija 1929.. pri podpisanem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubija n i, dne 28. maja 1929.
Komisar za agrarne operacije v ljubljanski oblasti v Ljubljani:
Pokom s. r.
Razglasi raznih uradov in oblastev.
Št. 26.056/V—1929.	1016 3—1
Razglas o pleskanju železnih mostov v območju direkcije državnih železnic v Zagrebu za proračunsko leto 1929./1930.
Direkcija državnih železnic v Zagrebu razpisuje na podstavi zakona o državnem računovodstvu jav-1
no ofertno licitacijo za obnovitev namaza železnih 11922.,^šL 365/113, za mesec april It 2 9. mnog^ mostov na dan 3. julija 1929., im sicer po na-
Št. 15.994/29/ref. X. a.	1012
Objava o določitvi mnogokratnika za mesec april 1929. davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v mestni občini ljubljanski.
Komisija za določitev mnogokratnikov davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin je določila po § 5. naredbe pokrajinskega namestnika za Slovenijio z dne 21. oktobra 1922., Uradni list z dne 31. oktobra
Namestnik
ministra za zunanje posle, minister brez portfelja:
dr. S. Šumenkovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta:
Velja Vukičevič s. r. (Podpisi
vseh ostalih ministrov.)
'stopnih progah:
1.	) Zagreb-Dugosolo
2.	) Zaprošić-,Sisak .
3.	) Sisak-Brod . .
4.	) Caprag-Karlovac
5.	) S. Moravice-Sušak
6.	) Split-Knin . .
7.	) Split-,Sinj . . .
8.	) Osijck-B. Manastir
9.	) Našice-N. K. Batrino
10.	) Pletemica-Požega
11.	) Noskovcit-Našice
skupaj
Popleskana površina okoli:
430 m2 1.000 in*
950 m2 3.700 m2 700 m2 1.000 m2 575 m2 1.200 m2 560 m2 lilOm2 5.265 m?
Pripomba. Instrumenti ratifikacije gorenje konvencije o ureditvi vprašanj glede imovin župa- y	m)m) ^
mj, mest in vasi, razdeljenih z mejo, ki je bila dole-!	^	^ ^
čema po trianonski mirovni pogodbi, so se izmenjali v Budimpešti dne 20. oktobra 1928.
Iz ministrstva za zunanje posle;
Pov. br. 12.362/28.
15.490 m2
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
3-1
1929.,
Preds. 1249/4/28—26.
Natečaj za sodniSki mesti.
V «Službenih Novinah» z dne 27. maja št. 122, je izšel naslednji razpis:
Na podstavi člena 13. zakona o sodnikih rednih sodišč z dne 8. januarja 1929. in člena 1. uredbe o natečaju za sodnike okrajnih, okrožnih in trgovinskih sodišč se razpisuje natečaj za oddajo dveh izpraznjenih sodniških mest, in sicer enega pri okrajnem sodišču v Brežicah in enega pri okrajnem sodišču v Murski Soboti.
Prošnje, opremljene po členu 3. gorenje uredbe naj se predlože po službeni poti ministrstvu pravde v 15 dneh po objavi tega natečaja v «Službenih Novinah».
Iz ministrstva pravde v Beogradu, dne 20. maja 1929.; br. 37.631.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 29. maja 1929.
kratnik 9-13 za vrednosti in zneske, izražene v dinarski vrednosti.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 18. maja 1929.
Št. 49.
1019
Razpis.
zmanjševalna licitacija vseh grad-
Pleskanje mostov se odda po poedinih progah; zato se morajo postaviti v ponudbi za vsaikio poedino progo posebne cene. Dola se morajo začeti na, vsaki poedini progi v osmih dneh od dne, ko se firma obvesti, da se ji je delo oddalo; rok zal njih dovršitev na poedinih progah pa je najkesneje do dne 30. oktobra 1929. Ponudbe je treba napisati na obrazcih, ki jih je za to posebe izdelala, direkcija državnih želez-
izvršitov teh del
Razpisuje se beni h del:
a)	za novo učiteljsko stanovansko poslopje;
b)	za adaptacijo nove učne sobe v novem šolskem poslopju.
Načrti in stroškovnik za oddajo gradbe so reflok-tantom na ogled pri šolskem upraviteljstvu v Dor-novi, pošto Moškanjci pri Ptuju, do dne 15. junija 1929. vsak dan od 14. do 18. ure, ob nedeljah pa od 11. do 15. ure.
Pismene ponudbe naj se vlože, zadostno taksirane in opremljene s potrebnimi dokumenti, najkesneje do dne 15. junija 1 929. do 10. ure pri tukajšnjem krajevnem šolskem odboru. Krajevni šolski odbor pa si pridržuje pravico, oddati gradnjo, ne glede na nižjo ponudbo, tudi lahko stovbniku.
drugemu
Kraievni	v Don,«,. p„ita
TI v» n /J of-r/vrvvn arwKo	flAliUvniV	lirfl.d-	llllö 1. junijil 1.)-.).
v II. nadstropju, soba št. 69, vsak delavnik med urad-nimi urami; lahko pa jih tudi kupijo za 30 Din.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, se morajo izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako na njem; «Ponudba, za ploskanje železnih mostov na dan 3. julija 1929. ponudnika N. N. (ime in priimek).»
Ponudbe, ki jih podado neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci, se morajo vročiti na dan licitacije med 10. in 11. uro predsedniku komisije.
Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po izvršeni licitaciji. Licitacija se bo vršila ob 11. uri. Vsak ponudnik mora položiti, po odredbah člena 88. zakona o državnem računovodstvu najklesneje do
■ junija
Rusjan Ambrozij s. r.,
zapisnikar.
Pihlar s. r.,
predsednik.
Razne objave.
1013 3-1
Razglas.
Podpisana likvidatorja naznanjata, da je sklenila firmal: Jugoslavenska industrija ulj'» 10. ure na dan licitacije pri glavni blagajni direkcije 1 j b o j a. d. d. u Ljubljani, na rednem občnem zboru
1017
E 26/29—19.
Popravek k dražbenemu oklica.
Dražbeni oklic E 26/29—15. objavljen v Uradnem listu 52 z dne 18. maja 1929. (stran 409.), se popravlja tako, da se bo vršila dražba dne 1 0. j unij a 1 9 29. ob devetih na licu mesta.
Okrajno sodišče v Kostanjevici, oddelek II.,
dne 27. maja 1929.
državnih železnic v Zagrebu kavcijo 5%, ponujene vsote.
0 položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku licitacijske komisije. Li-citanti se opozarjajo, da morajo podpisati na dan licitacije izjavo, da poznajo pogoje, po katerih je treba izvetsti predmetna dela, in da pristajajo, dražiti po njih.
Direkcija državnih železnic v Zagrebu,
dne 27. maja 1929.
Št. Z. 1. 9/27—26.
Razglas o razgrnitvi zloibenega načrta poljedelskih zemljišč v Zgornji Šiški.
Načrt o zložbi poljedelskih zemljišč, ležečih v katastrski občini Zgornji šiški, bo na podstavi § 95.
z dne 20. marca 1929. likvidacijo družbe.
Po § 243. trgovinskega zakona pozivljeva vse družbene upnike, naj nama priglase terjatve.
V Ljubljani, dne 20. marca 1929.
Likvidatorja:
Bezjak L s. r. in Franke L. s- r‘
loto	Objava.
Izgubil som izpričevalo kemijskega oddelka tehnične fakultete univerze v Ljubljani iz študijskega leta 1928./1929. (predmet: Prva pomoč pri nezgodan) na ime: Lavrenčič Boris iz Gorice.
Proglašam ga za neveljavno.
Lavrenčič Boris s. r.
Odgovorni urednik: Funtek Anton v
Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani.