V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, petek, 30. 3. 1984 CENA 17 din Glavni urednik: Igor Slavec M 35-letnici izhajanja odlikovan Odgovorni urednik: Jože Košnjek z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Št. 25 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Volitve v Tržiču uspele Tržič — V ponedeljek opoldne so oeiegati vseh treh zborov tržiške občinske skupščine volili predsednika ' podpredsednika skupščine, zatem J* se predsednike in podpredsednice« posameznih zborov. Za predsednika skupščine občine Tržič so ponovno izvolili Janeza V\-■kwja, 40-letnega učitelja, ki je že v mandatnem obdobju funkcijo ^ek) vestno in odgovorno opravljal, prizadeval zlasti za izboljšanje de-^a delegatske skupščine in predsed-Is*va skupščine, uspehi njegovega de-^ pa se kažejo tudi v medobčinskem mednarodnem sodelovanju tržile občine.. Za podpredsednika skupščine so **etegati na novo izvolili 39-letnega *wipa Eržena, direktorja Bombažne Jedilnice in tkalnice Tržič, ki bo kot Podpredsednik pokrival v predsedstvu skupščine občine področje gospodarstva. Družbenopolitični zbor bo še naslednji dve leti vodil Jože Zupančič, sMetni strokovni delavec v občinski zdravstveni skupnosti. Za podpred-^iiiika zbora so delegati ponovno -zvohli 31-letnega Darka Trudna, po-^:oškega tehnika, zaposlenega v Triu. Zbor združenega dela je za svojega Predsednika spet izvolil Franca ^■"•na, 50-letnega delavca v Peku, ^Podpredsednika pa na novo Saša *-Taojeka, 30-letnega inženirja stroj-prav tako zaposlenega v Pe- _ begati zbora krajevnih skupnost* so za predsednika ponovno izvoli-^ 62-\etnega upokojenega ekonom-J*^* tehnika Joža Benedičiča, za ^cdpredsednico pa Marijo Leitinger, •letno višjo upravno delavko, zapo-v občinski upravi za družbene H. J. -.-- Mulejev memorial 15. aprila Tržič — Iz Smučarskega kluba *ržič so nam sporočili, da tekmo-v spomin na znanega alpskega smučarja in olimpijca Ti-S*ta Muleja ne bo v nedeljo, 1. aprila, temveč štirinajst dni kas-S*je. Prireditev so prestavili na *5- april, da bi lahko na njej na-i tudi vsi najboljši- Pohvala slovenskim kmetom in zadrugam Predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj in predsednik izvršnega sveta Slovenije Janez*Zemljarič sta se v torek v kranjski Mlekarni pogovarjala s predstavniki slovenskih mlekarn ter živinorejsko-poslovne skupnosti. Pohvalila sta slovenske živinorejce, mlekarje, kmetijske zadruge in predelovalce za velike napore, ki so jih vložili v zadnjem desetletju za povečanje goveje črede, odkupa mleka ter drugih kmetijskih pridelkov, s čimer so omogočili solidno oskrbo prebivalstva s temi proizvodi. Po krajšem zastoju v proizvodnji v letih 1981 in 1982 se je odkup mleka lani spet povečal, saj so slovenske mlekarne odkupile 319 milijonov litrov mleka, kar je za 6 odstotkov več kot leta 1982 in hkrati kar za 133 odstotkov več kot leta 1970. Odkup po kravi se je v dobrih desetih letih več kot podvojil in to s 1200 litrov leta 1970 na 2800 litrov lani. Tedaj je več kot 10.000 litrov mleka letno oddalo v mlekarno 11,6 odstotka kmetov, la- Tudi letošnja zima je načela ceste, denarja za popravila pa je malo. Zato so bili v Hrast ju toliko bolj veseli delavcev Cestnega podjetja iz Kranja, ki so prišli zakrpat luknje na cesti skozi vas. Foto: F. Perdan ni pa že 34,6 odstotka. Za polovico se je v tem času povečala tudi mlečnost krav. Velik napredek v mlekarstvu je rezultat načrtnega dela zadrug, pospeševalcev, kmetijskega inštituta in kmetov. Več je specializiranih, v mlečno proizvodnjo usmerjenih kmetij, boljša je zdravstvena zaščita žiyine in z načrtno selekcijo črede se je izboljšala kakovost krav in celotne črede. Goveda so lani v Sloveniji odkupili 34J358 ton, zaklali pa 40.430 ton, kar je za slab odstotek več kot leto prej. (Nekaj manj kot 5.000 ton mesa je šlo v skrinje direktno iz kmečkih hlevov.) Govedo in goveje meso sta tudi najpomembnejši postavki v izvozu kmetijskih pridelkov. Vseh smo izvozili za 89 milijonov dolarjev, od tega mesa za 59 milijonov dolarjev. Velik napredek je bil v zadnjem desetletju narejen tudi v piščančje-reji in prašičereji. Leta 1970 so zredili 13.306 ton prašičev, lani 28.350 ton, piščancev pa leta 1970 16.212 ton in lani 59.530 ton. Skoraj dve tretjini reje je v teh dveh panogah organiziranih na družbenih farmah v nasprotju s pitanci in mlekom, kjer predstavlja farmska reja in molža še komaj 15 odstotkov celotne proizvodnje. Še naprej je treba vztrajati pri povečevanju staleža govedi, prašičev in piščancev, pri večanju odkupa mleka, mesa in drugih kmetijskih pridelkov. To bo moč doseči le s skupnim delom vseh, ki sodelujejo pri pripravi proizvodnje, pri reji, odkupu in predelavi, ki morajo biti dohodkovno povezani in morajo vsi skupaj tudi tvegati. Bolje bo treba izkoriščati zemljo, in prav tu imamo še velike možnosti. V ravninskem predelu se sicer v zadnjem času daje večji poudarek poljedelstvu, zato pa so velike možnosti za razvoj govedoreje v hribovskem svetu, kjer je veliko slabo ali neizkoriščenih površin. S tem bo dosežena tudi boljša kako-vos mleka, ki še zaostaja za evropskim povprečjem in zmanjšuje možnost predelave v kvalitetne izdelke. Še naprej si bo slovensko kmetijstvo moralo prizadevati za večji izvoz. L. Bogataj L Revež je, kdor hrano kupuje V zadnjem, času na najrazličnejših ravneh ugotavljajo to, kar so kmetje vedno vedeli: revež je, kdor mora hrano kupovati in bogataš, kdor jo prodaja. V Sloveniji smo več deset let dajali prednost industriji. Posledice so očitne: pozidali smo tisoče hektarov najboljših njiv, opustili nekoč lepo urejene planinske pašnike, kmetijstvo v hribih se je zanemarilo, ker ni imelo nobene spodbude in je prinašalo premalo dohodka. Zato so se praznile hribovske vasi in v manj razvitih področjih cela območja (Kočevsko), ovčje črede so izginile, ajde, pšenice, rži in drugih žit je na njivah ostalo le za vzorec. Računali smo, da bomo za industrijske izdelke lahko dobili dovolj hrane tako doma v Jugoslaviji kot v tujini. V zadnjem desetletju in pol je kmetijstvo začelo dobivati pravi pomen. Uspehi so in nanje smo lahko ponosni: stalež živine je občutno večji, odkup mleka se je podvojil, in še narašča, ponovno je oživela prašičereja in ovčereja, dovolj imamo piščančjega mesa, dovolj krompirja in zadnji dve leti tudi že kar lep pridelek pšenice. Vendar smo ob pospeševanju živinoreje postajali vse bolj odvisni od nakupov krme v drugih krajih. Tudi zato, ker smo preveč hlastali za visoko prirejo in mlečnostjo. Koruzo vse težje dobimo in zato so s krmili, ki jih je za visoke dosežke treba dodajati živini, vedno težave. Ni pričakovati, da bi se oskrba izboljšala. Hkrati pa krmila in koruzna silaža ne dajeta dobrega mleka. Dobro mleko da dobra trava, dobra beljakovinska krma. Tudi to so kmetje vedno pravili. To pomeni, da bo treba za večjo prirejo in več mleka več narediti predvsem pri izboljševanju travnikov in pašnikov. Če bi izkoristili vse možnosti, ki jih nudi naša zemlja, bi lahko v Sloveniji letno odkupili 800 milijonov litrov mleka,, kar je dvainpolkrat več kot lani, in 120.000 ton govedi, kar je trikrat toliko kot lani. Podvojili bi lahko rejo prašičev in zagotovili 60.000 ton svinjine, perutninskega mesa pa bi mogli prirediti 90.000 ton ali dobro tretjino več kot lani. L. Bogataj Novo vodstvo ZKO Radovljica Radovljica — V dvorani radovljiške graščine so se 13. marca sestali delegati Zveze kulturnih organizacij Radovljica. Udeležba je bila dobra, razprava živahna. Spregovorili so o uspehih, ki jih dosegajo kljub stabilizacijskim omejitvam, brez dvoma zaradi požrtvovalnega dela v društvih. Srečujejo se seveda tudi s težavami. V radovljiški občini deluje 22 kulturnih društev, ki imajo več kot 70 različnih sekcij. Vsako leto pripravijo več kot tisoč različnih prireditev in akcij, kar je zgovoren odsev razmaha ljubiteljske kulturne dejavnosti, posebej med mladimi. Na seji so izvolili nov izvršni odbor. Novi predsednik zbora delegatov je Stane Mihelič, novi predsednik izvršnega odbora Janko Rozman, podpredsednik pa Jože Hozjan. Dosedanja predsednica zbora delegatov Darinka Jensterle je izrekla priznanje dosedanjemu predsedniku izvršnega odbora Niku Rupi ju za njegovo 13-Ietno delo. Vojko Stopar pa je v imenu Zveze kulturnih organizacij Slovenije izrekel priznanje vsem društvom in sekcijam, ki delujejo v okviru Zveze kulturnih organizacij Radovljica. Jeseničani sodelujejo z Nagoldom Občinska konferenca SZDL Jesenice je prevzela pokroviteljstvo nad slovenskim kulturnim društvom Triglav iz nemškega Nagolda — Sodelovanje na vseh področjih Jesenice — Večina občinskih konferenc SZDL v Sloveniji je že sprejela pokroviteljstvo nad zdomskimi društvi v tujini in se z njimi •domenila za sodelovanje na šolskem, kulturnem, telesnokulturnem in drugih področjih. Pred nedavnim pa se je iz pobratenega Nagolda, zahodnonemškega mesta blizu Stuttgarta, vrnila tričlanska jeseniška delegacija, saj je občinska konferenca SZDL Jesenice prevzela pokroviteljstvo nad zdomskim kulturnim društvom SKUD Triglav, ki je eno izmed enajstih podobnih društev v deželi. Vsako društvo ima pokrovitelja, SKUD ali slovensko kulturno društvo v Nagoldu pa pokrovitelja še ni imelo, saj je bilo ustanovljeno šele pred dvema letoma. Nagold je mesto, ki ima okoli 30.000 prebivalcev, med zaposlenimi pa je 15 odstotkov tujih delavcev. Po številu so na prvem mestu Turki, takoj za njimi pa Jugoslovani, med njimi tudi Slovenci, ki so se povezali v kulturnor društvo. Zdaj jih je šele 80, vendar so prepričani, da se bo s širšo in plodnejšo dejavnostjo društva tudi članstvo povečalo. V Nagoldu prevladuje predvsem tekstilna, lesna in strojna industrija in elektronika. Večinoma so se v raznih vejah zaposlili naši delavci okoli leta 1965 in ti razmišljajo o povratku v domovino. Težje je z drugo generacijo, še težje pa je s poukom slovenščine, saj je veliko staršev, ki si želijo, da otroci ohranijo svoj materin jezik ali da se vsaj z njim temeljito seznanijo. 23. MEDNARODNI SMSM KMSTkISTVA IN GOZDARSTVA K»AN»J, 13.-23.#.W Predstavniki skupščine občine Jesenice, občinske konference SZDL Jesenice in občinskega sindikalnega sveta so se v Nagoldu pogovarjali predvsem o oblikah sodelovanja občine Jesenice in zdomskim kulturnim društvom. Menili so, da je največ možnosti v seznanjanju delavcev na začasnem delu v tujini o možnostih zaposlitve doma, o vlaganju sredstev v malo gospodarstvo, ne le na področju jeseniške občine, ampak tudi drugje. Prav tako bi bili zaželeni obiski kulturnih skupin in sodelovanje na področju šolstva in izobraževanja. D. Sedej Peku zlati čevelj Tržič — Tekmovanja modelirjev in kreatorjev obutve v okviru tedna kože in obutve v Zagrebu so se udeležili tudi Pekovi modelirji. Poslali so nekaj modelov in njihov ženski škorenj je bil izbran ter nagrajen z najvišjim priznanjem, zlatim čevljem. Zlati čevelj je priznanje za vse Pekove modelirje, ki so se odločili, da na tekmovanjih ne bodo več nastopali posamezno, ampak skupno kot •kreativni oddelek Peka. VAŠ TURISTIČNI SERVIS KOMPAS KRANJ tel.: Gozdarska in kmetijska mehanizacija Lovska razstava in ponudba celotne lovske opreme — Razstava sira, mlečnih in prehrambenih proizvodov Razstava in ponudba opreme kmečkega turizma Gozdarska razstava Živinorejska razstava 28-472 28-473 KOMPAS JUGOSLAVIJA GLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 30. MARCA 1! Volilno programska konferenca ZKS Radovljica Skrbno pripravljena, kritična razprava Radovljiški komunisti so na skrbno pripravljeni programsko volilni konferenci osvetlili probleme in slabosti, ki hromijo njihovo delo in pokazali na področja, ki jim bodo v bodoče posvetili posebno pozornost materialnimi težavami vse bolj srečuje tudi šolstvo. Komunisti pričakujejo, da bodo koncem lanskega leta osnovani aktivi komunistov na teh dveh področjih dali prispevek k reševanju nakopičenih problemov. Spregovorili so tudi o slabostih dela v zvezi komunistov. Srečujejo se z odklanjanjem funkcij v osnovnih organizacijah in v občinski organizaciji, ostro so kritizirali, ker se pojavlja vse več »strogo zaupnih« gradiv, v zadnjem letu je upadlo število članov zveze komunistov v radovljiški občini. Po razpravi je naravnost klicala v gradivu zapisana ugotovitev, da mladi odklanjajo sprejem v zvezo komunistov. Mladi komunisti so v razpravi dejali, da mladina ne vidi več avantgardne vloge zveze komu- Bled — V sredo, 28. marcagso se v prostorih Kazine na Bledu na programsko volilni seji zbrali komunisti radovljiške občine. Seje se je udeležilo 90 delegatov, s čimer je bila udeležba 82-odstotna. Prisostovali so ji Katja Vadnal, Boris Verbič, Martin Ivanič in Štefan Nemec. Lanska izkušnja je narekovala temeljito pripravo na programsko konferenco. Osnovnim organizacijam so zato pravočasno poslali v razpravo gradivo, ki je vsebovalo pregled dela in programske usmeritve ter kadrovske spremembe v občinski organizaciji in še pred sejo se jih je s pripombami in predlogi odzvalo kar 75, kar kaže na večjo aktivnost dela komunistov v osnovnih organizacijah. Tudi razprava na konferenci, ki je tekla polnih pet ur, je kritično osvetlila probleme in slabosti, ki hromijo delo komunistov,ter pokazala na področja, ki jim bodo morali v bodoče posvetiti posebno pozornost. Rečemo lahko, da so komunisti bolj kot kdajkoli poprej kritično in iskreno spregovorili o svojem delu in dali vrsto predlogov za dopolnitev programskih usmeritev. Oglasilo se je več delegatov iz združenega dela, ki so poudarili zahtevo po razbremenitvi gospodarstva, da bo lahko gospodarilo,ter nakazali vrsto problemov, ki pestijo gospodarstvo. Posebej velja omeniti razpravo delegata iz leske Verige, ki je izpostavil iztrošenost delovnih strojev in naprav ter težavni uvoz opreme s konvertibilnega področja. Dejal je še, da bodo morali komunisti vso pozornost posvetiti izdelavi srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov. Komunisti iz Lesc so postavili zahtevo o odgovornosti načrtovalcev izgradnje vodovoda od Radovne do L*sc, saj se zastavlja vprašanje ali je res potrebno za veliko denarja pripeljati vodo iz Radovne ali ni morda moč tudi drugače rešiti problematično oskrbo s pitno vodo. Dodali so zahtevo o usklajeni stanovanjski in komunalni gradnji v Lescah. Razpravljala seveda niso šli mimo turističnega gospodarstva, ki so mu v preteklem letu komunisti posvetili veliko pozornosti. Dejali so, da je optimalna organiziranost najmanj, kar lahko store za razvoj turizma v občini, posebej na Bledu in dodali, da so več pričakovali od nedavnega obiska delovne skupine CK ZKS Slovenije. Žgoči so že nekaj časa problemi na področju zdravstva in lani so ob vse večjih materialnih problemih še uspeli zadržati doseženo raven zdravstvenega varstva. Podobno se z Novi predsednik komiteja Stanko Slivnik • Na sredinem zasedanju občinske konference ZKS Radovljica so delegati opravili nadomestne volitve v občinski komite, v katerega so izvolili: Stanka Muleja, Marijo Zupan, Vlada Kovača, Stanka Slivnika, Vasilija Koma-na, Franca Hrustelja, Antona Ko-vačiča in Polono Poljanec. Za članico statutarne komisije pa so izvolili Zvezdo Malej. Po opravljeni konferenci se je v novi sestavi sestal občinski komite, ki je za svojega predsednika izvolil Stanka Slivnika. Tovariš Slivnik je doslej v radovljiški občini opravljal še funkcijo predsednika izvršnega sveta ter več drugih strokovnih in političnih nalog, pri katerih se je izkazal kot uspešen in marljiv delavec. Kot predsednik občinskega komiteja ZKS Radovljica bo svojo funkcijo opravljal nepoklicno. Za sekretarja predsedstva občinske konference ZKS Radovljica so ponovno izvolili Branka Čopa, saj so ocenili, da je doslej svoje delo dobro opravljal. Za izvršnega sekretarja, ki tako kot sekretar svoje delo opravlja poklicno, pa so izvolili Vlada Kovača iz Lesc. V predsedstvu so mandat podaljšali Zlatu Kavčiču, Nikolaju Talerju, Varji Jensterle in Bernardu T nejcu, na novo pa so v o izvolili dosedanjega a komiteja Gvida Me-.nca Hrustelja in Marijo nistov v naši družbi, zato se zateka v apolitičnost, svetovnonazorsko brez-barvnost, njihova oblika sn ..epstrjevanja pa ni vključevanje v dei. ^at-ski sistem, temveč se bolje znajdejo v športu, v družbenih organizacijah, v zabavi. Temu skladen je odnos zveze komunistov do mladinske organizacije, ki je tutorski, ko narekuje pogoje in načine darovanja ali pa sploh v kali zatre njihove ideje; soglaša s problemi mladih, kaj več kot moralne podpore pa jim ne da. Mladim komunistom tako ne poverja poglavitne naloge — da aktivno delajo v mladinski organizaciji. Spremeniti moramo odnos do mladinske organizacije ter nasploh do mladine, jim pokazati konkretne rešitve posameznih življenjskih problemov, med mladimi pa voditi enotno in dolgoročno kadrovsko politiko, pa bomo kaj hitro pridobiti dovolj mladih v zvezo komunistov, so nakazali izhod mladi komunisti sami. M. Volčjak predsed.' predsedr linka, F Zupan Pri delitvi po delu ostali na pol poti Na letni volilni konferenci ocenili delo občinske organizacije Zveze sindikata v radovljiški občini in sprejeli program dela v letošnjem in prihodnjem letu — V razpravi so ocenili, da je občinski sindikalni svet krepkeje uveljavil svojo vlogo, več so naredili za krepitev vloge osnovnih organizacij, ki pa še vedno premalo vplivajo na delo občinskega in republiškega sindikalnega sveta Radovljica — V petek, 23. marca, so na letni volilni konferenci ocenili delo občinskega sveta Zveze sindikatov Radovljica v preteklih dveh letih in sprejeli program dela občinskega sveta v letošnjem in prihodnjem letu. Seja je bila tudi volilna, za predsednika občinskega sindikalnega sveta so ponovno izvolili Vladimirja Siliča. V razpravi so pozornost posvetili planiranju in zasledovanju rezultatov gospodarjenja, pri čemer so poudarili, da največjo težavo predstavljajo nerealno sestavljeni planski dokumenti, čemur botruje nepravočasno poznavanje pogojev gospodarjenja in planskih predvidevanj. Delavci v osnovnih organizacijah sindikata težko resnično ocenjujejo rezultate gospodarjenja in uresničevanja planov, saj se mešajo objektivni in subjektivni razlogi odstopanj. Posebej so spregovorili o inovacijskih dosežkih v organizacijah združenega dela, čemur je občinski sindikalni svet v preteklih letih posvetil veliko pozornosti. Z raziskovalno skupnostjo so osnovali skupno komisijo, da se delo ne podvaja. Na obiskih v delovnih organizacijah so ugotovili, da je inovacijskih dosežkov v organizacijah združenega dela več kot je zabeleženih, kar kaže na slabosti pri reševanju in spodbujanju inovacij. Razpravljalci so spregovorili tudi o kadrovski politiki in poudarili, da kadrovske priprave še vedno marsi- kdaj potekajo kampanjsko. Ker občinska kadrovska služba nima celovitega pregleda, se dogaja, da kandidate iščejo po spominu. Koordinacijska kadrovska komisija se zato pri svojem delu srečuje s težavami, saj se ne more naslanjati na vsebinsko celovito pripravljene predloge, ki jih posredujejo organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. Pri ocenjevanju načina dela občnih zborov v osnovnih organizacijah sindikata so dejali, da se v njih pojavlja premajhna angažiranost članov. Lani so zato pred občnimi zbori sklicali razprave po sindikalnih skupinah in delavci so bili že pred občnimi zbori seznanjeni z gradivom, kar je prispevalo k živahnejšemu delu sindikata. Premalo pa osnovne organizacije vplivajo na delo občinskega in republiškega sindikalnega sveta in v bodoče bodo skušali krepkeje utreti pot vplivanja in posredovanja predlogov iz osnovnih organizacij. Tudi na letni seji so se dotaknili ene najpomembnejših nalog sindikata — urejanja odnosov na področju delitve po delu in rezultatih dela, čemur je radovljiški sindikalni svet posvetil v preteklih dveh letih veliko pozornosti. Žal navkljub temu ugotavljajo, da pri delitvi po delu ostajajo na pol poti in v razpravi so opozorili, da bolj kot padec realnih osebnih dohodkov na delavca slabo vplivajo krivična razmerja. M. Volčjak Ločiti dobrega gospodarja od slabega Volilno-programska seja občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Tržič so nikdar več »pojedli« kot ustvari Zato so tudi močnejši, sposobneiš iznajdljivejši v gospodarski krizi. T majo pa ne sodobnih strojev, neoV ran, ne hotela, skiatka, v nekateri pogledih so zelo revni. Občinske« či, ki bi vplivala na obremenitev »I spodarstva, skoraj ni, je še dej* i Ivan Kapel. Kljub temu pa se nek* I terim pridobitvam, kot je na crte*I vodovod, ne bo moč odreči. I V razpravi so sodelovali še Avatf i Lapajna iz Lepenke, ki je govorf: razvitih in nerazvitih, Olga Ipaveč: I Tria je nanizala podatke o obrenrf nitvah dohodka in osebnih dohođ* i delavcev Tria, Marija KJofutar not 1 sedmca občinskega odbora suufckr * ta delavcev v vzgoji, izobražen* I in znanosti je poudarila nemoč o*r 1 ra zaradi omejene skupne por** I Branko Rožič iz Tokosa je dejal 4 I bo treba čimprej izdelati merila, s bodo ločila dobrega gospodarji x slabega, z najpomembnejšimi«sa** ntvami za nadaljnje delo sindžri nih aktivistov pa sta člane sveta* znanila še Ivanka Šulgaj, preds« ca medobčinskega sveta Zveze si-katov Slovenije za Gorenjska Brane Mišic, član republiški ta Zveze sindikatov Slovenije""" Na seji so sprejeli tudi oceno t \ čmh zborov osnovnih organih j konferenc osnovnih organizac l"1 ze sindikatov ter oceno akcije*! ključnih računov. Za predse« občinskega sveta so ponovno"'-."-' Ladislava Srečnika in 2a dc sednika Branka Rožiča. * H. Jelove* 1 Skupna seja zborov kranjske občinske skupščine Izvolili predsednike in podpredsednike S ponovno izvolitvijo predsednikov in podpredsednikov skupščine iz zborov so delegati izrekli zaupanje dosedanjemu vodstvu v občini Kranj — V sredo, 28. marca, so se na skupni seji sestali vsi trije zbori kranjske občinske skupščine. Najprej so glasovali o izvolitvi predsednika in člana predsedstva SR Slovenije. Glasovali so tako za predlaganega predsednika predsedstva SR Slovenije kot za člana predsedstva SR Slovenije. V nadaljevanju so na seji izvolili predsednika in podpredsednika občinske skupščine. Za predsednika občinske skuščine so ponovno izvolili dosedanjega predsednika občinske skupščine Ivana Cvara. Alojzijo Planinšek iz Save Kranj pa so ponovno izvolili za neprofesionalno podpredsednico občinske skupščine. Predsednike in podpredsednike pa so izvolili tudi delegati posameznih zborov občinske skupščine. Zbor združenega dela je ponovno izvolil za predsednika zbora Rudija Nadi-ževca iz Save, za podpredsednika pa prav tako dosedanjega podpredsednika Borisa Zdešarja iz delovne organizacije Planika Kranj. Tudi zbor krajevnih skupnosti je ponovno izvolil za predsednika zbora dosp-);"-"' v predsednika Franca Lavriča iz delovne organizacije Iskra Telematika. Funkcijo podpredsednika zbora pa so ponovno zaupali dosedanjemu podpredsedniku Francu Žumru iz delovne organizacije Sava. Družbenopolitični zbor • je za predsednika zbora ponovno izvolil Jožeta Kavčiča, direktorja KŽK Kranj. Za podpredsednico pa je bila izvoljena dosedanja podpredsednica zbora Jožica Puhar iz Inštituta Golnik. Po končanih volitvah (izvolili so tudi delegate v družbenopolitični zbor SR Slovenije — nadomestne volitve) pa so delegati na skupni seji razpravljali še o načrtu uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Kranj. Na ločenih sejah pa so med dragim razpravljali o odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje od leta 1980 do leta 1995, za določena področja pa do leta 2000 in o odloku o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Kranj za obdobje 1986 do 1990 t . i v , A. Žalur Tržič — Zanimivejša od napisane ocene dela občinskega sveta Zveze sindikatov v Tržiču in njegovih organov v preteklem obdobju je bila razprava predsednika Ladislava Srečnika na ponedeljkovi volilno-program-ski seji občinskega sveta. Ladislav Srečnik je kritično spregovoril o sedanjem družbeno gospodarskem položaju delavcev v tržiški občini. Dejal je, da so delavci siti lepo zvenečih parol. Moti jih, da na eni strani združujejo precej denarja za nerazvite (lani so zanje namenili dobrih 150 milijonov dinarjev), sami pa delajo z zastarelo tehnologijo, na skoraj popolnoma odpisanih osnovnih sredstvih. Za različne prispevke in davke je lani tržiško gospodarstvo plačalo kar 1,4 milijarde dinarjev. Res je, da so lanski poslovni rezultati tržiške občine v rasti primerjalnih finančnih kazalcev nad gorenjskim in slovenskim povprečjem. Vendar pa so osebni dohodki v nekaterih sredinah še vedno globoko pod obema povprečjema, saj so bili razpeti od povprečno najnižjih 14.532 dinarjev v tozdu SGP Gradbinec do najvišjih približno 23.500 dinarjev v Gozdnem gospodarstvu. Poslovanje v Gradbincu je bilo lani sploh najbolj problematično; zaradi tega je odšlo iz kolektiva od 84 kar 28 delavcev. Nizki osebni dohodki namreč tržiške delavce morda še bolj bodejo kot delavce v kateri drugi občini, kjer lahko črpajo dodatni vir dohodka iz kmetijske zemlje. Tržičani soodvisni predvsem od dela v organizaciji združenega dela. V prizadevanjih za ublažitev realnega padca življenjskega standarda najbolj socialno ogroženih delavcev se ubadamo z raznimi evidencami, socialnimi karticami, je še dejal Ladislav Srečnik, namesto da bi vsak delavec za pošteno delo dobil pošteno plačilo. Predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Tržič se je dotaknil tudi birokratskih predpisov v zvezi z uvozom surovin in povedal, da mora na primer Peko za uvoz petih tovornjakov surovin izpolniti, merjeno v višino, meter obrazcev. Ivan Kapel, predsednik izvršnega sveta, je dejal, da so ugodni lanski gospodarski rezultati tudi plod izredno stabilizacijskega obnašanja trži-ških delavcev v preteklih letih, ki ni- Borci na konferenci Podnart - Člani borčevske irf nizacije iz Pod na rta se prioraOT na programsko-volilno konferr ki bo v soboto. 31. marca, v do* kulture v Podnartu. Na konfcreae vabljeni vsi člani krajevnega bocč^ skega združenja. Vzdušje nagnal renči bo popestril nastop dom? pevcev, ki bodo pod vodstvom Bi Gaspersica zapeli nekaj -skih pesmi. Samovoljno ukinili avtobusno linijo Integral je ukrepal mimo veljavnega voznega reda in u kuri! njo delavskega avtobusa od bolnice Jesenice do postajališč« Železarno —- V čigavem interesu je, da so delavci drugih ' nih organizacij ostali brez prevoza Jesenice — Jeseniški Integral je februarja letos objavil vozni red avtobusov, ki vozijo po Jesenicah in tudi na medkrajevnih progah. V tem veljavnem voznem redu naj bi vozil avtobus ob 14. uri izpred bolnice na Jesenice, s postanki tudi in predvsem pred železarno, saj je avtobus naročila železarna, s tem, da se v njem lahko vozijo tudi delavci iz drugih delovnih organizacij, ki redno plačujejo prevoze. Avtobus vozi do Krnice v Gorjah. Vsi avtobusi, ki ob delavski konici vozijo zaposlene iz železarne in drugih delovnih organizacij, v kraje izven Jesenic, redno začnejo vožnjo pred bolnico, le nekaj je tistih, ki že-lezarje čakajo pred železarno. Vse to je prav, saj železarna naroča avtobuse, zanje Integralu plačuje najemnine, vendar se od najemnin odštevajo stroški prevozov, ki jih za svoje delavce plačujejo druge delovne organizacije. Nenadoma in brez slehernega obvestila pa je ta delavski avtobus začel vožnje le izpred železarne, tako, da so delavci, ki delajo v drugih jeseniških delovnih organizacijah, ostali brez prevoza. Začudenju ni bilo ne konca in ne kraja, še posebej, ker jim je bilo pozneje obrazloženo, da morajo poslej prihajati do avtobusa pred železarno. Kako? Tako pač, da oddidejo pol ure pred iztekom dnine in se peš ali z lokalnim a odpravijo do čakajočega pred Kazino. Bili so ogorčeni, za veljav« -red, ki ga nekdo lahko samo*«* kroji po svoje, brez obvestila.* upravičeno zavzela tudi kraj** skupnost Gorje, v kateri deiavf-1" bivajo. Kaj pametne obr zakaj naj bi prav ta avtob pred železarno in ne naprav... po Jesenicah kot vsi drugi raeŠt^l vni avtobusi, tu sploh ni. Integralu delovne orga-vožnjo svojih delavcev bre. plačujejo, najemnina avtobusa*, to za železarno toliko m. kdar doslej železarna tud: n: r" vedala, da bi se v »njenih* avta vozili delavci drugih delovnih nizacij, saj je najbolj smotrno avtobusi polno izkoriščeni in tarf je, da železarno tako ravnanje manj stane. Delavci, ki se vozijo do Krak*] dijo, da gre za samovoljo, ki v njem času in v današnjih raz. nikakor ne more biti na mesa. zroča hudo kri, razburjenje. \ primeru ni nobenega oprrjenMjT ali vsaj kolikor toliko jasnega ka, zakaj naj bi prav ta avtob«*1 mo voznega reda okrnili v prav ob 14. uri, ko pa normalni: pelje do bolnice ob vseh drugih* skih konicah. d Se* U.taoov.1.,,, Q,... oMInrt. *™^J™t^'^£2ttS* Loka in iT* - .za.,. Ć.^.nOiPgJ^^ ~^t^ OLA8 lok. m irzic — i7ciH|n v — Odgovorni urednik Jo*. Kotni*. - Novln.rjl ^t^T"'£mZZ"it^iia Votčjak Cv«te mer. Helena Jelovćan, L.. Mencinger. Stoj.n Saj«. D«'««" "^^^ urton* ""Iti njiliil" Andrej Žalar In Danica Žleblr - Fotoreporter Franc »roa" dnik ,2aa,at*fitk»g« t7*w* Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Haln In Igor *°k» . od j>nu^a 1958 kot 1^*«»^ od•« Blrk (Radovljica) - List Izhaja od oktobra 1947 ko ♦•đ"'"' jn i00otah, od M*a l9Na»* .rja 1960 trikrat tedensko, od Januar). 1964 kot P°»eam"oravicB Ljubljana. Naslov iniLkalir* torkih In petkih — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ll"<«"" y Kranju številka 5150O-6GM1«? uprave lista: Kranj, Moie Pijade|a 1 Tekoči račun pri => odfl0vorni urednik 21-83S. Teletonl: direktor in glavni urednik 28-463. red*kc''Vn 2M63 mali °9lasi- naroćrtina IMM urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo ^ polletna naročnina SSO.— •» Oproićeno prometnogo davk* po pristojnem mnenju PETEK, 30. MARCA 1984 NOTRANJA POLITIKA Volilna seja občinskega sveta Zveze sindikatov Škofja Loka Iskra naj sama krije izgubo Stanovanja za delovne organizacije 3. STRAN GLAS Na volilni seji občinskega sveta so ocenili delo občinskega sveta in sprejeli program dela — Za predsednika so ponovno izvolili Nika Sedeja, za podpredsednika Vladimirja Polajnarja in za sekretarja ponovno Srečka Erznožnika — Razpravljalci so opozorili na problem izgube v Iskri in sprejeli stališče, naj izgubo krije Iskra sama — Prehod na stanarine naj bo obe leti enak Skofja Loka — Trem vprašanjem so na torkovi volilni seji občinskega sveta Zveze sindikatov Škof j a Loka, na kateri so pregledali delo v zadnjih dveh letih, sprejeli program dela in izvolili novo vodstvo, posvetili posebno pozornost: prehodu na stanarine, ki bodo pokrivale enostavno reprodukcijo, vlogi sindikata pri potrjevanju cen in izgubi v Iskri Reteče. Ko so obravnavali predlog prehoda na stanarine, ki bodo pokrivale reprodukcijo, so sprejeli stališče, da podpirajo prehod stanarin do višine, ki bo zagotavljala normalno vzdrževanje stanovanj. Menili so tudi, da s prehodom na ekonomske stanarine ne gre odlašati in prehoda podaljševati do leta 1987, temveč naj bi predvideno višino dosegli že prihodnje leto- Predlagali pa so, da naj bo povečanje za obe leti enako in to okoli 66 odstotkov. Hkrati so opozorili, da je treba ljudi bolj seznaniti z možnostjo subvencioniranja, saj je dosedaj dobivalo nadomestilo stanarine le 10 odstotkov stanovalcev. Razpravljalci so poročilo o delu sindikata ocenili kot dobro pripravljeno, menili pa so, da bi bilo treba oolj izpostaviti težak položaj sindi-k*ta v delovnih organizacijah, ko Tretje mesto za bohinjske zadružnike Novo mesto — Za tekmovanje ^*li in kmetijstvo je med člani aktivov mladih zadružnikov vsako ^eto večje zanimanje. Letos se ga je ^deležilo preko tisoč mladih oziroma -50 ekip \z vse Slovenije, ki so se » ^.aiprej pomerile na občinskih in po-R^/ajiflskiJ] tekmovanjih, najboljše S^b^f/njimi pa še na republiškem tek-•^■^anju, ki je bilo pred nedavnim v m *iovem mestu. Mladi zadružniki so i prigovarjali na vprašanja o živinoreji S travništvu, poznavanju traktorja njegovih priključkov, pokoj nin-zavarovanju kmetov, porodni-;m dopustu kmetic in krajevni tupnosti. Med devetimi ekipami so kjveč znanja pokazali mladi iz Sev-ki so zbrali 16 od 19 možnih Na odlično tretje mesto so se latnih vprašanjih uvrstili predli Gorenjske, ekipa Gozdar-kmetijske zadruge Srednja vas , Bohinj, za katero so nastopili štu-t^ntje živinoreje Monika Habjanič, Pirnar in Brane Ravnik. Njihov ;h na republiškem tekmovanju Jje, da v bohinjski dolini'raste j ~*~veT\ rod kmetijskih strokovnja-ki naj bi že čez par let pomagal *kajšnjemu kmetijstvu k hitrejše-napredku. V tem pa je tudi kon-Bfij izobraževanja in prirejanja lih kmetijskih tekmovanj, (cz) gre za odločanje o povišanju cen. V osnovnih organizacijah sindikata se morajo zavzemati za preprečevanje porasta cen, kar pa je zelo težko, ker se vhodni materiali v tovarnah skokovito dražijo. Sklenili so tudi, da bodo ocenili delo delegata občinskega sveta v občinski skupnosti za cene. Opozorili so tudi na neusklajeno in pogosto se ponavljajoče družbenopolitično izobraževanje. To nastaja zaradi slabega sodelovanja med družbenopolitičnimi organizacijami, ki ga pripravljajo. Posledica pa je slaba udeležba. Nikakor pa se na seji niso mogli sprijazniti z ugotovitvijo, da je bila izguba v Iskri Reteče, ki znaša 94 milijonov dinarjev, nepričakovana in da ie presenetila celo vodilne delavce v temeljni organizaciji in delovni organizaciji Iskra Široka potrošnja. Zato so zahtevali, da morajo družbenopolitične organizacije v tovarni zahtevati oceno odgovornosti teh delavcev. Zahtevali so tudi, da morajo strokovne službe v Iskri Reteče pripraviti celovito sliko položaja, ker so ugotovili, da delavcem v tovarni podatke prikrivajo. Menili so, da mora izgubo Iskra letos sama pokriti. Združeno delo škofjeloške občine je že lani pokrilo izgubo iz rezervnega sklada, ker je Iskra zagotovila, da bo uresničevala sanacijski program in da izgube letos ne bo. Na seji so razrešili nekatere člane občinskega sveta in izvolili nove, izvolili pa so tudi predsednika, podpredsednika in sekretarja. Za predsednika so ponovno izvolili dosedanjega predsednika Nika Sedeja, za podpredsednika Vladimira Polajnarja iz Iskre Železniki in za sekretarja dosedanjega sekretarja Srečka Erznožnika. L. Bogataj V jeseniški občini stanovanjska gradnja ne zaostaja za plani — Težave s komunalnim opremljanjem zemljišč — Manjše povpraševanje za nakup stanovanj Jesenice — V občini naj bi od leta 1981 do leta 1985 zgradili skupaj 1259 stanovanj, od tega 849 stanovanj v družbeni lastnini in 410 stanovanj v zasebni lastnini ali v zadružni gradnji. Gradnja je potekala večinoma po planu in v občini so zgradili dovolj stanovanj. Deloma se je za taknilo le pri podaljšanem postopku zaradi pridobitve zemljišča za izgradnjo stolpičev na Koroški Beli in zaradi izredno slabo nosilnih tal v centru 2 na Jesenicah, kjer so morali gradbeniki opraviti posebno temeljenje. Gradnja se je zavlekla za šest mesecev. Že vsa leta pa gradnjo ovira pomanjkanje denarja za komunalno opremljanje zemljišč. Ta problem je opazen predvsem zaradi zadržanja sredstev po republiškem odloku, saj bi jih organizacije združenega dela morale združevati pri komunalnih skupnostih. Stanovanja na Jesenicah kupujejo oredvsem delovne organizaciie manj pa etažni lastniki. Plana etažne izgradnje niso izpolnili predvsem zato, ker največ stanovanj gradijo v mestu Jesenice, želja po nakupu stanovanja v zasebni lasti pa je za območja izven Jesenic, še zlasti v Mojstrani, Kranjski gori in v Žirovnici. V občini so ustanovili stanovanjsko zadrugo, v katero so večinoma vključeni zasebni graditelji. V minulem obdobju niso začeli s predvideno zadružno gradnjo na Bregu v Žirovnici, ker so dali prednost tistim lokacijam, kjer je predvideno večje število stanovanj, to je na Hrušici in na Rodinah. Zanimivo je, da so hitreje gradili večja stanovanja, čeprav obenem poudarjajo, da je dvosobno stanovanje prostorsko najbolj izkoriščeno. Podatki kažejo, da je povprečna velikost zgrajenih stanovanj med 50 in 60 kvadratnimi metri. D. Sedej Pred 11. sejo CK ZKS »Sistem je v redu, vendar naj vsak naredi, kar je njegova dolžnost« Pogovor z Jožetom KLOFUTARJEM, sekretarjem republiškega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije ter predsednikom delovne skupine za obravnavo gradiva za 11. sejo CK ZKS za področje samoupravnih interesnih skupnosti pri medobčinskem svetu ZKS za Gorenjsko Jože Klofutar Kranj — Konec marca bodo na Gorenjskem končane glavne obravnave gradiva za 11. sejo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, na kateri bo govora o uresničevanju sistema socialističnega samoupravljanja. V razpravo se vključujejo tako osnovne organizacije Zveze komunistov, kot občinske organizacije do medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko. Dogovor o organizaciji razprav je dal osnovni poudarek razpravam v osnovnih organizacijah in občinskih komitejih, na ravni medobčinskega sveta ZKS pa bi posebno pozornost namenili trem področjem: uresničevanju skupščinskega sistema (na primer položaj in delo skupščine gorenjskih občin kot usklajevalnega in povezovalnega organa), pravosodju (kamor sodi celoten sistem samoupravne- ga sodstva, od sodišč do poravnalnih svetov in arbitraže) ter samoupravnim interesnim skupnostim gorenjskega značaja. Na medobčinskem svetu ZKS je bilo dogovorjeno, da bi bile razprave po osnovnih organizacijah ZK končane do 20. marca, tematske obravnave na regijski ravni pa do konca marca. »Cilj teh razprav ne sme biti le opredeljevanje za gradivo 11. seje CK ZKS, ampak predvsem ocena lastne dejavnosti pri prizadevanjih za krepitev sistema socialističnega samoupravljanja, prav tako pa mora biti razprava tudi analiza dosedanjih slabosti sistema in njegovih institucij. Menimo, da je skrajni čas za ponovno aktualizacijo Kardeljevih Smeri razvoja socialističnega samoupravljanja. Ko je knjiga izšla, smo se kampanjsko lotili njenega preučevanja, po dveh letih pa smo nanjo pozabili. Sedaj je priložnost, da obnovimo znanje na osnovi aktualne problematike. Vendar takšna razprava terja organiziran pristop, poznavanje sistema ter objektivnost v ocenjevanju političnega sistema ter njegovega delovanja,« poudarja Jože Klofutar. »Vodim delovno skupino za področje samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti. Odločili smo se, da se lotimo obravnave samoupravne organiziranosti zdravstva, vodnega gospodarstva, PTT, energetike in zaposlovanja. Cestne problematike se na medobčinski ravni nismo lotili, ker Kranj pripravlja posebno obravnavo. Sestajajo se osnovne organizacije ZK v izvajalskih organizacijah s tega področja skupaj s strokovnimi službami in vodilnimi v skupščinah teh interesnih skupnosti, na katerih na osnovi gradiva ocenjujejo svojo vlogo in slabosti. Zaključke sestankov osnovnih organizacij s teh področij bomo dopolnili na posebni regijski tematski razpravi, na kateri bo .sodelovalo od 30 do 35 ljudi. Ta razprava naj da temam širše razsežnosti, saj sel>ojimo, da utegne v interesnih skupnostih prevladati interes izvajalskega dela. Petčlanska delovna skupina, ki jo vodim, bo na osnovi razprav naredila povzetke, ki jih bomo analizirali in strnili na posebni seji medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko. Nikakor ni naš namen, da bi bila sedanja akcija nova kampanja. Vsak naj se v svojem okolju loti načrtnega dela in sprejme usmeritve, ki bodo praktično koristne. Le tako bo tudi seja CK lahko napotilo za prakso. Predvsem pa bodo vsi sklepi obveznost za komuniste, za njihovo učinkovito delo na omenjenih področjih. Saj gre vendar za razprave v Zvezi komunistov in za njene naloge pri uveljavljanju tega političnega sistema. Ne smemo biti pretirano obremenjeni s trenutnimi problemi, ki nas pogosto spravijo na napačna pota ukrepanja. Treba je zagotoviti uresničevanje sprejetega sistema, ki zagotavlja reševanje vseh problemov, da bi vsak naredil tisto, kar mu je dolžnost, kar imamo v najrazličnejših dokumentih zapisano. Gre torej za napore, da spremenimo prakso. Če bo vsak posameznik v tem sistemu naredil svoje, če bo vsaka institucija tega sistema delala tako, kot je treba, potem bo to tudi velika racionalizacija našega sistema socialističnega samoupravljanja. Prav tako pa tudi menim, da so sedanje razprave priložnost, da Gorenjci kaj več rečemo o naši prisotnosti in aktivnosti na ravni republike, kjer se pogosto kaže naša nepovezanost. Pogoji so vedno težji in nepovezani bomo vedno manj učinkoviti.« j i£0gnjek ritičnost je Zvezi komunistov lastna Pred sredino programsko volilno konferenco -nistov radovljiške, občino smo se pogovar--VJi 2 dosedanjim predsednikom občinskega ko ~ '"^Gvidom Melinkom. Ocenil jo delo v prete : dveh letih, ko je predsedoval komiteju, ^weuil priprave na konferenco, nakazal bodoče V^loge radovljiških komunistov, v pogovor pa je j^etel misli, ki jih je i/rekel v svoji uvodni raz- črvi na konferenci. ^ * »Lanska bleda letna konferenca je bila ^io?'ta *z'tu''nia" k*»ko ste se letos pripravili na-• »Pripravam na letno konferenco smo posveti-"rsv'«liko pozornost, nanjo smo novoizvoljene se 'K -tarje osnovnih organizacij opozorili že na se k^narju ob koncu lanskega leta. Dogovorili smo <^ 4a bo osrednja pozornost namenjena razpra-*k**> v temeljnih sredinah, za kar smo pravoča-\ r- Popravili gradivo. Kritično smo v njem oco- glu in na Zatrniku. Žičničarji na vseh treh so pod poslovanje lanske« leta morali napisati rdeče številke, skupaj za 11,9 milijona dinarjev T HTP-jevem lozdu Turizem in rekreacija, v okvir katerega sodijo žici*-ce na Zatrniku, so imeli za 2,77 milijona dinarjev izgube, Alpetouroi tozd Žičnice Vogel v Bohinju za 2,17 milijona dinarjev in Ph tozd Smučarski center Kobla za 6.96 milijona dinarjev. Zatrniku in Voglu se obrestuje vključenost v turistično go: stvo, ki nosi breme žičničarskih izgub. To je navsezadnje tudi pra\ imajo žičniške naprave v radovljiški občini izrazito turistični zn posebej na Zatrniku in Voglu, malce manj na Kobli. Izgubo žičnici^ na Zatrniku so pokrili v okviru tozda Turizem in rekreacija, ki skrfc za dvanajst objektov, med katerimi so nekateri uspešno zaključili pr slovno leto. Preostalo izgubo so pokrili s čistim dohodkom tozda I«# niča, nekaj denarja so imeli že v rezervnem skladu iz prejšnjih letfe-gubo žičničarjev na Voglu pa so pokrili s sredstvi rezervnih skladov *-meljnih organizacij v Alpetourovi delovni organizaciji Gostinstvot ZJ ) din* Problematično tako ostaja le pokritje izgube na Kobli. Iz nih skladov temeljnih organizacij Planuma so pokrili 1,351.000* jev izgube, nepokrite je tako ostalo 5,606.000 dinarjev izgube Pri činskem in republiškem skladu skupnih rezerv so vložili prošnjo a odpoklic njihovih združenih sredstev v višini 204.000 dinarjev in tak ostaja vprašaj še za 4,459.000 dinarjev izgube. Računajo seveda na občinski sklad skupnih rezerv. Vzrokov žičničarskih izgub ne kaže ponavljati, dodajmo le da s« vse bolj načenjajo redno vzdrževanje in popravila naprav, tako da M nove skorajda ne morejo misliti. Če so vzroki za izgube objektivne narave, koreninijo pa temel>I tudi v cenah smučarskih vozovnic, ki so pol manjše kot znaša -nomske cene, pa nekaj slabega dela lahko najdemo tudi pri Sč jih. V redkokaterem našem smučarskem središču s povprečnim*i***. kom smučarske vozovnice presegajo polovico njihove dejanski dnevne smučarske vozovnice. Znatno seveda zaradi naj različne-V' popustov, poznavalci pa pravijo, da tudi zaradi premajhne kontrole i discipline na smučiščih. Radovljiški izvršni svet je na zadnji seji obravnaval probl« žičničarjev v občini. Stališče, da je trajna rešitev ekonomskega natadr j a in normalnega tehničnega poslovanja žičničarjev v njihovn fw2» povezanosti z delovnimi organizacijami gostinstva in turizma 20. uri v galeriji na loškem Sradu koncert akustične skupi-■* iz Celja Kladivo, konj in vo-■*» Na prireditvi bo skupina Predstavila svojo pravkar izdano LP ploščo. ADERGAS — KUD Jože Pa-Pler iz Besnice nastopa v Ader-gasu v" soboto, 31. marca, ob 2k uri s komedijo v treh dejanih T. Parkljiča Tolmun in ka-n»en. VISOKO — KUD Jože Papler 12 Besnice nastopa s komedijo v dejanjih T. Parkljiča Tol-■^n in kamen v nedeljo, ^aprila, ob 17. ari. Prepričana je, da bi bilo veliko lažje, če bi bila moški. Če bi moški napisal njeno knjigo Za kos kruha, ki govori o štrajkih v kranjskih tovarnah, bi bil zagotovo bolj »gor vzet«. Pa nič zato. Osem obsežnih knjig je že napisala, vse so razprodane, razen zadnje, ki je izšla lansko pomlad, Sovraštvo ni večno. Pa tudi te ni več veliko na policah. Za njo je plodno delo. Pri Mohorjevi družbi je izdala tri svoja clela: Ljudje iz Stržišča, Sadovi zla in Ana, Pri Kmečkem glasu pa Ptice pojo nad Olševkom, Večni krog, Bremena in radosti časa, Za kos kruha in Sovraštvo ni večno. Za Večni krog, se spominja, je dobila na desetine pisem. Ljudi je zgodba, ki jo je napisala — razmere na vasi včasih, ko so se ljudje še ženili na ukaz staršev, zgodba dveh polbratov — tako razburila, da so zahtevali, da mora zgodbo nadaljevati. Grozili so celo, da bodo časopis odpovedali, če ne bo nadaljevanja. Morala je napisati še štiri ali pet poglavij, ki so izhajali v podlistku v Kmečkem glasu. Tudi takale stvar se zgodi pisatelju. V zadnjem njenem delu Sovraštvo ni večno se je lotila zgodbe, ki je tako življenjska, da bi se lahko zgodila v marsikaterem slovenskem domu: prikazuje razmere pred vojno, nadaljuje z vojno, požiganjem slovenskih domov in mučenjem v begunjskih zaporih, po vojni opisuje življenje na kmetiji, ko ni denarja za stroje, za modernizacijo kmetije. In domači sin, katerega oče je bil partizan, mati pa seljena, gre delat v Nemčijo. Tu se zaljubi v mlado Agnezo, Nemko, jo poroči in pripelje domov. Ko jo obiščejo starši, sinova mati in tast z grozo ugotovita, da je bil prav njen oče prisoten pri požiganju njihove domačije... Pisateljica hoče poudariti nečlovečnost vseh vojn. Pa vendar sovraštvo ni večno. Na svetu nima nič take ce- ne, da bi bilo vredno komu delati krivico. Vendar je še veliko takih, ki sanjajo o Hitlerju, o tej strašni moči in veličini, ki jih je popeljala čez vso Evropo. Saj nisi nobena veličina, če se te kdo boji! Naš mladi človek ne more sovražiti mladega Nemca zato, ker je njegov oče pri nas požigal. S sovraštvom ne bo prišlo drugega kot nove vgjne ... Še vedno je med ljudmi veliko krivic. Tudi sama je marsikatero pretrpela. Vendar je v ljudeh še vedno želja po lepem, mirnem življenju. Da bi živeli kot ljudje — to je močnejše. Veliko bi še rada napisala. Ko bi bila danes stara štirideset let! Vsaj petdeset! Pa jih ima že krepko čez sedemdeset. Vsaj deset let bi še rada pisala. Zadnje čase jo boli roka, če veliko piše. Otrpnejo ji prsti, oglasijo se mravljinci. Zdravniki ne morejo pomagati; mogoče bo samo prešlo. Tako rada bi napisala o življenju in usodi njene matere, ki je bila iz Bohinja. Tri rodove bi opisala in kaj vse je vzklilo iz teh preprostih ljudi. Kot Saga o Forsvtih bi se bralo. Še vedno hrani mamina pisma, ki ji jih je pisala, ko ji je bilo šestnajst let. To bi bil roman, ča čeprav bi mu rekli »večer niče«! Želim ji zdravja in moči, da bi nam še kaj lepega napisala. O ljubezni. Ljubezen preživi, pravi sama, vse drugo pa zatone v pozabo — tudi najhujše sovraštvo se razprši pred silno močjo novega življenja. D. Dolenc Enajsti mednarodni festival amaterskega filma Jesenice — Zveza kulturnih organizacij Jesenice prireja v izvedbi filmske skupine Odeon z Jesenic enajsti mednarodni festival amaterskega filma, ki bo potekal od 16. do 21. aprila letos v amaterskem gledališču Tone Čufar na Jesenicah. Organizator festivala je v začetku marca že razposlal razpise in prijavnice na 250 naslovov v 22 evropskih držav. Na jeseniškem filmskem festivalu imajo pravico sodelovati člani kino-amaterskih organizacij in samostojni kinoamaterji vseh držav. Kinoa-materji lahko na festivalu sodelujejo s filmi formata 8 mm, super 8 mm in 16 mm v vseh tehnikah, ne glede na leto izdelave, ki doslej še niso sodelovali na jeseniškem filmskem festivalu. Vsaka organizacija oziroma posameznik lahko sodeluje z neomejenim številom filmov. Filmi 8 mm in super 8 mm so lahko opremljeni ž magnetnim tonom ali magnetofonskim trakom hitrosti 9,5 cm na sekundo, 16 mm filmi pa s svetlobnim ali magnetnim tonom ali magnetofonskim trakom hitrosti 9,5 cm na sekundo. Za filme, opremljene z magnetofonskim trakom, prireditelj festivala ne more zagotoviti popolnoma "sinhronega predvajanja. Žirija bo ocenjevala vse filme pod istimi pogoji, ne glede na format ali tehniko po pravilniku o festivalih Zveze organizacij amaterskih festivalov Jugoslavije (SOAFJ), ki je istoveten s pravilnikom Mednarodnega združenja amaterskih filmskih festivalov (IAAFF) ter v skladu s statuti Zveze organizacij amaterskih festivalov Jugoslavije (SOAFJ) in Zveze organizacij za tehnično kulturo (ZOTK). Festivalske prijavnice morajo biti izpolnjene v celoti in čitljivo, vsak film pa mora biti na posebnem kolutu z blankom na začetku in na koncu. Ravno tako pa mora biti ton na magnetofonskem traku za vsak film na posebnem kolutu, pred pričetkom tona za film pa morajo biti na traku naslednji podatki: ime kluba, avtorja in filma. Pričetek^ona za film mora biti označen z belim lepilnim trakom. Posebna komisija bo pred žiriranjem pregledala vse filme in izlo- čila vse tiste, ki ne odgovarjajo pro-pozicijam. Prireditelj festivala zagotavlja varnost filmov, ne odgovarja pa za škodo, ki bi nastala pri transportu. Filmi bodo prikazani samo na jeseniškem filmskem festivalu oziroma za propagiranje festivala ali ki-noamaterske dejavnosti. Zadnji rok za pošiljanje filmov je 4. april 1984, po predvidenem roku prireditelj ne bo sprejemal prijav in filmov. Prijave in filme pošljite priporočeno po pošti na naslov Filmska skupina ODEON, p. p. 46, 64270 JESENICE. Filmi in ostali material bo vrnjen najkasneje v 15 dneh po zaključku festivala na Jesenicah. Vsak film, ki bo prikazan na festivalu, bo prejel posebno diplomo. Najboljši dokumentarni, igrani, animirani in žanrski filmi bodo nagrajeni z zlato, srebrno in bronasto plaketo ŽELEZAR. Podeljene bodo tudi zlate plakete ŽELEZAR za najboljšo idejo, režijo, kamero in montažo. Najboljši avtor festivala bo dobil prehodno nagrado GRAND PRIX, klub z najboljšo selekcijo filmov pa bo dobil umetniško sliko, ki jo podeljuje Zveza kulturnih organizacij Jesenice — DOLIK. Organizacije bodo v sporazumu z žirijo podelile posebne nagrade, jeseniška filmska skupina Odeon pa bo podelila posebno spominsko nagrado Silvo Valentar najboljšemu mlademu debitantu. A. Kerštan Predavanje o Gangapurni Kranj — Tokrat bo kranjske planince in alpiniste obiskal popularni Stane Belak-Šrauf in jih popeljal na vrh 7.455 metrov visoke Gangapurne. Planinsko predavanje z izbranimi barvnimi diapozitivi bo v Delavskem domu v Kranju (vhod 6) v torek, 3. aprila, ob 16. uri. Prigode in nezgode na poti ter v severni steni, ki je visoka 1.800 metrov, so vredne ogleda. Zato v torek na svidenje. DUŠAN LIPOVEC v Mestni hiši Intimen pogled v pokrajino Slikarstvo Dušana Lipovca, s katerim smo se pred štirimi leti srečali tudi v Kranju, je v zadnjem času odkrilo nova izrazna pota, ki se v marsičem ločijo od prejšnjih. Lipovčeva nekdanja, na monumentalnem izrazu grajena krajina, je naenkrat dobila intimnerjše mere in bolj pester kolorit. Slikarjevo zanimanje ni več prvenstveno usmerjeno na en objekt, temveč se odloča za tak izrez iz narave, v katerem je najti kar največ različnih oblikovnih sestavin. Tako je nekdanja temna nepremična gmota kamniškega Starega gradu v eni Lipovčevih novih risb nenadoma dobila razgibano vznožje in obrobje, obogateno z arhitekturo, svetloba je z vseh strani vdrla v sliko in raztopila nekdanjo temačno zgodovinsko sceno. Lahkotnost, ki jo zasledimo v tem slikarjevem delu, se seli tudi v druge Lipovčeve risbe, še posebej v tiste z morja in otokov. Vendar teža gmot, ki je prekrivala nekdanja Lipovčeva platna, ostaja še dolgo prisotna tudi v novejših slikarjevih temperah. Nekakšen strah pred odprtostjo, pred razsežnostmi prostora še vedno domu je v različnih krajinskih kompozicijah: strma travnata-ploskev se skoraj navpično pne kvišku in zapira obzorje, svetle krošnje dreves so kot strnjena zapora postavljene pred temno ozadje itd. Počasi se slikarjev pogled vendarle prerine skozi ovire in zdrsne v globino. Umetnik zdaj svobodno gospodari po prostoru, tehta mase drevja s kubusi arhitekture ali temnimi ploskvami hribovitega ozadja in skuša vzpostaviti ravnovesje slike. To se mu pogosto posreči, čeprav so nam kdaj pa kdaj enako všeč slike, kjer teža te ali one barvne gmote kot po pomoti prevesi kompozicijo v svojo korist. Dušan Lipovec kaže odmik od »urejene« razporeditve mas predvsem v nekaterih koloriranih risbah, kjer se barvnih gmot včasih poloti prava sredotežna sila, ki jih sili k oblikovanju središčno zasnovane kompozicijske sheme (Oljčni gaj). Gene Avguštin Ljubiteljska likovna ustvarjalnost v škofjeloški občini Predstavitev na Jesenicah Jesenice — Letos na Jesenicah drugo leto zapored uvrščamo v razstavni program pregledno razstavo ljubiteljske likovne ustvarjalnosti v občini Škof j a Loka. Predhodno je bila predstavljena že v galeriji na loškem gradu. Sicer pa je bila to v domači občini že peta pregledna razstava, ki jih na pobudo ustvarjalcev organizirata Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka in Loški muzej — galerija. Razstava omogoča celovit pregled zanimivega in raznolikega dogajanja znotraj ljubiteljske likovne ustvarjalnosti v posameznih žariščih škofjeloške občine kot so Škofja Loka, Železniki in Žiri in vseh posameznih izven teh žarišč delujočih organiziranih skupin. Prireditelja pri oblikovanju razstave in pri izboru nimata lahkega dela, saj naj bi prikazala celovito bero več kot 50 ustvarjalcev, izmed katerih pa se letnih preglednih razstav udeleži le polovica. Postavljalec razstave vedno vključuje na razstavo vsaj po eno delo od vsakega prijavljenega likovnika. Pri tem se je seveda včasih moral tudi odreči določenim estetskim in kvalitetnim načelom, ker mu je bila pred očmi predvsem razstava, ki bi v celoti prikazala stanje amaterski likovni dejavnosti v škofjeloški občini. Tako se na razstavi srečujemo z deli, katerih ustvarjalci sestavljajo pisano druščino likovnih samorast-nikov, ki so se poleg svojega poklica in redne dejavnosti podali v svet barv, črt in oblik. Risbe, grafike in Vabljiv kulturni večer v Kranju Kranj — Nedavni nastop naše slavne pianistke Dubravke Tomšič v prostorih glasbene šole v Kranju, kjer je igrala za zaključeno družbo kranjskih šolnikov, je kar precej razburil kranjske duhove, češ, kako si lahko privoščijo takšno zaprtost, da velika umetnica igra za vsega petdeset ljudi (kaj več jih v malo dvoranico glasbene šole tudi ne gre!), ko bi vendar lahko koncert v kakšni večji dvorani v Kranju poslušalo vsaj pet do desetkrat toliko ljudi. Saj niso samo šolniki tako glasbeno podkovani, da uživajo v klavirskem izvajanju velike Dubravke Tomšič, temveč še marsikdo! Zveza kulturnih organizacij Kranj je veliko umetnico naprosila, da bi še enkrat nastopila v glasbeni šoli v .Kranju, toda tokrat je Dubravka Tomšič sama predlagala, da bi zaigrala v kranjski koncertni dvorani, ki menda slovi po odlični akustiki. Resda v njej ni več rdeče oblazinjenih sedežev, ni zlatih štukatur pod stropom in je sploh precej »oguljena«, a se zato v njej melodije Bacha, Beethovna in Mozarta ne bodo nič manj žlahtno prelivale. Naša priznana umetnica Dubravka Tomšič bo v kranjski koncertni dvorani (v Delavskem domu zgoraj, vhod 6) nastopila to nedeljo zvečer ob 20. uri. Vstopnice ne bodo po Po-goreličevo zasoljene in bodo veljale le 200 dinarjev. V prodaji bodo uro pred koncertom v prostoru pred koncertno dvorano. Da bo koncert lahko v miru potekal, bo ta večer odpadel tudi mladinski ples v sosednji dvorani Delavskega doma. (da) slike, plastike in tapiserije* so sred-: stva, s katerimi likovniki-amaterji pestro izražajo raznoliki motivni svet od interpretacije krajine celo do vedut in od tihožitja db figure in do portreta. A. Pavlovec Srečanja slovenskih lutkarjev Ljubljana — V Caskarjevem domu poteka srečanje slovenskih lutkarjev, ki se bo končalo v nedeljo, 1. aprila. Pregledali bodo uprizorit-vene dosežke ljubiteljsko in poklicno organizirane lutkovne dejavnosti v Sloveniji. Srečali se bodo mlajši, mladi in odrasli lutkarji, kar bo vsekakor priložnost za ocenitev ustvarjalnih dosežkov slovenskih lutkarjev. Na srečanju z Gorenjske sodelujejo Prešernovo gledališče iz Kranja s Tremi rokomavhi Libuše Martinova-ka v režiji Iztoka Torvja in z lutkovno Igro Ele Peroci Moj dežnik je lahko balon v režiji Vladimirja Ros-sa, lutkovna skupina osnovne šole Prežihov Voranc z Jesenic s Pomladno glasbeno pravljico Stanke Mencinger in Olge Rakovec ter samostojni lutkar Cveto Sever iz Kranja z lutkovno recitalno lepljenko Vrtiljak. Med slovenskimi lutkarji bo kot gost nastopila mlada ljubiteljska lutkovna skupina iz Pančeva. Pripravili bodo tudj običajni delovni program, takoimenovani lutkarski kažipot, ki je namenjen strokovnemu, kritičnemu pa tudi spodbudnemu vrednotenju prikazanih uprizoritve-nih iskanj. V okvir srečanja sodi tudi 14. skupščina slovenskih lutkarjev. SGPGRADBINEC SGP GRADBINKC Kranj TOZD Strojno kovinski obrati Kranj Na podlagi sklepa odbora /a delovna razmerja TOZD razpisuje proste delovne naloge in opravila za sektor na Jesenicah: - 2 K V STROJNA KLJUČAVNIČARJA Pogoji: — poklicna šola in 4 leta delovnih izkušenj. za sektor v Kranju - 3 KV AVTOMEHANIKE Pnpoii: — poklicna šola in 4 leta delovnih izkušenj. - 4 DELAVCE ZA PRIUČITEV v ključavničarski stroki Pogoji: — osemletka, veselje do dela v. ključavničarski stroki. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Prošnje z dokazili o izobrazbi vložite v 8 dneh po objavi na naslov SGP Gradbinec,.Kranj, Nazorjeva 1. GLAS 6. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 30. MARCA Zlata poroka — V ponedeljek, 2. aprila, bo minilo 50 let skupnega življenja Angele in Viktorja Sesek iz Godešiča. Angela je bila rojena 1910. leta v Košnici, Viktor pa 1909. leta v Dorfarjih. Spoznala sta se v Kranju, poročila pa v Sultlaski Poljani. Oče Viktor se je izučil za krojača, vendar se je po vojni zaposlil na železnici, upokojil pa leta 1969. Mati Angela pa je do vojne delala, nato pa ostala doma in skrbela za otroke, ki so se jima rodili v zakonu. Zakonca sta vajena skromno ži-peti, v letih skupnega življenja sta doživela veliko lepih, a tudi bridkih dni. Tudi v prihodnje si želita mirnega življenja in zdravja. — fr »Zlati rez« v kranjski mestni frizeriji Kranj — Na novo, moderno urejena frizerija Brivsko frizerskega podjetja na Maistrovem trgu v Kranju (zraven Delikatese), kar vpije po dekletih in ženah, željnih modernih pričesk. Da se bo v to, včasih tako zelo oblegano, frizerijo vrnila nekdanja živahnost, so se dogovorili, da bodo enkrat na mesec spet uvedli nedeljske dopoldneve, ko bodo svojim strankam na modelih prikazali vse novosti striženj ar, česanja, navijanja in tudi uporabe novih frizerskih pripomočkov in prepara- OSNOVNA ŠOLA FRANCE PREŠEREN KRANJ Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela in naloge: — za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za delo v PB — SNAŽILKE na centralni šoli za določen čas s polnim delovnim časom Centralna šola: — UČITELJA MATEMATIKE od 17. 4.1984 do 30. 6.1984 — UČITELJA MATEMATIKE od 1.9. 1984 do 20.1.1985 — UČITELJA MATEMATIKE od 1.9.1984 do 4. 4.1985 — 2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za delo v PB - za šolsko leto 1984/85 Kokri ca: — 3 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za delo v PB — za šolsko leto 1984/85 Naklo: — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za delo v PB od 15. 9.1984 do 17. 5.1984. Pismene prijave pošljite v 15 dneh po ©bjavi razpisa. tov. Že to nedeljo dopoldne, od 8. do 11. ure, bodo najboljše frizerke Brivsko frizerskega podjetja Kranj, tiste, ki znajo najbolje striči in ki jih mladi najbolj oblegajo, pokazale vse svoje znanje. Na glavah izbranih modelov bodo prikazale trenutno najbolj modne pričeske v svetu, med drugim tudi hit letošnjega poletja »zlati rez« in nič manj popularen »milanski rez«, ki je svojo veljavo pridobil na svetovnem tekmovanju frizerjev januarja letos v londonskem hotelu Hilton. Deset let krajevne skupnosti Zasip Zasip je najmanjša in najmlajša krajevna skupnost v radovljiški občini. Pred desetimi leti se je osamosvojila od krajevne skupnosti Bled in prav je bilo tako, saj so odtlej krajani veliko naredili. V prvih petih letih samostojnosti so izglasovali prvi krajevni samoprispevek ter asfaltirali ceste. Mnogi so dodali nekaj denarja in položili asfalt do svojih hiš. V Zasipu tako ni več prahu. Leta 1977 so prevzeli organizacijo zbora gorenjskih aktivistov na Homu, ki je dobro uspel, o čemer govori tudi priznanje v krajevni pisarni, ki so jo uredili v kulturnem domu. Štiri leta so skrbno pripravljali teren, da jim je Podjetje za PTT Kranj omogočil položitev 154 telefonskih priključkov, od tega 22 v sosednji vasi Podhom, ki spada v krajevno skupnost Gorje. Posebno mesto v družabnem življenju Zasipa ima kulturno-pro-svetno društvo, ki deluje že 60 let. Med obema vojnama je bil^zelo živahna dramska sekcija, ki je tako kot marsikje drugod v zadnjih desetletjih zamrla. Zato je toliko bolj dejaven moški pevski zbor, ki pod vodstvom Franca Boleta kar niza uspehe. Že vrsto let je predsednik kulturnega društva Ciril Kreihger. Zelo delavno je tudi gasilsko društvo, ki je pred leti z veliko pomočjo krajanov zgradilo nov gasilski dom. Z izdatno pomočjo občinske gasilske zveze so kupili tu-' di novo motorno brizgalno in gasilski avto. V Zasipu se borijo, da bi vendarle dobili novo samopostrežno trgovino, ki jo že dlje časa obljublja blejska Specerija. J. Ambrožič V nedeljo »bolšji trg« Kranj — Spomladansko čiščenje je pred nami, zato so se kranjski občinski možje odločili, da bodo v nedeljo ob 10. uri na Titovem trgu spet priredili »bolšji trg«. Pričel naj bi se ob 10. uri. Radi pa bi, da bi občani prinesli naprodaj res vse, kar je doma odveč, kar nam dela napotje; nekdo bi pa prav to silno potreboval, pa si novega zaradi visokih cen ne more privoščiti. Prav v tem je mik »bolšjega trga«. In še nekaj: tokrat se bo prodaje na »bolšjem trgu« "udeležila tudi kranjska Planika. Da bi vsaj malo omilila slab vtis nedavne prodaje adidask pod pultom, za kar so bili odgovorni tudi kaznovani, bo tokrat pripeljala v prodajo cel kamion adidask, ki imajo le majhno lepotno napako. Prodajala jih bo po enotni ceni 1000 dinarjev, (dd) POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zoreč (66. zapis) KRAJI OKROG SfiLC Med Selcami in Češnjico je obcestna vasica Studeno — ime je verjetno dobila od hladu ob vodi, prej kot od kakega studenca. Saj imamo tudi kar več Studorjev. Ime resda zveni bolj hrvaško, a prav v takih imenih začutimo pravo sorodstvo in isti izvor. Tudi naša ljudska pesem ve za »vodico studeno«. Studeno — morda celo mrzlo polje? Zdaj sodi zaselek Studeno s svojimi kar 200 prebivalci — Studenjani — k Železnikom. Močan desni pritok selške Sore pridrvi iz Stu-denške grape južno od Studenega. Tako smo že pod 954 m visoko Mi-klavško goro, nedaleč od Golice, večjega zaselka, oddaljenega le nekaj km zračrfe črte južno od Sele, a kar precej visoko nad njimi, skoraj 400 m! Tu so doma predvsem živinorejci in drvarji. Pot v dolino je strma in slaba. Imajo pa Golicani svojo znamenito staro cerkvico sv. Miklavža. Preprosta, romanska stavba — kot s kake Gasparijeve risbe! Med vojno je bila cerkvica podminira-na, zdaj je za silo popravljena. Na cestnem prevalu nad Zgornjo Golico stoji prostorna kapelica s kipi križanja v naravni velikosti! JARČJE BRDO — je kar pristno sta-roselsko krajevno ime — dali so mu ga stari ovčerejci. Ovcam pa na Gorenjskem vsevprek pravimo jarci. (Čeprav bi to veljalo le za »moške« živali, za ovne!) Zaselek kar dehti po starini. Ime Lovsko brdo nad Poljansko dolino, Zahodno od Volče, pa se sliši malo posiljeno, presodobno in mestno. Saj vendar lovu pravimo na Gorenjskem le »jaga«! Čeprav po tuje, a vendarle! Sicer pa je veljalo Jarčje brdo kot veljavna božja pot — vsaj za ovčerejce in gorjane. Jarčjebrdarjev ni veliko, le kakih dvajset! Tu dajeta še vedno vsakdanji kruh živinoreja in gozd. Tudi sadnega drevja je precej, njivice pa rode dovolj krompirja, ovsa in rži za domačo rabo. Le kje meljejo naši hribovci svojo sor-ščično moko, ko so jim pred leti prena-peteži ustavili vse mline? Zdaj so rake že zasute. Govorimo pa o obnovi starih malih elektrarn, onih napravic, ki niso nikomur škodile, ljudem pa so le močno koristile, čeprav so lučke v hišah in hlevih le brlele. Najzložneje se povzpnemo na Jarčje brdo iz Praprotnega v Selški dolini. (Tam so doma znani Slakovi pevci.) Cerkev pa imajo na Jarčjem brdu kar premogočno. Svetemu Valentinu, pri-prošnjiku živinorejcev, je posvečena. Nekdanja stara cerkev je bila prenovljena leta 1854, toda k sreči ni bila ba-rokizirana kot večina starih podružničnih cerkva. Loški stavbenik, prišlek iz Furlanije, Molinaro, jo je prenovil v gotskem duhu, seveda nekoliko po svoje. Stara gotika je bila vselej asketska, bolj preprosta, brez lišpa. Slike v cerkvi so iz poljanske Šubičeve delavnice. Posebna zanimivost, star kip iz notranjščine nekdanje cerkvice, je postavljen v nišo na mežnarjevi hiši. Da bi se le ohranil! TOPOLJE — je lepo krajevno ime in ga ne bo težko razložiti, izvira od rastišč topolov, jagnjedi.na daleč vidnih, sredi poti od Selc proti Mohorju, a že precej visoko nad dolino. Hiše zaselka so razpostavljene po slemenu med Jt-ble noviško in Drbovničkovo grapo poljski gozdovi pa se vlečejo kar pni »meja« — s selške strani v krantsfc občino, proti Nemiljam. S Topoljaru -povezan trpek spomin na smrt part zanskega pesnika Blaža Ostrovrhara (glej zapis št. 64). KALIŠE — Od kala, stoječe vode.r vira, talnice ali vsaj luže, ki je zadoš la živini za potešitev prve žeje. Na ljanskem in v Polhograjskih Dokine govore o bečih (o bočih) — kar je b manjši vodni vir, iz tal pritekaj: da. Dostikrat edina oskrba vasi vodo. Kališe, prisojna vasica nad ^ (v severnozahodni smeri), tri in daleč v breg, saj leži kar 324 m lino! Vas ima svojo cerkev sv. stoji na višini 863 Nm. Kmečka mladi hite vsako jutro v Žel< sreči se tudi vračajo. Nekoč so veljali Kališani sodarje — v vseh hišah so sod osvoboditvi pa je vnema za iz_ sodov pojenjala, četudi so trte kal prej rodile. Betonske cisterne vinarn pač niso mogle ogrožati k* ških sodarjev. Tembolj, ker prist« no mora zoreti v lesenih sodovih. * sih, kot tudi danes. Le zakaj je po* takem ugasnilo kališko sodarstve* Do leta 1883 so bile hiše v KaB*| prekrite s slamo ali pa s skodlam lik požar, ki je domala vsa ostrt na hitro upepelil, je izmodril vasd*j na obnovljenih hišah so za krit: rabili le trpežni nemiljski skri daje naselju še danes lepo. c ustrezno podobo. Morda bi le k^j obnoviti nemiljski skrilolom hriba!) in spet prekrivati strehe*H lom, ki je lep in trajen. Posebne «H ko za pritrjevanje niso potrebr H zni žeblji, ki rjave, pač pa so na*N pocinkani in bakreni. Le z delavci.s pilci in prirezovalci, bo bolj težk" niso ostali v res vlažnih skrile Dan odprtih vrat Radovljica — Kdo ve, kakšne J de nas še čakajo v življenju M*4 bo slučaj hotel, da bomo tudi mi ~ rali za železna vrata zapora Stri pred odvzempm prostosti strah neznanim, pred ločitvijo od dragih, pred slabim ljudmi v zaporih rav&axv\e"?i:: je moreč. nam je, ce zapor doleti koga :c ših dragih, naših znancev V'^ ljev. Takšna je usoda in včasih treba sprijazniti tudi z zaporci pa v naših zaporih le ni vse take zno, kot si slikamo v mislih sa lavci Ljubljanskih zaporov Radovljica, Gorenjska 15 da bodo v nedeljo priredili odprtih vrat«. Vrata bodo odpr veda, le za obiskovalce. Zapor dovljici, kjer nam bodo predvsem večnamenske bodo za ogled odprti od 9. dopoldne in od 15. do 17. * dne. Pripravljajo pa tudi stavo izdelkov, ki jih med njem zaporne kazni izdeU pomiki. Ml PA NISMO SE UKLONILI Spomenik, trajnejši od granita Bogdan Mohor-Ston 21 marca 1944 zvečer se je Ston, dotlej sekretar SKOJ za okrožje Kranj, prišel poslovit od tovarišev, ki so zborovali v Šorlijevem mlinu Odhajal je na Koroško. Malo po polnoči se je odpravil naprej. Z njim sta šla tudi Vida Šinkovec-Ja-nina in Jelovski. Nameravali so čez Rupenscico, pri Koželju naj'bi počakali na jutro. Sele ko je pritekel za njimi Ivo Slavec-Jokl in velel hitri umik so izvedeli za napad na Šorlijev mlin. Cez travnik so jo potem ubrali proti cest, Primsko- vo—Britof. Dve stezici sta tedaj nekje pod Zupančičevimi vodili k cesti. Po prvi sta hitela Janina m Jelovski, Ston in Jokl po drugi. Tik pod vrhom sta videla, da Janina in Jelovski tečeta kar naprej čez cesto. Takrat je že zapokalo, ker je bila na cesti zaseda. Jokl in Ston sta se umaknila nazaj h Kokri, jo prebredla in se zatekla k nekemu aktivistu v Bobovek. Tu sta v gozdičku za hišo našla tudi vse preživele iz Šorlijevega mlina in izvedela podrobnosti o tragediji. Kako je z Janino in Jelovskim, še niso vedeli. Da sta srečno ušla, je povedal aktivist iz Bobovka, ki je šel v Kranj poizvedovat. Bogo se je tedaj močno prehladil, zato se je nekaj dni zdravil v Struževem, potem pa mu je Jokl povedal za kurirsko zvezo na Koroško. Ker kurirja zaradi slabega vremena ni bilo, sta šla z Ljubom Grabnarjem-Vrhanom sama. Krenila sta čez Jezerski vrh. Na cestt pred Železno Kaplo ju je ustavila partizanska zaseda, ki jo je vodil Lojze Zupančič-Zmago. Za pot po Obirju jima je dal svojega kurirja. Na Robežu so se ustavili pri kmetiji, pri naših ljudeh, kjer pa niso še nič slišali, da pridejo tja kakšni partizani. Ston in Vr-han sta si mokra in prezebla postlala v kuhinji, kurir je šel pa na skedenj. Vendar je bil gospodar prepričan, da so »raztrganci«, zato jih je prijavil žandarmeriji. Ponoči sta se zbudila, hiša je bila razsvetljena, nikjer nikogar. Gospodinja, ki sta jo našla v hlevu, jima je povedala, da je šel mož naznanit. Hitro so odšli. Nemci na Robežu niso dobili drugega kot Stonovo rdečo ruto, na kateri je bil izvezen napis Proletarci vseh dežel, združite se, in srp in kladivo. Pred odhodom na Koroško mu jo je podarila Janina. Z Vrhanom sta kasneje po zvezi prišla v bunker nad Kopanjami nad Brnico. od koder je v Podjuno pravkar odhajal Oblastni komite za Koroško. Stona so dodelili v Rožno dolino v okrožje Celovec — desni breg. Tu je Ston deloval vse do jeseni. Zadrževal se je v kurirski karavli nad Sentjanškimi Rutami. Dolgo so bili tu le trije partizani. Tik pred zimo 1944 je bila tod opravljena precejšnja reorganizacija terenske aktivisti-čne mreže. Iz Solčave je prišlo okrog 30 borcev, takrat je bil Ston poslan na okrožje Beljak. S prvim snegom so pod Arihovo pečjo pričeli graditi bunker. Drevesna debla so požagali precej daleč proč in jih /vlekli do votline. Znotraj so ga opremili s pohištvom, ki so ga prinesli iz bližnje lovske koče. Od njihovega bunkerja dalje je bilo še nekaj bunkerjev, ki pa so bili vsi slabše opremljeni za zimovanje. Od tu so imeli vzpostavljene zveze z Beljakom in vsemi večjimi naselji v Zgornjem Rožu in v začetku Zilje, na drugi strani pa s Podkloštrom. Njihova glavna naloga je bilo organiziranje odborov OE. Do tedaj so imeli po vaseh le zaupnike. Precejšnje uspehe so imeli tudi pri organiziranju mladine v Šentjakobu, v Lešah, v vaseh ob Baškem jezeru, *v Podrožci. Mladina se je množično odzivala in veliko pripomogla k razpečevanju partizanske literature. V tej zimi so koroška dekleta po kurirskih zvezah poslala maršalu Titu izvezeno zastavo. Delo je bilo otežkočeno zaradi izredno hude zime 1944-45. V stalnih akcijah so Nemci odkrili skoraj vse bunkerje proti Zilji. Preživeli borci so se zatekli pod Arihovo peč. Veliko je bilo ranjenih, bolnih. V bunkerju je postalno silno tesno. 9. februarja 1945 je navsezgodaj odšlo iz bunkerja nekaj tovarišev na zvezo čez Bleščečo planino. Dvakrat na teden so imeli dogovorjeno /ve zo, vendar je že nekaj časa niso dobili. Vendar so tudi tokrat odšli, trije tovariši, Drago Druškovič, Milan Primožič in Stonfpa so ŠH za njimi, da bi zabrisali sledove. Ko so se vrnili, je bil bunker iz- praznjen, borci so bili že kakšnih 50 metri" * bunkerjem. Stražar jim je povedal, rfa je*^ Nemce, ki so v strelcih šli iz Podrožicv umikali. Pod kucljem so prvi borci že hiteli če:* /.adnji so pa jaso pravkar dosegli. Takrat potalo. Na oni strani jase so bili Nern< pa dva metra prhkega snega. Borci so se** sedno kopali v njem. Vsi, ki so bili ni, so padli. Zadnji so se umaknili nazaj * * Stoti, Druškovič, Primožič, stražar in J0rđ * čič i/ Kranja so se obrnili nazaj p Ko so pa tudi od bunkerja zaslišali streljat* se obrnili v dolino. Nekajkrat so obšli nemške zasede in J* srečno prišli v Svatnje do Strovca in Sera;--1 Tu so izvedeli za vse padle. Povedali so jiasr'' da so nemški policisti in pomožne enote.S v! jene i/, domačinov, že prejšnji večer zas*4 . izhodiščne položaje za napad na njihov bus* Najlnijo je izgubiti tovariše, s katei^H lH| tako blizu, se spominja Ston. Z njimi je* Breda, Stajerka iz Maribora, po rodu p* jI* ško doline, korajžno dokle. Ostala je r T un je padel tudi Kordežev Ivan z JaxnniW* veščevalec. odličen fant. Mladega fanta, do< na so živega ujeli. Rafal mu je raztrga] rok*; sti'većer so ga v Šentjakobu mucih m pre«P Hoteli so izvedeti, kdo jim je dajal hra .,, sredi veselice, ki so jo priredili v vasi* d, fakšne zmage. Vseh osem žrtev Anhcv^ k,»t svarilo razstavili ob šentjakobski cest O bunkerju pod Arihovo pečjo p •"..ju v »uibu. Joža Ahačičevjebu^n - so ko po 8 gled ;„ominu in dogovarjajo se da ^ (>(lur0 Arihove peči m njihovega Vendar Pa i« spomin na dogodke pred ^ L" me I koroškimi Slovenci se zeio zn ' , „„red je ob 9. februarju organiziran t»< >^ je prepričan Ston. " W* PETEK. 30. MARCA 1984 ŠPORT IN REKREACIJA— KINO Rekreativci v prvi zvezni ligi 7. STRAN QLA Slavko Fojkar, tekmovalec in trener škofjeloških dvigalcev uteži: >Po svetovnem prvenstvu v Ljubljani smo pričakovali, da bodo tudi za težkoatlete nastopili lepši časi. Škofjeloški dvigalci smo primer, da temu ni tako: čeprav nastopamo v prvi zvezni ligi, nas povsod obravnavajo kot skupino občanov, ki si prosti čas krajša z dviganjem uteži.« škofja Loka — Škofjeloški dvigalci uteži, člani težkoatletske sekcije pri Ttlesnovzgojnem društvu Partizan, so * z uspešnim nastopom na kvalifikacijskem turnirju v Beogradu uvrstili v prvo zvezno ligo, kjer nastopa še osem ekip: Radnički Bane Sekulič iz Sombo-•*a, Bosna in Železničar iz Sarajeva, Ig-J»aniz Konjic, Partizan iz Banja Luke, Herkules iz Bača, Reka in Split. Slovenja je po šestih letih spet dobila zveznega Ugaša, ki je že na prvem turnirju v«reh ekip v Sarajevu dokazal, da ne bo Hfai podrejene vloge. Potihoma je računal na polovičen izkupiček, domov P» se je vrnil s štirimi točkami. Prepričljivo, z 12:4, je premagal domačega w*», n.i yc------—- fc^ni* evropsko prvenstvo v kegljanju 7^ i.i.. i_- i____C\ krnili tek- Wu bo v Jugoslaviji. O kraju tek MJa se bodo še dogovorili. J. Rabič Prvenstvo radovljiške občine v smučarskih'tekih Radovljica — Zveza telesno-kulturnih organizacij Radovljica in Telesnovzgojno društvo Partizan Gorje prirejata v četrtek, 5. aprila, ob 16. uri v Gorjah občinsko prvenstvo v smučarskih tekih. Cicibani in cicibanke bodo tekli na 2 kilometra, mlajši pionirji in pionirke na 3, starejši pionirji in pionirke, mladinke, članice in veteranke na 5 kilometrov, mladinci in veterani na 10 in člani na 15 kilometrov dolgi progi. Najboljši v posamezni kategoriji bodo prejeli kolajne, ekipe pa priznanja. Startnine ni. Razglasitev rezultatov bo pol ure po končanem tekmovanju. NOVO V KINU Bliža se konec vojne. Golobradi mladenič Miloš mora paziti zaprto esesovka Evo, kije bila tajnica in ljubica zloglasnega nemškega majorja. Komisar zaloti Miioša in Evo sredi ljubezenske scene. Bežita, Miloševi tovariši ju sledijo. Eva pride do reke in izgine, Miloša pa prepovedana ljubezen pripelje pred puškine cevi; na koncu, od vseh . zapuščen, ostane prikovan za steber sramote. Domači film Pohujšanje je režiral Dragovan Jovanovič, v glavnih vlogah pa igrata Tatjana Baškovič in Liubivoj Tadič. Sa neki zabavi v Carigradu mlada in bogata Američanka zve, da je ^jenoče izginil nekje na Vzhodu. Da bi ga rešila, najame hrabrega pilota, * katerim po nešteto zapletih pride do cilja. Film Najkrajša pot za Kitajsko htigralcem Tomom Selleckom in Bess Armstrong posnel ameriški režiser ■%ah G. Hutton. ' * .; ■ Simulanta je ameriška komedija, ki opisuje zgode in nezgode dveh \fiteljev. Da jima ne bi bilo treba na služenje vojaškega roka, izigravata \rn0seksualca . ■ ■ la, da se merimo /. najboljšimi jugoslovanskimi dvigalci . . . Po svetovnem prvenstvu v Ljubljani smo pričakovali, da bo poslej tudi dviganje uteži deležno večje podpore. Obljubljali so, da se bo ta šport razmahnil po vsej Sloveniji, da bodo ustanovili nove klube. Od obljub je ostalo le malo: Težkoatletska zveza Slovenije danes ne more zbrati niti toliko denarja, da bi poslala republiško ekipo na tekmovanje Bratstvo in enotnost, pripravila seminarje za sodnike in tečaje za nove trenerje. Klubi, le pet nas je v Sloveniji, smo bolj ali manj prepuščeni sami sebi...« C. Zaplotnik Občinska odbojkarska prvenstva Kranj — V občini Kranj so končali občinska prvenstva v odbojki. V konkurenci pionirk je zmagala ekipa OŠ Simon Jenko, kise bo za najboljše moštvo ŠŠD pomerila v gorenjskem finalu. Končano je tudi občinsko prvenstvo za kadetinje in mladinke. V obeh kon-kurencah so bile prve Triglavanke, ki se bodo tako pomerile za naslov gorenjskega prvaka. Kadetinje bodo igrale z Gorjami, mladinke pa z Bledom. -dh Bojan Križaj državni prvak MARIBOR — Na mariborskem Pohorju je bil preloženi moški slalom za državni naslov za sezono 1983-84. V odsotnosti nekaterih naših najboljših, ki so na turneji po Ameriki, je po pričakovanju in z veliko prednostjo državni naslov osvojil naš najboljši smučar, član SK Tržič, Bojan Križaj. Bojan Križaj je tako že osmič osvojil državni naslov v slalomu. Na odlično drugo mesto se je uvrstil Igor Podboj, medtem ko je presenetljivo tretje mesto osvojil mladi Ljubljančan Klemen Bergant. V alpski kombinaciji je bil tokrat najboljši Luka Kni-fic iz loškega Alpetourja. Slalomski obračun bi bil lahko še bolj zanimiv, če ne bi že v prvi vožnji odstopila Boris Strel in Jure Franko. Rezultati — 1. Križaj (Tržič) 1:27,15, 2. Podboj 1:27,68, 3. Bergant (oba Olim-pija) 1:29,08, 4. Žan 1:30,24, 5. Robič (oba Jesenice) 1:30,42, 6. Kreačič, 7. Knific (oba Alpetour), 8. Dolenc (Novinar), 9. Potočnik, 10. Čebulj (oba Fuži-nar), 12. Krampi Triglav, 13. Košir (Alpetour), 14. Markič (Tržič); kombinacija — 1. Knific (Alpetour), 2. Dolenc (Novinar), 3. Planinšek (Branik), -dh r V nedeljo Triglav : Mura KRANJ — y nedeljo se je začel drugi krog letošnjega nogometnega prvenstva v republiški članski ligi. Kranjski Triglav bi moral nastopiti v Mariboru, a so tekmo zaradi gostovanja obeh moštev v Italiji preložili. To gostovanje je organizirala NZ Slovenije. Kranjčani so nastopili v italijanski Raveni, kjer so v prijateljski tekmi izgubili z 2:0 s članom tretje B italijanske lige. Pomladanski start v članski republiški nogometni ligi je moštvo Triglava začelo 11. januarja s prvimi treningi v telovadnici Srednje tekstilne in obutvene šole. S kondicijskimi pripravami so nato,.februarja nadaljevali ob zimskem bazenu, saj je na stadionu Stanka Mlakarja topla voda v slačilnicah šele prvega marca. Nato so nadaljevali s petdnevnimi pripravami v Poreču, kjer so odigrali z domačimi klubi štiri tekme, vse v svojo korist. Nato so s trening tekmami nadaljevali tudi v domačem okolju. V štirih srečanjih so premagali Zarico (5:1), igrali neodločeno z Jesenicami (1:1), dobili v Medvodah (2:1) in na Bledu (3:0). Priprave se nadaljujejo naprej in v nedeljo jih ob 15.30 na stadionu čaka prvi nastop pred domačimi gledalci. V Kranju gostuje moštvo Mure iz Murske Sobote. Triglavani trenirajo na stadionu Stanka Mlakarja štirikrat tedensko in to se bo zagotovo poznalo tudi v nedeljskem srečanju. Moštvo Triglava je mlado, saj je povprečna starost igralcev dvajset let. Z aktivnim igranjem so zaradi starostne omejitve prenehali igrati Mokič, Radosavljevič, Tkalec in vratar Beton, ki so bili še v prvem delu letošnjega tekmovanja steber moštva. Iz JLA so se vrnili Mrak, Korenjak in Grubič. Trener Hasan Ibrašimović je prepričan, da ima moštvo dovolj poleta, da se bo enakovredno kosalo z ostalimi. V republiški ligi bo težko, saj kar štiri moštva izpadajo; Triglavani morajo biti v sredini lestvice. Ce moštvo Triglava ostane v družbi najboljših slovenskih moštev, potem ne bo problema z igralskim kadrom, saj so to mladi igralci, ki so svojo nogometno »kariero« delali v vseh selekcijah. Moštvo Triglava: Ste-novec, Ajdovec (vratarja), Doljak, Va-lant, Gros, Vigec, Jakara, Grubič, Mur-nik, Eržen, Z. Belančič. Pavlin, Tane-ski, Vovk, Obad. Korenjak, Mrak in Suknovič bo poskušalo vse, da bodo v ligi tudi ostali. Trener Hasan Ibrašino-vič razmišlja, da bo še ta del prvenstva vodil pivo moštvo. Zaradi službene obveznosti nima dovolj časa še za vodenje kluba, toda ostal bo v nogometu in prevzel treninge mlajšega nogometnega kadra. V moštvu, ki bo v nedeljo igralo z Muro, so tudi perspektivni igralci Pavlin, Mrak, Poljak, Teneski in Grubič. So mladi in vsi znajo igrati nogomet. D. Humer LOTERIJA srečka št. din 10 80 45470 6.000 81710 4.080 271940 30.000- 384080 30.000 12 140 42 80 52 100 3412 740 27382 10.000 69362 8.000 142702 200.000 24 80 94 80 484 200 51504 6.000 197964 2,000.000 318474 30.000 357784 1,000.000 srečka št. 6 0846 31066 93726 069256 38 6848 485278 60 860 6.060 8.060 30.060 100 1.000 30.000 91 4161 6251 18371 91721 175501 497021 223 2893 9953 08893 55323 112493 05 45 65 415 9347 13877 38737 138477 467207 49 59 899 8589 349189 160 800 1.000 4.000 4.000 30.000 30.000 400 2.000 600 4.000 4.000 30.000 120 120 140 200 60 660 10.060 6.060 100.060 30.060 100 120 200 600 30.000 TRZNI PREGLED KRANJ Solata od 120 do 140 din, špinača in cvetača 100 din, korenček od 50 do 60 din. čebula 60 din, fižol 160 din, pesa 40 din, slive od 100 do 110 din, jabolka od 50 do 60 din. hruške 70 din, grozdje od 70 do 80 din, med 300 din, pomaranče 140 din, limone 260 din, ajdova moka 90 din, koruzna moka 40 din, kaša 100 din, surovo maslo 420 din, smetana 160 din, skuta 120 din, sladko zelje 60 din, kislo zelje 60 din, kisla repa 50 din, orehi 560 din, jajčka od 12 do 14 din, krompir od 20 do 25 din. JESENICE Solata 120 din, cvetača in korenček 60 din, česen 350 din, čebula 60 din fi žol od 144 do 160 din, pesa 32 din, slive 111 din, jabolka od 64 do 80 din, hruške 80 din, grozdje 55 din, pomaranče 102 din, limone 182 din, ajdova moka 125 din, koruzna moka 37 din, kaša 84 din, surovo maslo 505 din, smetana 173 din, skuta 152 din, sladko zeJje 40 din, kislo zelje 44 din, kisla reua 36 din, orehi 569 din, klobase 281 din, jajčka od 10 do 14 din. krompir 22 din. KINO KRANJ CENTER 30. marca angl. barv. in K. marca angl. barv. pust. film DETEKTIV HARIET ZAPPER ob 16., 18. in 20. u ri 31. marca angl. barv. pust. film DETEKTIV HARIET ZAPPER ob 16., 18. in 20. uri, amer. barv. komedija SIMULANTA ob 22. uri 1. aprila nem. barv. west. film BRATJE PO KRVI ob 10. uri, angl. barv. pust. film DETEKTIV HARIET ZAPPER ob 15., 17. in 19. uri premiera amer. barv. filma NAJKRAJŠA POT ZA KITAJSKO ob 21. uri 2. in 3. aprila amer. barv. komedija SIMULANTA ob 16., 18. in 20. uri 4. aprila nem. barv. erot. film EROTIKA NA DELOVNEM MESTU ob 16., 18. 20. uri 5. aprila amer. barv. film NAJKRAJŠA POT ZA KITAJSKO ob 16. uri, franc. drama FANTOM SVOBODE ob 18. in 20. uri KRANJ STORŽIČ 30. marca ital. barv. erot. film NEMORALNE NUNE ob 15., 18. in 20. uri 31. marca amer. barv. grozlj. SHAW STRAHU IN GROZE ob 16. in 18. uri, amer. barv. film PRI ZIATEM JEZERU ob 20. uri 1. aprila amer. barv. film MOONRAKER - OPERACIJA VESOLJA ob 14. in 18. uri, amer. barv. film SHA W STRAHU IN GROZE ob 16. uri, jug. barv. film POHUJŠANJE ob 20. uri 2. in 3. aprila jug. barv. film POHUJŠANJE ob 16., 18. in 20. uri 4. aprila amer. barv. film DOLINA SMRTI ob 16., 18. in 20. uri 5. aprila amer. barv. film MONRAKER - OPERACIJA VESOLJE ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ 31. marca amer. barv. film MOONRA-KER - OPERACIJA VESOLJE ob 16. uri. amer. barv. film BARBAROSA ob 18. in 20. uri. premiera hongk. ban: filma MEČ RUMENEGA TIGRA ob 22. uri 1. aprila hongk. barv. film MEC RUMENEGA TIGRA ob 17. in 15. uri. ital. barv. erot. film NEMORALNE NUNE ob 19. uri. premiera amer. barv. komedija SIMULANTA ob 21. un 2. aprila franc. drama FANTOM SVOBODE ob 18. in 20. uri 3. aprila jap. barv. film KING KONG JE POBEGNIL ob 18. in 20. uri 4. aprila jug. barv. film ŠE TOKRAT ob 18. in 20. uri 5. aprila amer. barv. akcij, film FANTIH IZ MAKSOV EGA BARA ob 18. in 20. uri KAMNIK IH)M 31. marca jap. barv. pust. film KING KONG JE POBEGNIL ob 16. uri, jug. barv. film BALKAN EKSPRESS ob 18. ,n 20. uri. premiera uincr. bat v. filma NAJKRAJŠA POT ZA KITAJSKO ob 22. uri 1. aprila nem. barv. west. film BRATJE PO KRVI ob 15. uri, jug. barv. film BALKAN EKSPRESS ob 17. in 19. uri. premiera amer. barv. filma BARBAROSA ob 21. uri 2. aprila amer. barv. film BARBAROSA ob 18. in 20. uri 3. aprila amer. barv. film SHAW STRAHU IN GROZE ob 18. in 20. uri 4. aprila fran. drama FANTOM SVOBODE ob 18. in 20. uri 5. aprila angl. barv. film FANTJE IZ MAKSOVEGA BARA ob 18. in 20. uri DUPLICA 31. marca amer. barv. film NAJKRAJŠA POT ZA KITAJSKO ob 20. uri 1. aprila jap. barv. pust. film KING KONG JE POBEGNIL ob 15. uri, amer. barv. film BARBAROSA ob 17. in 19. uri 4. aprila amer. ban: komedija SIMULANTA ob 20. uri 5. aprila nem. barv. erot. film EROTIKA NA DELOVNEM MESTU ob 20. uri JESENICE RADIO 30. marca amer. barv. film HEA VY METAL ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma FANTJE IZ MAKSOVEGA BARA ob 21. uri 31. marca amer. barv. film FANTJE IZ MAKSOVEGA BARA ob 17. in 19. uri L aprila amer. barv. akcij, film SINJA STRELA ob 17. in 19. uri 2. aprila jug. barv. film ŠE TOKRAT ob 17. in 19. uri 3. avrila amer. barv. film MOŠKI. ŽENSKA IN OTROK ob 17. in 19. uri 4. aprila amer. barv. groz. SHAW STRAHU IN GROZE ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ 30. marca amer. barv. film SINJA STRELA ob 18. in 20. uri 31. marca amdr. barv. film AGENT ŠT. I - LJUBI IN UBIJA ob 16. uri, amer. barv. akcij, film SINJA STRELA ob 18. in 20. uri 1. aprila amer. barv. film LESSIJEVE ČAROVNIJE ob 10. uri, nem. barv. film PET PRED DVANAJSTO V CARACASU ob 16. uri, amer. barv. film FANTJE 17. MAKSOVEGA BARA ob 18. in 20. uri 2. aprila amer. barv. film PRI ZLATEM JEZERU ob 18. in 20. un 3. in 5. aprila amer. barv. film MOŠKI. ŽENSKA IN OTROK ob 17. in 19. uri KRANJSKA GORA 30. marca jap. ban: film KING KONG JE POBEGNIL ob 17. uri 31. marca amer. ban: film KAVBOJ K E Z ROŽNATIMI OČMI ob 19. uri 3. aprila angl. ban: film DETEKTIV HARIET ZAPPER ob 19. uri DOVJE 1. aprila amer. ban: komedija KAVBOJ-KE Z ROŽNATIMI OČMI ob 19. uri 5. aprila amer. ban: film BARBAROSA ob 19. uri ŠKOFJA LOKI 30. marca amer. grozljivka SAMA V AO-(1 ob 18. in 20. uri 31. marca in 1. aprila amer. ban: filv, LJUDJE MAČKE ob 18. in 20. uri 3. in 4. marca angl. ban: film ZAKLAL V IZGUBLJENEM LETALU ob 18. in 20. uri 5. aprila franc komedija ŽANDARJI IN ŽANDARKE ob 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 30. marca amer. ban: film LJUDJE MAČKE ob 20. un 31. marca amer. grozljivka SAMA V NOČI ob 20. uri L avrila amer. komedija KAKO SE REŠITI ŠEFA ob 18. in 20. uri 4. aprila amer. ban: film PSI VOJNE ob 20. uri POLJANE 30. marca amer. komedija KAKO SE REŠITI ŠEFA ob 19. uri l. aprila amer. avant.film PSI VOJNE ob 17. uri 3. aprila franc. komedija ŽANDARJI IN ŽANDARKE ob 19. uri RADOVUICA 30. marca amer. ban: film Y()c\\7 JASTREBI ob 20. uri 31. marca franc. ban: film SPET SEM SAMSKI gb 18. uri, amer. ban: film REŠI SE KDOR SE MORE ob 20. uri 1. aprila amer. ban: film REŠI SE KDOR SE MORE ob 16. uri. amer. buri: film NOČNI JASTREBI ob IS. u rt. ital. barv. film VEM, DA VEČ. /).» VEM ob 20. uri 2. aprila franc. bari: film SPEV SEM SAMSKI ob 20. un 3. aprila ital. ban: film ZAKAJ SE \T 1U U UBILA ob 20. uri 4. aprila ital. ban: film VEM. PA VIČ DA VEM ob 20. uri 5. aprila ital. ban: pust. film GAXG* STERJI NEŽNEGA SRCA ob 20. ur, BLED 30. marca amer. ban: film OROŽJE PROTI UGRABITELJEM ob 20. uri 31. marca ital. bari: film VNETI DUHOVI ob 18. uri. nem. ban: film MRZEL KOT LED ob 20 uri 1. aprila ital. burr. film JAZ. IN NILSKI KONJI Ob 16. uri. nem. ban: film MRZEL KOT LED ob 18. uri. amer. barv. film OROŽJE PROTI UGRABITELJEM ob 20. uri 2. aprila amer. ban: film NOČNI JASTREBI ob 20. un 3. aprila amer. ban: film REŠI SE KDOR SE MORE ob 20. uri 4. aprila franc. ban: film SPET SEM SAMSKI ob 20. u ri 5. aprila ital. ban: film ZAKAJ SE NEBI LJUBILA ob 20. uri BOHINJ 31. marca ital. barv. film JAZ IN NILSKI KONJI ob 18. uri, amer. ban: film OROŽJE PROTI UGRABITELJEM ob 20. un 1. aprila ital. ban: film VNETI DUHOVI ob 18. in 20. uri 5. aprila amer. ban: film NOČNI JASTREBI ob 20. uri GLAS 8. STRAN petek, 30.marca 1984 REPORTAŽA Kranj si je oddahnil in zadihal Andrej Krč, diplomirani inženir strojništva, vodja vzdrževalno energetske službe v Tekstilindusu: »Veliko nas je, ki smo si oddahnili: Kranjčani, naši delavci in vsi, ki smo bili kakorkoli udeležini pri tem delu in investiciji... Vesel in zadovoljen sem, da smo z deli končali do napovedanega roka in tako pred javnostjo in delavci izpolnili obljubo ... Zadnja leta smo bili velikokrat v izredno težkem in hkrati nemogočem položaju: ob tem, ko smo se bali, da bi nastala večja okvara in bi morali delavci ostati doma, ker se iz dimnika ne bi več kadilo, smo se, tako kot Kranjčani, tudi na tovarniškem dvorišču in v delovnih prostorih dušili s prahom in sajami... 31-letni dipl. inž. strojništva Andrej Krč, vodja vzdrževalno energetske službe v Tekstilindusu: »V prostem času se rad ukvarjam z ribolovom, pozimi pa smučam. Vendar se marsikdaj tudi doma nisem mogel otresti skrbi in odgovornosti. Zdaj sem vesel in zadovoljen, da smo z deli končali do napovedanega roka . . .« Kranj — »Saj človek ne more verjeti: Kranj je takšen, da ne pomnim, kdaj je bil. Morda po kakšnem močnem nalivu z vetrom, ko je nevihta oprala ozračje ... Nisem več verjel, da bom dočakal dan, ko bodo te saje izginile... Bilo je hudo in jezili smo se. Vendar slabo skuša človek čimprej pozabiti. Zdaj se iz dimnika črn, gost, smrdljiv dim ne vali več. Menda je bila to za Tekstilindus zelo draga naložba. Mislim, da zaslužijo priznanje . . .« Tako mi je dva dni po tem, ko so v Tekstilindusu izpolnili tako težko pričakovano obljubo, ko so ugasnili kotel na premog in zakurili ndvega na plin, pripovedoval eden od najstarejših Kranjčanov. Ko smo v Glasu 13. marca napovedali, da se prihodnji ponedeljek — 19. marca — iz Tekstilinduso-vega dimnika ne bo več valil črn in gost dim, so bili redki, ki so verjeli tej napovedi. Vendar se je izkazalo, da je bila pravilna in resnična. Tako zdaj z gotovostjo lahko reče- mo, da si je Kranj resnično oddahnil in zadihal. Na tiskovni konferenci 12. marca, ki jo je sklical generalni direktor Tekstilindusa Slavko Zalokar, je o investiciji in poteku del precej govoril diplomirani inženir strojništva Andrej Krč, vodja vzdrževalno energetske službe v Tekstilindusu. Pred dnevi smo ga obiskali. »Reševanje energetskega položaja Tekstilindusa in ekološkega problema Kranja sega že v leto 1977. Pri prvih razgovorih o tem me še ni bilo. Ko pa sem se 1978. leta vrnil s služenja vojaškega roka, so me zadolžili, da prevzamem to nalogo. S precej mešanimi občutki sem se je lotil, saj na tem področju, kot temu rečemo, nisem bil ravno doma,* in predstavljati si tudi nisem znal velikosti celotne zadeve. Sodelavci so mi pomagali in dokaj hitro sem se seznanil z našo energetiko in teoretično znanje začel uporabljati v praksi.« »Direktor Slavko Zalokar na tiskovni konferenci najbrž Trije kapitalni žrebci na Gorenjskem Vse večji poudarek plemenskim konjem - Gorenjski konjerejci dobili svojo planino za pašo konj Radovljica — Že pred petimi leti je Konje-rejsko društvo Slovenije — podružnica za Gorenjsko v Radovljici sprejelo sklep, da se bodo . v naslednjih letih zavzeli, da bodo za to področje Gorenjske pridobili tri plemenske žrebce: norika, haflingerja in lipicanca. Kot vse kaže, so njihova prizadevanja rodila sadove: danes imajo na voljo haflingerja v Bohinju in v Rod-nah, norika v Zgornjih Gorjah, lipicanca pa na Mlaki pri Radovljici. Prof. dr. Jože Jurkovič, republiški pospeševalec za konjerejo, se je zavzel in jim preskrbel te pasme. Zanje so se odločili zato, ker Gorenjska potrebuje prav te vrste konj: norika za težka kmečka dela in za meso, haflingerja za potrebe SLO, za nošnjo v hrib, pa tudi za kmečka dela, lipicanca pa za lahka dela in šport, zaradi česar je na Gorenjskem vse bolj iskan. Zadnja leta so gorenjski kmetje spoznali, da konj dobiva na veljavi in ceni. Zato se jih vse več odloča za rejo kobil. Pred desetimi leti je bilo na primer v radovljiški občini okrog 20 kobil, danes pa jih je zagotovo 100. Spoznali pa so tudi vrednost pripuščanja kobil k plemenskim konjem, kajtitkdor danes kupuje konje, vpraša le za »papirje«. Lani je bilo k plemenskim konjem pripuščenih že blizu 120 kobil. Konjsko meso je postalo tudi zelo iskano izvozno blago. Pol leta star konj, težak 350 do 400 kilogramov, »vrže« kar okrog 10 starih milijonov dinarjev. Veliko konjskih oglednikov prihaja iz tujine in če na kakšnega posebno lepega »vržejo oko«, ga zlepa ne spuste. Veliko plačajo zanj. V devizah, seveda. H gorenjskim žrebcem vodijo kobile z vseh strani, celo iz Slovenj Gradca, iz Poljanske in Selške doline in od drugod. Konjereja je na Gorenjskem pridobila na pomenu prav z ustanovitvijo konjerejskega društva, ki skrbi za razvoj konjereje, za plemenske žrebce, za ocenjevanje konj in podmladka na vsakoletnih »kmečkih dnevih«, lani pa je za pašo konj dobil tudi planino Govnač. Lani ljudje še niso toliko vedeli zanjo, ker so jo dobili pozno, letos pa se bo na njej paslo najmanj 50 konj, sprejme pa jih lahko tudi 100. Vse planine so se otepale konj, le govedo so jemali, na tej planini pa bodo odslej samo konji. Tu bo zanje odlična paša, le planino morajo še urediti: zgraditi je treba vodna korita, pokriti pastirsko kočo in popraviti hlev. Na občnem zboru v petek zvečer so se dogovorili, da jo bodo uredili s skupnimi močmi. Poudarili so tudi, da morajo vse konje peljati na planino isti dan, ker se konji že prvi dan grupirajo in potem medse novincev ne sprejmejo več. Včasih so se prav zaradi prekasnoga prihoda konj na planinah dodajalo prave tragedije. Vsi konjerejci Gorenjske so hvaležni zemljiški skupnosti v Radovljici, da jim je dala na voljo planino. Plemenski konji namreč še posebej potrebujejo planinsko pašo. ker morajo biti čvrsti, razgibani. Konji dobijo prav na planinski paši čisto drugačno telo. Na občnem /boru so konjerejci sklenili, da bodo še naprej organizirali »kmečke dneve«, kjer bodo vsakič ocenjevali kvaliteto konj m zrebet, uredili bodo planino Govnač. konjerejce UPICANSKI ŽREBEC NA MLAKI PRI RADOVLJICI — Po dolgoletnem iskanju in prošnjah je radovljiškim konjerejcem vendarle uspelo dobiti krasnega lipicanskega žrebca. Da ne bo pomote — res je črn, le na glavi ima belo liso. To ni mlado žrebe, ki se bo z leti pobelilo in dobilo temne tolarje, temveč je to že šest let star žrebec iz kobilarne Prnjavor. Siglavy Drina. Precej arabske krvi je v njem, pravijo. Kmetje, ki mu bttdo pripuščali svoje kobile, si obetajo lepa. žrebe ta, kajti večina gorenjskih kmetov ima raje temnejše konje in ne tako svetle kot so lipiški lipicanci. Siglavy Drina je za razvoj gorenjske konjereje nedvomno velika pridobitev. — Foto: D. Dolenc bodo pospešeno izobraževali z izbranimi predavanji, bolj se bodo povezali s kmetijskimi zadrugami na Gorenjskem, enkrat pa bodo priredili srečanje vseh konje rejcev Gorenjske v Ha dovljici. Prizadevali si bodo tudi. da bi gornje-savska dolina dobila svojega žrebca pasme hal' linger. Ugotavljali so tudi, da je vse manj kovačev, ki še znajo podkovati konja. Znova bi bilo treba odpreti oddelek kovačije pri veterinarskem oddelku Srednje veterinarske šole v Ljubljani. Za. predsednika konjerejskega društvi v Radovljici je bil ponovno izvoljen Miha Frčej, za tajnika pa Anton Bizjak. D. Dolenc " Roža Lukman namenoma ni hotel poudarjati, kako veliko in zahtevno delo je bilo to, koliko truda in odločnosti je zahtevalo in tudi, kako hitro je bilo opravljeno. Za oceno, da je bila to za normalne poslovne razmere povsem normalna in usklajena investicija, najbrž tičijo prenekatere izkušnje?« »Moram povedati, da nobena stvar pri tej nalogi ni tekla povsem gladko. Dvakrat smo morali tako rekoč začeti znova. Ko smo 1978. oziroma 1979. leta dobili odgovor, da priključek na plin ni mogoč, smo si rekonstrukcijo toplarne zamislili na mazut oziroma kurilno olje. Potem je izšel zakon o prepovedi gradnje objektov na tekoča goriva. Začeti je bilo treba znova. Nato smo pri Pe-trolu dobili zagotovilo za dobavo viškov plina od aprila do septembra. Odločili smo se za kombinirani program: deloma plin, deloma mazut. Tik pred podpisom pogodbe 1980. leta pa je prišlo do ponovnega preobrata. Naš program ni ustrezal kriterijem republiške komisije za oceno investicij. Tako smo se morali še enkrat odločiti. Iztrošenost naprav v toplarni je tako kritična, ekološke razmere v Kranju pa tako slabe, da moramo celotno investicijo pokriti z lastnimi sredstvi. In potem smo se sporazumeli tudi za to, da bomo plin imeli celo leto.« »Preganjal vas je rok — marec 1984; verjetno pa ste bili izpostavljeni tudi drugim pritiskom?« »Nič koliko jin je bilo. Deževala so vprašanja po telefonu, pismona vprašanja krajevnih skupnosti na skupščino, vprašanja naših delavcev na delavski svet. Srečevali smo se z inšpektorji, tudi na sodišču sem bil .. . Vendar smo bili nemočni: ali zmanjšati proizvodnjo ali pa jo povsem ustaviti. Ob vsem tem se je stanje zaradi slabšanja kvalitete premoga nenehno poslabševalo. Bili smo v naravnost nemogočem položaju. Ob tem, ko smo se bali, da bi nastala večja okvara v toplarni in bi morali delavci prisilno ostati doma, ker se iz dimnika ne bi več kadilo, smo se, tako kot Kranjčani, na tovarniškem dvorišču in v delovnih prostorih dušili s prahom in sajami. Želeli smo si, da toplarna ne bi povzročala tega nemogočega stanja, po drugi strani pa smo se trudili, da bi vzdržala, dokler ne bomo zakurili plina.« »Zdaj ste si oddahnili.« »Veliko nas je, ki smo si oddahnili: Kranjčani, naši delavci in vsi, ki smo bili kakorkoli udeleženi pri tem delu in investiciji. Čeprav so mi sodelavci zares pomagali in me marsikje razbremenili, je bila marsikatera noč neprespana. Delovnih skrbi doma preprosto ni bilo moč zavreči. Lahko rečem, da smo bili vsi skupaj, tudi delavci, najbolj »potlačeni« 12. marca letos ob 2. uri /ju traj, ko smo ugotovili, da bomo morah počakati se teden dni /faradi pravilne nastavitve vžiga. Mislim, da je bilo takrat najhuje, še enkrat zakuriti stari kotel. Svečanega trenutka se 19. maroa nisem mogel udeležiti, ker sem bil službeno odsoten. Vendar zato nisem nič manj vesel in zadovoljen, da smo z deli končali do napovedanega roka in tako pred javnostjo in delavci izpolnili obljubo.« »Posebej je bilo na tiskovni konferenci poudarjeno, da prav vsi, ki so kakorkoli sodelovali pri tej investiciji, zaslužijo pohvalo.« »Veliko je bilo udeležencev pri tej široki in zahtevni delovni nalogi in zares vsem smo hvaležni. Predvsem pa so to izvajalci: EMO Celje kot dobavitelj opreme, montažerji Hidro-montaže Maribor, ATM Zagreb, SGP Gradbinec Kranj, IBE Inženirski biro Elektro-projekt iz Ljubljane, kije izvajal celotno projektivo in nadzor med samo izgradnjo toplarne in plinovoda, projektanti in izvajalci plinovoda, ki je dolg 2.400 metrov in ima dve merilni regulacijski postaji. NIVO Celje in IMP Maribor sta pri gradnji in polaganju plinovoda od Čirč v kanjon Save in preko Save pokazala veliko mero izkušenosti. Na tem odseku je bila izredno zahtevna naloga brez kakršnihkoli tehničnih problemov opravljena v enem dopoldnevu. Še bi lahko našteval... in nenazadnje omenil tudi Kranjčane, ki so bili razumljivo zelo prizadeti, morda na trenutke celo obupani, vendar pa lahko rečem, Vera Drašak da so bili vseeno strpni in razumevajoči. Upam, da. smo z do roka izpolnjeno obljubo vsaj deloma omilili prizadetost in ježo.« Zadovoljstvo prizadetih Deset dni je, ko se iz Teks-tilindusovega dimnika nič več ne vali dim. In kaj pravijo prizadeti? Mara in Marjan Goste iz Ulice Veljka Vlahoviča 5 na Planini pri Kranju: »Že zdaj se zelo pozna. Ko bo še dež spral saje in prah s streh in drevja, bo prav gotovo še bolje. Pokazalo pa se bo tudi, če niso morda še kakšni onesnaževalci v Kranju. Šest let, odkar živimo na Planini, smo imeli v stanovanju in na balkonu polno saj. Pozimi je bilo včasih prav nevzdržno. Najbrž bomo zdaj še regrat lahko nabirali.« Roža Lukman, prodajalka v Moškem salonu Elite v Kranju: Celotna mvestic-prehod s kurjen -ga na plin je Teks^-1 veljala 420 milijonovrlj jev. Rekonstrukcija ne je bila 340 rnib::: narjev. izgradnja: " pa pr ,-k 75 milijer.r jev. Prej so v Teks~ pokurili 80 ton pres^ dan, zdaj pa pok 60.000 kubičnih na (14 do 15 milijone*' čnih metrov na les*' stilindus se je tak: žil tudi drugim trošnikom plina v i in bo imel pun Stroški za energije bodo s tem po cenah povečali 130 milijonov poot Janez Zupan »Seveda se Tekstilindusu plin. Prej smo govini polno ložbah . . . Včasih sproti počistili V veda še vedno a prahu, vendar bo vsak dan bolje < Janez Zupan, saj: »Zelo sem vesel* sti indusu držali kolikokrat smo Kranja jezili so včasih, ko je t*' popustili tud! živ-m Prej doživljal. --- b membe sploh ne nc*v meti. Nobenega pran4^ nobenih saj. P^ me fj zadiham. Ko bode? in prah še z drev s bom lotil čiščenja Vera Drašak ii ul'ce2vKranju: »Saj ne morem j končno res. Cepr** set dni, odkar v T? ne kurijo več s p-e sprememba toliki* skoraj ne da ort sem morala trikrat mesti po terasi in* nabralo cel kupčki saj. Zdaj se jih je« nu nabralo tolike nekaj urah. Op*i**J kako starejši ga dela mesta zadovoljstvom čist«*1 police, balkone tff* čnike . . .« Delegacija krajevne skupnosti in druibet.-. organizacij Kranj Center je zaradi onesnaženost1 prahom in sajami lani zahtevala sprejem pri j občinske skupščine. Na razgovoru, ki so se tudi novinarji, je predsednik občinske sku Cvar kategorično zatrdil in obljubil, da se 1. »prt& Tekstilindusovega dimnika ne bo več valil gostij Novinar časopisa Delo Lado Strušnik je takrtff zaboj vina, če se bo to res zgodilo. Predsednik si Ivan Cvar je stavo sprejel. Lado Stružnik je preti 1 javil da stava velja in da bo obljubo z veseljem Točno opoldne Foto: L Kokalj REPORTAŽA PETEK, 30. MARCA 1984 9. STRAN GLAS KAKO ŽIVI ŠESTČLANSKA DRUŽINA Za nobeno pomoč ne bomo prosili bna danes mlada družina štiri otroke, je okolica brž neusmiljena, "H sta se mlada jeseniška starša odločila, da ne prosita za nobeno toč, četudi sta do nje upravičena — Mar je avto v garaži res •bol standarda? ^•'jenjski stroški strahovi-^raščajo, vse se draži. V družbi smo doslej vedno *no še pomagali socialno družinam z raznimi- so-pomočmi. Zares rev-•*» tudi tistim, ki so malo Jfunimumom, pa so social-druge pomoči kaj borna, dobrodošla podpora k jskim stroškom. Cenzu-dodelitev pomoči pa so taio nizki in zneski — de-»otroški dodatek« — ta-ni v primerjavi s stroje vprašanje, če social-v pravem smislu ni-»dnotili. pomoč tistim, ki ijo, ni rešitev. Le delitev dohodka po ^V) tudi na tem področju 'ala veliko več pravilnim *var/i in poštenosti. Zato ^prihajalo do tega, da da-J^lavka v pokoju, ki je bi-lena 38 let v jeseniški -ri, dobiva 8.500 dinar-i^kojnine, soseda, ki živi -ialne pomoči, pa 7.000 l€v podpore. socialne pomoči in soci-^•1'tika nasploh odseva dnigačni, medsosedski loveški luči. Upamo si 1 je danes med nami T*^" družin, ki živijo ■vVJ*11 življenjskega mini-k 1 pa nikdar niso presto-^x^aga ustanove, ki bi jim *Jceno lahko namenila jC-S/aoe izkušnje, ponos f|| Mraća od tega, da bi na-*d»tevek ali prošnjo. Mlade družine, ki smo jo obiskali v jeseniški stolpnici, ne bomo imenovali. Mati je stara 27 let, visoka in prijetna ženska je, zaposlena kot čistil-ka, čeprav ima končano zdravstveno šolo. Službo bi dobila le v Kliničnem centru, a se tja ne more voziti, saj imata z možem štiri mladoletne otroke, najstarejša deklica je stara osem let. Mož dobi skupaj z »otroškimi dodatki« okoli 30.000 dinarjev, ona zasluži nekaj več kot 10.000 dinarjev. Za vrtec odštejeta okoli 7.000 dinarjev, za stanovanje, ogrevanje, vodo in tako dalje 6.750 dinarjev. Šestčlanski družini ostane mesečno za najnujnejše bore malo. Kako shajajo? »Dobro, kar gre,« pravi mati štirih otrok. »Le zadnje čase nikakor ne morem kupovati toliko mesa, vsi pa smo ga tako radi jedli. Zadnjič ga je bilo med rižoto tako malo, da mi je hčer dejala: zdaj nam pa mora iti res slabo, da ne najdem niti koščka mesa.« »Res je, da smo v najvišjem cenzusu za .otroške dodatke' a kaj, ko bodo šele zdaj znašali okoli 1.900 dinarjev na otroka. Vsak ve, kaj se za ta denar otroku lahko kupi. Vendar vam moram povedati, da me bolj kot visoki življenjski stroški, bolj kot to, da se morava z možem marsičemu odreči, bolijo nenehne opazke okolice. Ničkolikokrat sem slišala za hrbtom: poglej jo, toliko otrok, da bo družba ja dajala. Za vselej sva se odločila, da za nič več ne prosiva, nobene prošnje ne oddava in nasploh odklanjava sleherno pomoč. Pred leti sva oddala prošnjo za delno oprostitev plačevanja stanarine, pa so odvrnili, da imava avto. Res ga imava in ne razumem, zakaj naj bi bil avto simbol standarda. Od tedaj — četudi je avto nenehno v garaži — ne greva nikamor več. Avto pa bova imela še naprej in dokler bo še šel,se bomo včasih kam peljali.« Mlada jeseniška družina je preveč ponosna, da bi prosila za občasne ali stalne pomoči. Živijo tako, da se starša odrekata vsem stvarem, da bi le otroci imeli. Nezaupanje, ki veje iz oči mlade matere, ki trdno dela od jutra do večera, je očitno. Nezaupanje do ljudi, ki so še vedno hudobnih besed, če ima mlada družina štiri otroke, kakorkoli so že bili ali ne bili načrtovani. Stiskajo zobe in pas, da so otroci lepo oblečeni, ko zjutraj korakajo v vrtec in najstarejša v šolo. Z vsemi ukrepi na področju socialne politike smo poskušali pomagati tistim, ki pomoč zaslužijo, in nemalokrat nas je zaneslo v prava protislovja. Primeri kažejo, da se nam zdaj to maščuje, da prihaja do neskladij. Prihaja do tega, da tisti, ki pomoč res potrebujejo, le-to odklanjajo. Zaradi ponosa, zaradi tega, ker okolje zna tako hitro obsoditi vsevprek ... D. Sedej Aleks Čebulj Pred dnevi je prejel medaljo radovljiške občine za dolgoletno delo pri vzgoji smučarjev in za prispevek k napredku smučarskega športa v radovljiški občini. Aleksu Čebulju lahko rečemo smučarski strokovnjak v polnem pomenu besede. Dodati moramo, da je bil vsestranski športnik, da ga ni zanimalo le alpsko smučanje, ki mu je seveda posvetil največ delovnih moči, temveč tudi hokej, umetnostno drsanje, plavanje in atletika. Fantiča izpod hladne in senčne Mežaklje je vleklo k soncu, vodi. Seveda se je z drugimi podil po jeseniškem ledu, vendar so ga bolj mikale sončne zasnežene poljane. Radovljiško letno kopališče, ki se je v prijetni okolici gozda kopalo v soncu, je bilo zanj čudovit kraj in rad se je kasneje naselil v Radovljici. Lahko se pohvali s tekmovalnimi športnimi dosežki iz mladih let, toda vedno ga je bolj kot tekmovalni dosežki zanimalo spoznavanje in raziskovanje športnih zvrsti, njihove posebnosti, vzgoja športnika, njegova priprava na tekmovanje. Zato ni bil usmerjen zgolj v alpsko smučanje, k čemur je brez dvoma prispevalo tudi teles-nokulturno šolanje v času, ko tako stroge specializacije V športu še ni bilo. V začetku šestdesetih let je začel v Radovljicidelati z mladimi smučarji. Športnemu društvu Radovljica, ki je zraslo iz tedanjega Partizana, je ostal zvest do danes, torej več kot dvajset let. Vzgojil je zlato generacijo radovljiških smučarjev, ki je osvojila 19 naslovov državnih prvakov v mladinski in članski vrsti. Bilo je to tik pred vzponom našega alpskega smučanja z Vogrin-cem in Križajem na čelu. Te- danji odlični radovljiški smučarji in smučarke so zrasli v težjih razmerah, predvsem pa so vsi prehitro odnehali, pravi Aleks Čebulj. Tudi sedaj imajo v pionirskih vrstah nekaj zelo dobrih smučarjev, ki veliko obetajo. Žal je denarja tudi za smučarijo vse manj in starši morajo vse več prispevati za smučarsko šolo svojih otrok. Sicer pa nikoli ni šlo drugače: športno talentiran otrok je vselej potreboval vsestransko podporo staršev. Vsa družina mora želeti, da otrok v športu uspe, pravi Aleks Čebulj, le tako lahko v športnem društvu resno delajo z njim. Lani je trenersko mesto v smučarski šoli prepustil mlajšim. Zavoljo zdravstvenih razlogov, tudi zaradi tega, ker se mu je zdelo pošteno, da to stori. Mladi iščejo zaposlitev, telesnokulturni dinar pa je vse bolj skromen. Dragocene izkušnje, ki si jih je kot smučar in trener nabral na smučiščih in pri delu v Smučarski zvezi Jugoslavije in Slovenije sedaj s pridom uporablja pri svojem obrtniškem delu, s katerim je začel jeseni. Izdeluje table, oznake in singalizacijo za smučišča. Tovrstnih izdelkov ni moč izdelovati serijsko, upravljalci smučišč pa so imeli doslej z njihovo namestitvijo veliko težav. Najrazličnejšim obrtnikom so težko podrobno povedali, kaj potrebujejo, pa so se zato oni tega dela otepali. Aleks Čebulj pa dobro ve, kako in kje mora biti smučišče označeno, kakšna signalizacija je najboljša in torej lahko tudi svetuje. Zdajšnje delo mu je v veselje tudi zaradi tega, ker je bil že od malega razdvojen v poklicnih odločitvah. Če to ne bi bila telesna kultura, bi ga življenjska pot brez dvoma pripeljala v likovno udejstvovanje. Oblikovanje in pleskanje tabel, izbiranje med oblikami in barvami mu danes daje delček tega. M. Volčjak oliko nam je res H materinščino? i število ur slovenskega jezika v osnovnih in srednjih šolah i zakaj učenci slabo obvladajo materinščino — Bistvena ie teta uresničevanja učnih načrtov J "venci smo se, žal dokaj ter so odgovorni stro-spali, z veliko vnemo v oblikovanje skup-^jnoizobraževalnih je-'3V smo storili: sram bi iko bilo, če bi hlapčev-tajili svoj obstoj, bogato zgodovinsko zapušči-rarno ustvarjalnost, če [ Primerjavi z drugimi i Jugoslovanskimi naro-ili vzeti dejansko vred- za enakovredno o slovenstva v skup-frih smo bili dokaj agre-Koliko se nam je agre-obrestovala, je drugo Je. Vendar pa bi po za-v primeru skupnih lahko sklepali, da nam Jiko za materinščino. Wmo se spuščali v spre-Joči se slovenski besed-V nove, čudno posiljene ke. ki naj bi zvenele do-a je učinek največkrat Otčn. Omejimo se samo ^ 'sjokometvi-Metaloplastika : t>ukla, prenos -18.30 Pesmi Evrope - 20.00 S Karano-- . M Marinovič-A. Horton: Vkaj vmesnega, nadalje-Vjaka TV Beograd - 20.50 Športni pregled - 21.20 Burja pred tišino - portret dr. 0»ila Lokarja - 22.05 Po-*oc«a Oddajniki II TV mreže: 'Si) Oddaje za JLA - 15.25 'celjsko popoldne - 17.45 .eno. ameriški film - 20.00 Modrost telesa, dokumentna serija - 21.00 Včeraj, Sanes, jutri - 21.20 Raske-■ švedska serija TV Zagrem L program: 10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, Dober dan - 14.00 Narodna glasba - 14.30 Modro poletje, španska mladinska nanizanka - 15.25 Nedeljsko popoldne - 17.45 Okno, ameriški film - 20.00 Nekaj vmesnega, nadaljevanka TV Beograd - 20.50 Športni pregled - 21.20 Afriška gibanja, dokumentarna serija - 21.50 TV dnevnik -22.05 Mladinske delovne akcije, reportaža PONEDELJEK, 2. 4. 8.50 TV v šoli - 17.25 Meseček, otroška serija TV Beograd - 17.55 Jezik, v katerem se pogovarjamo, izobraževalna oddaja - 18.10 Znanstveniki, izobraževalna oddaja - 18.25 Podravski obzornik - 18.40 Pet minut za rekreacijo - 18.45 Vam -glasba za mlade - 20.00 M. Jesih: Pepelnica, drama -21.20 Studio 2 - 22.20 TV. dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik - 17.45 Slovenske ljudske pravljice - 18.00 Eričijada, otroška oddaja - 18.15 Zgodovinska pripovedka - 18.45 Glasbeni album - 19.00 Telesport -20.00 Film v znanosti - znanost na filmu - 21.00 Za- Žrebška panorama - 21.20 enska za pultom, češkoslovaška serija - 22.10 Kva kva top, zabavno glasbena oddaja (do 22.55) TV Zagreb I. program: 16.30 Videostrani - 16.40 TV v šoli - 1745 Slovenske ljudske pravljice: O treh labod-kah, otr. serija - 18.00 Eričijada, otroška oddaja - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Karlovac - 18.45 Vam - glasba za mlade -19.30 TV dnevnik - 20.00 S. Despotovski: Bežno srečanje, drama TV Skopje -21.00 Izbrani trenutek -21.05 Argumenti, zunanjepolitična oddaja - 21.35 En avtor, en film nik II udi 22.00 Prepir med TOREK, 3. 4. 8.50 TV v šoli - 16.25 Šolska TV: - 17.35 Slovenske ljudske pravljice: O dobrem kovaču - 17.55 Sokačka svatba, oddaja TV Beograd -18.25 Notranji obzornik -18.40 Pisani svet - 20.00 ŽA-vljenje in dogodivščine Nic-holasa Nicklebvja - 21.00 Aktualno - 21.45 TV dnev- Oddajniki II. TV mreže: 16.25 TV dnevnik - 1645 mali svet 17.15 PJ v košarki -18.45 Mladi talenti - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Folk parada - 20.45'Žrebanje lota -2055 Čas podvigov, dokumentarna oddaja - 21.40 Zagrebška panorama - 21.55 Dnevi jazza 83 TV Zagreb I. program: 15.10 Videostrani - 15.20 TV V šoli - 16.15 TV koledar -1625 kronika občine Osijek - 16.45 Mali svet - 17.15 PJ v košarki - 1. tekma II. kola končnice, prenos - 18.45 Mladi talenti - 20.00 Skupno: Poti stabilizacije, notranjepolitična oddaja - 20.45 Žrebanje lota - 20.55 Festo-ve premiere: Poklic reporter, italijansko-ameriški film - 22.50 TV dnevnik SREDA, 4. 4. 8.50 TV v šoli - 18.10 Poročila - 18.15 Ciciban, dober dan - 18.25 Koroški pbupr-mol - 18.40 Mozaik kratkega filma - 20.00 Film tedna: Cas se je ustavil, madžarski film - 21.40 TV dnevnik II - 21.50 Omizje Oddajniki II. TV mreže: 16.25 Test - 16.40 TV dnevnik - 17.00 Radost Evrope, otroška oddaja - 17.25 Beograd: EP v nogometu - Jugoslavija : Škotska - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Budvar-ka in Mostarac - pihalna orkestra iz čeških Budjejovic in Mostarja - 20.55 Zagrebška panorama - 21.10 Koncert v galeriji srbske akademije znanosti in umetnosti - 21.55 Štirje glavni objekti kulture TV Zagreb I. program: 16.15 Videostrani - 16.25 Poročila - 16.30 TV koledar -16.40 Kronika občine Gospić - 17.00 Radost Evrope -17.25 Beograd: EP v nogometu - Jugoslavija : Škotska - 19.30 TV dnevnik -20.00 Kino oko - Novinar, jugoslovanski film - 22.30 TV dnevnik ČETRTEK, 5. 4. 8.50 TV v šoli - 16.45 Šolska TV: Življenje zvezd, oddaja iz niza Vesolje - 17.50 Poročila - 17.55 Igrajmo se gledališče: Kdo je najbolj pomemben - 18.25 Pomurski obzornik - 18/40 Delegatska tribuna: Slovenija 2000 -21.05 J. Prebble - K. Tavlor: Borgijci, angleška nadaljevanka - 22.00 IV dnevnik II Oddajniki II. IV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Smogovci, otroška nadaljevanka - 18.15 Znanstveni pogovori - 18.45 Želeli ste - poglejte, poučno zabavna oddaja - 19.10 Risanka - 19.30 TV dnevnik -20.00 Moliere: Georges Dandin - 21.10 Izbrani trenutek - 21.15 F. Šehovič: »Novela od kapetena«, predstava - 22.10 Zagrebška panorama TV Zagreb L program: 16.45 Videostrani - 16.55 TV" v šoli: Krog, Sava-reka, ki-življenje daje - 17.40 Poročila - 17.45 Smogovci, otroška nadaljevanka - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Split - 18.45 Želeli ste -poglejte, poučno zabavna oddaja - 19.10 Risanka -19.30 TV dnevnik - 20.00 Politični magazin - 21.05 Berači in sinovi, dramsko-humo-ristična serija - 22.00 TV dnevnik PETEK, 6. 4. 8.50 TV v šoli - 17.30 Poročila - 17.35 Jazz na ekranu: Mingos Dynasty - 1. del -17.55 Modro poletje, španska mladinska nanizanka -18.25 Obzornik ljubljanskega območja - 18.40 Turizem - možnost in priložnost: Industrija gostoljubja - 20.00 Včeraj, za jutri: Prešernija-da, dokumentarna serija -20.40 Ne prezrite - 20.55 TV kviz - 22.05 TV dnevnik II -22.20 Leto kuge, mehiški film Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik - 17.45 Vr-toglavci, otroška nadaljevanka - 18.15 Znanstveno izobraževanje: - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ad Homi-nem - 20.45 Zagrebška panorama - 21.00 Prizori iz prejšnjega stoletja, dokumentarna oddaja - 21.35 Nočni kino: Indeks, poljski film TV Zagreb L program: 16.30 Videostrani - 16.40 TV v šoli: Francoščina, Vladan Desnica - 17.40 Poročila -17.45 Vrtiglavci, otroška nadaljevanka - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Reka - 18.45 Obramba in samozaščita - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Clochmerle, angleška serija - 21.00 Dober večer, zabavno glasbena oddaja - 21.50 TV dnevnik - 22.05 V petek ob 22. uri - kulturni mozaik OPOMBA: 16.00-17.00 PJ V VATERPOLU - JUG : KOTOR Tg RADIJSKI SPORED VjBOTA, 31. marca nm program Jutranji program -sba - 8.05 Pionirski ted-Nfc- 9.00 Pojte z nami - 9.20 ^atinejski koncert - 12.10 ^»aši poslušalci čestitajo in ^dravljajo - 15.55 Obvezi* in zabavna glasba -~ W Spoznavajmo svet in sovino - 19.25 Obvestila' zabavna glasba - 20.00 daja za Slovence po sve-23.05 Literarni noktur-- 23.15 Od tod do polnoči 00.05 Nočni program ^ 0&UA, L aprila program "M)0 Jutranji program - 8.07 Veseli tobogan - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.20 Humoreska tega tedna - 15.30 Nedeljska reportaža - 16.20 Pogovor s poslušalci -. 17.50 Zabavna radijska igra -20.00 V nedeljo zvečer -22.20 Skupni program JRT - 23.05 Literarni nokturno -00.05 Nočni program - glasba PONEDELJEK, 2. aprila Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni pro- ŽENE! Lepa in moderna pričeska je odraz vaše urejenosti. Vpliva na vaše počutje m samozavest. Vaš izgled je vaša . . . Obiščite nas! Frizerski salon hotela »CREINA«. '"formacije in naročila na tel 23-650 int. 04. blemi marksizma - 9.05 Glasbena matineja - 1-1.05 Ali poznate ... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.50 Ponedeljkov križemkraž - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj -14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Radio danes, radio jutri -15.10 Obvestila in zabavna glasba - 16. Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00-ih - 21.05 Glasba velikanov - 22.30 Ob domačem ognjišču - 23.05 Literarni nokturno - 00.05 Nočni program - glasba TOREK, 3. aprila Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Glasbena matineja - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00-ih -18.00 Sotočja - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - Grobelno - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Vodomet melodij - 00.05 Nočni program - glasba SREDA, 1. aprila Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohr- vaško - 9.05 Glasbena matineja - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00-ih - 18. Zborovska glasba v prostoru in času - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 20.00 Simfoniki RTV Ljubljana v Genovi - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Literarni noktur- I no -» 00.05 Nočni program - ! glasba ČETRTEK, 5. aprila Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šbla za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Glasbena matineja - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost - 17.00 Studio ob 17.00-ih - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov - 21.05 Literarni večer -21.45 Lepe melodije - 23.05 Literarni nokturno - 00.05 Nočni program - glasba PETEK, 6. aprila Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica - 9.05 Glasbena matineja - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -17.00 Studio ob 17.00-ih -18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . . ..- 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Pojemo in goderno - 20.00 Zakaj imamo radi ... - 22.30 Iz glasbene skrinje - 00.05 Nočni program - glasba SREDIŠČE FR DEPART-| MAJA S0MME ZMES MO KE. VODE IN DODATKOV ZA KRUH JANEZ (latin ) KOSARK TRENER NIK0L1Ć Škotski PISATELJ (VVALTER, IVANHOE- ŽELEZN PROGA HRV FILM REŽISER DOBITNIK OSKARJA IT FILM REŽISER IDINOl O*ET0VA ALI MAMI NA SESTRA ŽENSKA KI JAVNO AGITIRA FRANC FILOZOF IN ZGODOVINAR (HIPPOLVTEl OZNAKA ZA GRKA PRI HOMERJU VLACUGA. POCESTNICAl REKA V MONGOLI JI IN sz MESNATA TROPSKA RASTLINA (SISALI STAVĆNA FIGURA, LITOTA ODDELEK LADJEVJA, LETAL HOMI RJEV JUNAK, KI JE TAVAL PO SVETU del voza NOVICA OKRAJŠ. ANGLEŠKO M IME RICHARD) grobo domaČe sukno MMBSKI verz Rešitev nagradne križanke z dne 23. marca: Ankara, parter, Ariana, rakla, Ava, nep, MS, tank, Ciril, Jam, Sašo, Špela, Anka, os, kation, Timurlenk, Atene, Lars, Ag, loj, Ae, skalar, ant, tora, usnje, izostritev, kan, korec. Prejeli smo 148 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Peter Avse-nik, Partizanska 4a, Jesenice, 2. nagrado (150 din) prejme Vinko Crnič, ml., Beto-nova 27, Kranj, 3. nagrado (100 din) prejme Veronika Glavač, Jama 19, Mavčiče. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev pošljite do 4. 4. do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijade 1 — z oznako Nagradna križanka. L nagrada 250, 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din. KREDITI ZA ODPRAVO POSLEDIC FEBRUARSKEGA VIHARJA Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske bo občanom, ki so utrpeli škodo v februarskem viharju, odobravala posojilo za hitrejšo odpravo škode. Občan mora imeti potrdilo o škodi, ki ga izda pristojen občinski organ. Na Jesenicah in v Kranju so to sveti krajevnih skupnosti, v Radovljici Komite za urejanje prostora in varstvo okolja in v Tržiču Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo. Za nastalo škodo na stanovanjskih hišah in gospodarskih poslopjih lahko dobi občan kredit pod naslednjimi .pogoji: — Najnižji znesek kredita je 8.000,00 din, najvišji pa 300.000,00 din. Banka lahko izplača 30% odobrenega kredita v gotovini. Letna obrestna mera je 12 %, občan vrača kredit z mesečnimi anuitetami doba vračanja je 5 let, občan ne plača udeležbe. * -.—--1 ~.- Poleg teh posojil bo banka za odpravo posledic na stanovanjskih objektih odobravala tudi posojila: — Na .podlagi vezave dinarskih sredstev občanov v višini 220 na vezan depozit, po 5 % obrestni meri. Odplačilna doba je odvisna od dobe vezave sredstev. Posojilo se dobi takoj. — Na-podlagi prodaje konvertibilnih deviz v višini 100 % dinarske protivrednosti prodanih deviz, po 5 % obrestni meri. Odplačilna doba je 10 let. Posojilo in dinarska protivrednost se lahko porabljata takoj. Za vse zgoraj naštete vrste posojil velja, da je višina odobrenega posojila lahko le razlika med višino ocenjene škode ter višino sredstev, ki jih je občan za ta namen dobil iz drugih virov. Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske se vključuje tudi v prizadevanja začimprejšnje spravilo lesa iz gozdov, katere je poškodoval veter, in sicer tako, da bo odobravala kredite za nakup motornih žag. Kredite lahko dobijo kmetje, ki predložijo potrdilo gozdarske organizacije o obstoju škode v gozdu in o potrebi po nakupu motorne žage, in to na osnovi: — vezave dinarjev v višini 250 % in — vezave dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz v višini 330 %. Te kredite bo banka odobravala kreditno sposobnim kmetom z odplačilno dobo do 6 let in obrestno mero 12%. pri čemer pa ne obrestuje vezanih sredstev. Dodatne informacije boste dobili v vseh enotah Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske. ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske 12. STRAN GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH PETEK, 30. MARCA 1! Sonce greje vedno najceneje Vse potrebne materiale za izoliranje, za solarno ogrevanje ali za ogrevanje z dodatnimi viri dobite v Metalki. Znamo vam tudi svetovati in vas vljudno postreči. V času akcije do 6. aprila vam kupljene izolacije in solarno opremo prepeljemo zastonj do 30 km. metalka blagovnici Ljubljana in Maribor prodajalne Topniška, Domžale Kamnik, Ptuj Sredstva za zaščito lesa pred vlago, trohnobo in raznimi škodljivci je SA-DOLIN, ki ga v raznih barvnih odtenkih dobite v MER KURJE VIH prodajalnah 8 AR VE-LAKI v Radovljici in Škof ji Loki in v Blagovnici GLOBUS v Kranju. Sadolin se dobi v pločevinkah velikosti 0,9/, 41 in 101. £2\ KOMPAS JUGOSLAVIJA PARIZ — Expobois — med. gozdarska razstava, 4 dni, 2. 4. Birmingham — Hevac, 4 dni, 3. 4. IWE 84, 4 dni, lesno pred ind.,10. 4. Kobenhavn — skandinavska razstava pohištva, 4 dni 7 5 10.5. ' ' " Helsinki — grad. razs., 4 dni, 7. 5. Munchen — Buro '84, pisarniška oprema. 3 dni, 10. 5. Munchen — FARBE '84. 3 dni, 12. 4. • Dunaj - AOUATERM '84. 3 dni, 12. 4 • London — med. gas. raz., 4 dni, 10. 4. Potovanja za 1. maj 1984: Prekmurje, Rim, Mljet, Grčija. Kapadokija, Maroko, Ciper. London, Pariz. Holandija, Andaluzija, Madrid, Malta, Praga—Dunaj —Budimpešta, Madžarska, Dunaj, Ravenna—S. Marino, Lombardija. ALPETOUR Medulin, HVAR — otok sonca. 10 dni, odhod 5. 4. OHRID — vlak. letalo, odhod 25. in 28. 8. ŠIBENIK —SPLIT, avtobus, odhod 27. 4. POREČ Z ANTENO. 5 dni, odhod 27. 4. Prvomajske MINI POČITNICE, Izola, Poartorož, Poreč, otok Krk____ MUNCHEN—CHIEMSEE, 2 dni, odhod 27. 4. in 18. 5. BENETKE-PADOVA-VERONA-GARDSKO JEZERO, avtobus, odhod 1. 5. MUNCHEN, mednarodni sejmi: FARBE, COSMETICS MILANO, mednarodni sejem, odhod 13.4. (za skupine) BOLOGNA, mednarodni frizerski in kozmetični sejem, avtobus, odhod 27. 4. Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah! IZ PONUDBE TURISTIČNE AGENCIJE TTG Za 1. maj so pri TTG-eju pripravili več izletov in programov prazničnih počitnic. Tridnevni obisk Beograda z vlakom (tudi izlet z gliserjem dO Djerdapa) stane 6.100 din. odhod pa bo 27. aprila. Posebno privlačen bo štiridnevni izlet z letalom do Dubrovnika, z avtobusom po Črni gori, z vlakom po slikoviti progi od Bara do Beograda in nazaj do Ljubljane. Cena je 9.100 din, odhod bo 29 aprila Prvomajska praznične počitnice vam TTG nudi v Medulinu v hotelu Belvedere in v Poreču v turističnem naselju Solaris. Program vključuje poleg vožnje s posebnim zelenim vlakom še polne penzione in spremstvo. Za šestdnevne počitnice v Medulinu boste odšteli 5.950 din, v Solarisu pa 5 300 din. Otroci imajo popust. Oglasite se v turistični poslovalnici TTG v Ljubljani na Titovi, nad Kora barom. r IZ KOMPASOVE PONUDBE STROKOVNIH POTOVANJ EXPOBOIS v Panzu je največ« -narodna razstava gozdarskih r ter! skih strojev, orodja m pripomoftsl furnirjev in nadomestil ipd.Kont*sH ganizira tridnevni in štiridnevni ob» »I prireditve. Tridnevni, z 29. marca, stane 27.000 din s vni. z odhodom 2. aprila. pa 3iQflCl V ceno je vračunano: avtobus*»* do zagrebškega letališča in r»i talski prevoz Zagreb —Panz—2 avtobusni prevozi z in na te« Parizu, prenočišče z zajtrkom v h v Parizu, vozovnice za metro « stvo potovanja. Od 12. do 15. aprila bo v Muncr«! največjih evropskih strokovnih s področja pleskarstva sJi-kor« stva, stenskih dekoracij. polaSS" pet. lakiranja talnih površin VSTE čevanja cest. restavr,ran»a - : obisk te razstave, na kateri . Prodam PEUGEOT 204, letni-celega ali po delih, 2,5 SM. Tel. 83-2C m Prodam WARTBURG. letnik HB Bergant, Sp. Luša 24, Selca Prodam R-16, letnik 1971 (tu plin. Kranj, Zupančičeva 19, Tasr Anastasovski Prodam dobro ohranjeno VOLVcf tnik 1978, 48.000 km, registriranaV ko Miklavčič, Srakovlje 12 Kra- Prodam ZASTAVO 750* SC. leta. Jezerska c. 102, Kranj Prodam ZASTAVO 750, letnik Stara cesta 14, Kranj Prodam ZASTAVO 101, celo ažh delih. Jože Jakše, A\dokleparstva f> hovlje 15/A Prodam 126-P, letnik 1980 1 50-506 Poceni prodam DAF 44 letnik Telefon 25-558 Prodam FORD — TAUNUS 12 lahko tudi po delih. Janez Rav* Brod 13, Bohinjska Bistrica Prodam 126-P, letnik 1980 Jeie c. 124/G, Kranj Poceni prodam generalno obnov*? MOTOR za Z-850 in pralni stroi c nje. Ogled ves dan. Vončina, UL XZCC divizije 50, Kranj Prodam KOMBI IMV turist, _ moriš, registriran do oktobra. Cofe Gobovce 12, Podnart Prodam avto RENAULT R-4 OPAŽE za okroglo jamo, 100 ta*-« Benedičič, Globoko 11, Radovljica - Prodam MOTOR tomos 15 SLC S zin in ITALIJANSKO VESPO m kolesa in kason. Ogled ves daa. nec 10, Golnik Prodam GOLFA JL, letnik 1 zamenjam za zastavo 101 kdJ mediteran. Informacije po tel. 2?" Prodam ZASTAVO 750, let_. Vakaričič, Kidričeva 43 Krani" po tel. 24-628 (064) Prodam MAZDO *1200, let_ cena 4 SM. Jerič, Savska LoWa C Prodam ZASTAVO 750 let registrirano do marca 1985 pančičeva 19, tel. 22-329 Prodam odlično PRIK.OL* osebni avto, velikost lao x l it" 20.000 din. Stupan, Cegelnir* 47-219 ■ Prodam dobro ohranjeno 7\ 101, letnik 1975. Informacij 23-935 od 15. ure dalje J Prodam PONY EXPREs§ Beleharjeva 47 Prodam 2 leti starega GOLFA E čič, Valjavčeva 4, Kranj. tel. 21-7^ Prodam ZASTAVO lf>i tet 1978, v dobrem stanju, cena '7^ babic, Juleta Gabrovška 21 K> -- Prodam ZASTAVO 750 iSSk Telefon 24-977 Prodam LADO 1200, letn k M oktober. Ogled 30. 3.. od 15 do Jezerska 94 Prodam MOPED APN-4 Sr št. 25, Žabnica Prodam ZASTAVO 75Q. vo_ gistrirano. Pavel Košir. Sv Bart Škofja Loka ZASTAVO 750. 4etnik 19?$ nih 55.000 km. odlično ohranL, dam. Ogled v petek dopoldan popoldan. Blažič, Frankovo rw Škofja Loka Prodam VW variant 1600 ohranjen in 50 kv. m OPAŽA Godešič 25, Škofja Loka Prodam ZASTAVO 101. let prva registracija 1976. Telefon Prodam nova VRAT JP - ^ dvojna VRATA za Z-l 62-580 Prodam ali zamenjani 120 L, letnik 1978 za FIAT p 064-65-023 Prodam GOLF diesei. letni! 126-P. letnik 1984. nov TRAKTO* iv 504, gume 10 x 28 — traktorska nje. Kristan, Trata 15. Škofja Prodam RENAULT 4, Marjan Petek, Visoko 4, B Senči Prodam AUSTIN 1300. v za 3 SM. Telefon 24-414 Prodam VW GOLE. letnik 22.000 km, garažiran, dobro Telefon.064-41-123 Prodam ZASTAVO 101. cefe delih. Rezar, Grad 28. Cei li ŠKODO 105 L, letnik : Telefon 25-406 od 18. do 19 um Poceni prodam dobro ohr< ŠKODO 110 L. Ogled v petek popo Pševska 10/C.Stražišče. tel. Prodam VW 1303 J, letnik 1913 Peternel, Poljče 19, Begunje popi tel 82-181 dopoldan Prodam BMW 320. letnik 1977 lij Informacije po tel. 064-7 r-538 Prodam MOTOR parkins M 1500 ur, po generalni in MLIN ("rad 43, Cerklje Prodam ZASTAVO 750, ietatft — november, odlično ohramero i šeberle, Selo 56, Bled Prodam zelo dobro ohranjen U^T KADETT caravan. prva registri 1977. Britof 120 GOLF JGL, september 19» dam Radovljica, Janševa 2 Prodam ZASTAVO 101 I. r«g»4 ;.,r.iin 1976 prevoženih * «i 3 s M. Telefon 27-311 "prodam FIAT 126-P, letnik Srednja vas 55>ntur PETEK, 30. MARCA 1984 MALI OGLASI, OSMRTNICE OBVESTILA 15. STRAN O Lr 48 CIMOS citroen GS 1200 club, letnik 1875. ugodno prodam. Telefon 064-28-415 po 15. uri 3421 Prodam OPEL RECORD 20 S, letnik 1980. Telefon 064-77-880 3422 Prodam OPEL KADETT 1200 S, letnik 1975, I. registracija 1977. Ogled možen po 15. uri. Janez Hafner, Škofjeloška 37/A. Kranj 3423 Prodam AMI 8, registriran do konca '*fX HITACHI stereo radio-kasetofon s carinsko deklaracijo in moško DIRKALNO KOLO senior. Telefon 28-436, C JLA 35 3424 GOLF, letnik 1979, svetlo rdeč, dobro oferanjen. prodam. Informacije dopoldan po tel. 084-77-945 - int. 12 3425 Ugodno prodam JAWO 350, staro I leto, registrirano, prevoženih 15« km, za 7.5 SM. Tomažičeva 8/A, Kranj, tel. 26-175 3426 PEUGEOT 504 LD diesel, letnik 1978. prodam ali zamenjam za GOLFA dimi. Dolinar, Podlubnik 224, Škofja Loka. tel. 62-416 3427 Prodam PZ 125, letntft 1974, motor U81. Ogled v petek in soboto popoldan. Jože Jordan, Ziganja vas 75, Tržič 3428 Prodam FIAT 128 sport coupe, I. registracija 1976, dobro ohranjen. Justin, Hlebce 1, Lesce 3429 DIANO. garažirano. dobro ohranje-letnik avgust 1977, prodam. In-Wmacije po tel. 064-68-337 od 18. do 2o ure 3430 Prodam AUSTIN 1300, letnik 1970, 2 SM. Telefon 64:760 popoldan 3431 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, t registracija 1976, za 12 SM. Telefon %M-81-564 od 8. do 12. in 15. do 18. ure 3432 Ugodno prodam ohranjen 126 P, letnik 1980. Telefon 064-79-454 3433 „ Prodam razne dela za OPEL 1700. Velesovo 53. gasilski dom 3434 Prodam FIAT Z-1300, letnik oktober Peter Markelj. St. Žagarja 24/A, *tadovijica. Ogled v nedeljo 3435 Prodam ZASTAVO 101 mediteran, Wk 1980, cena 25 SM. Ivan Šepe-W Loka 1 Tržič. tel. 50-772 od 20. do ^2. ure 3436 delih prodam zaleteno ZASTAVO *50. letnik 1978. Miro Arh, Nomenj *2/A, Bohinj 3437 TOVORNO PRIKOLICO za osebni *vtt>. prodam Andrej Lanišek, Ader-Sa527,Cerklje 3438 . Prodam PEUGEOT 304, letnik 1974. •Cranj, Jelenčeva 36, tel. 28-838 3439 Ugodno prodam CITROEN PALASS, ***Ober 1976 Telefon 24-836 dopol-<*»r23-335 3440 Ugodno prodam CITROEN GXS 1,2, jviVa977.Z«.Bitnje24 3441 prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, J&^istrirano do avgusta. Gradnikova Radovljica 3442 iL. Vrodam GOLFA J, letnik 1977, v ra-5*5?* vzamem spačka. Telefon ^^l^l int. 32-69 dopoldan 3443 * {/godno prodam GOLFA. Informaci-*potel.2&68 3498 i Prodam avto LADA 1800 — decem-^1981 in OTROŠKI KOLESI za 6 in Jiet ter PONY na 3 prestave. Eljon, Iztokova 18/C, Kranj, tel. %ltlAH 3499 * ALFA ROMEO 1350 ccm TI, poraba JjJ—«.7 1, malo vožen, 6.000 km in MI-V» 1*0, letnik 1976, ohranjen, prodam. Slefan 82-708 3500 wPwdam TOVORNO PRIKOLICO za S'-* avto in stekla za osebni avto taunus 12 mm. Marjan Lotnc, ^•Nje 143, Kranj 3501 ) Ipio prodam VW 1200. Perhavec, >**toiska 2, tel. 21-087 3502 * Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. ^»petrska 35, Kranj — Stražišče 350.3 k PONi EXPRESS prodam. Fojkar, Vvska io/D Kranj — Stražišče 3504 ;*£ASTAVO 750 LC in CITROEN BX * TRS prodam. Telefon 27-227 3505 v Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, ^istriran do marca 1985. Jože Vre-^k, Visoko 66, Šenčur 3506 ^TlTROEN GS 1,3 super, letnik 1979, V^iran. ugodno prodam. Telefon n-41-074 3507 *Aodam OPEL KADETT, letnik *>5. Kranj, Šuceva 1 3508 Xj*r«dam 6 mesecev staro ZASTAVO »prevoženih 1500 km. Janez Cve-V Srednja vas 22 v Bohinju 3509 #ka Bistrica 36 , .3Q5_1ftl VVodarn »KATRCO« R-4, letnik 1978, ^istrirano do decembra 1984, zelo »dno. Informacije po tel. 81-700> do-^Jd»;81-504 popoldan 35iz Kkiipim dobro ŠKOLJKO za NSL ^0 Pernuš, Le še 18, Tržič 3513 uM«in MOTOR 15 SE ah zame-za ORGLE, do* vrednosti 5 SM ^»tjaž Poljanec. Selo 43, Bled 3514 VJ*>dno prodam R-4, letnik 1976. Te-^* «1-500 (Košir) 35 »? V^odam ZASTAVO 750. staro 5 let. %wrirano do decembra. Ogled mo-O v petek popoldan in soboto. Simnic ^vko, Ledina 5, Bled - Zasip ?516 V^rodam R-4, letnik 1976. Maks Am-Kontno 40, Bled , «^517 lAodam ZASTAVO 750 S. letnik registrirano do 23. 3. 1985. Peter Božnar, Zminec 47. Škotja Loka 351R m \ < STANOVANJA Na lepem in mirnem kraju v Kranju menjam dvosobno STANOVANJE za trosobno ali večje. Naslov v oglasnem oddelku 2892 Kupim enosobno STANOVANJE v Škofji Loki ali okolici. Šifra: Dogovor 3444 Lepo novo dvosobno STANOVANJE prodam. Murn, Lojzeta Hrovata 10, Kranj 3445 Mati z enajstletno hčerko išče GARSONJERO ali SOBO na Vodovodnem stolpu ali v okolici za 1 leto. Ponudbe pod šifro: Nujno 3446 Prodam dvosobno STANOVANJE s posebnim vhodom, vseljivo čez dve leti. Primerno tudi za pisarne ali obrt. Naslov v oglasnem oddelku 3447 Ugodno prodam takoj vseljivo dvosobno STANOVANJE v starejši hiši v Tržiču. Ponudbe po tel. 50-265 od 19. ure dalje 3448 Dvosobno lastniško STANOVANJE z vrtom zamenjam za garsonjero, oboje v Kranju. Telefon 25-217 3449 Brezplačno oddamo za več let mlajšemu upokojenemu paru ali upokojenki enosobno STANOVANJE za manjšo pomoč na vrtu in v hiši. Honorar po dogovoru. Šifra: Portorož 3450 V Kranju potrebujem opremljeno GARSONJERO za tri mesece. Ponudbe pod: Predplačilo 3488 POSESTI Prodam starejšo HIŠO v Stražišču. Naslov v oglasnem oddelku 2786 Prodam komunalno urejeno GRADBENO PARCELO v izmeri 500 kv. m, 10 km izven Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 3270 Prodam HIŠO, do III. faze, v Tržiču (»L«, tip B-7, št. 26), »Pavlinove jasli«. Marija We.jthavser, Janežičeva 3, Tržič 3271 V Škofji Loki oddam PROSTORE za TV servis, pletiljstvo ali mirno obrt. Telefon 064-60-088 od 14. do 16. ure 3451 Kupim starejšo HIŠO ali zazidljive PARCELO v okolici Škofje Loke. Naslov v oglasnem oddelku 3452 Obrtnik išče LOKAL za delavnico, velikost 30 do 50 kv. m v centru ali na obronku Kranja, za dobo 5 let. Plačam za 1 leto vnaprej. Telefon 28-427 ves dan ali 23-983 do 14. ure 3453 V Šorlijevem naselju prodam GARAŽO (zgoraj). Telefon 26-006 3454 Takoj kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 3455 V bližini Kranja kupim ZAZIDLJIVO PARCELO, do 400 kv. m. Ponudbe po telefonu 28-190 3456 ZAPOSLITVE_ KLJUČAVNIČARJA sprejmem. Ključavničarstvo Peklaj, Puštal 46/A, Škofja Loka, tel. 62-052 od 6. do 14. ure ali 60-166 popoldan 3457 Takoj zaposlim DELAVCA za delo na terenu. Plačilo po dogovoru. Jože Rupar — Elektroinstalaterstvo, Podlubnik 152, Škofja Loka od 20. do 21. ure 3458 V Kranju takoj zaposlim priučenega MIZARJA ali TESARJA. Telefon 064-26-211 3459 Zaposlimo GOSTINSKEGA DELAVCA za redno delo v Kava baru LIPA v Kranju. Informacije po tel. 21-016 v soboto in nedeljo dopoldan 3460 Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. Delo je na terenu. OD po dogovoru. Telefon 064-23-143 3461 V redno delovno razmerje sprejmem izučeno ŠIVILJO ali KROJAČICO z najmanj 2 leti prakse v konfekciji. Obvladati mora tudi šivanje lažje moške konfekcije. OD po učinku — najmanj 15 000 din. Telefon 24-363 ob delavnikih od 14. do 19. ure 3462 HONORARNO DELO išče petindvajsetletni študent. Šifra: Najraje plastika 3463 Zaposlim KONFEKCIJSKO ŠIVILJO (honorarno — takoj). Telefon 24-631 3464 Zaposlim stavbnega KLEPARJA. Janez Bohinc, Radovljica, tel. 064-75 814 3465 Sprejmem STRUGARJA ali strojnega KLJUČAVNIČARJA z odsluženo vojaščino za delo na stružnih avtomatih. Možna priučitev! Dober OD. Ponudbe oddajte v oglasni oddelek pod: Samostojen 3466 Zaposlim DELAVCA pri stroju v plastični stroki. Naslov v oglasnem odelku ali tel. 47-307 3467 Mlad fant, vojaščine prost, takoj dobi delo. Izdelovanje MESNIH IZDELKOV Jože MLINARIC, Železniška 1, Lesce 3468 Restavracija CENTER v Lescah, Alpska 58. Iščemo NATAKARJA, po možnosti z Gorenjske. OD po dogovoru. Informacije po tel. 75-507 vsak dan od 11. do 23. ure, razen v torkih 3469 ČEVLJARSKA DELAVNICA, ki je v večletni kooperaciji s tovarno obutve Peko. Takoj sprejmemo v redno delovno razmerje ČEVLJARSKO ŠIVILJO ter delavca in delavko za pripravo, za katero ni potrebna kvalifikacija, temveč spretnost. Možnost nadurnega dela, kakor tudi stanovanje. Za podrobne informacije kličite po tel. 064-78-249 3470 Sprejmem kakršnokoli DELO na dom. Izdelujem kovinska vrata po naročilu. Telefon 40-590 347] Ženske srednjih let HONORARNO ZAPOSLIM v gostinstvu v Kranju. Telefon 061-558-042 3485 OBVESTILA_ Opravljam vsa PLESKARSKA DELA. Telefon 28-639 3472 GRADITELJI! Do oktobra imam še nekaj prostih terminov za izdelavo vodovodnih instalacij. Sem obrtnik, delam hitro in kvalitetno, z lanskimi cenami. Telefon 064-23-427 ves dan ali 23-983 do 14. ure 3473 " IZDELAVA in POPRAVILO kamion- . skih cerad, POPRAVILO šotorov in baldahinov. AVTOTAPETNIŠTVO Rautar, Lesce, Rožna dolina 12, tel. 74-972 3474 TV ANTENE montiram in popravljam. Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 061-737-194 3475 OPRAVI JAM vrtanje za centralne kurjave in DOLBENJE (štemanje za elektriko in vodovod). Telefon 064-50-530 3476 PRIREDITVE_ Dr^ambel SIBII-A vabi VSAKO SOBOTO ob 20. uri na PLES v hotel TRANSTURIST in vsako NEDELJO ob 16.30 na PRIMSKOVO 3477 Skupina ŠESTI ČUT igra v SOBO- CERKLJAH. VABLJENI' 347« PLESNI TEČAJ v TRŽIČU - v dvo ram GASILSKEGA DOMA v Bistrici Pncetek v soboto. 31. marca, ob 18.30 Vpis možen na 1. in 2. vaji. VABLJENI! 3479 Zahvala Iskreno se zahvaljujem Gasilski reševalni službi v Kranju za tako hitro pomoč 14. marca 1984 v Strahinju. JOŽE MARKOVIČ 3480 IZGUBLJENO Od Gorenje Save do Rakovice sem 24. marca 1984 izgubil REZERVNO KOLO tovornega avtomobila. Poštenega najditelja prosim, naj proti nagradi sporoči po tel. 62-811 ' 3481 Stranka, ki je našla DEL KARDANA od Šenčurja do Tupalič, prosim, da ga proti nagradi vrne. Jerič, Možjanca 8 3482 OSTALO ČEVLJARSTVO — Tomšičeva 40 — Kranj, nudi popravila čevljev, hitro solidno in kvalitetno, cene ugodne! Sprejemam tudi naročila za škornje za folkloro in škornje za jahanje. SE PRIPOROČAM! 3133 Iščem VARSTVO za 14-mesečno hčerko na domu. Bajde, Valjavčeva 13, Kranj 3486 Iščem pomoč na srednji kmetiji, mlajšega upokojenca ali upokojenko, mirne narave. Nudim mu vso oskrbo. Alkoholiki in kadilci izključeni. Naslov v oglasnem oddelku. 3487 A zadaj me zgrabi mrzla smrt prečrta dragi mi načrt, umreti, dragi, težko ni, pustiti nade, to boli. (S. Gregorčič) SPOMIN 1. aprila bo minilo pet let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi, nepozabni sin TONE PRESTOR dipl. veterinar Boleč je spomin nate, grenka je resnica, da te ni več med nami. Ob preranem grobu obstanemo brez besed, zremo v cvetje in luči in le trpka bolečina kot solza kane iz oči. V NAJINIH SRCIH BOŠ OSTAL VEČNO! TVOJA MAMA IN ATA Kranj, 29. marca 1984 KINOLOŠKO DRUŠTVO ŽALEC in LKD ŽALEC prirejata 29. aprila 1984 ob 8. uri ZVEZNO RAZSTAVO PSOV vseh pasem CAC_YU na STADIONU V ŽALCU. Rok prijave je 5. april. NAJDENO 21. marca, približno ob 18. uri, sem našla v Župančičevi ulici v Kranju žensko ROČNO URO. Katica Zlatar, Gol- nik 46 ČESTITKA 3483 Dragemu možu, očetu, dedu in pra-dedu FRANCU BIZJAKU s Primskove-ga, Jezerska c. 47, želijo ob visokem jubileju — 80. rojstnem dnevu — vse najboljše in mnogo zdravja ŽENA IN OTROCI Z DRUŽINAMI! 3484 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 31. marca, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA: DO Živila Kranj — TOZD Maloprodaja: SP Pri Peterčku, PC Vodovodni stolp, PC Zlato polje, SP Storžič (Ko-krica), PC Britof. PC Klanec. SP Planina center, SP Labore od 7. do 18. ure, SP Preddvor od 7. do 18. ure, SP Šen čur od 7. do 17. ure. TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj. Maistrov trg 11, Naklo v Naklem, Dom Srednja vas, Na vasi Šenčur od 7. do 13. ure, Klemenček Duplje, Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje in Ko-čna Jezersko od 7. do 19. ure. V nedeljo, I. aprila , pa bodo dežurne naslednje prodajalne: TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem od 7. do 11. ure, TOZD maloprodaja Kranj: Gorenjka Cerklje od 7. do II. ure ŠKOFJA LOKA SP Podlubnik Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, strica, deda, bratranca, tasta in svaka LUKA POLAJNARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so darovali cvetje, nam izrazili sožalje in ga pospremili na zadnji poti. Zahvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred in Čebelarskemu društvu ter govorniku Čebelarskega društva za poslovilni govor. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Trnje, 27. marca 1984 ZAHVALA Ob smrti našega ljubega ata, starega ata, pradeda, brata in strica FRANCA JUSTINA _ Mesarjevega ata se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Hvala dr. Grmovi, dr. Prlju ter ostalemu zdravstvenemu osebju Instituta TBC Golnik. Zahvaljujemo se tudi vsem zastavonošem, nosačem, govornikoma, pevcem DPD Svoboda Podnart, cerkvenim pevcem iz Ljubnega ter g. župniku za pogrebni obred. Zahvaljujemo se še delovnim organizacijam Kemična tovarna Podnart, Iskra Otoče in Teks-tilindus Kranj — Obrat I. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zaloše, Podnart, Posavec, Kranj, Ljubljana ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta FRANCA SAJOVICA p. d. Lebnovega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Najtopleje se zahvaljujemo dr. Miranu Zgajnarju za dolgoletno zdravljenje na domu. Hvala tudi dr. Alenki Pegamovi in patronažnima sestrama Branki in Mojci. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Naklega za lepo petje, govornikoma za ganljive besede, ZB Visoko, gasilcem z Visokega in ostalim PGD, vsem praporščakom, Mihovi mami in zvonarjem. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Visoko, 19. marca 1984 Dotrpel je naš dragi ZDENKO HOLY Žaro s pepelom bomo položili v grob 30. marca 1984, ob 12. uri v družinskem krogu na pokopališče v Bitnjah. PROSIMO TIHEGA SOŽALJA! VSI NJEGOVI Ti GLASOVA ANKETA Bo na trgu dovoljeno parkiranje? Tržič — Tržiški miličniki več-alimanj neuspešno preprečujejo parkiranje vozil na Trgu svobode. Kazni namreč občanov, navajenih, da je trg parkirišče, ne spametujejo. Med njimi in med gosti Tržiča povzročajo le slabo voljo. Postaja milice zato predlaga eno od treh rešitev: postavitev ovir na trgu, stalni nadzor komunalnega redarja ali sprostitev oziroma dovolitev parkiranja na eni strani ceste. O problematiki parkiranja na Trgu svobode in o predlogih trži-ških miličnikov je v petek razpravljal tudi izvršni svet. Menil je, da na trgu ni moč postaviti fizi-j čnih ovir, dokler bo trg prometnica. Prav tako odpade stalni nadzor komunalnega redarja, ker redarja v tržiški občini preprosto ni, medtem ko bi sprostitev parkiranja morda prišla v poštev. To in morebitne druge možnosti bosta preučila komite za urejanje prostora in varstvo okolja ter svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Parkiranje na eni strani trga ne bi nikogar oviralo. Dobrodošlo bi bilo še posebej zato, ker v Tržiču parkirnih prostorov manjka. H. J. Jubilejni gasilski kongres Kranj — Slovenski gasilci se pripravljajo na letošnji najpomembnejši dogodek svoje organizacije, na jubilejni 10. kongres Gasilske zveze Slovenije. Kongres bo 22. in 23. junija v Mariboru, svečane prireditve ob kongresu pa bodo 24. junija. Glavna naloga kongresa bo, oceniti, kaj je bilo uresničenega od zadnjega kongresa v Brežicah, prav tako pa začrtati razvoj slovenskega gasilstva v prihodnje. Kongres je pomembna tema sedanjih konferenc gorenjskih občinskih gasilskih zvez, pred tem pa je bilo o njem govora tudi na zborih gasilskih društev. Slovensko gasilstvo je med obema kongresoma brez dvoma napredovalo, kar kaže, da je organizacija trdna in dobro organizirana in da lahko marsikaj pokaže. Tudi ob kongresu bo tako, saj bodo gasilci pokazali svoje znanje in opremo, prav tako pa tudi številne druge dejavnosti, od pevskih zborov do godb. I. Petrič Pogorelo je ostrešje Nomenj v Bohinju — V sredo, 28. marca, ob 17.45 je izbruhnil požar na stanovanjski hiši v No-menju 52 v Bohinju. Lastnik hiše Ramiz Pajič je v leseni lopi, ki je stala tik ob hiši, na sredini zakuril ogenj, nad njim pa sušil 25 kilogramov mesa. Zaradi kurjenja so se lesene stene lope pregrele in vžgale. Požar se je nato razširil še na ostrešje stanovanjske hiše v izmeri 5 krat 8 metrov. Ostrešje je pogorelo. Požar so gasili gasilci iz Nomenja, Bitenj in Bohinjske Bistrice. Po prvi nestrokovni oceni znaša škoda okrog 300 tisoč dinarjev. Kdo ga je videl 20 marca je odšel neznano kam z delovnega mesta v Verigi Lesce Ar-min Hvala, rojen 23. maja 1966, iz Breznice 6. Tega dne se je odpeljal ob približno 18.20 uri iz Lesc proti Jesenicam. Visok je 170 centimetrov, močnejše postave, oblečen v črne nizke čevlje, tem norjave hlače, karirasto srajco, temnomodro bundo z rdečimi progami. Kdorkoli bi karkoli vedel o njem, naj sporoči najbližji postaji milice ali na Breznico 6. Planinski domovi pod lepšo streho Jeseničani obnavljajo Prešernovo kočo na Stolu, dom na Golici, denar pa naj bi delovni ljudje in delovne organizacije prispevale tudi za dokončanje doma na Kredarici Jesenice — Planinsko društvo Ja-vornik-Koroška Bela ima v upravljanju štiri planinske postojanke,med njimi tudi Prešernovo kočo na Stolu. Kočo so intenzivno začeli širiti in obnavljati leta 1981, razen prostovoljnega dela in materiala pa so za izgradnjo porabili tudi sredstva družbenega dogovora in prispevke delovnih organizacij. Skupna vrednost znaša 4 milijone 800 tisoč dinarjev, za letos pa načrtujejo dokončanje obnove. Vendar je za ureditev Prešernove koče potrebnih še okoli milijon 700 tisoč dinarjev. Toliko denarja narekujejo med drugim tudi veliki prevozni stroški, saj so le za prenos kilograma materiala morali plačati 25 dinarjev, medtem ko bo prenos s helikopterjem letos veljal 60 tisoč dinarjev na uro. Planinsko društvo Javornik-Koro-ška Bela je za pomoč prosilo tudi jeseniški izvršni svet, ki je namenil 100 tisoč dinarjev. Planinsko društvo Jesenice pa obnavlja planinsko postojanko na Golici, ki so jo hoteli zgraditi že lani, vendar jim ni uspelo. Koča sicer že ponosno gleda proti Julijcem, vendar manjkajo še zaključna dela. Društvo je v kočo vložilo izdatna finančna sredstva, delno s pomočjo sredstev iz družbenega dogovora Planinske zveze Slovenije, nekaterih delovnih organizacij in drugih. Vendar so cene visoke, denarja je zmanjkalo, še posebej, če hočejo kočo odpreti prvo nedeljo junija letos. S tem bi na lep način proslavili tudi 60-letnico samostojnega Planinskega društva Jesenice. Za pomoč so zaprosili tudi izvršni svet, ki koči na Golici namenja 100 tisoč dinarjev. »POČITNICE ZA VSAK ŽEP« tudi letos Pretekli ponedeljek so na Bledu predstavniki Arenaturista iz Pulja in turističnih agencij: Alpetour, Globtour, Integral — Golftu-rist in TTG predstavili letošnji program »POČITNIC ZA VSAK ZEP«. Gre za počitniško ponudbo, ki bo privabila vse tiste, ki si letos ne bodo mogli privoščiti rednih počitniških aranžmajev (ti bodo 60 do 80% dražji kot lani) saj bo cena res ugodna. Za teden dni počitnic v dvo ali troposteljni sobi s prho in WC v enem od Arenaturistovih hotelov ali naselju v Pulju in okolici boste odšteli od 5.400 do 6.600 din na osebo, odvisno od termina. O tem, v katerem hotelu ali naselju boste letovali, vas bodo obvestili 5 dpi pred odhodom. V ceno je vračunano 7 polpenzionov in turistična taksa. Otroci imajo popust. V hotelu boste lahko doplačali za kosilo. Prevoz do Pulja je organiziran z vlakom, od železniške postaje do hotela pa z avtobusom. Za večje, organizirane skupine je možen prevoz tudi z avtobusom. Vse informacije dobite v že naštetih turističnih agencijah. Jeseniški izvršni svet je odobril dodatnih 87 tisoč dinarjev planinskemu društvu Ljubljana matica v sklad za Triglavski dom na Kredarici. Triglavski dom, v katerem lahko prenoči do 180 ljudi in daje streho več kot 300 pohodnikom po triglavskem pogorju, so gradili dobri dve leti in vanj vložili 80 milijonov dinarjev. Z nabiralno akcijo so pridobili več kot 70 milijonov dinarjev, skoraj tri četrtine teh sredstev je prispevalo združeno delo in drugi. Najvišji prispevek je darovalo deset delovnih organizacij, ki so prispevale po milijon dinarjev in več ter 11 delovnih organizacij, ki so v Triglavski dom vložile nekoliko manj. Akcija Triglavskega sklada pa ni zaključena, saj bi radi na domu opravili še nekaj dodatnih del. Nameravajo predelati kuhinjo, obnoviti stare spalnice, zato se ponovno obračajo na posameznike in delovne organizacije, da prispevajo za Kredarico. D. Sedej f Tisoč telefonskih priključkov TRŽIČ — Združeno delo trži-ške občine bo pomagalo Podjetju za PTT promet Kranj pri razširitvi avtomatske telefonske centrale v Tržiču za tisoč novih številk. Dobili jih bodo predvsem občani v Tržiču, Bistrici, na Ravnah, v Jelendolu in Lomu. Tržiške organizacije združenega dela bodo poštnemu podjetju posodile enajst milijonov dinarjev za pet let. Naložba bo veljala 33 milijonov dinarjev. Centrala bo nared do konca tega leta, opremo pa bodo montirali prihodnje leto. H. J. Manjši obisk v muzejih Radovljica — Pričakovanje se je uresničilo — lani je bilo v muzejih radovljiške občine manj obiskovalcev kot leto poprej. Tako posamični kot skupinski obiski so upadli za okoli sedem odstotkov. Svoje je torej opravilo omejevanje porabe bencina kakor tudi vse dražji prevozi. V vseh štirih muzejih — čebelarskem, muzeju talcev, kovaškem in muzeju Tomaža Godca — so lani našteli 89.220 domačih in tujih obiskovalcev. Za dobrih 19 odstotkov se je povečal obisk v muzeju Tomaža Godca v Bohinju, kar pa bistveno ne vpliva na celotni obisk muzejev. Nekaj več obiskovalcev kot leto prej je bilo tudi v kovaškem muzeju v Kropi. Podobno je bilo nekaj več obiska tudi v Linhartovi spominski sobi v Radovljici. Vsi ostali muzeji pa so imeli manjši obisk. Muzejski delavci pravijo, da bodo z boljšo propagando ter s tesnejšimi stiki s turističnimi organizacijami letos skušali privabiti več turistov, obetajo pa si tudi večje zanimanje potovalnih agencij za obisk muzejev. Vrtci podražili oskrbnino Od 1. aprila veljajo v jeseniških vrtcih višje cene oskrbnin za vse otroke — Največ za jasli Jesenice — Od 1. aprila letos bodo v jeseniških vrtcih — tako mestnih kot v krajevnih — veljale nove, višje cene oskrbnin, ki so še vedno diferencirane, odvisne od zaslužka v družini. Po zbranih podatkih bo po predlagani lestvici večina staršev plačevala oskrbnino v razmerju 40 proti 60, se pravi, da bo prispevek staršev 60 odstotkov od ekonomske cene v vrtcih, skupnost otroškega varstva pa bo prispevala 40 odstotkov. Zanimivo je, kaj vsebuje struktura cene, ki jo plačuje bodisi otroško varstvo ali starši. V vzgojno varstvenih organizacijah, jeseniških vrtcih torej, stane oskrbnina za otroka do dveh let starosti skupaj 7.585 dinarjev mesečno. Od tega znašajo materialni stroški 1.289 dinarjev, amortizacija 449 dinarjev, hrana 1.302 dinarjev, osebni dohodki 3.737 dinarjev, obveznosti 564 dinarjev in skladi 244 dinarjev. V Kranjski gori stanejo mesečni stroški oskrbnine za otroka od treh do sedmih let skupaj 4.589 dinarjev, v Žirovnici pa za otroka enake starosti 4.228 dinarjev. V cenah storitev so osebni dohodki najvišja postavka, pred stroški za hrano in materialnimi stroški. V Mojstrani je za otroka do sedmih let treba plačati skupno stroškovno ceno v višini 5.215 dinarjev. Starši bodo za otroke v vrtcih plačevali po lestvici osebnih dohodkov na družinskega člana. Če pride skupnih družinskih dohodkov do 6.000 dinarjev na družinskega člana, bo prispevek staršev k ekonomski ceni znašal 30 odstotkov, ostalo bo prispevala skupnost otroškega varstva. Če znaša dohodek na člana do 7.000 dinarjev, bo prispevek staršev 35 odstotkov, do 8.700 dinarjev bo prispevek staršev 40 odstotkov. Če je v družini na člana mesečno 10.000 dinarjev, bodo starši prispevali 50 odstotkov, največ staršev pa bo »padlo« v cenzus do 12.000 dinarjev na družinskega člana in ti bodo prispevali 60 odstotkov oskrbnine. Kar dovolj jih je tudi takšnih, ki zaslužijo malo več in le-ti bodo v primeru, če pride na družinskega člana nad 12.000 dinarjev, prispevali k stroškom mesečne oskrbnine v vrtcih 65 odstotkov. D. Sedej Poklicne odločitve Kranj — V sredo, 28. marca, je bil sklenjen rok za oddajo prijav za vpis v prvi letnik srednjega usmerjenega izobraževanja v naslednjem šolskem letu. Po tem roku bodo prijave sprejemale samo šole, ki razpisanih mest v svojih programih še niso napolnile. Po podatkih, ki jih je zbrala skupnost za zaposlovanje v Kranju, je bilo do vključno 15. marca v gorenjskih srednjih šolah še dovolj prostora za osmošolce oziroma učence, ki bodo junija končali osnovnošolsko obveznost. Polni so bili samo programi računalništva, elektronike, tekstilne konfekcije, poslovno-finančne dejavnosti in naravoslovno-matemati-čni program. Število prijavljenih učencev v teh programih bodo šole skrčile s preusmerjanjem, če to ne bo uspelo, bodo morale omejiti vpis, kar med drugim pomeni opravljanje sprejemnih izpitov za kandidate. V osnovni šoli Bratstvo in enotnost na Planini smo vprašali tri osmošolce, kje nameravajo nadaljevati izobraževanje po osnovni šoli. Skupaj je v osmih razredih te šole letos 75 učencev. Največ se jih je prijavilo za program elektronike, za naravoslovno-ma-tematični program, poslovno-fi-nančno dejavnost, družboslovno-jezikovno usmeritev v Škofji Loki, nekateri za kovinarsko-prede-lovalne programe in podobno. Učenci so bili sproti seznanjeni s stanjem prijav v posameznih programih, nekateri so se iz programa elektronike že preusmerili v elektro usmeritev, kandidati za naravoslovno-matematični program upajo, da bo šola dobila še en prvi oddelek. Gorazd Klemenčič, učenec & k razreda: »Sem prav dober učenec najbolj mi leži matematika. Odfc-čil sem se za naravoslovno-mate-matično usmeritev. Prijav jenre-več, vendar upam, da bo šola dobila dovoljenje še za en razrec Ce ne, bom pač opravljal sprejemni izpit. Na rezervno možne* nisem dosti mislil. Ne vem. mer da bi izbral program v Ukrines šolskem centru, ki pa je tudi« poln. Po srednji soli namerah na studij matematike ali fi^ke ■ se nato zaposliti v eni od delov* organizacij. Za štipendijo niše« zaprosil.« Vesna Jaglica, učenka 8. c razreda: »Že od nekdaj me privlači pedagoški poklic, rada sem med ljudmi in delam z ljudmi, zato sem se prijavila na pedagoško usmeritev v Kranju. Upam, da bom sprejeta, saj, kolikor vem, so v tem programu še prosta mesta.« Tanja Pihlar, učenka % « m- zreda: »Upam, da bom imeko&i-cno spričevalo. Izbrala sem dru* boslovno-jezikovni program v Škofji Loki Rada bi postala nov-, narka. Na tem področju se^w verjam že v osnovni šoli v i J je naljubši slovenski in tuji ieii kjer sodelujem pri šolskem ra* in glasilu, tekmujem za Cankr jevo nagrado. Pri Spreiel9l najbrž ne bom imela ovir« menda manjka še trinajst kaa* datov V nasprotnem primeru 1 vem, kam bi se preusmerila« ^^^^^^^^^^^^^ H. JelovčaE Nalezljiva zlatenica v kranjskih vrtcih Epidemija nalezljive zlatenice v vrtcih dokazuje, da so notWl tako glede koncentracije otrok kot tudi števila varuhinj prr^ ki in ne zagotavljajo zadostne zdravstvene varnosti otrok Epidemija nalezljive zlat-kazuje, da so kadrovski norma- Kranj — Med varovanci vrtca v Kranju je bila manjša epidemija nalezljive zlatenice, virusnega hepatitisa A. Obolenj je bilo največ med dojenčki in otroki do drugega leta starosti. Zaradi nepravilnega ravnanja z blatom obolelih otrok so se okužili tudi nekateri člani njihovih družin. Povzročitelj nalezljive zlatenice je virus, ki ga bolnik izloča z blatom. Bolnik izloča virus že pred pojavom vidnih znakov bolezni in lahko oku-žuje osebe v svoji okolici, še preden se zlatenica ugotovi. Za širjenje okužbe je pomembno, da enako pogosto kot z zlatenico poteka obolenje tudi brez nje. V takem primeru bolnik nima rumenice, je pa ravno tako kužen. Bolezen traja približno šest tednov. Večina obolelih ozdravi brez posledic. Pri nekaterih bolnikih, predvsem odraslih, pa preide obolenje v kronično obliko. Poti širjenja okužbe z nalezljivo zlatenico kakor tudi s črevesnimi nalezljivimi obolenji ali črevesnimi paraziti so v vzgojno varstvenih ustanovah številne zaradi velike koncentracije otrok, med katerimi je običajno gotovo nekaj bolnikov ali nosilcev bolezenskih klic. Ena izmed poti bi bile luhko kahli-ce, razen če nima vsak otrok svoje, označene, ki jo čistijo in shranjujejo ločeno. Otrok namreč med sedenjem na kahlici lahko z rokami prenaša povzročitelje bolezni ali jajčeca črevesnih parazitov iz notranjosti ali oboda kahlice v svoja usta. naših vzgojno varstvenihusi^ neprimerni in ne zagotavM^ dostne zdravstvene varnost Po normativih sme biti v oddV^ otroke do drugega leta starost v jaslih, po šestnajst otrok .Vrvi za vzgojno varstvene delavk določajo, da skupino teh šestr. otrok negujeta, hranita, varuje« po možnosti še vzgajata \ .-ov'- . ali medicinska sestra ter varubđ Običajno je potrebno vsakega c~*1 v dnevnem varstvu po petkrat -ti in trikrat nahraniti, kar pomet dvo varuhinji 80 previjanj in -kc njen j. ( < prav zaradi bolezni otrok. * običajno pridobljene mod vars* niso vsak dan prisotni vsi otre< normativ tako glede koncentn^ otrok kot tudi števila varuhinj meren, če želimo resnično zavtf*' ti otroke pred širjenji obok A. Vadnj* Obvestilo invalidom Kranj — Društvo mi Kranj sprejema prijave za G* dnevni izlet v Istrske toplice * let bo 21. aprila. Prijave s?^ majo v društveni pisarni VSM rek in četrtek do 12. aprila.