Leto IV., štev. 23« V Celltt, sobola due 25. fetoniarja 1922. Poitnlna plačana v gotovlBi. Stanc letno 4S Din, mesečno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. _ Oglasi za mnz višine stolpca 40 p. Reklame ined tekstom, osmrtnice in zahvale 50 p. Posamezna štcvilka stanc 50 p. Izltaja vsaR aorek, čelrtek in sobolo. Uredniätvo Strossmajerjeva ul. §t. 1,1.nadstr. Telefon St. 53. Uprawnistvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritliCje. Telefon St. 65. D=i Račun kr. požtnega čekovnega urada §tev. 10.066. "=8 K organizaciji Demo- kratske stranke v mari- borskem volil. okrožju. Celie, 24. febr. Klic viKliicliii slovcnskega dela I)e- | mokratske stranke nar. posl. dr. Kukov- ca za konccntracijo narodnih in napreo- nih politiciiih sil jc nasel krepek in sim- natičen odmev pri vseh, ki pošteno mi- s!ijo in eutijo. Nazori, kakoršni so se po- javili v klcrikalnem-casopisju, nani iz- dajajo samo strah pred močno naprcdno fronto proti klerikalizmn. Nazori naroo- no-socijfc:lnega glasila »Jugoslavije« o slovenskcm bloku po vzorcu Radičevc- ga hrvatskega bloka v obrambo neke uaniiSljenc višje slovenske kulturc ie Ie žalostcn izraz blaziranosti v enem delu naše slovenske javnosti, tern žalostnejši, ker se pledira tain za združitev najhetc- rogenejšjh clementov samoslovenstvn (klerikalccv., narodnih socijalcev, soc. demokralov in samostojnežev) proti ju- goslovanski demokraciii. Kam tu pes ta- co moli, ni težko uganiti. Če se priporo- ea tak blok, ki bi si naj pri prihodnjth ; volitvah v skupni borbi proti demokrat- : ski listi razdelil mandate, vemo, da je to le izliv skrbi narodnosocijalne strančice, da pri prihodnjih volitvah sploh ne pride , do inandaia. Zato nimamo povoda o tej • biazirani ideji, na katero pae tudi socija- ¦ listi in samostojneži ire bodo nasedli, še ; kai več besed izgubljati. : Samostojria kmetijska stranka Jo ; danes oficijclno se m spregovorila vr jav- • nosti. Preko vsega tc.cca prchaiamo demo- ' krati zlasti v mariborskem volilnern o- . krožju mirno na dnevni red s trdno voljo. da našo strankirm organizacijo utrdimo in izpopolnimo. Za celo volilno okrožjc : se iistaiiüvi s poeetkom niarca po prese- litvi dozdajnega okrožnega strankinega tajnika v Cc-lju. uredriika V. Spindlcrja, v Nlaribor tamkaj cnot.no strankiim o- krožuo (pozneje oblastno) tainišivo za celo mariborsko volilno okrožje in po- stanc to tajništvo centralno tajništvo za vse krajevne in okrajne organizacije stranke v mariborskem volilnern okro- y.ju. Vse T>oliticnc> delo za celo okrožje sc bo oclslej vodilo enotno iz Maribora knt sedc/a bodoce mariborske oblasti. Obstojece krajevne organizacijc naj ••edno fimkcijonirajo, naj redno sklicuje- u> scie in sestanke v smislu statuta, cna- ko tudi vse okrajne organizaclje, kf že ohstojc in ki se bodo v smislu iiovcga stranicineffa štatuta, sprejetega na kon- gresn v Beogradu, reorganizirale v prt- hodniih mesecih. Ustanovitev novih krajevnih stn;n- _ m»I«in a "•' T----------'."*!"~^!~rrr~üi!r-j.i!ij"L'".......' »¦»n»»«» kinih organizacij povsod, kier so svoj cas obstojale, pa smo jih zaradi ustano- vitvc SKS opustili, pa tudi drugod ie stvar najbližje bodočnosti. Naša stran- ka kot res prava in cdina zasiopnica prcdvsem kmeokih in obrtniških interc- sov pa tudi interesov drugih stanov j mora po vsem našeni okrožju v bodočili j mesecih razviti živahno in plodonosiro I delo. | Eeševanje hrvatskega Tpraša.nja. j (Dalje.) i Sedaj mistane vprašanje, če je mo. | goč sporazurn na podlagi unitarizina, da bi se z imitaristično ureditvijo države ^ siroko dekoncentracijo državne upravc in širokc narodne sarnouprave uzado- | voljilo nase državne in uarodne potrebe kljub faktienini socijalniui, kulturriim, go- spodarskim in plemenskim razlikam. L-e ie to mo^oče, je niogoč tudi sporazum v takoimenovanem hrvatskcm vnrasanju. Z vsemi onimi dementi, katcrim ie bflo samo do tej?a, da zaščitijo te opravičenc interese in z izključitvijo boiazni v tern slučaju hiso nasprotni. da sc potom na- rodiiega napredka v narouni državi ferat- sko razvija edinstvena bodoenost. Hver- jen sem, da bode zavladala v nasi kmet- ski državi popolnoma blaga naciionalna struja, ki ne bo hotela razumeti vseh tch imaginarnili ilifcreiic ekslrcmirh 'Hcmo- nalist«v. j Zimauje rii/.i/u.-re po svetu z:iiin.-v«i- | jo zadovoljstvo vseh naših krajev. da bod'ciiio složni in oprezni. Srbija jc sre- dišče te državc in sreča jc, ker je njen scljak najpotrpežljivejSi. Ureditev naše države mora biti taka, da zadovolji tega pozitivnega seljaka. Tega se nc sme m- kdar opustiti, a moramo priznati, da Je J tudi dr. Trumbič v konstituanti živo nn- ¦ glašal to misel. .fednako Da ic-: treba j povdarjati, da se račima tudi s čustvi < hrvatskega in s-Iovenskega dela našega naroda. iPo dosedanjein razvoju raz- incr bi vsaka druga forrnacija preko de- koncenrracijskcffa in samonpravn'cga scstava ne našla iskrenega razvmievanja pri ogromni vccini Srbov. Zato ni nobe- ucga izgleda, da bi se izven obsega nnl- ; taristicn-e oblikc mogla najti rešitev, ki ; bi dovedla do iskrenega komprom'sa | in ki bi zavarovala pravilen razvoj enc I narodne in državne misli. S Najširja dekoncentracija in najširja | samouprava pa bi bila Srbom sprejem- ! Ijiva. Pri vsaki drug! kombinaciji bi jlm ( bila lažjc razumljiva miscl na veliko j Srbijo. ¦ Jaz ne morcm preiti vseh podvob- ¦• immjnr»inir.iiiann»i.«ai.mr. rj-,;.^»,. .¦¦¦¦ —......., , nosti našc nstavc, oziroma. da pod rob- j no ocenim vse maiiiše pege kornpro- nn'snega dela radikalsko - d'emokraisko- muslimanskega. Vse te pege bi sc po mojem mnenju dale izbrisati, če bi sc našel pravi sporazum na podla&j cue na- rodne in državne misli. ee bi se tega nc našlo, bi ne koristile nobene neiskreue formule. To je glavna misel. voditcljica, va\ reševanje iega vprasanja, a vse dm- j go jc lnanjšc važnosti. Poko.ini Drasko- vic mi ie rekel: »Ne priditc prchitro all mislite vedno na to, da jc vsa teža vpm- šanja samo na eni dvžavai vladi in samo na enem državnem parlamcntiu<. Ce bi razni > partikularisti« preie dozorcli m bi sc prcje uklonili ali opustili razne dr- žavnopravnc utopije, bi sc dalo tutii preie govoriti o kakem sporazumu. Se- daj se zahteva od njih preccjscn preo- brat. Trcba jim je dati možnosti in olaj- šati pot. To ie koiist države, ce bi sc tudi tedaj r.e iztreznili, bi izgubili vsako morahio pravo, da bi dclovali pvi zgrad- bi državne organizacije v oni meri, ki bi jo v tern položaju diktirala skrb zz mednarodni naš položaj. za moč nase države in za naSo narodno misel edln- stva. Za sporazum pa ic pred» vsem potreba razgovora, drugace se ne mo- rejo najti prava pota za odstranienjc vzroka. Večina ugovorov leži bolj v nc- kem cutu in bojazni, da pri sedanjem vodstvu državne uprave in pri dosedaj predloženih, projektih organizacije dr- žavne uprave morajo državljani encga kraja, tudi encga plemena, izrabljati tn pritiskati ostale državljauc brez zado- stnega ^o^igurania proti takim zlobam. Dobc se ljudje, ki rnislijo, da za to sigur- nost ni zadostno samo sodclovanje v državnem življenju in da se mora to na vsak način spremeniti. Ta cut upravne nesigurnosti obstoja zlasti v hrvatskcm delu naToda, posebno v Zagrebu, naj- večjem hrvatskem meshi in kulturnem siedišču. Brczdvonino ie tcmii v/roK, ker v Zagrebu ne bode nobenega pred- stavniStva vrhovne oblasti državne u- prave, pa se zaradi močiie sile danaS- nje plemenske diferencijaciie ne more razviti cut lastn-c države. Naravno ie, da temu pripomorcjo oni elementi, ka- tcrim jc vkoreninjena bratska mržma iz prejšniih časov, ali da sc računa z onim avtohtomnim smislom nacijonal- nega in lokalnega fonosa. Ta zaprcka sc mora premostiti, a težko je s temi vprašanji, kjer se čuti neka nepravica. Treba je v tern slueaju treznc sodbe | in xazumnega pomirjenia strasti, vse drugo podžiga le na odpor. Kjer leži krivda, se mora ostro nastopiti. a paz!- ti je treba z največjo Tigoroznostjo, da sc v takih slučajih ne dela preko legitim- p.ih predpisov in da se ne žvcnkeče s sabljo. Na ta način je mogoče, da pride pomirjenjc in sem uverjen, da zori na vseh stranch- Za narodne bolc/iij se ne uporablia kirurgijia, temveč notranje zdra-vüo. (Dalje prih.) Pelifiöme vesfi« lz narodne skupščine 22. februarja. Prvi ic govoril poslantc Brandner (NSS). Kritiziral je delo financnega mirrl- stra in zahteval službcno pragniatiko za uradnike, Za njim ie govoril zemljorad- niški poslanec Lazič rer pojasiijevat stališče zemljoradnikov vflcde dvanaj- stin. Nato jc povzel bescdo Protičevec Momčilo Ivaniu ki pa je bil večkrat po burnih inedkticih prckinjcn. fz seje narodne skupščine 23. februarja. Na intcrpclacijo r>oslanca Laziča, csa vojaki nimajo obleke in da s« jih klofuta. ic odgovarjal vojni minister general Va- šič. Opozarjal je, da je klofutanje po za-' konu prepovedano in iirosi zato poslan- cc, naj mu vsak tak slučaj takoi nazna- nijo, da postopa proti krivoein. Odgovor vojncga ministra je bil sprcmlian z vl- harnim odobravanjem. Vojni budžet za leto 1921 ni bil odobrcn. Odločen nastop demokratskega khi- ba za iiradništvo. Naj kdo rcče, kar ho- ee, dejstvo je in ostane, da sc ic v nc- sreüi, v katcri se nahaia uradništvo radi j bedc, samo dcmokTatska stranka zopet I zanj zavzela. tcr samo ona podvzela v njegovo pomoe odločilne korakc. Po za- sliigi d'emokratskih poslancev Reisnerja i in Wilderja ter zngrcbškcga pokrajln- j skega namestnika Demetrovica stopa l vprasanje uradniških doklad v odločilen j stadii. Pokrajinski namestnik Demetro- j vie je nastopil pri finančnein ministru z vso odloenostjo in zagroztl z odsto- pom. V demokratskem klubn se ?c vrsila 22. tin. plenarna seja, na kateri sc je | razpravlialo o izplačcvanju uradnišklh I dolclacl. Klub je soglasno priznal upravl- ; čcnost uradniških zahtev ter poveril tro- iici ministrov, da do 23. tm. najdejo mo- dus, po katerem bo mogoče zaličevam ugoditi. Doklade se morajo izplačati ta- koj in morajo biti tozadevne postavke tudi žo v proracnnsk'em provizoriiu za marec in april. Posaitiezni poslanci so izjavili, da bodo glasovali proti dvana;- stinnm, ako se doklade nc izpbcisid t-»- | koj. I LJub1?anski sestanek odpovedan. —.- \ Ker jc češki mmistrski predsednik dr. Beneš odpntoval iz Pariza naravnost v Prago, odpade nameravani sestanek na- ših in če.ških državnikov v Pragi. EMILE ZOLA: (Iz francoseine.) (Dalje.) Z;i trenutek se je naslonil. Večkrat j jc zapazil skozi drevje, na Potu spreha- i julisca mlaUo svetlolaso deklino, zclo ' vCl xi us korakal'a s kncžiim pono- i som. Ni bil rornantieno nadahnjen, pre- : živcl je dobo, v kateri mladi liudie sa- niajo v podstrešnih sobah, v katerc ne pridejo lepc gospodiCne, da bi prinesfe velikih strasti i« ogrornnesra bogastva. Zgodilo se je pa, da se je v tej zadnji uri, ko se je mislil umoriti. nacnkrat dom!- slil te lepe blondinke. Kako bi ji bil0 ime? fstočasno jc pa stisnil nesti, cum ie v sebi gircv do ljudi te hiše, v kateri je vide! skozi na pol odprta okna luksurl- jozno oprernljenc sobe in godrnja! ie v prvi pobesnelosti: »O! prodal se bom, prodal se bom, kakor hitro mi ponudijo prvih sto sujev.« Z idejo prodati sc, sc je pečal ^n trenutek. Ce bi bila kie »Gora usmilje- nja«, kjer posojujejo na volio in i-nergi- jo, bi šel takoj tja. V svo.ii domišljiji je slišal korake, nek praktjčen mož ga' je kupil, da bi narcdil iz njega stroj. bankir ga jc vzel v službo, da bi uporabljal nje- sovo bistroumnost; spreiel ie službo, čeprav je bilo pod njegovo častjo, mi- sleč sam pri sebi, da zadostuje nioč, s katcro bode lepega dnc triumfiral. Zacel sc je smejati. Ali se je mogoče prodati ? Malopridneži, ki čakajo na ugodne prili- ke, umirajo rcvščine. Bai se ie, da je postal poreden in si govoril, da je vse to samo za razvedrilo. Vsedcl se je /no- va in se pridušil, da bo skočil skozi ok- lio, kakor hitro se stemni. Tako je bil zrmtčen, da ie zaspal na stolu. Naenkrat ga je zbudil glas. Bila je njegova gospodinja, ki mu ie pripeljala neznano damo. »Oprostite gospod, drznila sem sc priti k vain ...« Kakor hitro je zapazila, da ni luči v sobi, je urno tekla iskat svečo. Ootovo jc poznala osebo, ki jo je pri- peljala. »Tako,« je začela vrnivši se, «sedaj ' se lahko pogovarjata, nihče vaju ne bo , motil.« I Nantas, zbudivši se. ic bil skokorrta kvisku in gledal z zaničcvaniem damo. ki je vzdignila pajčolan. Bila je stara \ okrog petinštirideset let, maihne posta- j ve, zelo rejena, kakor otroška punčka. j Nikdar ie se ni videl. Ko ji ie Donudil e- j dini stol, jo je s pogledom vprašal, ona j pa se je predstavila: ; »Qospodicna Chuin ... PriŠla sem, da govorim z vami o ncki zelo važni za- j devi.« I Nantas sc jc vsedel na rob postelje. Ime Chuin ga ni nič razburik). Cakal ]e, i ker je hotel biti na jasnern. Njej se pa nl j nič kaj inudilo. Bliskoma ie pregieda'a ' malo sobico. Obotavl.iala sc je, kako bi pričela pogovor. Začela ie govorlti sladko in priliznieno ter se pri posamez- 1 nih stavkih smejala. ' »Gospod, iaz prihajam k vam pri- jateljsko . •. Dobila sem podatke o va- šem žalostnem položaiu. Pa ne mislite na kako vohunstvo. V vsem tern ni nič druzega, kakor želja vam pomagati. Do- bro vein, kako vam je bila do danes u- soda nernila, s kako potrpežljivostjo in trdno voljo ste se borili. da bi dobili ka- ko službo. Kako žalosten je danes za- ključek vseh teh naporov... Prosim Se enkrat, gospod, oprostite mi. da sem s© drznila priti k vam. Zagotavliam vas, da ic samo simpatija ...« Na tanas jo ni nie n^ckinil vsled same radovednosti. Prepričan je hil. da je nje- gova gospodinja vse to zblebctala. Qo- spodična Chuin ie nadaljevala, iskala ra- znih poklonov ter kolikor mogočc l}v- beznivo govorila. »Vi ste dečko, ki ima veliko prihotf- njost. Sledila sem vašim poizkusom In živo me je dirnila vaša trdna volja v nc- sreči. Vein, da bi šli dale^, öe bi vam kdo ponudil roko.c Ustavila se je nekoliko in čakala O 0 <~' ¦*< vv. 23 Obsodba vidovdanskih atentatorjev. V Bcogradu se je 23. t. m. proglasila razsodba v razpravi proti vidovdanskim atentatorjcm. Obsojcni so: Spasoic Stc- jič kot glavni krivec na smrt na vešalih; Czaki kot glavni sokrivec na 20 let jeee v lahkih okovih. drugi pa vsak na dve leti ječc, nekaj jih je bilo oproščenih. Ministrski svet potrdH smrtno ob- sodbo Aüjjagicevo. Ministrski svct, W vrši sedaj kraljevsko oblast, ie odklonil pomiloščenjc Alijagiea, atentatoria na pokojnega ministra Draškoviča in.sc bo torci i!ad Alijagičem izvršila sinrtna nb- sodba. Protibiokaške demonstrate v t)af- maciji. V Dubrovniku. Splitu in po.drugiu mcstih Dalmacijc so sklicana za nedel.lo velika protcstua zborovanja proti hrvat- sketnu bloku. Dahnacija hoee pokazatT. da ima domovina šc dovolj braniteljcv svobodc in ujcdinjcnja. JDS. Občjii zbor krajevne urganizacijje JDS na Vranskein se vrši v pondeijck 27. icbr. ob ^8. nri zveeer v «ro.-itilni g. Karla Košcnina. I Šoštauj. Na shodu Demokratske ¦ siranke 19. tm. je bila poles že objavlje- ! ne sprcjcta tudi šc sledeča rezohicija: «Šoštanj, kot kraj, ki je bil pred pre- obratom v nemcurskih rokah, povdarja zlasti narodni moment v konccntraci.ii vsega naprednega življa, kajti tn, blizu začasno ncmskc meje proti Koroški, prc- dobro vemo, preclvscm, da so se v jn- goslov. soc. dem. stranko nriniü proll- državiii nemčurski elemcnti buržuazUe. dalje. da je Slov. ljudska stranka glectc narodnosti brezbarvna, v ostaiem pa protidržavna in da moramo in hočemo delovati na združitvi vscli naprednih Ijndi, ki poznajo poštenost in ljubezcn do države, ki narn je mati, nc maeeha!< VSEM KRAJEVNJM QRGANIZA- CIJAM DEMOKRATSKE STRANKE V MARIBORSKEM VOLILNEM OKRO- Ž.IU jjavljamo, da so novi, na glavnem strankinctu zboru v Beogradu spre.ieti strankini štatuti obencni s nrograsiiom vred v pripravi za iiomnožcnje tor da iUi vsc orsanizacije In zauoniki dobe itajka- sneje tekom meseca marca. Mariborske novice* Rop v mariborski cerkvj. Doslci nc- znani vlomilci so v mariborski stolnl cerkvi izvršili drzen rop. Odnesli so med drugim dragoceno monštranco. Roparski utnor v Mariboru. V sta- novanju finančnega svctnika dr. Ljucle- vita Brenceta v Mariboru je bil v torck dopoldne od belcm dncvu izvrsen nPar- ski nmor. Dr. Breiicc ima v CvetliČnl ulicl št. 21 s svojim desetletnim sinčkom sobo in kuhinjo; stanovanje mu je po- spravljala 60 let stara postrežnica. Ko sc je dr. Brence v torek ob sedmih zvečer vrnii domov, jc nasel vrata zaklenkna. Slutil je takoi, da se je pripctilo uekaj izredncga. Ko so siloma odprli vrata, so našli staro postrežkinjo mrivo na tlch. Zločincu šc niso prišli na kled. Svečana proslava kralieve zaroke v Mariboru. 22. t. m. je bil v Mariboru prazničen dan. Mesto je bilo bogato o- krašcno z zastavami, ki so iili razobcsiK celo oni Ncmci, ki jih siccr nikdar ne obesijo. Na vse zgodaj zjutrai so nazna- nili topovski strcli radost nad kraljevo zaroko. Ob 1J- uri se je vršila v «stolnici svečana služba božja. Po službi božji je bilo na Aleksandrovi cesti dcfiliranjc vojaštva. Ob 15. uri je bil na ürajskem trgu koncert vojaškc godbe. nakar so vojaki zaplcsali kolo .Vojaštvo in občln- stvo je neprestano vzklikaio kralju In njcgovi nevesti. Zvečer ie bilo inesto siavnostno razsvetljeno. Ob 19. uri je priredila vojaška godba mirozov po me- stu. Ob 20. uri se je vršil v Götzovi dvo- rani ples, ki so se ga udeležili tudi Nemo. LJL'DSKO VSEUČIUŠČE V CE1 JU. Prihodnji pondeljek, dne 27. febr. prcdava ravnatelj Zadružne Zveze g. jaiiko Lešničar. Izbral si ie današnjim časom zelo aktualen tema »Zadružništvo — gospodarska in sociialna rešitev člo- veštva«. Predavatelj je v "tei stroki znan širom našc domovine; tudi ic has zadnje čase študiral zadružništvo naših sosed- njih držav proti severu in zapadu ter prepotoval v ta namcn velik del Evrope. Pa bo predavanje zanirnivo in zelo po- učno, pač ni treba povdar.iati. KONCERT CEUSKEGA PEVSKEOA DRUSTVA se vrši v sobolo dne 4. marca tl. ob 20'^ uri v veliki dvorani Narodnega doma. Spored obsega mešane in moške zbore nnšili najboijših skladatcljev: nied njirni vso skladbe iz najnovejšega časa. Sode- luje tudi trio (glasovir, čelo in gosli), ki ga izvajajo naši znani domači uinetniki. Koncert bo nudil vsakemu obiskovalcu popoln umetniški užitek. Opozarjarno p. n. občinstvo iz mesta in okolice, da po- scti mnogobrojno ta prvi letošnji kon- cert našega priznancga pevskega dru- štva, ki otvarja s tem vrsto glasbeno- umetniških prircditcv letošnje sezije. Na- tančni spored objavimo prihodnjič. SOKOLSKA MAŠKARADA V NAROD- NEA1 DOMU NA PUSTNO NEDELJO, 26. FEBRUARJA 1922. Opozarjamo ponovno naše narocJ- no občinstvo, da Sokolsko društvo ff? razposlalo nikakih vabil. Vabljeni so prl- padniki vseh narodnih društev. —• Stor- jeno je vse, da bode pvireditev nudila posetnikoin odkritosrčno neprisilieno zabavo in da bodo odliajali v vcsclem razpoloženju. Omcnili smo. da bode tu- di letos poseben prostor za legitimiranfc mask. Objavo plesroega reda smo opti- stili. ker bi zavzela prcveč prostora. Na želio se bodo dobili pri blagajni tiskani plesni redi. Igra polnoštevilna Narodna godba. Zaeetek ob 20. uri. Vstopnina za članstvo celjskega Sokola 5, za ostale 10 Din. PUSTNI DIRINDAJ, ki ga prircdt Citalnica v Cclju s sodclovanjem Celj- skega pcvskcga društva na pustni torek, dne 28. tra. v vseh gornjih prostorin Nar donia, bo tvoril zaključek predpust- nih zabav.' Razun plesa nastopajo pevci, šaljivci, klobasarji in drugi, da bo zaba- va mnogostranska in da bo imel vsak o- biskovalec priliko nasladiti si ušesa, Žli- lodec in pete. Smcha ne bo manjkalo. Vabijo se torej vsi dobri Ijndje, ki še le- tos niso imeli prilike dovolj natančno vi- deti pusta v svoji pravi sliki. da poset!- jo ta vcčer neprisiljene zabave. Maske dobrodošlc! Legitimacija se zahtevaJ Mataneneje glej lepake! PrJeški fašenk. Fsi Prleki s Celja no okolice bojo na 28-tega totega mesca vc- eer ophajali svojo godovno pr' Božiči na Bregi. Začelo de se te, gda de keri pri- ša. Za notri stopiti nič nede treba pla- čati. Za prleškc gibajnce, dobrega lot- meržana no driige uobrote de že oštar- jaš skrbeja, za pcneze pa godovnjäki. Pa 1^1'csali nio tüdi, še šamrjaiuko, onti dc jo pr? tretjen litri žc vsakši veda plesati. Ce de keri hteja tan peč podirati — namc- sto ka bi se jemi doma podria. — de si tiidi 1-chko toti špajs prvoša. Prleki, onti pa tc te deno le ali fsi na iašenk večer prišli k Božiči! PrUavni urad išče: Karla Leskovar- ja, ki je bil v trgovski zvezi z Josipom Wagnerjcm v Šmarju; Mirka Masa, fci ima znancc v Ljutomeru; Rozino Peter, ki bi morala stanovati v Šolski ulici. Prijiävi naj se Anton U^rin iz Cav- nice (občina Buzct) pri tukajšnjen» poli- cijskem oddelku soba št. A. Dijaška kuhinja v Celju js sprejela po g. Vek. Pinžgarjti, fflavncm trafikantu v Celiu: 200 K, ki so jih darovali gostje pri poroki Zdolšek-Finžgar nri Sv. Lov- rcncu na Dravskem oolju (cnaka deleža sta do-bili !)ij. kuliinja v Mariboru in Ptu- ju) in 600 K. ki jili jo nabral na isti gostiji na Ponikvi ob j. ž. Pri domači vesclici v gostilni »Pri lnostu« je nabrala ga. Na- tek 217 K. Prosveta. MAŠA GROMOVA. Odlična primorska žena ga. Maša Gromova praznnje dne 27. tm. petdeset- letnico! Maša Gromova je ciia naimar- ljivejšili narodnih delavk! Že dolga leta deluje ncumorno pri vseh narodnih, kul- turnih in dobrodelnih ženskih dru.štvih. Ne jnorem našteti podrobno vsega nie- nega dclovanja. samo to vcm, da je cie- lala že mnogo, mnogo! Podrobno io «pi- se že kaka njena bližnja znanka. kajtl jaz je osebno ne poznam, čeravno mc Je meni najdražja ga. L. Roblek prckrstila po njej iz Mici za Mas/> že pred 18. kti. Ona je žena, ki jo vse ljubi, ne samo Primorke. Govorila sem že z marsikatc- ro o njej, a vsaka jc vzklikala: MaSa! rij to je žena, simpatičir-, dobra. ljubc- zniv;u z njo je veselje dclati! Tako vz- klikam tudi ?•!/. k pctdosctcnm lütu sta- ! rostl \ ! "¦¦ omovi: živehi ?>c | liinoga, mi.w.sa ,vtt., v ,)i'id narodn in vc- selje nam vsem, ki jo poznamo, četndi samo po nicnih dclih in ljubczr.ivosti. ki odmeva v dušah slovenskega ženstva! Želim ii iz celega srca trdncga, zdravja še lnnogo let, da bode lahko kot doscdaj vodila in bodrila slov. ženstvo! Živela od nas v.seh ljubljena Maša Gromova! Maša Punccr-Skornšcl-:. Koncert Zikovcev v evangeljs^'i cer- kvi v Ceijii s temu primernun vzpore- dom ni za onim v uuionski dvorani prav nič zaoštajal. Spored sam nam jc nudi! sicer same počasiie stavkc, a je bil se~ siavijen tako spretno, da smo imeli i:- žitek popoluega komornega večera. — Spozuavali smo vsc važncjšo dobe kvartetne literature po kronologicncni redn, ki je — točko za toeko — zahtevaf | od publike vedno veeje pozornosti, kar j je umctnikom sevcda popolnoma uspclo. Mozart in Beethoven sta zastopala kla- sike, Schubert z enim stavkom^iz d-moi kvarteta nemško romantiko. Čajkovski rusko, Smctana češko nacijonalno strii- jo. Schumannovo »sanjarijo« sem slisal od Balokoviča in od Bunnestra, a nik- dar me iii tako ganila kakor od Zikov- Cw'v. dasiraviKj original ni pisan ya\ kvar- tet. Pripomniti moram, da je »sanjarijo« priredil za komorni kvartvt s. Rihard Zika sam, kojemu gre zato še posebno priznanje. Brczdvomno je ta kvartet z.i Celjc zgodovinski dogodek in smo lahko prcpričani, da v največjih svetovuih mc- stih ne slišijo vsak dan, tudi ne vsak inesec, koncertov te vrste in kvalitetc. Vsak ton prihaja iz srca in vendar je cc- lota tako zaokrožena. Razpoloženje pu- blike pri koncertii je bilo pobožno, sveto. Molče Kc je izpraznila cerkev po zadnjih akordih, vsak posameznik je doživel ne- kaj velikega. In tega ne bo zlahka r-oza- bil. Kijub niali reklami je bil obisk do- ber in so tudi umetniki menda z namt zadovoljni. S. O. Josip Suchi »Staroindijske piipo- vedke«. Prva knjiga- Ilustriral Fran Plachy. Cena izvodu 32 K, v bol.lši omot vczan 36 K. Knjigo je izdala Splosna delavska izobraževalna zveza »Svobo- cla« za Slovenijo v Ljubljani. Izidejo Se tri knjige goreiijili pripovedk. Obrtni vestnik- Seja propagandnega odseka za obrt- no razstavo v Celjn se vrši v pondeljek, dne 27. februarja 1922 popoldne ob 2. uri v risalnici rudarske sole v Celiu. Ker je seja velike važnosti, se prosiio vsaj vsi b'iznti Clani. da sc k udeležijo polno- stcvilno. Kolektivna zadruga rokodelskih obrti v Celju je imcla svoj redni letni obeni zbor dne 19. febr. Občni zbor je bil do.bro obiskan in dokaj živahen. Iz i/> črpnega tajnikovega poročila posnema- mo, da je v zodrugi včlanjenih 186 za- družnikov, med temi največ mizarjev, 136 vajcnccv in 114 pomočnikov. Za- druga je imela v pretekkm letu dohod- kov K 7035.87 in izdatkov K 7910.54, te- daj zgube K 87-1.67, to pa zaradi tega. ker je popolnoma odpisala vojno posoJI- lo v znesku K 1700 in 20% bon v zne- skn K 118- Zadružna imovina brez ieh vrednot in brez drugega premienega premoženja znaša K 3598.85. Zadružna pravila so sc deloma spremenila in so sc zadružne pristojbine zvisaie za nove elane na K 200, vpisnina ozir. oprostnina za vnjence na K 20 ozir. K 40. Tudi štc- vilo -odbornikov sc je zvisalo. Zadružnim načelnikom je za 3-letno dobo skoro enoglasn.o zopet izvoljen g. Fran Strupi. rijegovim namestnikom g. Mihae! Alt- zicblcr, članom šolskega odbora g LadT- slav Ropas. Na zadružncm zboru sc je stori! nadalje soglnsen sklcp. da morn zadrugn pridržati med člani tudi še one stroke, katcre je sicer deželna via da prf- klopila novo ustanovljenim strokovnim zadrugam v Ljubljani, katere pa se l.iub- Ijanskim zadrugam nočejo pridružiti, k«r si hočejo ustanoviti lastne organizaeije v ožjcm okoiišu, da pa rnora zadrug« kar najbolj pospeševati üstanavljanje strokovnih zadrng s primernimi okoliSi. Zadružncmu zboru jc prispstvoval za obrtno-zadružno nadzorništvo g. ko- misar Založnik. Zadružni zbor gostilničarske zadni- ge v Cetju. Dne 20. februaria se ic pocJ predsedstvom naeelnika g. Rebeuschega vršil občni zbor obrtne zadruge gostilnl- eurjev v Celju. Zadruga Stcic 45 članov in imci priglašenih 10 vajencev in 14 po- niočnikov. Dohodkov je imela v pretek- lein letu K 4166.14, izdatkov K 3046.92. prebitka K 1119.22, imovina v nalozbah na odgovor. Mladi mož je misül, da mu je prišla dama ponudit kako službo. Otf- govortl je, da bi sprejel vse. Kakor hitro je bil led prebit, ga je srčkano vprašala: »Ali bi se oženili?« »Jaz naj bi se ženil.« ie zakričat Nantas. »Kaj zahtevate od mene? Dobil bi kako revno deklico, ko se še sam nc rnorem preživljati.« »Ne, dobili bi zelo lepo mla.do dek- lico, zelo premožno, z izvrstnimi sorod- niki, ki bi vam na ma- nudbo? Ni-li bil ravno kar odločcu sc prodati? Cisto pravilno. prišli so ga kn- pit. Eden da, drugi da. On da svoj-e imc, oni njemu življenski obstoj. To je büa pogodba, kakor vsaka druga. Pogiedal jc svoj površnik, zamazan od pariškega blata, čutil je, da od včeraj še ni nie jc- del, spomnil se je na vso jezo, ki jo je vžil v dveh meseeih. ko je iskal službe in se poniževal. Konečno bo lahko sto- pil na ta svet, ki ga je zavrgel in ga pri- siül do samomora. »Sprejmem,« je vzklikuil. Na to je izpraševal Chuin o po- drobnostih. Koliko, da hoče za posredo- Vanie? Zavrnila ga je, da noče nič. Ko- nečno je zahtevala dvajset tisoč frankov od vloge, ki jo bode dobil mlad mož. Ker pa ni mešetaril, se jc začcla razvijati ekspanzivneje. »Poslušajte, jaz sem mislila na vas. Mlada deklica ni rekla ne, ko sem vas imenovala ... To je nekaj izvrstnega za vas, še pozuejc mi bodete hvalezni. La- hko bi našla plcmenitaša, poznam ene- ga celo, ki bi mi poljubil roke. Toda ho- tela sern poiskatl izven sveta, v katcrem živi ta ubogi otrok- To bo bolj ronian- tieno... Nadalje mi vi ugajatc. Vi sie pridni. imate bistro glavo. O! Visoko bo- dete prišli. Ne pozabite irre, vedno sem vam na razpolago.« Do sedaj ni imenovala nobeuega ' irnena. Ko jo je Nantas vprašal, se je gospodična vzdignila in se ponovno predstavila: »Gospodična Chuin ... Jaz sern pri baronu Danvilliers, kot vzgojitcljica, od- kar Jc umrla baronovka. Jaz sem vzgo- jila gospodieno Flavijo, heerko gospoda barona... Gospodična Flavija je mlada.« Ko je položila diskretno na mizo kuverto s petsto franki, je odsla- Storila jc to sama, da bi pomagala v prvi po- trebi. Ko je bil Nantas sam. se jc n^slo- nil na okno. Noe je bila temna, niti dre- ves se ni moglo dobro razlociti. Skozi okno palace je odsevala luč. Tu je bila ta velika svctlolasa deklica, ki ga ni ho- tela opaziti. Ona ali kaka druga, je vsc eno! Nantas .ic vzdignil pogled na tc- men Pariz, gledal na obre/Ja, na ulice, razsvctljene s plinovo lučjo. Tikal je Pariz, ki sc mu je zdcl prijazncjsi in V2:- višcncjSi. »Sedaj si mojU (Dalje prili.^ .'¦.'!;!'¦'. r^ü- *'N *'/¦ v '" '• ¦ \> i"; .4« ?*¦''! r, pri dcnarnili zavodih znaša K 3244.07. Zadružni zbor je sklcnil zvisaü inkorpo- racijsko pristojbino na K 400, vpisnino na K 40, oprostnino na K 60 in prodpisali /a tekoče leto naklado po K 80 od claim ;y» šolski prispcvck po K 100 od vsaketca \aienca. Neopravičcno izostalim članorn sfc'nalozi denarna ffloba po K 20 in se ima tudi t'd globa porabiti za prispevek obrtno nadaljcvalni šoli, tako da bo ta zndruga. ki ima slccr najmanj i'ecncev v obrtni nadaljevalki. moffla prispcvati za šolo kro^: K 1600. Naj si to vzamcjo ostale obrtuc zadruge za vzded, pose- bno letos, ko so stroški zn vzdržcvanic sole izvanrcdno visoki. Zndružni zbor je dalje sklcnil zahtevati, da sc ukinc nvoz niesn iz dnitfih občin. kateri nvoz k bil prepovcdan že meseca juniia 1921. Novi ndbor se je siedece sestavil: Na- celnik Dratfo Rernardi. namestnik Anton Robek. odborniki: /turner. Pečman, Maj- dič. Kuss, Kovač, Martinovie, namest- niki RcberSak, Raccho, Špcslič". Navzoci obrtnozadružni komisar je nasvctovnl čimprejšnjo izvcdbo lanskih sklepov siede zdrnžitve mestne in okoliSke jro- stilničnrskc zadnisc. ker bi se sicer ta združitcv morala izvršiti brez sodcln- vaiija prizadetih zadnijr. Celjski brivei so na svo.iem sestan- ku dne 16. 2. določili enotni delovni eas in to od 8.—12. in od 1.—7. lire, ob so- botah do 8. ure zvečer. Ravnotako so se zvišale tudi za 40% cene postrcžbi. fit sicer britje (od 2) na 2XA—3 Dln, strižeiije (od 3)na 4—5 Din. Dragin ja ni- ste, z nio vred tudi davki. Opozarjamo pa cen. komisijo pri dave. oblasti, da se davki določajo sora'/merno od dohodkov, ker da sc zahteva od briven 7000 K davka za 1. 1922, mislimo, da je res pre- cej preveč. Ob nedeljah ostiinejo brivni- ce izključno zaprte. Na sestanku se je razpravljalo tudi o enotni brivski orga- ni'/aciii, to je pridružitvi celjskih briv- cev k Ljubljani ali Maribont, tcr sc bodo vršiii tozadevni poffovori. V krat- kem se ustanovi tudi posebni klub briv- cev. kjer se bode predavalo o strokov- nili zadevah. Javnost sc orosi. da nc podpira brivnic, ki bi hotelc evcntuclno umazp.no konkureneo nadaljovati! KtTor HC drži besede besede in sklepov sestan- k:i. naj se tudi ne podpira. Dn«sirna kranEka-.» Tranzitni promet na proj»i SpHJe- Radgona - Ljutomcr je bil 22. t. m. zopet ¦otvorjen. Kakor se nam poroea, se včc- raj ni pripetil noben incident, čcprav se je izražala bojazen, da bodo avsirijskl kmetje zopet napadli vlak. Smrtna orisodba Draškovičevega Rftorilca potrjjena. V procesu proti aten- tutorjern na pokojnesa ministra Draško- viča so zatfovorniki vlo/.ili zoper sodbo priziv in ničnostno pritožbo. Zasrebški stol sedmorice je sedai potrdi! smrtrro obsodbo nad Alijagičem. katera se pa irna po zakonu pred izvršitvijo prcdložiti kralju v eventualno pomiloščenje. Mala NedeUa. Tu je umrl v 89. letu starosti Martin KlemcnčičVoče r. Ivana Klemenuiča, nadučitclja na niestni dekli- ski osnovni šoli v Ptujii. Scstdesetletnico obstoja je slavil miiiule diii praški Sokol, katerega usta- iiovnika sta bila Tyrs in Fügner. Židie v Jugoslav!]! nameravaio u- stanoviti svojo lastno stranko. Začeli bodo v Vojvodini. Zidov je v Ju«coslaviji bajc kroje 150.000. Unirl je 21. tin. v Slovenjffradcu ff. Janko Trobcj. učitelj v p.; bil je naš zvest naročnik. N. v m. p.! Automobüna prometna d. d- v Ljub- Hani naznanja cenj. obeinstvu, da ie mo- r^la vsled velikanskega povišanja tvor- mskih pen pri vseh tehniških potrcbSČi- ns j zvišati vozne cene na progi Ljub- Hana-Ce!ie2a50%# 202 Zaplcraba cerkvenih dragocenosti v Rus.il Komisija Za lwj protj ^rladu je sklemla zapleniti cer'-;wne draweenosfi ter vse zlato in srcbvno cerkveno orod- ic. Iz izkupicka se bodo kupila živila V ptiijski mestni solski svet je bil izvoljen kot zastopnik nčiteljstva Ivan Klemenčič, nadtičitelj na mestni deklr- §ki osnovni soli, za namestnico pa irma Scheli.^o. ravnateliica na deküski rne- Sčanski šoli. Nedopustne bančne špekulacije. Vslcd nepričaovakne poskočitve fran- coskega franka jc finančno ministrstvo ^drcdilo preiskavo in tigotovilo, da Je Srbska üradjevinska banka prodala beo- : Siajski podružiiici KoincrciahiL1 bauke v Zagrebu devize. Qradjevinska banka ie bila obsojena na 200-000 Din globe in Je zgubila pravico kupčcvanja z devizami in valutami. Nemcüa nam poiiuja zgraditev luke. Ncinška vlada je ponudila naši državi, da nam zgradi s svojimi delavci in svo- jim matcrijalom na račun reparacij veli- ko moderno luko pri Reki in to v kolikor lTsogočc kratki dobi. Vlora v hrvatsko banko na Reki. V noči od sobote na nedcljo so neznani zTu kovci vlomili v hrvatsko banko na Reki 'in odnesli 680.000 K. Banka se nahaja na najprometnejšem dein niesta, začet- kotn korza. Turistika in sport. Smuška teknia za prvenstvo .Jugo- slavije v vztrajnostnem teku na sinučeh na 10 km se vrši v nedeljo 26. tm. v Pla- nici pri Kranjski gori. Prijavljeno je vc- liko število tekmovalcev, med njimi innogo Srbov in Hrvatov. Te sportne prireditve, ki bo gotovo najlepša v lcto- šnji zimski sezoni, se udeleže tudi za- stopniki civilnih in vojaških oblasti Iz Ljubljane, Zagreba in Beograda. — Dr- salno in sankalno prvenstveno tekmo jc morala Športna zveza minulo nedeljo vsled neugodnega vremena žalibog od- povedati. Za letošnjo sezono ne prideta omenjeni tekini več v poštev. Smuška skakalna tekma sc je vršila v petek 24. tm. na skakalnici v Bohinju. Na inednarodni sinuški ükakalni tekmi v Klostersu v Svici jc zmagai Norvežan Karlsen, ki k skočil 50 m. Mednarodna iiogonjetna teknia tnec! Ceškoslovaško in Italijo se bo igrala 26. tm. v Turinu. D Cl P i S 8« Teliarje. Pevsko društvo »Marjetica« in prostov, gasilno društvo nriredita na pustni torek zvečer od 8. ure naprej pn- stno veselico v vseh gostilniških pro- storih pri Mastnaku (Špes) na Teharjih. Na vsporedu je oetje meš. zbora, ples, godba, licitaeija itd. Vstopnina 2 Din. Ves dobiček jc nameujen za nabavo nove brizgalne gas. društva, zatorej se zect!- niiuo vsi v eno misel: »Pokopljimo leto- šnjega pusta na Teharjih in pomagajmo prostov. i?as. društvu!« St. Vid pri Grobelnem. V torck preci polnočjo je zlobna roka zanetila ogcnj v hievn posestnika in konjskega trgove« Antona Sivka. Vcliko poslopje je pogo- relo do tal, a tudi mnogo krmc in vsi kmctijski stroji. Cast šmarskim gasil- cem, ki so udušili in onreüli večjo nc- srečo, ki je pretila tudi sosedom. Posto- pa č je malo prej zakuril pri nckem tu- kajšnjem mlinu, a se nru naert ni posre- čil. Skoda je občutna! f./ Slovenske Bistrice nam poročajo, da sta sc povodom shoda SKS tamkajf- snja »stebra« klerikalne stranke, rnesar Oril in barantač s senorn, mladi Zurai, Id je tudi predsednik Orlov, obnaSala tako sramotno odiirno, da je tiidi postene kle- rikalcc sram. Kaj pomaga »Prerod« in vse govorjenje o njem. če se liudje, ki hočejo igrati vodilno vlogo. tako obna- šajo. Jugoslovanski gasilec. Gasilno drnstvo v DreSinjivasi prl- redi na pustno nedeljo nlesni venček v gostilni Kopriva. Svira nolnostevilna tamburaška godba. Snored je običajen. Za dobro kapljico in tučno postrcžbo je preskrbljeno. Začetek ob *i. uri pop. Za številen obisk prosi odbor. Socijalna politika. ODGOJA IN ZAŠCITA OBRTNO- INDUSTRIJSKEGA NARASCAJA. (Elaborat iz ministrstva za soc. politiko, ki nam ga je dal na razpolago min. n. r. g. dr. V. Kukovec) (Dalje.) Ko sem v principu ugotovil uajprl- kladnejšo obliko organizaeije, potrebno je sedaj še konkretno določili obliko in ustrojstvo te neobhodno potrebne usta- nove za našo državo. V sledečem nave- dem jedno moznost, jedno obliko, pot, po katerem bi se po mojem mišljenju niogcl najhitreje in najenostavnej&e rc- šiti problem, a si nikakor ne prisv'alam exkhatedra trditve, da je samo ta oblitca cdino popolna in cdino mogoca. Po uio- jcin misljeiiju jc na podlagi zbrancga ma- ' terijala v naši državi ta prcdlog najii- godnejša pot, po kateri pridemo cimprc] do pozitivnega cilja. | Pred vsem moramo izločiti iz na- I šega računa strogo centralistično upra- vo, torej eno centralno organizacijo. Po gospodarskih odnošajih in socijalnih pri- likah moramo razdeliti države v orga- nizatorične skupine, ki bodo imcle svoje organizacijskc centrale, katere bodo na dodeljencm ozcmlju najuspešnejise »vrši- le vzgojno delo in splošno varstvo va- jencev in mladoletnih dclavcev. S tega vidika razdelim kraljevino v sledeee skupine: 1. Slovenijo; 2. Hrvatsko z Dalmacijo; 3. Srem, Vojvodino in sevcrno Sr- bijo; 4. Bosno in Hercegovino; 0. Jiižno Srbijo in Črno goro. Vsaka ten skupin bi imela svojo or- ganizacijo za nego in skrbstvo vajencev in mladoletnih delavcev, kateri bi mini- strstvo socijalne politike določilo na- tančni delokrog in odobrilo njihov statin. Danes postoječa društva naj v ecloti It- kvidirajo, prostovoljno ali prisiljeno, ter napravijo mesto novim. v celi državi enoobraznim organizacijam za nego in skrbstvo vajencev in mladoletnih delav- cev, odnosno v pokrajinah, kjer tudi da- nes še ne postoje slične organizaeije, bi se ustanovilc nove. Te deloma po likvt- daciji pretvorjene, deloma novoustanov- ljene organizacije krstili bi z jednim sku- pnini naslovom: «Radiša« ali »Privreo- nik« ali drugače, kar bi se ustanovilo na skupni konferenci vseh obstoječih orga- nizacij in zastopnikov vlade. Imeli bi te- daj sledeee organizacije: 1. Radiša za Slovenijo — pretvorje- i:o današnje društvo za varstvo vajen- cev v Ljubljani — s sedcžem v Ljub- ljani; 2. Radiša za Hrvatsko, Slavomjo in Dalmacijo — pretvorjeno društvo Ra- disa — s scdežem v Zagrcbu: 3. Radiša za Srem, Vojvodino in severno Srbijo — pretvorjeno drustvo | Privrednik v Zagrebu — s sedežem v Beogradu: j 4. Radiša za Bosno in Hercegovino | ^- pretvorjeno društvo Oajret v Saraje- vi! — s sedežein v Sarajevu; 5. Radiša za južno Srbijo in Crno goro. Prva naloga ministrstva socijalne politike bi bila, da scstavi na skupni kon- ferenci vseh imenovanih organizneij o- kvirni program in pripravljalnc odbore za sestavo definitivnih organizacii. Ob- encni bi ministrstvo socijalne politike v sporazuinu z ministrstvom trgovine tn indiistrije moralo izdati naredbo. da mo- ra vsak obrtnik. trgovec in industrijalec biti clan te organizacije in prispevati or- sanizaciji doncske, ki bi se ravnali po velikost] podjetja, odnosno po štcvilu v podjetju zaposlenih vajencev ni mlado- letnih delavcev. Ti doneski naj bi bili dvojni: a) letni stalni prispevek (članstvo) vsakega obrtnika, trgovca, industrijalca po velikosti podjetja 100. 1.000 in 10.000 Kr. V to svrho bi se razd'elila podjetja v tri kategorije: mala obrt, podjetja sred- | nje velikosti in velepodjetja: | b) mesečni, menjajoči se prispevki ! vsakega podjetja po številu vajencev In i mladoletnih delavcev. Najmanjši meseč ni znesCiv iui vsakega vajenca in ailu- doletnega dclavca bi moral znašati vsaj 10, po rnožnosti 20 K. Ti prispevki bi popolnonia zaduslo- vali za vzdrževanje organizacije in nje- nih ustanov, a drzavi bi bilo skrbeti le -za brezobrestna posojila veciih' zgradb in za plačevanje stalno nameščenih močt (učiteljev. zdravnikov, nadzornikov itd.). Vrhovno nadzorsivo nad vsemi organi- zacijami bi imelo ministrstvo socijalne politike preko specijalne inspekcijc dela za rnladoletne delavce odnosno preko nadležnih oblastnih inšpekcii dela. Mini- strstvo bi tudi odločalo po predlogu or- ganizacij o ustanovitvi va]eni§kih do- mov s preizkusnimi delavnicami, skrbele za učne in zdravniške moči, določalo okvirni obseg sistematičnega izobraže- valnega pouka in bi določalo po številu vajencev in mladoletnih delavcev stalne državne prispevke, v kolikor bi ne zado- ščali gori nmenjeni obligatorični doneski. ^Konec prih.) Narodno gospodarstvo. IzenačenJe neposrednih davkov v dr- žavi. Da se vprasanjc neposrednih dav- kov in njih enakomerne porazdelitve tia državljane čimpreje na splošno zado- voljnost prebivalstva reši, je sklical fi- nančni minister dr. Kumanudi pri finan- čnem ministrstvu komisijo priznanih strokovnjakov ter ji naročil izdelati načrt. po katercm naj hi se višina dav- kov v vseh pokrajinah izenačila na podlagi obstojeeih davčnih zakonov. Druga njena naloga naj bi bila izdelat! za Jugosiavijo en sam enoten zakon o neposrednih davkih. Komisija je kon- čala prvo nalogo. Po dolgi razpravi Jc orislo do zaključka. da izenačenje dav- kov na podlagi obstoječih raziičnih dav- čnih sistemov sploh ni mogoče izvestf in izročila finančnemu ministrn utemc- Ijeno mnenje, da jc iz političnih, fiskalnih in drugih razlogov najbolje, da se delno izenačenjc davčnih brcmen popolnonia •opusti Lcr takoj izdela cnotcn daveni za- kon za vso državo. Uastnica in izdajateljica: Zvezna tiskarna v Celju. Odgovoml xirednik: Vekoslav Splndler, Tlska: Zvezna tlskama v Celja. Fran I^oštomaj f^ezika I^oštomaj roj. ^S/lainriG poroeena. CEbdE, meseca februarja 1922. Objava. Dne 27. februarja tl. ob 10. uri spreje- male se bodo v pisarni Komandanta Celj- skog vojnog okruga ponudbc za komisijski odkup GOO kg fine beie moke. lnteresenti se vabijo, da stavijo omen- jenega dne ustmene ali pa do istega časa pismene ponudbe. fellltfltf^ se tak°^ sprcjme. "®^ upravništv ulista. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je preminul po kratki mučni bolezni na3 iskreno Ijubljeni soprog, oče, sin in brat, gospod Franc Vodenik fo»gowec, ipoaestnik, župan itd. v 41. letu svoje starosti, danes ob 16 uri. Pogreb se vrši v nedeljo, dne 26. svečana tl. ob pol 10. uri predpoldne iz hiše žalosti na pokopališce v Poljčanah. Sv. maša zadušnica se bode brala dne 26. svečana 1922 ob 10. uri v farni cerkvi v Poljčanah. Poljčane, dne 23. svečana 1922. Marija Vodenik roj. Frangež soproga." Franci, Milan, Mldka, Steflka Eliza Vodenik otioci. mati. Anton, Konrad, Ferdinand, Josip, Marjja, Ana, Justina bratje in sestre. Stran A. »NOVA DOB A« Stev. 23. Ustanouljens 18GV. Hranilnica mestne občine Celje V lastni palači j*i?l kolodhoroipu* Ostanovljena 18fi«. 52-8 T3 O s I s> o *SL a Cm ¦ StanJB branilnih vlog K 35,000.000« Vrednosf rezarvnega zaklada K 8,000.000, * 1 § o" =3 UJt ft» cs It Ul Ul irtRANILNE vloge, ki se sprejemajo od usako- gar, nžiuajo najpopolnejšo uarnost in ugodno obrestouanje. Pošlne položnice strankam brez- piačno na razpolago. Rentnino plačuje zauod iz suojega. SPREJEMA tudi u uamo shrambo od strank in sodišč razne urednostne papirje, uložne knji- Žice i. t. d. Daje u najem PREDALE v svojih safeblagajnah, lako, da obdrži ključ stranka sama. OSKRBUJE suojim uložnikom prodajo in na- kup useh urst urednostnih papirjeu ltd. Izur- šuje za nje tudi inkaso in druga denama opra- uila najkulantneie. IZPLAČILA u inozemstuu izredno ugodno in promptno. Posojila vseh vrst pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna pojasitifa in strokounjaški nasueti u useh denarnih prašanjih. Regi«ts*ov. kreiSvtna in stavbena «OKdlcugazom.zav. CäIBm Pre&ernov» ul. IS ¦* W^iJM "LASTNI DOM" Račun Cekownegn urada it. 10.316. Sppejema hraniilne wloge in jih obi»»«tuje po 41/27o &tix*i in pol K od sto, prof 3 odpowedi (5%) pet od sto. 190 Pfiporoča se ^™1 ]anho Božii, ceije ^— zraven gostilne yftBranibor*(. "^ Špecerija, kolonijalno blago in dež. pridelki! Cene zmerne. Postrežba točna. I Vedno fino anglešho blago u zalogi! I Maks Zabukoseli i \ krojaškl mojster, Cankarjeva ulica 2 i ^Lizgotavlja vsakovrstne obleke^^ ^^^ točno in solidno. ^^r FotniSiB all zastopnibs išče velike tovarna likera, ruma, kon- jaka in ostalih spirituoz. Ponudbe t obvestilom, v katerem kraju pozna re- flektant najveČ mušterij, poslati na na- slov: poštni predal 41, Zagreb, glavna pošta. 166 10—6 ?^il RmBtoufllci! üE!j Došia je modra gallca In Žveplo po ugudni ceni. Dospela so tudi sveža semens vrtna, travna in detella. Istotam se dobi tudi: 169 5—2 hromplr, a|da( moba, prutno bučno olle, inSlo, pelroiel, Ktava, riž i. t. d., i. t. d. Za obilcn obisk se prjporoča Anton Močnik G1avnitrg8 Celje Glavnitrg8 r 99,04-16 oglejte si ^ manuf akturnc trgovino 1J. KUDISZ Celje - Qaberje 16, nasproti vojašnici kralja Aleksandra Priporoča se vsem odjemalcem: na drobno in debolo. Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, Sifon in raznovrstno manufakturno blago. I Prezne stehienice 7/io vinske, šanpanjske in konjakove 189 kupuje vsako množino 4—2 ALOJZ FABIAN CELJE. Cankarieva ulica St. 4. CELJE lšče se primerna mrzla sulia Kiel. Ponudbo na Trgovsko zactru^o »Sloga« v Celju. 195 2—2 KOöija dobro ohranjena, S© proda. 196 2-2 Naslov v upravi »Nove Dobe«. Dva fans a iz boljše hiSe, ki bi imela vcselje do kleparske obvtf, se sprefmefa takoj pri Franfo Dolžan, kieparstvo v CELJU. 183 3-3 Kostanjev les kupuje po dnevnih cenah naj« wisje izvoxna trgovina Ernest Max*inc* Celje, Kapucinska uB 3, enako tudi druge vrste lesa 188 posebno ksan les. 3-2 V _________________________ _______________________ Z 9LBME J3g NOVO BLAGO l^gif' Povsem zrela -| se dobivo pousQd. i M MiU \wm sü!sih, SQliean mesa in mssti ID. GflVRIK 10HI d.d. 1169 Petrinja 30—30 i Giavno zastopstvo za Slovenljo:: R. Bufic 11 drug I Ceije Ljubljana Warihor iJdlvUILJ IVUVdLi skega blaga, se priporočam za izdelo- kroiaški mofster vanje civilnih in vojaških oblek po -,-«, _ , .. vj^ najnovejSi modi in nizki ceni. Celje, Za kresijo st, 6. m _____ 2_2 Ü 126 50-4 eiU| IE VSEH VRST \jT I H liis^ I i PRIZNANO SOLIDKA POSTREŽBA FR9NJQ FflfiflfiEL - CEL3E Gosposka uBSfta 26. Obj SLVSL, GlasoBita twdlta Glad i drug preje F. Haas I Si^^wi^ Z^gt „M se je zopet ustanovila OB lEiöCifem tPgU ŠfBV. ZB. Kot prvo in edino najvecje ^pecijalno in strokovno podjetje v državi za urejevanje stanovajaj, gostiln, uradoY i. t* d.? i. t. d. Opreme za neveste priporoča cenj. občinstvu: Preproge Odeje Zastorje Pohištva Gav°niitui*e Gunjeve Thanine zo pohištoo Kaspnise i.td. Kulantma posfi>*ežba. Solidne cera©: 2oi SUKNO 82 50-6 pristno č feico sa moske In wolnenq X9 ženske obleke in razno manufaa- turo ku >ite padi direktne^a import« po cudowito niLk4b cenah 3 a mo w weletrg«win» in razposiljaSnica | R. Stermecki, Celje. tt_____^^^._^»tt«MtkAa — — - ...i -1 Oblaöilnica za Sloveniio x». z. z o. z. v LJUBLJANI priporoča ogled svoje zaloge manufaktu Izključno češki izdelki!! 58 -4 Ol. skladiSče v ^Kresiji«, I. nadstr. Poseben vhod iz Lin- garjeve ul. 1. Detajlna pro- dajalna v Stritarjevi ul. 5. Podružnioa v S imboru- Ravnokar prispeva blago od mnogih čeških tovarn. Pri- spela je tudi izbrana zalo^a od znanp hrn