78. številka. Ljubljana, v petek 6. aprila XVI. leto, 1883. Ichaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., jdden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 1.1 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po*,* 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četri leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če sc oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši ^Gledališka stulba". D pravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. _______"Oi ca t" —---- —-----— __. ====== _--.-:-r. \' Ljubljani, 6. aprila. V dunajskih časopisih množe se dopisi in bolestni vskliki iz Ljubljane, kakor glive v gozdu po "večdnevnem deževji, in v vseh se premleva stara pesen, da je postopanje Slovencev postalo neznosno, terorizem nečuven in da je vsled tega nemSko-libe-ralna Btranka za dobro spoznala volitve v mestni zbor ljubljanski ne udeležiti se. Da se pri teh in jednacih dopisih dotični pisači resnici vedoraa izo-gibljejo, kdo bi se temu čudil; saj znamo, da so v lažeh pravi mojstri, Baj smo še nedavno čitali, kako se celo državni poslanec dr. Jacques ni kratko ni malo ne premišlja, trositi v svet neresnico, lahkomiselno sumničiti oblastnije in neljube mu časnike ter s popotnem resnobnim obrazom trditi stvari, katerih nikdar dokazati ne more. Ni naš namen, niti nas je volja zavračati vse mnogoštevilne laži nemško liberalnih dopisunov, a trditve, da se pri reklamacijah ne bi bili v poštev jemali obstoječi zakoni, vender ne moremo in ne smemo prezirati, kajti baš zaradi tega, ker so se reklamacije rečeva le na podlagi zakona, ozi-1 oma mestnega Statuta, izključili so se vojaški penzijonisti, ki v Ljubljani ne plačujejo ni krajcarja davka, in samo zaradi tega nemajo zakonite volilne pravice. Ako pa je tem gospodom v istini do tega, da imajo volilno pravico v Ljubljani, naj skrbe in store potrebne korake, da bodo v bodoče plbčevali davek v Ljubljani, — kar bi menda ne utegnilo biti nemožno — in gotovo se jim bode priznala tudi volilna pravica. Kako se tedaj more pisati, da so cele vrste liberalnih volilcev, „darun-ter bei 70 Milit ar-Pensionisten ihres langjiihrigen Wahlrecbtes beraubt vvurden", nam je neiznajd-Ijivo; misliti si le moremo, da dopisun o izrazu „be-raubt" nema jasnega pojma. Ugovor, da so penzi-jonisti že leta 1867. imeli volilno pravico, je ničev in prazen in ni kak razlog za nj hovo opravičenost. Dokler ne plačujejo davka v Ljubljani, tako dolgo nemajo volilne pravice, in ako so slednjo „per ne-fas" tudi mnogo let uživali, se iz tega še nikakor ne more in ne sme sklepati, da mora to ne/.ako-nito stanje ostati še na dalje, na večne čase. Da je tedaj narodna večina uporabila prvo pri liko, in volilne listine uredila na podlagi mestnega statuta ter tako odpravila večletno nezakonitost in krivico, je po polnem naravno, in gospodje od na sprotne strani, ki tako radi poudarjajo svojo izredno pravno čut, svoje pravi coljubje, bi narodnej veČini zaradi tega morali izreči le svoje globoko priznanje, ne pa trobiti v svet, da je to nečuven terorizem, da, celo — ropi V ostalem pa je sklep nemško-liberalne večine, zdržati se volitev v mestni zastop, vse hvale vreden; saj dosedanji položaj v mestnem zboru ni bil tak, da bi mu želeli dolgotrajnost, in tudi mestnej občini ne na korist. Olkar so gospodje nasprotniki bili potisnem v manjino, udeleževali so se jako mlačno mestnozborskih sej, parkrat ni bilo prav nobenega, parkrat prišla sta po dva nemška mestna očeta, toliko, da je bil zbor sklepčeu. Videlo so jim je, da nemajo resne volje opravljati svoj mandat, da jim je zaupanje volilcev le težavno breme, tako težavno, da ga na pr. bivši župan Laschan niti opravljati ne more. Strašilo nesklepčnosti postalo je permanentno in marsikateri važni predlog moral se je odložiti na ugodnejši čas, in seja za sejo morala se je prelagati. Ako so tedaj gospodje od nasprotne strani pri Mi do spoznanja, da je tako stanje za dlje časa neznosno, neplodno in celo mestnim interesom kvarno, in so vsled tega spoznanja ukrenili, da ne prevzetno več itak že nadležnih mandatov in se ne udeleže volitev: je ta če tudi nekoliko zakasneli ukrep vender hvale in priznanja vreden, akoravno se nam močno dozdeva, da se gospodi vidi grozdje mandatov le zaradi tega kislo, ker je nekoliko previsoko. Ostane li nasprotna stranka pri sklenenej pa sivnosti ali ne, strašilo nesklepčnosti bode pri pred- stojećih volitvah na vsak način odstraneno in novo čilejše življenje bode nastopilo v rotovškej dvorani. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani ti aprila. Gospodarski odsek kom|m>«I4«> #.I»oriilco imel bode danes svojo Bejo, v katerej bode dokončal poročilo o spremembah, katere je storila zbornica poslancev pri postavi o združenji zemljišč. — Na dnevnem redu včerajšnje seje državnega zboia so bile manj vnžtie stvari, namreč verifikacija v zadnjem času bivših volitev, poročilo imunitetnega odseka o izročitvi poslanca vit. Oborakega in pa rešitev mnogih peticij. Bol] zanimljive obetajo biti seje prihodnji teden, ko se začne obravnavati novela k šolskej postavi. V tri-h sejah obravnaval je ogrniti državni zbor tretji paragraf postavinega načrta za srednje šole, ki govori o učnem načrtu. V živahnej diskusiji, ki se je unela pri tej točki, šlo se je izk bučno za to, ima li grški jezik ostati obligaten predmet. Poslanec Mor i cz stavil je po daljšem razgovoru posredovalen predlog, da ima biti grščina izreden predmet. Minister prvosednik T is za govoril je za nespremenjeni vzprejem načrta, kakor ga je izdelal dot čni odsek strokovnjakov. Naposled vzprejela se je dotična točka o ohligatnosti grškega jezika s 143 proti 75 glasom. — Specijalna debata o tem nacrtu dognana bode najdalje v osmih dneh. Potem se bodo naglo drug za drugim obravnavali že izdelani načrti tinančnih in pravosodnh zakonov, tako, da se bode diugo zasedanje zbornice končalo že sredi maja. Tretje zasedanje sklicalo se bode baje konec septembra ali pa začetkom oktobra. — Delegacije, ki bodo letos »bo rovale na Dunaj i, Bklicale se bodo še le za meseca november in aecember. V11 «11 tj<* države. „Agr. Ztg.M poroča, da je več Črnogorcev v zadnji dan pr. m. v Ldiji došlo v Kamenico po skadrskem jezeru in je tam umorilo tri možke in jedno žensko, maAčevaje se nad umorom Števa Vrbice. Vsi a 1 ba n sk i ro d o v i se pr i p r a v Ij a j o na boj s Črnogorci. LISTEK. Asja. (Povest. Ruski spisal Turgenjev, poslovenil J. P.) (Dalje.) X. Ves ta dan mi je minul kakor mogoče najbolje. Veselili smo se kakor otroci. Asja je bila jako mila in preprosta. Gagin je z veseljem gledal na njo. Še le pozno odšel sem domov. Pripeljavši se na sredo Rene, poprosil sem brodnika, da naj spusti čoln po rekinem toku. Starec vzdignil je vesla — in veličastna reka nesla je naju. Gledajoč okrog in premišljujoč, kaj sem vse doživel ta dan, začutil sem nek skriven nemir v srci . . . Povzdignil sem oči k nebu — pa tudi tam ni bilo pokoja; posejano z zvezdami se je vse gibalo in migljalo; pripognil »em se k reki . . . tudi tam v tej temnej in hladnej globočini so gibale in migale zvezde; razburjenost \idel sem povsod — in razburjenost naraščala je tudi v meni. Oprl sem se na kraj čolna . . . Šum vetra v mojih ušesih in tihe vode za krmilom me je razburjal, sveže dihanje vodnih valov me ni hladilo; slavec zapel je na bregu in me omamoval b sladkim strupom svojih glasov. Solze prišle so mi v oči; a to neso bile solze brezpredmetnega veselja. Kar sem Čutil, neso bili občutki nejasnih in nerazumljenih želj, kakoršne sem nedavno čutil; kadar se naša duša širi in veseli, kadar se jej zdi, da razume in ljubi vse ... Ne! a v meni vnelo se je hrepenenje po sreči. Nesem se upal imenovati po imenu tega hrepenenja — a sreča, sieča do pre-nasitenja — to je, česar sem jaz hotel in s čimer sera 8e mučil . . . Čoln nesel je naju dalje, starec brodnik je pa dremal oprt na vesla. XI. Ko Bem se odpravil drugi dan k Gaginu, neseni se vprašal, ali sem zaljubljen v Asjo; a mnogo sem mislil o njej; njena usoda me je zani-mivala, veselil sem se najinega nepričakovanega zbli-žanja. Čutil sem, da Bem jo Se le včeraj prav spoznal; poprej Be je le obračala od mene. Ko se mi je razodela, ožaril se je njen obraz s tako prikup-ljivim sijajem, kakor bi bil nov ; in kakšna čarobna lepota pokazala se je na njenem obrazu . . . Vesel korakal sem po znanoj poti, in že iz daljave s hrepenejem zrl na belo hišico ; nič nesem mislil o bodočnosti — še o juteršnjem dnevu ne; in bilo mi je dobro. Asja je zarudela, ko sem stopil v sobo; zapazil sem, da se je nakinčala, a njen obraz se ni ujemal s kinčem, bil je žalosten. Zdelo se mi je tudi, da je hotela ona po svojej navadi zbežati, pa premagala se je — in ostala je. Gagin je bil v nekem posebnem umetniškem ognji in navduSenji, kakoršno navadno navdaja diletanta, kadar si misli, da se mu je posrečilo „ujeti prirodo za rep". Stal je ves razmršen in pomazan z barvami pred napetim p lat m mi in široko mahal s čopičem po njem, skoraj nejevoljen mi je prikimal z glavo, komaj je malo odtrgal pogled od svojega dela in pogledal mene, in zopet je znova uprl oči v svoja slikanja. Nesem ga hotel motiti, usel sem se k A*ji. Počasi obrnile so se v me njeue temne oči. Naučni minister srbski odstavil je sestro napadovalke Helene M.irković, gopo Vi tko vid, učiteljico na belgrajskem višiem ženskem izobraže-vališči, katera je bila te dni izpuščena iz preiskovalnega zapora, od njeue službe, katero je več nego dvanajst let opravljala. Neki ondukaišnji list opomni o tem čmu ministrovem: „Ministru torej ni bilo dovolj, da je gospo Vitkovič čez zakoniti čas pridrževal v preiskovalnem zaporu, nego vzame jej še službo in kruh, čeprav je sodnijsko nedolžna iz poznana." Nje soprug. profesor Vitković, pa se je del v pokoj. Predstojeće urejanje židovskih razmer na Jhtuskcii) Žide najbrž da ne bo zadovoljilo. V obče se domnev., da zidovi tudi v prihodnje ne bodo in sicer z ozirom na to, da je nje obseg prepoli-tičen. Ker se je meni domnevalo, da to ni istina, ter ne hoteč nadlegovati politične gg. uradnike, sedeče (V) ob nedeljah po polu dan pri zaprašenih aktih in ker se depeša, koje obseg so že isti dan in že par dnij poprej naši lokalni listi prinesli, nikakor ni hotela sprejeti, odidem, Dospevši v Pragarsko, podam se v brzojavno pisarno, prepišem zgoraj navedeno depešo od besede do besede in dotični g. uradnik jo sprejme brez vsega ugovora. Imajo tedaj mariboiski gg. uradniki druge postave nego pragarski? Hotel sem se še osvedočiti, imamo li res tako zadobili popolno državljansko in politično jednako- pravnost; na čisto verskem polji pa bodo odpala postavo, katera bi nam zabranjevala odpošiljati de- dosedanja utesnenja in cerkvene 'židovske občino pese tacega obsega, najdem tam mej drugim sledeče: znajo dobiti od države nekaj novih pridobitkov, a s nD"e hoheu eontrahirenden Theile behalten sich das tem bode pa tudi končana vsa židovska reforma, s }>cht vor, die B.forderung eines jeden Privattele- katero se je bavil poseben odsek Sedanja vlada je gramme8 m verMndern, welche3 fUr die Sicher- heit des Staates getahrlicu erscheint oder gegen die Landesgesetze, die offen-tliehe Ordnuug oder die Sittlichkeit ver-stbsst." (Artikel 7. des Vertrages.) Kaj je tedaj g. uradnik v mojej depeši videl, torej vzpn-jela nazore lgnatjeve v tem vprašanji: v razmerno mnogubrojnem židovskem prebivalstvu vidi ona nevarnost /a rus-i ljudski živelj ter mu to ej neče dati š- več iiu;»,>.j Trdi se, da živimo v svobodnej državi ter da uživamo neizmerne pravice, katere nam podaje drŽava. Priznati moramo, da je to istina, da uživajo nekateri narodi, csobito nemški, velikanske državljanske pravice, toda nam Slovencem se še veduo kratijo v uradu in šoli, sploh povsodi. Največ k temu kratenju pripomorejo pri nas nemAke narodnosti in nemčurski uradniki, kajti ti ravnajo z nami, kakor se jim ljubi. Dokaz t-.rjmu sledeči faktum: 1. t. m. bil sem v Mariboru. V tem znanem „ nemškem*1 mestu hotel sem odposlati navedenega uue popoludan na praško „Politik" sledečo depešo: „Der biesige Varein „Slovensko društvo" be-absichtig. t ain PHngstnioutage eine grosse \Vander-versammlung in Pcttau zu veranstalten, W0Belbst an tliesem Tage d'e Enthtillung des Josefs-Deukmuls stattiinden \vird."' Dotični g. uradnik te depeše ni b -tel sprt jeti, ako ni od politične oblasti vidirana, smo „planinski Hrvatje". Ljudem svoje sodbe to ne more biti razžiljivo. Toda celjska nerazumna množica, kolikor nemško bere, verjame Celjskemu listu več, ko vsemu na svetu in misli, da so v Ra-kuševi oficinl ljudje tako učeni, kakor se sami štejejo. Povedano naj torej bode celjskim „časopiscem•', ki se Statistike in etnografije neso učili, da uemška statistika Ficker in Biderniann javno v knjigah in v vseučiliških predavanjih učita, da so stanovalci zagrebške;, varaždinske, svetokriške in svetoj urske županije — v etnograficuem pomenu Slovenci! — S „planinskim! Hrvati" torej Celjani samo kažejo svoje puhle možjune. Iz kamniškega okraja 3. aprila. [Izv. dop.] Dne 8. marca sešlo se je v Mengšu na opo-zoritev okr. šol. sveti k predavanju o sadjereji 14 članov učiteljskega osobja, mej njimi 2 učiteljici. G. V. Burnik, nadučitelj iz Kamnika, ki je bil o lanskih počitnicah slušatelj kmetijskega pouka na Slapu, ponudil se je za predavatelja ter je ne orne-njevaje sploh znanih stvarij, govoril o šolskem vrtu ta« o obširno, stvarno iu poučno, da smo mu vsi prav hvaležni iu preverjeni, da pouk na Slapu ni bil brezploden. Želeli bi, da bi taka predavanja ozirala se tudi na druge stroke umnega kmetovanja. Prosto ljudstvo umevno poučevati, ali za njega pisati rabljivo knjigo, ni lahka naloga. Večina kmet- skih posestnikov je še iz one dobe, ko šolstvo ni še bilo tako razširjeno, kakor sedaj, zatorej nemajo teorije; oni znBJo za „dau, a ne za „zakaj**. Največ sposobnosti k napredku se kaže v sadjereji. Res je, da ima dejanje večo vrednost od same teorije; res je pa tudi, da uspešno dejanje zamore le na podlagi teorije napredovati in utrjevati načela. Umno kmetovanje na velikih posestvih, kakor so graščine, slabo upliva na kmeta zaradi antipatije in krivih predsodkov. Sliši se mnogokrat: Ti lehko tako delajo, saj imajo vsega dovolj. Kmeta prepriča najlaže kmet, ki se peča z navadno kmetijo, ki raci-jonalno gospodari, zboljšuje polje, travnike, vrte, pridobiva obilniši pridelke, redi lepšo živino mimo dru/ih sosedov. Tako gospodarenje odpira jim polagano oči, ter lae.nejo spoznavati, da so zadaj, da je treba tu pa tam zaviti na boljši pot. Ni vsak, kdor se z rokodelstvom peča, mojster, a ne vsak umen orač, kdor za plug drži. Dobe se kmetje, ki so svoje dni v mestih šole obiskovali, pa slabši gospodarijo, nego njih neuki sosedje. Marsikdo ne pozna gospodarske razumnosti in zmernosti, vse hi rad predrugačil, stroški presega;o daleč dohodke ; misleč, da idejo naprej, idejo le nazaj, pričakujejo čudežev, a ne pomislijo, da ima priroda svoje zakone, katerih ne prestopi. Ne pozabi, da ako hočeš prirodo s silo pregnati, se ti vselej zopet povrne. Kmeta na boljšo pot spraviti ne gre z lahkoma. Beseda malo izda, ampak mnogostransko potrjene skušnje, o katerih se sam prepriča s posluhom, vidom, tipanjem, okuša-njem, izbijejo mu trmo. Ko bi bil dobiček ali do« 1 odek hipen, bi imel privlačno moč, a kmetija se ne spravi v dober stan v jednem dnevu, treba je potrpljenja, vztrajnosti, požrtvovanja, časa in stroškov in neobupnosti pri nezgodah; kajti ni vselej riba, včasih je žaba. Kdor zmerno, previdno in umno gospodari, njemu se ne bode drsal voz pod pot. —r. Domače stvari. — (G o s p. profesor dr. Hočevar) v Inomostu imenovan je privatnim docentom višje matematike na tamošnjem vseučilišči. — (G o s p. Grot m I a j š i,) profesor iz Rusije, bavil se je včeraj v Ljubljani in ogledal si mej drugim tudi naš deželni muzej, v katerega dolenjem oddelku so ga posebno zanimale bogate in redke starinske zbirke. Danes zjutraj odpotoval je v Trst. — (Iz Radovljice) se nam piše v 5. dan t. m.: Ravno mi pove prijatelj, da, ko je bil včeraj kot priča pri BOdniji, ga je gosp. sodnik vprašal, ali hoče, da se slovenski ali nemški zasliši, pa pristavil: rPa saj tudi nemški razumete?" Ko je moj prijatelj odgovoril, da mu je ljubši, ako se zapisnik spiše slovenski, narekovala se je vsa izpovedbi gladko slovenski. Ker kaj tacega še ni bilo, objavim to veselo vest, da vsakdo, ki ima pri sodniji kaj posla, zahteva slovensko obravnavo in slovenski zapisnik. — Vi danes neste taki, kakor ste bili včeraj, opomnil sem, ko sem se že dolgo zastonj prizadeval privabiti smeh na njena ustnu. — Ne, res nesem taka, rekla je z naglim in zamolklim glasom. — A to nič ne de. Jaz nesem dobro spala, premišljevala sem vso noč. — O čem V — Oh, jaz sem mnogo mislila. Tega. sem že \ jena od svojih otročjih let, od tega časa ko sem živela pri svojej materi . . . S težavo izgovorila je to besedo, potem jo pa ponovila še jedenkrat. — Ko sem še živela pri materi . . . Mislila sem, zakaj nikdo ne ve, kaj bo ž njim; včasih pa vul<š nesrečo — pa se je rešiti ne moreš; in zakaj da nikoli ne moremo povedati resnice ? . . . Potem Bem pa mislila, da jaz ne znam ničesar in se bom morala učiti. Treba se mi bo začeti z nova učiti, kajti jaz sem slabo odgojena. Igrati na glasovir in risati ne znam, šivam tudi slabo. Jaz nemam nika-kih sposobnostij, pri meni mora biti jako dolgčas. — Vi krivično sodite sebe, rekel sem. Vi ste mnogo čitali, vi ste izobraženi, in tak um! — Ali sem jaz mari umna V vprašala me jez najivno ljubeznivostjo, da sem se nehote zasmejal, iu tudi ona se je nasmehnila. — Brat, ali sem res umna V vprašala je Ga- giua. On ni odgovoril niti besedice, slikal je dalje, vedno menjajoč čopiče iu visoko vzdigujoč roko . . . — Sama včasih ne vem, kaj mi je v glavi, nadaljevala je Asja vsa zamišljena. — Včasih bojim se samo sebe. Oh, jaz bi hotela .... Ali je res, da čitanje ni za ženske. — Mnogo Čitati jim ni treba, pa . . . — Povejte mi, kaj naj čitam? povejte mi, kaj naj delam V Vse bom storila, kar boste vi rekli, pristavila je z nedolžno zaupljivostjo, obrnivši se k meni. H krati nesem vedel, kaj bi jej odgovoril. — Ali vam ni dolgčas pri meni? — Prosim, začel sem. — No hvala! rekla je Asja: — a jaz sem mislila, da je vam dolgčas. In njena maj Ima ročica je krepko stisnila mojo. Hm! sakiical je ta trenutek Gagin: — ali ni pretemna t.v-le Sv'nca V Stopil sem k njemu. Asja ustala je in odšla. XII. — Vrnila se je čez jedno uro, obstala je v durih in poklicala me z roko. — Čujte, rekla je: — ko bi jaz umrla, ali bi vi kaj žalovali po meni? — Kaj vam pride danes na misel V zakli-cal sem. — Jaz mislim, da bom kmalu umrla; dozdeva se mi, da se vse okrog mene poslovuje od mene. Boljše je umreti, kakor tako živeti. Oh, ne glejte me tako; jaz se res no delam samo tako. Če ne, se vas bom zopet bala. — Ali ste se me bali ? — Če sem tako čudna, jaz sama nesem kriva tega, rekla je. — Glejte, že smejati se ne morem . . . Bila je žalostna in zamišljena notri do večera. Nekaj se je zgodilo v njej, česar jaz nesem umel. Često me je čudno pogledala; moje srce se je kar ježilo od njenih skrivnostnih pogledov. Delala se je — (Premeščenj e.) G. Valentin Ambrusch, c. kr. profesor na gimnaziji v Mariboru, premeščen je iz službenih ozirov na c. kr. gimnazijo v Kočevji. — (Umrla) je včeraj dopoludne v Ljubljani gospa Franja Toman-Doloičarjeva, udova dvornega in sodnega odvetnika, v 67. letu. Pokojna bila je vedno zvesta domorodkinja. Lahka jej zemljica ! — („Celjski nemčurji*4) zagnali so velik krik, ko so zapazili, da je zlobna roka poškodovala spomenik cesarja Jožefa. Plemeniti kakor so, dolžili pa bode pel 1 zbor („Što Čutiš") in 1 kvartet. Začetek ob 8 uri zvečer v društvenih prostorih v gosp. Gregoročivevi gostilni. — (Vabilo) k „Besedi" s plesno zabavo kojo priredi slovenska Čitalnica v Gorici, dne 7. aprila t. 1. Pričetek ob 8Va uri zvečer. Spored: 1. A Hajdrih: „Mladini"; poje možki zbor. 2. FleiSman Foerster : B Pod oknom"; poje mo>.lri zbor. 3. M roslav Vdhar: „Filozof4; veseloigra. (Vsled mnogostranskfc želje v drugič). 4 Dr. B. Ipavec: „Narodna"; poje mešani zbor. 5. A. Foerster : »Popotnik" ; poje možki zbor. 80 Slovence tega zločina, pisali strupene članke, | 6. Plesna zabava. Opomba: Će želi društveuik neuda razobešali vence in razpisavali nagrade za tistega, ki bi zasledil činitelja. A sedaj, ko se je zvedelo da je cesarja Jožefa spomenik poškodoval nadepolni paglavec nekega nemškega uradnika iz same razposajenosti, sedaj pa vse molči in niti o razpisanej nagradi ni čuti, kdo jo utakne v žep. In vender bi tudi to bilo jako zanimljivo! — (Iz Ptuja) se nam piše 4. t. m.: Našemu Servola, Sežana. Na Štajerskem: Planina, Sre upeljati, naj priskerbi zanj pri odboru vabilo. Z do tičnim vabilom dobi neud v eital. prostorih ustop-nico, ki stane za družino 1 gld. in za posameznika 50 kr. Odbor. — (Poštne hranilnice.) Naslednji poštni uradi prevzeli so zadnji poslovanje poštnih hranilnic: Na Primorskem: Grado, JeHane, Rovigno, Petrograd 6. aprila. Vest, da so v Moskvi našli spodkop (mine), se zanikava. London 6. aprila. V spodnjej zbornici potrdil je Harcourt zasežbe v Londonu i u Bir-minghamu. V zaboji, ki so ga našli pri jed-nem zatožencev, bilo je ls/4 centa najbolj eksplozivne tvarine. Zasledila se je velikanska fabrikacija razstrelnih snovij. J London <>. aprila. Zasačena osoba je imela veliko denarja pri sebi, večinoma amerikanskih bankovcev. London 5, aprila. Preteklo noč prijeli so moža, ki je došel iz Manchestra in imel pri sebi pušico dinamita. Tajni policisti prišli so za njim semkaj ; misli se, da je Irec. Birmingham 5. aprila. Policija našla je pri preiskavi neke hiše veliko nitrogkcerina. Sprednja stran hiše imela je podobo štacnnc. Prijeli so moža z imenom Whitehead. gospodu okrajnemu sodniku še premda do danes ni znano, da eksistira že blizu 1 leto justičoi ministe-rijalni ukaz, koji zapoveduje, da imajo vse sod-nvje celjsko okrožnega okraja si naročiti vse slovenske tiskovine. Mi visoko čislamo tega nadarjenega in jako marljivega, gospoda sodnika ter naj ne misli, da ga hočemo osobno žaliti, a mi smo principijal-nega mišljenja, da noben sodnik, ako je tudi še tako marljiv, nema pravice, narodu mej kojem službuje, kratiti njegovih pravic. Tudi naj bi se na to gledalo, da se rešujejo vse slovensko uloge slovenski ne pa, da bi bilo to odvisno od dotčinega referenta, ali še celo od navadnega kancelista, koji si je pri vojacih svoj c. kr. prislužil. Našega gospoda državnega poslanca gosp. Mih. Hermana pa tu javno nujno prosimo, tla se spomni, da zastopa slovenske volilce ter naj izvoli gosp. justičnemu ministru naznaniti, na kateri način se njegovi ukazi izvršujejo in tla ima pri nas najslednji soduijski sluga pravico kratiti slovenskemu narodu njega pravice. — (Letos n j e redno zborovanje kranjskega odseka I. občnega ura d □ i š i; eg a društva avstro-ogerske države in pa hranilnega in posojiluega uradniškega društva v Ljubljani) bode v nedeljo 8. aprila I, 1. ob 10. uri dopoludne v tukajšnji kazini. Zborovanja se mora najmanj 30 udov udeležiti, da je mogoče o predlogih določno sklepati. Že'eti je tedaj, da se gosp. draštveniki v obilem številu zbero. — (Nemško-liberalna posojilnica) je nekje na Štajerskem, ki pobita od nemškutarskih meščauov 6%, od kmetov pa 9% obresti. Ali neso to pravi „Kmetski pri ja tel j i" V — (Pri sv. Jurji na Pesuici) je zdaj tudi žandarska postaja. — (Bralno društvo v Krškem) priredi v nedeljo, 8. t. m. veselico. Predstavljala se bode vesela igra: „Zakonske nadloge", pevski zbor Barbara, Zivrče. Vid nad Vipavo, dišče, Sv. Andrej v Leskove', Sv, I Na K r a j s k e m : Prestranek, Sv I Sava, Črni Vrh pri Idriji, Vinica. — (Hmelja) bilo je 1881 1. na Štajerskem obsajenih 1112 hektarov. Vsak hektar dal je 144—250 kil pridelko. Hmelja meterski cent veljal je s početka 200 gld , pozneje 240 gld., čez nekaj časa pa je ceua poskočila celo na 400 gld. — (Državni ž r e b c i boljšega p 1 e -mena) so po c. kr. poveljniltVU žrebčarije na Selili v sporazutnljenjl t konjerejskim odsekom kmetijske družbe kranjske naslednje po okrajnih glavarstvih razdeljeni: Ljubljana: Na Se lih 2, jeden angleškega plemena, drugi Lipicanec; na Studenci (Igu) 4; nn Vrhniki 2: v Horjulu 2; Kočevje: V Rbnici 3; v Kočevji 2; Logatec: V Cerknici 1; Postoj ina: V Po stoj ini 2; v Kosezah 1; Kamnik: Na Trojanah 1; Rudolf ovo: Nt Grmu 2; Krško: V Bpodoji Brezovici 4; v Rakovnika 2; v Št. Kancijanu 2; Litija: V Velikem Gabru 2; Črnomelj: V Metliki 1. — Na Gorenjskem je proti subvenciji razdeljenih 27 državnih žrebcev noriSkega plemena pri 22 gospodarjih. V glavarstvu Radovljica: Vjerovnici, Spodnjih Gorjah in Gornjem Otoku pO dva, v Z inovirali, Preserjah in Hrasah pojeden; Glavarstvo Kranj: V Stražišči in Pt-piotni Polki po 2, v Pristavi, Železnikih in Podrečah po jeden. Glavarstvo Kamnik: V Imavcah, Traioi, Vodicah, Lahov i Mi, Kaplji Vasi, Škijaučevem, Benčevem, Subadolab In na Pšati po jeden. Vrhu tega nakupi se Se letos za Kranjsko Goro jeden žrebec. Razne vesti. * (Nepbrit), iz katerega so narodi pred-zgodovinske dobe izdelovali svoje Bekire In drugo orožje in o katerem se je vedno trdilo, da se v Evropi ne nahaja, našel je profesor Piclil v v Ino-mostu tudi na Tirolskem in sicer |»ri uhodu v ,,1'titch-thal", tedaj natančno na tistem kraji, o katerem je dr A B. M« ver domneval, da bi se ondu utegn'1 dobiti. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Vransko (J. aprila. Okrajni odbor se je ravno konstituiral. Načelnik: dekan Bohinec, namestnik Musi, odborniki: llaupt, Brinovec, Šorn, Prislan, Balon, Šentak. Poziv na narofcbo. Znajdč, od kolikega upliva je za kulturo vsa-cega pojedinoga naroda umetnost sploh iu posebno gla ba koja človeka oplemenuje, blaži iu diže i/nad pozemske prašine iu primiče neumrlim stvorovim; znajćč pa tudi to, da je vsaki pojedinac pred narodom dolžan delati za njegov Kulturni napredek: odločil sem se iz ljubavi do domovine in umetnosti svoja glasbena dela javnosti predati, in to periodično v različnih knjigah. Stopajoč jedino iz teh razlogov pred lice naroda, Vsaki hode veioval, ua, s*' nesem lahkouinno podal na to sveto nalogo, temveč skupd s m vse svoje sile, ue bi li tudi jaz kaj malega doprinesel k utemeljenju lepše bodočnosti naroda iu glasbe njegove. Ako tudi še omenim, da sem iz sinovake pijetete Čisti prihod namenil ustanovi za postavljenje spomenika svojemu pokojnemu Očetu, slov. u-skemu pesniku in skladatelju — Miroslavu Vilharju, — ne dvomim najmanje, da bode plemeniti slovenski narod odobril moj namen iu podpiral moj trud. Delo izide v velikem formatu, na krasnem papirji, v elegantoej obliki; prva knjiga obsegala bode okolo 25 tiskanih pol s sledečo vsebino; I. Samospevi, 2. Možki zbori, 3. Mešani zbori, 4. Skladbe za glasovir. Vlastnim svojim kompozicijam doda val bodem tutli očetove, in že v prvej knjigi izide nekaj njegovih. Ker je tiskovni trošek velik, zamore delo še le tedaj iziti, kedar se prijavi dovoljno število ua- mirno — a jaz gledajoč na njo bil bi jej večkrat rad rekel, da bi se tako ne vznemirjevala. — Ona mi je dopala, našel sem ganljivo krasoto v njenih bledih črtah, v njenih neodločnih počasnih gibanjih — ona je, ne vem zakaj, mislila, da jaz nesem pri volji. — Poslušajte, rekla je malo pred mojim odhodom : —- mene muči misel, da me boste imeli za lahkomiselno . . . Verjamite mi za naprej vse, kar bom govorila, samo z menoj bodite odkritosrčni; vselej povedala bom vam samo resnico, zato vam dam svojo častno besedo . . . Tej „častnej besedi" sem se moral zasmejati. — Oh, ne smejajte se, rekla je živo: — jaz vam rečem danes to, kar ste mi vi rekli včeraj: — »zakaj se smejete?" — in ko je molčala nekaj časa, pristavila je: — ali se še spominjate, da sva govorila včeraj o perutih ? . . . Peruti sta mi vzrastli — a leteti nemam n'kamor. — Prosim, rekel sem: — vam so vsa pota odprta . . . — Vi danes slubo mislite o meni, rekla je iu nagrbaučila čelo . . . — Jaz slabo mislim? o vas V . . . — Kaj sta tako žalostna, pretrgal mi je Gagin besedo: — ali hočeta, da vama zopet zaigram valček ? — Ne, ne, zaklicala je Asja in stisnila roke: — danes nikakor ue! Saj te ne silim, le pomiri se . , . — Nikakor ne, ponovila je ona, in še bolj obledela. XIII. Ali me ljubi V povpraševal sem se drugo jutro, ko sem se prebudil. — Nesem hotel misliti, kaj se godi v meni. Čutil sem, da se je njena podoba, podoba deklice s posiljen.m smehljanjem, utisnila v mojo dušo, da se je tako kmalu ne znebim. — Šel sem v L. in ostal tam celi din; a Asjo sem lemalo časa videl. Glava jo je bolela. Prišla je k nam samo za malo trenutkov, z obvezanim čelom, bleda in slaba, s skoro zaprtimi otmi; malo se je nasmejala in rekla: nTo bo že prešlo, vse preide, ali ni res tako V" — in odšla je. — Meni bilo je nekako pusto in dolgočasno; vender dolgo nesem hotel iti domov, odšel sem še le zvečer, ne da bi jo bil še kaj videl, Sledeče jutro bil sem nekako polu zaspan; hotel sem se lotiti dela — a nesem mogel; hotel sem zopet nič delati in nič misliti, pa tudi tega nošeni mogel. Bredel sem po mestu, vručal se domov iu zopet odhajal. — Ali ste vi gospodekV — zaslišal sem za seboj otročji glas. Pogledal sem okrog; pre i menoj stal je deček. — To vam pošlje gospodičina Ana, rekel je in podal mi pismo. Odprl sem je — in spoznal sem nepravilno in hitro pisavo Asjmo. „Vsekako moram vas videti", pisala mi je — „pridite danes zjutraj k zidanej kapelici, katera stoji pri potu, ki drži na razvaline. Storila sem danes veliko neprevidnost . . . Pridite, radi Boga vas prosim, vam bom povedala vse . . . Recite onemu, ki vam prinese to pismo „dau. — Ali boste kaj odgovorili? vprašal me je deček. Povej, da sem rekel: „da", odgovoril sem mu. Deček je hitro zbežal. (Dalje pritu) ročnikov. Prosim torej vse prijatelje glasbe, vse domoljube in vsa domača družtva, da mi pripomorejo nabirati naročnike v svojem delokrogu. Najbolji način naročevanja je dopisnica, na kojo naj bode točno napisana adresa naročnika in število naročenih iztisov; ketlar pa delo izide, razpošlje se poštnim povzetjem. Cena je kolikor mogoče majhna, in to za naročnike dva goldinarja; kasneje v knjigarnah bode cena znatno povišana. Slovanski narodi imajo žalibože še vedno premalo glasbenih del ter morajo često segati po tujem, večkrat nezrelem plodu, in čas je, da se tudi v tem pogledu vzdigamo na samostalno stopinjo; bodem li jaz, koji sem svoje življenje posvetil skladu glasov in mi je isto tako srcu prirasel sk!ad mej bratskim narodom slovenskim in hrvatskim, mogel kaj doseči na tem polji, izpolnjena mi bode najvročija želja. Koneeno mi je še omeniti, da zahteva tiskar, s kojim sem se radi cene že pogodil, polovico tiskov nega troška pred začetkom dela. Ker nesem kapitalist, da bi zamogel toliko svoto sam položiti, obračam se zaupljivo na slovenske rojake z najuljudnijo prošnjo, da mi glede omenjene važne okolnosti naznačeno naročnino poslati blagovolijo; razume se, da od vsacega naročnika tega ne zahtevam, nego prosim samo one, kojim je mogočnost dana, mojej prošnji dobrovoljno zadovoljiti. P. S. Vilhar, ravnajoči nčitelj mestnega glasbenega zavoda v Karlovcu (Hrvatska). Umrli so v lju)>l.jaiii: 4. aprila: Franc VerhovŠck, steklar, 33 I,, Nove ulice 8t. 5, za sušico. — Anton Jakšc, krojač, 31 1., Mestni trg št. 6, za sušico. 5. aprila: Ana Kihrer, dekla, 63 1., Gospodske ulice 8t. 6, za plučnini oedeinoin. Antun Garbas, dninar, 27 1., Kravja dolina št. 11, aa rakom v hrbtenci. — Kranja To-man, odvetnikova udova, 67 1., Mestni trg št. 17, za spri-denjem krvi. V deželnej bolnici: 3. aprila: Ana Kramaršič, slikarjeva žena, 42 1., je bila umirajoča prinesena. — Helena Zore, gostija, (50 1., za slabostjo. MHeornloiiinio poročilo. A. V LJubljani: a a Čas opazovanja Stanje barometra v min. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 2. aprila 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 74 8*87 mm. 74124 mm. 740-62 mm. -f r>-6°c -f-100° c 4- 44«C si. vzh. z. vzh. si. vzh. obl. jas. jas. O-OO mm. dežja. 3. aprila 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 741-07 mm. 739 64en, 789-92»i, 4- 0-4aC 4- 14-4«0 4- 7'1«0 si. vzh. z. j z. si. jz. jas. jas. jas. 0 00 mm. dežja. 4. aprila 7. zjutraj 740 00 mm. 2. pop. , 736 72 mm. 9. zvečer 787*10 mm. 4- 20°C 4- lr.S"C 4-U*2«0 si. sev. z. vzh. si. zali. jas. jas. obl. 000 mm. dežja. 5. aprila 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 738-32 mm. 786-40 mm. 740 »iti orni. 4- (>-2°c 4- 18-2UC 4- 8-4«C si. sev. si. zali. si jvz. jas. j Ho. obl. 000 mm. dežja. B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk je ostal v zadnjih v primeri s prejšnjimi dnevi skoro nespremenjen; stanje je bilo tedaj še vedno za spoznanje nad normalom, razloček mej maksimom in miniiuom le nez.iatcn. Temperatura se jo zadnjo dni močno vzdignila ter postala že aom pa tja nadnormalna \ bila je pa precej ekstremna, sosebno I ozirom na razloček mej jutrom in poludnem; tudi razloček mej maksimom in minimum se je zvekfial. Vetrovi so poBtali za spoznanje močnejši, sicer so bili pa zelo spremenljivi. Nebo je bilo večinoma po polnem jasno, vreiue skoro povsod suho in stanovitno. ID-ci-risoslsia, "borza dne G. aprila. (Izvirno tolegruiicuo poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .... ..... Zlata renta........ , . 5*/0 marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije...... . . London ............ Srebro .... ....... Napol. ........... C. kr. cekini.......... Nemške marke ..... 4°/, dižavne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 18G4. 100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... 4°y „ papirna renta 5%..... 5*/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 78 gld. 40 kr 78 80 tr 98 * 10 m 93 • 20 rt ■ — n 318 • 90 M 119 ■ 50 a — • — n 9 m 48 a 5 a 63 n 58 n 50 a 119 ■ 75 a 1G7 n 25 a 98 n 20 n 120 a 45 a 90 a 20 a 88 a — a 103 * — a Dunava reg. srečke 5°/, . . 100 gld. 113 „ 75 Zemlj. obe. avstr. 4Va'/0 zlati zast. listi . 117 „ 25 Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice 100 „ 50 Pr or. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 » — Kreditne srečko......100 gld. 170 „ 75 Rudolfove srečke.....10 „ — , — Akcijo anglo avstr. banke . 120 „ 117 „ 75 Trauimway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 227 „ 25 Pevski zbor Čitalnični ima jutri v noboto točno ob 8. uri zvečer v čitaliiičiil dvorani važno zborovanje zaradi sodelovanja ob 600 letnici. (208; Po zborovanji je pevska vaja za besedo 14. t. m. Odbor. Št. 5166. Razglas. (206-1) Letos stopijo iz mestnega zbora naslednji gospodje mestni svetovalci, in Bicar : iz III. volilnega razreda: dr. Josip D«-rč, j Josip Regali; iz II. volilnega razreda: Anton Laschan, llaimund Pirker, Leopold Biirger, R. Zchuber pl. Okrog; iz I. volilnega razreda: Aleksander Dreo, j Karol Descbmann, Peter Lassnifcr, j dr. Adolf Schuffer; Razen teh so v II. razredu voljeni gospodje mestni svetovalci: Rudolf grof Chorinskv, Fran Ziegler, Fran Potočnik, odborništvu se odpovedali in se ima v tem razredu za te tri odborniška mesta vršiti nadomestna volitev. Ostanejo pa še naslednji gospodje v mestnem zboru: Alojzij Biyr, dr. Karol Bleiweis vitez Trsteniški, Fmn Doberlet, Fran Fortuna, Anton Vite/. Gariboldi, Fran Goršič, Peter Grasstlli, Ivan Horak, Ivan Hribar, Josip Kušar, Josip Lukmann, dr. Alfons Mosche, Fran Peterca, Vaso Petričift, Ignacij Stupica, dr. Josip Suppan, dr. Valentin /urnik. Dopoluilne volitve se b^do vsled sklepa mestnega zbora z dne 28. t. m. naslednje dneve vrnile: III. volilni razred voli 16. aprila t. 1. od 8. do 12. ure dopoludne. Če bo ožja vol lev potrebnu, vršila se bo isti dan popoludne od 3 do 6. ure. II. volilni razred voli 17. aprila t. 1. od 8. do 12 ure dopoludne. Ce bo ožja volitev potrebna, vršila se bo isti dan popoludno od 3. do 6. ure. I. volilni razred voli 19. aprila t. 1. od 8. do 12. ure dopoludne. Če bo ožja volitev potrebna, vršila se bo isti dan popoludne od 3 do 6. ure. Razpisi volitve, glasovni listki in volilni imenik bodo se gospodom volilcem o pravem času dostavili. To se naznanja s pristavkom. da sm^jo izsto-pivši mestni odborniki zopet voljeni b ti in da je ugovore proti dovršene) volitvi predložiti najdalje 8 dnij po dokončani volitvi mestnemu zboru. Mestni magistrat i Ljubljani, dne 81. marca 1883. Župan: G ras seli i. Poslano. V „Ljudskoga Glasa" št. 7. od 1. aprila 1883. pritožuje se neki krčmar nad upravnik užitninskega zakupa ali dacarji, da se jim nič čudnega ne zdi, stikati po shrambah, vohati po dimnikih ter iskati rez.idaćeno meso. Dasi je res, kar trdi krčmar, da je zadavkani kos mesa podoben ne-zadavkanemu; ali zadavkani prešič ni nikoli še imel po tri, ali Se celo po pet plečet in Btegenj, na kakoršna nalerijo nekateri dacarji pri preiskavanji krčmarskih shramb. Potem se navadno tak krčmar izgovarja, tla mu je prejšnji oprav-nik jednega nezadavkaoega prašiča za dom pustil, a to ni vselej verjeti, ampak lahko se zgodi, da krčmar ali v kon-trobant doma kolje ali pa od kontrobantarja zaklanega pujska kupi. Za tega delj s«! shrambe in dimniki tako pridno preiskujejo in štejejo komadi mesa. Neki upravnik užitninskega zakupa (205) okolico ljubljanske. Oznanilo. Na Beču poleg Št. Petra na Pivki oddaje se o ■T. Jurji t. 1. ili&ll /n ^oslilno in šl k-iiiio ali drugo trgovino sposobna na 3 ali več let pod prav dobrimi pogoji, z dr varijo vred v najem. Več se izve pri podpisanem županstvu. ŽjtipsLnstTT-o IKIneižeils:, dno 4. aprila 1883. (207) Anton Požar, župan. Odvetniški kandidat, kateri ima že nekoliko prakse, išče službo pri notarji. Adreso pove administracija „Slov Naroda". (189—5) 70O hi etri £n i h stolov lanenesa semena ozimeca in pa 200 veder izvrstnega vina z leta 1879. prodaje prav po ceni (203—2) S. F. Schalk v Sevnici na Sp. Štajerskem. Izdelki, kateri nI Imajo te postavno deponirane varstvene znamke, naj so kot ponarejeni koj vrnejo. Cvet zoper trganje, po dr. Malici, je odločno najboljče zdravilo zoper protin ter rermatlzetn, traanje po utilti, Itolceiiie v h'riit ter živcih, oteklino, otrple mir in hit« itd., malo ćusa co bo robi, pn mino popolnem trganje, kar iliika.-ii'f obilno zuhvul. Zahteva naj se aumo ,,cvctu zoper tr{/anjr pn dr. Malici" m »raven Mojcči^n znamenjem; 1 ntoklen.oa SO kr., pravega prodajo mu no lekarna „pri samorogu" J. pl. Trnkoczyja Ll>l ima inimka. na Mostnem trgu it. 4 v Ljubljani. Zahvala. GoBpodu J. pl. Trnkoezjju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protinskej bolezni na nogi silno irpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in uže več d ij nijso mo^li stopiti r.i nogo, spomnim se na Vas dr. Mnlicev protinski cvet za 5© kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel jo čudovit vnp< li. da so se po kratkoj rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznat um torej tir. Maličev protinski cvet kot izvrstno ztlratil«» in ga vsakemu bolniku v jednak ej bolesni priporočani. Vašej blagorodnosti pa iz ekatn naJprie»reuejso zabvulo, z vsem spoštovanjem udam Frauc Jug, (38—7) posestnik v Šmariji p. Cclji. h i M t« O« o < £. S." s o 1 2- ° Ha r P S ft r t£_ a — H B 13 c/3 B iT b: jo . H Vozni red Rudolfove železnice. c — m. Posta j o Iz Trbiža .... „ Rateč-Bele Peči . „ Kranjsko Gore . Z Dovjega. . . . „ Jesenic . . . . „ Javomika . . . Iz Radovljice-Lesec .. Podnarta . . . „ Kranja .... „ Loke . . . . „ Medvod.... „ Vižmarij . . . V Ljubljano, R. k. . „ Ljubljano, j. k. . V Trst . . . , i Zagreb . . . Vlaki za osobe I. 2.1 r. zjutraj 6- 30 7- 1 723 7- 4f> 8- 5 8-19 8-30 8-40 neier G-21 1.2.3. r. dopnluilno 11-27 11 44 11- 59 |IOpolU(ltlA 19 22 12- 41 1248 1- 9 1-34 1- 53 2- 11 2-26 2 38 2 48 2 66 fo nun 9-54 7-58 1.2.3. r. popoludne 5-40 itedtr 6-617 (5-45 7- 8 715 7- 41 8- 10 8- 29 846 9 3 9' 16 9- 24 9-30 zjutraj 6 — ]?o«t:a.i © Iz Zagreba . u Trsta. . Iz Ljubljano, j. k. . „ Ljubljane, 11. k. . „ Vižmarij . . . „ Medvod .... „ Loke..... „ Kranja . . . . „ Podnarta . . . „ Radovljice-Lesec Z Javomika . . . n Jesenic . . . . _ Dovjega. . . . Iz Kranjske Gore . „ Rateč-Bele Peči . „ Trbiža . . . . Vlaki za osobe po nofi 8 15 1.2 3.r. ljut raj 7 5 710 7 20 7- 31 746 8- 3 8- 24 853 915 9- 24 9-45 10 15 10-30 10-47 6-40 l.3.3.r. popoludne 12*23 12 29 12 38 1249 1- 2 118 137 2 — 219 2- 28 2 46 3 12 3- 26 3.41 11-40 10- 5 1.2.3.r. iTečer 6- 30 639 6 51 7- 5 7 26 7- 49 819 8- 50 Izdatelj in odgovorni urednik Makso Ar mi 6. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".