Briider, die guten Willtus simi... Kličem PoStnlna platana v gotovini Dle Postvrehflhr bar bezahlt. Slovenski dom PREIS - CENA L 2.— | Leto IX. — Štev. 51 TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠAN JA | 1 Sobota, 23. decembra 1944 j Voščilo iz groba Zaradi strahot, ki so nas Slovence — v veliki meri po lastni krivdi, to je po krivdi ljudi, H so bili nesposobni, a so za vsako ceno hoteli ostati voditelji — zajele po aprilu leta 1941, prihajamo danes vsebolj do spoznanja, da se je vojna za nas začela 14 decembra 1940. Takrat je — za Slovence in za bivšo Jugoslavijo dosti, dosti prezgodaj legel v grob mož, ki je edini imel pravico imenovati se voditelja Slovencev. Bil je to dr. Anton Korošec, državnik in politik, kateremu so nekateri poznejši, najnevrednejši, samozvani njegovi dediči za življenja, ko so bili pač v vsakem oziru odvisni od njegove sence, prisegali in se laskali, »da je njegovo ime Slovencem edini programe. oamo štiri leta so pretekla pred nekaj ‘dnevi, odkar smo ga položili v grob. Toda ta štiri leta, najbolj pa četrta obletnica njegove smrti, nam dokazujejo, j kako poniglavo znamo pozabiti može, ka-tarih veličina nam ie neprijetna in odveč. ^Neprijetna in odveč, ker nam vzbuja vest jn ker nas s svojo neizprosnostjo postavlja pred neogibno odločitev, ali smo pripravljeni v dejanju izpolniti tisto, kar nam je ta veliki mo? zapustil v dediščino in na kar smo tedaj, ko je živel, tako glasno prisegali Kajti prav danes je jasno, da bi se nam bilo treba te Čase načelne in dejanske preskušnie držati samo tistega, kar nam je dr Korošec zadnja leta pred smrtjo govoril in naročal, pa bi bili zadostili 7,vestohl do niega, ki smo ga imenovali svojega voditelja, m do naroda, e.4a katerega je živel, delal in umrl on in je to zahteval in še vedno zahteva tudi . nas- Nihče od tedanjih slovenskih ali jugoslovanskih politikov ni tako jasno odel in tako neizprosno oznanjal, ka-ere so nevarnosti, ki utegnejo biti za »vso državo in za Slovence pogubne: rramasonstvo, nepremišljen vstop v voj- zem Ta?"18 ne.s*°£a> ziasti pa komuni- * ' lno on je nevarnost pripravljajo- Rtvn- S6,.rt*ečega viharja videl v vsej stvarnosti, pozna] vse njef,ove prave riirL Ce ln vede' pogubno komunistično ..na vseh področjih. Zaradi tega ni 1 d.Y.P tab pred smrtjo zamudil no-»".aPHhke. da ne bi kar drastično Orioni ”«nj bas klical ha boj proti K1 m«. Marsikdo — tildi iž njegove oko-uee — je ▼ tem vtde! starostne privide, “anes pa vemo vsi, da je v tem bilo Preroštvo, dano samo velikim in modrim. Leta 1940, nekaj mesecev pred smrtjo, so v njegovi okolici razpravljali o em, kako dolga bo sedanja vojna. Tedaj «®.v Posmrtni skrbi za svoj narod de-t ■ *"ojna bo dolga in slovenski narod m, RroCTO trpel.« Dejal je to marsikomu navzočih navkljub. Toda ko » čas tako krvavo potrdil to njegovo ntni *?0' ie vendar ni hotel spomi-of 1 nihče, ki je vedel zanjo, temveč je ovencem delal škodo s kratkoročnimi ; “Pevedmi o koncu in z ugibanji, kdo ^naš največji narodni sovražnik, ko je ,o eno in drugo jasno, da je to edino °niunizein. B faradi vsega tega morda ni neumest-*lt’ *' *a letoSni' božič — za četrto ob- 8 nico Koroščeve smrti — pokličemo v ei:min tisto, kar moramo smatrati za nje-trelf na.iiisteifo> narodno oporoko. Po-Cov,n° ie. lo zaradi tega, da se ob nje-iniJi’ voditoljev! besedi ugotovi, kdo jo "tol prav m kdo je bit zvest: ali tisti, ki Sbm t”1 1 v komunizmu največjo nevarnost za slovenski narod, pa jo iz vestobe do naroda in do dr. Korošca ' za orožje, da reši svoje ljudstvo in njegovo bodočnost, ali pa tisti, ki z vsem, [Udi z narodom in njegovo usodo navzlic Prisegam in sklicevanjem na velika ime- aa »amo računa zase. Dr. Korošec je govoril takole: da *' ‘ Pr?®«110.ljudstvo samo, da se ne Hiš fn6m*rjati in razburjati od ljudi, ki dobrega vedo' a,i P3 mu n® želijo nič komSn° «a Profiimo’ da n« naseda da katerih največja taktika je, «- delajo sedaj spet strašno domoljub-dokin nacionalne, samo da bi prišli z tunam« P^vteno mladino skupaj ter jo ! °d vslh110. ,n° "«wUi Da Po*3- ki najdi) v i strani vodijo do njihovega vzora: j l«cij»tan in končno do svetovne revo- ta socialisti nosijo zadnji ' C n™ nC6 v prevodih in trakove na 1 8 Patriotičnim napisom: »Bra- kj ^ državo! Branimo narodi« A vsakdo, s« to m nr]GT1 2 duševno slepoto ve, da *®vo nr«Ia ,Pravilno brati: »Branimo dr- Stvn • dnigorodnimi komunisti!« 1,sstonnr;l^SO’ . ki mi delaj° , ®krbi zn SvohoJ J- ®, ta to. To so komunisti, y dni zidarji, Rflv>a?V'-l- državi je rfaoes notranji Ptotj oevarnejsi npgo zunanji. sovražnikom imamo Wimri Jeye,_ Siegfriedove in Manner-^kom ° *inye. proti notranjim sovraž-ftabrj-c Pa, rmamo povsod le fronto JtansV.1' rtasti pa seveda fronto veli-s ..^er 80 pokvarjeni ®i izmiMM^^jtatarji to potrebovali, so pP* alovavJ*. da„D1 ,več,Soyjetije, tem-■tadi Rusija. tisoč in tisoč *daj J P®dl0 na to pretkanost in jo A Ponavlj* do prrsedanja. J s'io j.„ p r"di imeli slovansko Rubina clu*e’.? »e maramo internacio-^Unizm„iT,5dlje in nekulturnega ko-i* hudaci J .Je komunizem naredil d*. «-> ^fiSfi-1" j'.*troga ruskega na-uinolj vidi zdaj na Finskem! Srečen želi vsem prijateljem po naši domovini »SLOVENSKI DOM« IZ VSEBINE! Stran 1: Voščilo Iz groba. Stran S: Nemška ofenziva na zahodu, Stran 4: Tako Jo bilo v Varlovi... (Dnevnik poljsko upornico.) Stran 4: Pohod v eveto noč. Stran 8: Slovenske Jaslice. »Da bomo slovenskemu narodu zagotovili bodočnost...« Pri razdeljevanju nagrad kmetom, ki so svojo narodno zavest posebno dokazali s tem, da z dejanji, to je s svojimi pridelanimi dobrinami pomagajo bratom, je predsednik general Rupnik povedal tudi naslednje besede: »S posebnim veseljem in zadoščenjem zopet tudi ob tej priložnosti poudarjam, da je nosilec naše narodne osnove, naš kmet, vedno tisti, ki hodi pred naimi vsemi z dobrim zgledom dejanja. Kmet je bil prvi, ki je pograbil ta orožje, da bi obvaroval domovino in narod pred zločinskimi judovskimi hlapci — komunisti. Navzlic vsem nevarnostim je kmet neutrudljivo obdeloval svojo grudo in negoval živino, da je sebe in narod obvaroval pred gladovanjem. Kmet je zopet prvi, ki se loteva dela tam, kjer je treba obnavljati, delati in utrjevati red. In prav kmet je zopet tisti, ki se prvi priznava k slovenski narodni skupnosti, žrtvuje in je vedno znova pripravljen biti obnovitelj, branilec in hranilec vsega slovenskega naroda. Toliko bolj se čutim dolžnega, da tn-di danes pokažem na vsa ta dejstva, ker je zares skrajni čas, da vsi doslej politizirajoči Slovenci spoznajo, kako nam je njihova narodna prenestrpna in nestvarna, asocialna, v mednarodne judovske mreže zajeta lažna demokratska politika škodovala in da je zadnji Čas, da se oprimejo v resnici narodne politike, kar pomeni, da pustijo do besede in dela resnični, z zemljo in slovenstvom povezani narod — kmete in delavce. če bi to storili vsaj še pred petimi leti, bi bilo danes marsikaj drugače. Najbrž bi sicer res tudi bili — o pravem času in na pravi strani — v vojni; toda ne bi imeli komunističnih tolovajev in ne bi nam tako neposredno grozila bolj-ševiška nevarnost. Napake, ki emo jih naredili, še lahko popravimo, če udarimo hrabro in enotno v narodnostno smer našega domobranstva in zastavimo vse sile, da bomo v boju za novo Evropo soudeleženi pri zmagi, s katero bomo svojemu slovenskemu narodu zagotovili obstanek in bodočnost.« Samo 105... Ko se je v Ljubljani razvedelo, da jeTitovo posebno »sodišče« v Beogradu obsodilo na smrt 105 uglednih srbskih sredincev in »ljudi čistin rok«, so ljubljanski ofarji, sredinci in drugi vzdignili krik: »No, pa pravijo, kakšni krvoloki so Titovci! Kar poglejte: iz vsega Beograda so jih obsodili nn smrt samo 105! Saj smo vedno govorili: to o krvoločnosti in pobijanju je vse sama belogardistična agitacija in laž!« Počasi, prijatelji! Res je dal Tito pod sovjetskim pokroviteljstvom »uradno« obsoditi na smrt in postreliti »samo« 105 ljudi, toda teh bore 105 jo bilo — nedolžnih. Če bi dal po nedolžnem ubiti samo enega človeku, bi ostal pred zgodovino in pred naro lom kot zločinec. Drugič: mi dobro poznamo rdečo ubijalsko poštevanko od lanskih dogodkov pri nas. V Kočevju je Osvobodilna fronta »uradno« dala obsodit; na smrt »sarno« 21 nedolžnih 1 ju J’ Brez obsodbe ]>a je bilo pobitih po 8. septembru dva tisoč. Ker je v Kočevju sodila in pobijali ista organizacija, kakor pobija zdaj v Srbiji, nimamo razloga, da ne bi ver,jeli, da je tudi razmerje med obsojenimi in brez sodbe pobitimi isto. Torej je bilo v Beogradu po tem laču-nu pobitih vsaj 10.000 ljudi. Kakor potrjujejo priče, ki so ea rešile iz rdečega pekla v Beogrutfu, je ta številka kvečjemu premaihna. Ta tu nismo šteli tisočev državnih uradnikov, častnikov in duhovnikov, ki so jih odvlekli kdo ve kam — to je, r. srbski Katyn! . ■' BOŽIČNA NOČ 1944 Nocojšnjo noč, oh, pa ne bodo se nebesa razklenila, da ožarila bi zemljo in sveti odrešilni hlev, in truma blaženih duhov ne bo ozračja poplavila, v razrita srca se ne bo izlil miru nebeški spev; neb6 ožarjajo kot kri goreče cerkve in domovi, padalci oro izpod nebes, noseči smrt ko zli duhovi, čuj, strojnice namesto angelov pojo, rohne topovi in mir iz src, domov, rodov pognal je divji črt in gnev; glej, sleherno družino vojske pest jeklena je razbila, o sleherno srce je svojcev kri prelita oškropila, joj, sleherno srce in dom je črno gnezdo muk in rev! O sveto Dete, stopi k nam, v to brezno stisk, v to kri, solze, presekaj vozle zmed, zablod, pripravi nam za mir srce! Oj močni nebogljenček, Bog izničeni, ki tres ohole in majhne vodiš k Sebi, dvigaš z gibi blaženih ročic — o čutimo, kako si v nas razbil malike in prestole, ■ kako krotkost in majhnost sije že nam z lačnih, solznih lic; čedalje več nas je, ki smo okoli Tvojih jaslic zbrani, čedalje globlje že studenci so zasuti odkopani, o zmerom bolj smo žejni Tebe, sebe vedno manj pijani, ko grenki kruh spoznanja daješ nam za vzeto slast potic; čim bolj so naša tla razrita, bolj ko so roke nam gole, čim bolj podi vihar te dni naš rod na tveganja pomole, tem bolj krepko oklepamo se Tvojiji večnih plamenic! O vsemogočni naš Otrok, verujemo, da kmalu Ti preliješ nas v prostost, svetost in mir skoz ogenj, kri teh dni! Vinko Žitnik. Ich rufe alle vse slovenske brate, ki so dobre volje Namesto napredka in svobode vidimo vse sadove mračnega reakcionnrstva. Vse jasneje se vidi, kako je komunizem lažniv. Namesto da dela mir, hujska na vojnonamesto demokracije se drž.i najhujšega tiranstva; namesto polnih šol ima polne kaznilnice, namesto zasebnih kapitalistov izrablja zdaj delavca do kosti državni kapitalizem. Kmete so dali zopet pod fevdalno knuto, ki se zdaj imenuje kolhoz namesto graščine in upravnik kolhoza je namesto nekdanjega grofa in valpta. Vse laž! In vendar nasedajo tej laži tudi tisti, ki tega ne bi smeli. Mi smo slabi, neodločni', obzirni in nezreli! Neverjetno je, kako prihaja v Jugoslaviji svobodno zidarstvo do vedno večjega vpliva v javnosti. In to pomeni za domovino veliko negotovost in nevarnost. Komu služi judovski svobodni zidar? Komu slovenski, hrvatski in srbski svobodni zidar? Da služijo poedinci najprej sebi, to nam je prav dobro znano, a kako služijo skupnosti, občestvu, ne vemo, ker nam niso znane obveze poedincev. Zato pozor na te črne krte! • Z zanimanjem sem bral podatke iz ankete Slovenske dijaške zveze o pojavljanju komunizma na posameznih siednjih šolah v Sloveniji. Vsakdo, ki želi dobro našemu narodu Ln državi, z veseljem spremlja delo dijaške mladine, ki je iz lastne pobude napovedala komunizmu boj na vsej črti. Tudi država se bori proti komunizmu, toda njena borba ne zadošča. Proti ideji je treba postaviti idejo. To dela naša Dijaška zvesta e podporo ne same šojskih, temveč vseh in iin obleafi in države sploh. Osvetljevanje komunističnih pojavov ni nobeno denunciantstvo;1 moLii v tem pogledu pa je izdajstvo. Komuniste in njihove prijatelje je lahko spoznati: včasih so bol|j odkriti, včasih manj. Včeraj so bili proti vojni in proti fašizmu, za zahodne demokracije, za svobodo narodov, danes so za »slovanstvo«, za veliko »slovansko bratstvo« pod vodstvom Sovjetske Rusije, proti zahodnim imperialističnim demokracijam, jutri bodo morda zopet odkrito za komunizem. Na šolah delajo posamično, še rajši pa se vrivajo v dijaška društvo, kjer si iščejo prijateljev in vrše podtalno boljševiško propagando. Naj nastopajo v taj ali oni obliki, mi jih poznamo: nn šolski vzgoji in boju naše mladine pa je, ali !>o komunizmu in znvajalcem mladih ljudi po šolah upadla drznost in samozavest, ali fia bodo postali še drznejši in bodo morda celo iskali potuhe. • Kar se tiče naše mladine, smo v srečnem položaju, da nam ni treba dajati navodil in programov, po, katerih naj bi mladlina živela, ampak da lahko s ponosom pribijemo: Naša slovenska mladina je taksna, kakršno si 1 M ■m'— —ii^ M želimo, in naše želje gredo samo za tem, da ostane, kakršna je! Velik« je razlika med mladino, ki je naša, in med mladino, ki ni naša. Nočemo splošno sumničiti mladine, ki ni naša, ampak radovoljno predpostavljamo, da je idealna in dobronamerna, 'loda mi jo samo opozarjamo, da za njo stojijo starešine in tudi cele or-anizacije, katere so bodisi republi-anske, bodisi destruktivne, bodisi ce- lo komunistične. To dobro mladino v slabi družbi kličemo, naj nam da roko v idealno patriotsko jmbrutimstvo, da se skupno borimo za mir človečanstva in za srečo naše domovine. Mi pa, ki smo mladi po letih ali mladi j>o zdravem mišljeuju, se niti najmanj ne obotavljamo javno povedati in pogumno naglasiti: neizprosen boj proti vsem prevrutnim programom! Mi smo za napredek in za razvoj socialnih zakonov, a nismo za tlačanstvo, suženjstvo in rohstvo. Da nam ne bo nihče očital, da se tudi mi izogibamo javnosti, zato povemo kratko in glasno: boj povsod in vselej proti največji sramoti naše dobe, proti komunizmu! Še nekaj ie, kar moramo povedati. V Beogradu in po vsej državi se zoirnjo ljudje bodisi v trdne, bodisi v oblajme organizacije, ki no sicer ne po imenu, toda po mišljenju republikanske in levičarske. Večinoma stoje pod diskretnim vodstvom svobodnega zidarstva, ki je do komunistov in repu- Dalje na drugi strank Evropsha bojišča ob koncu leta i944 Nemška ofenziva na zahodu Vzlic ogorčenosti bojev, vzlic najbolj krvavim bitkam in kljub vsem gmotnim in človeškim žrtvam, ki vsak dan padajo v silnem spopadu štirih velikih sil, se nam dozdeva vojna skoraj dolgočasna, ker ne prinaša vedno novih presenečenj, ob katerih se opazovalčeva pozornost s tem stopnjuje. \endar se za zastorom, katerega opazovalec, ki v poglavitne vojne skrivnosti ni posvečen, ne more odgrniti, dogajajo reči, ki so velikokrat še hujše kakor pa prsenečenja. ki najmočneje učinkujejo takrat, kadar se dajo izraziti z vidnimi spremembami na zemljevidu. Zavezniški vojaški strokovnjaki govore Vsa agitacijska sredstva, ki včasih bučne dogodke napovedujejo, večinoma pa jih javnosti le razlagajo in dopolnjujejo, ne morejo prikriti mnogih presenetljivih obratov, ki so poteku vojne dali povsem drugačno smer, kakor pa so nanjo računali tisti, ki so po 6. juniju nastopali ne le z veliko tehnično premočjo, temveč tudi s presenečenjem. Dokler niso Anglosasi prispeli do nemške meje se je zdelo, da jim vse poteka po načrtu in gladko. Prvi naskok na nemško obrambno črto pa je spodnesel veljavo vsem napovedim, da bo šlo do Rena in čezenj prav tako kakor ekozi Francijo in Belgijo. Od tedaj se tudi v razglabljanjih anglosaških vojnih poročevalcev in vojaških strokovnjakov često oglašajo spoznanja, da so branilci vrgli v boj proti tehnični premoči dobršno mero nekega izravnavajočega činilca, namreč izurjenost, spretnost ter zagrizenost vojaka, ki brani tla svoje domovine. Angleški vojni strokovnjak Charles Bray ugotavlja, da so morali Vodilni vojaški in politični krogi v 'Angliji in Združenih državah zadnje tedne do dna spremeniti svoje račune na nagel konec vojne in kot važne elemente vzeti tudi naslednja dejstva: nepričakovan bojni duh nemškega vojaka, nemožnost, da bi odstranili izstrelišča orožja »V« in končno nepričakovano ojačitev nemškega letalstva. Globoko zaledje nemške obrambne črte ne dopušča nobenega upanja na nagle prodore, kajti prav do Rena in še čez je vse prepreženo z utrdbami. Vrh tega povzroča hude preglavice okoliščina, da so Nemci iznašli sredstvo, s katerim dušijo dim, ki po strelu iz topa izdaja lego orožja. S tem je delo topniških opazovalcev silno otežkočeun. To ugotavlja poročevalec Stan1ey B i s h o p, ki pristavlja, da se je nemško vodstvo izredno hitro znašlo po udarcih, katere je doživelo ob zavezniški poletni ofenzivi v Franciji. Te ugotovitve potrjuje tudi najbolj znani angleški vojaški kritik Cy-rill F a 11 s , ki pravi, da so zavezniki trdno računali na presenetljiv prodor čez Ren v Alzaciji, ker so imeli vse možnosti, da bi tamkajšnjo nemško armado stisnili v kotel in jo strli. Tedaj bi omajali vse zahodno bojišče in ogrozili osrčje južne Nemčije. Falls Cribija, da na vsej nemški črti ni no-ene točke, kjer bi opažali malodušje in ohlapnost in zato nima general Ei-senhower nikjer možnosti, da bi z neusmiljenim naskokom zasekal neozdravljivo rano v nasprotnikovo te- lo. Nasprotno, trdi Falls, drži, da se je nemškemu vrhovnemu poveljstvu posrečilo vojsko ne le preurediti, temveč jo oskrbeti tudi z najmodernejšim in obilnim orožjem. Nič ni po njegovem lvolj gotovo kailcor razočaranje tistih, lci so mislili, da so z množičnimi letalskimi napadi na industrijska središča onemogočili nemško vojno izdelavo. »Nasprotnik,« pravi Falls, »proti kateremu se borimo, ima prvorazredno orožje v vsakem pogledu.* Razen tega se je nemškemu poveljstvu posrečilo potegniti Eisenhowerja v mogočno izmozgovalno in utrujevalno bitko. Vse upe na na^lo zmago je treba, po Fallsovi sodbi, odložiti za toliko časa, dokler se zaveznikom ne bi posrečilo sprožiti velikanske vsestranske ofenzive, v katero bi morale poseči hkrati vse razpoložljive sile Amerike. Velike Britanije in Sovjetije. ' Zaradi čim popolnejše slike'O pomenu činilcev, ki vplivajo ali celo odločajo v razvoju vojnih • dogodkov na naši celini, ne smemo izgubiti izpred oči vprašanja preskrbe vojskujočih se armad. Raztegnjeno zaledje povzroča hude skrbi glede prevoza in zahteva samo zase ogromen stroj, ki je sestavina vojske, pa vendar neposredno ne more poseči v boje na prvi bojni črti. Tisti, ki skrči oskrbovalne poti na najmanjšo mero, opravi isto nalogo z veliko manjšimi napori in pripomočki kakor pa tisti, ki se v sicer zmagovitem zagonu vedno bolj oddaljuje od svojih prvotnih oporišč. _ # 1 Ako se spomnimo na primej Sovjetije, spoznamo, da se je nemška vojska, ko se je vojskovala daleč v globini ruskega prostora, morala z muko boriti za redne dovozne poti, kar takrat boljševikom ni bilo treba. Konec letošnjega leta je položaj obraten. Nemčija teh skrbi nima, ker se njene fronte skoraj povsod naslanjajo na domovino, pač pa neprijetnosti raztegnjenega bojišča občutijo bolj-ševiki. Približno prav tako je na zahodu. Zavezniški tisk nič ne prikriva preglavic, katere povzročajo vedno daljše oskrbovalne poti, dočim so se nemške armade naslonile na domovino, v Nadaljevanje • L ctranL blikancev skrajno popustljivo, če jih celo dejansko ne podpira. Kdor je dobrega mišljenja, kdor hoče varovati našo narodno dinastijo, kdor hoče varovati pridobitve naše narodne in krščanske omike, kdor hoče socialno evolucijo, a ne revolucije, kl«u*j5o. ker so jo mislili uspešno izbojevati s čim manjšimi napori in tako na »hitro roko«. Ves november in vse decembrske dni so na zahodnem bojišča divjali srditi boji z malenkostnimi presledki. Ker se frontna črta bistveno ni nikjer premaknila, je bilo vedno očitneje, cia bo zima potekla tod brez večjih pretresljajev. Eisenhowerjeve armade so se zagrizle v nemške utrjene črte in po hudih izgubah (namestnik ameriškega vojnega ministra Patterson je lastne izgube v prvih dveh tretjinah novembra ocenil v celoti na 274349 mož) ob vsakem velcnapadu, posebno pa pri Aachenu, napredovale le 23 km v nemško ozemlje. Zaradi trdovratnosti obrambe je kazalo, da se bo fronta tudi čez zimo razvijala v dosedanjem tempu. Toda nepričakovana nemška ofenziva je povzročila, da se je bojišče od Monschaua pa do Trierja razmahnilo. Ozek pas vzhodno od Aacliena je ostal oa te ofenzive nedotaknjen. Prizorišče nove nemške ofenzive je gozdnat in valovit svet. Zavezniki očitno niso računali, da imajo Nemci še toliko sil, da bi z njimi mogli preiti v napad, kajti le tako si je moči razlagati popolno presenečenje, ki so ga doživeli Amerikanci. Prvi dan ofenzive, 16. december, Eisenhover ni nikjer učinkovito odgovoril, najbrž zaradi prepričanja, da je novi napad le varalni oziroma razbremenilni manever. Tako so napadalci na vsej črti globoko prodrli in razrili ne le aoierikanske prve črte, temveč udarili tudi v zaledje. Žarišči nemškega sunka, o čigar obsegu in dosedanjem uspehu nemško vrhovno poveljstvo noče objaviti še nobenih podrobnih podatkov, sta na odseku Malmedv -St. Vith in severni konec Lnksembnrgn. Nastopile so vse vrste orožja, zlasti pa topništvo, oklepniki in številne jate lovskih letal, ki so varovale napredujoče čete in prestrezale udarce nasprotnikovih bombnikov. , Ameriške divizije v Posarju, ki so se prebijale skozi utrdbe stare Magi-notjeve črte in skušale priti do Renskega kolena severovzhodno od Ha-genaua, bodo zaradi nepričakovane nemške ofenzive gotovo prizadete. Prejšnji teden so z vso silo pritiskale na odseku pri 8aarlauternu in Dillin-genu, dočim se je desno krilo borilo za ozemlje med reko Saaro in Bitschem, koder se je posrečil malenkosten napredek le severovzhodno od Saarge-mina. Amerikansko topništvo je vzelo na piko posebno Bitsch in okoliške bunkerje: _ _ Nič mani močan ni bil pritisk na odseku pri llagenauu. Ta težnja napadalca je razumljiva, kajti prvi operativni cilj bi bil dosežen Sele tedaj, ako bi mu uspelo prodreti do kolena Rena. Zato je bil pritisk izredno mo- čan pri Reichshoffnu in Voerthu in bližnjih gozdovih. Bistveno se pa položaj ni spremenil, čeprav so Ameri-kanci zasedli nekaj ozemlja in potisnili bojno črto proti severu. Nobenih bistvenih sprememb ni doživelo bojišče bojišče v Alzaciji kjer so težili vsi napori amerikanskili in francoskih divizij za tem, da raztrgajo nemški obrambni lok okrog Kolmarja in si izsilijo združitev. Najhujši boji so potekali na Vogezih, zahodno od Kolmarja, posebno okrog Kayserberga. Posamezne višine so včkrat menjale lastnika, vendar se je Nemcem že 14. decembra posrečil globok sunek proti zahodu in zavzetje gradu Hoheneck. Zato so takoj pojenjali napadi iz Slestata proti jugu in iz doline Rena proti severu. Branilcem je_ ostal močan opornik okrog Kolmarja, skozi katerega imajo možnost dovažati z desnega brega Rena nova ojačenja in vso preskrbo. Opornik ima obliko polkroga, ki se začenja južno od Slestata, zavijepotem naVo- §eze in na južnih obronkih pogorja oseže ozemlje severno od Muehl-hausna. Angleška osma armada ni štedila z ničemer, da bi iz ožine med med Ravenno in Faenzo prestopila na širši prostor, da bi mogla razviti svoje velike tehnične pripomočke in se otresti gorovja, ki ne dopušča zaželenega razmaha. Po zavzetju Ravenne se je bojno delovanje poživilo na obronkih Apeninov pod Faenzo in Iraolo. 14. decembra so Britanci po običajnem topniškem uvodu prešli v velenapad in po velikem trudu izsilili prehod čez rečico Naviglio. Ko so hoteli pred-mostje razširiti, so morali zaradi premočne obrambe odjenjati Po novem zagonu so v sredini napredovali, dočim sta obe krili zaostali. Končno se je sredina premaknila do Bagnacaval-la. Niti metra zemljišča si napadalec ni mogel prisvojiti brez krvavega znoja. Ako navedemo, da je ta velenapad prinesel Britancem še nekaj ozemlja zahodno od Faenze, smo povedali vse, kar je bilo na italijanskem bojišču novega, vendar pri tem ne smemo prezreti dejstva, da so boji siloviti in da je pač branilčeva trdovratnost, oprta na posebno ugodno zemljišče, kriva, da je bilo tukaj »veliko grmenja pa malo dežja«. Tak odločilen uspeh je izostal tudi na Madžarskem V četrto bitko za madžarsko prestolnico so Sovjeti vrgli tolikšne sile, da bi uspeh skoraj ne smel izostati. Bolj-ševiške čete, ki so se vsedle v kotanjo med Donavo, Dravo in Blatnim jezerom, so tam obtičale in so le zdaj Da, zdaj dregale v,obrambo in otioa-vale njeno moč. Izkazalo se je, na so se branilci po prvih presenečenjih znašli in vrgli svoje sile tja, kamor se je pritisk rdeče vojske usmeril. Spodletela je nakana, da bi med Dravo in Blatnim jezerom smuknili proti zahodu, v obrambnem ognju so obtičale sovjetske konice, ki so menile priti mimo Stolnega Belega grada v nrbet Budimpešti, in zaman so bili hudi napori, da bi se zajedli v Srem in Slavonijo. Tod so nemške čete očistile vse južno obrežje Drave in se spopadle pri Vnkovarju s tistimi sovjetskimi oddelki, ki so že prejšnje dni imeli hude izgube in so morali poklicati na pomoč celo Titove tolovajske tolpe. Nič posebnega ne povemo, ako zapišemo, da so morali tolovaji krvavih glav pobegniti od Donave in Drave, iioliševiki pa vzlic temu niso opustili svoje namere in so stalno pritiskali od Vukovarja v jugovzhodno smer. Doslej si lovorik še niso priborili. Med te dogodke je posegla še višja sila — dež. Vsa ravan se je na mah spremenila v blatno močvirje, v katerem je obtičalo težko orožje. Ta okoliščina in zastoj zahodno od Donave sta narekovala boljševiškemu poveljniku, da je težo svojega pritiska prenesel na pogorja vzhodno in severovzhodno od Budimpešte. Jasno se kažeta dva boljševiška namena: prvi sunek od Vacza na sever do reke Eipel hoče prodreti mimo madžarske prestolnice v donavsko kotlino in si odpreti pot proti zahodu; drugi sunek ima isti cilj, poteka vzporedno s prvim, in sicer v dalj®rm loku od Miškolca ob reki Sajo in reki Harnad proti jugovzhodni Slovaški. Gorati svet, posebno pa pogorje Matra, je prizorišče močnih sovjetskih napadov, katere so Nemci in Madžari odbili in nasprotnika prisilili, da je udar premestil še bolj proti vzhodu. Osvojitve so bile samo krajevne. Tako se je ležišče bojev preneslo na prostor pri Szeczenyju in na odsek pri Ipolysagu. Nekaj več ozemlja so si rdeči priborili med pogorjem Muekk in reko Harnad. Zlasti ob reki Sajo so se pre: rinili nekoliko bolj proti severu in »' skušajo s tem utreti [Kit v Slovaške-Prezreti pa ne smemo črte od Užno-roda do kjer so boji prav tako Obramba se spričo velike nasprotnikove premoči opira nn ozemeljske prednosti iu z rednimi odmiki preprečuje sovražnikove obkoljevalne in probojne poskuse. Za ta bojni odsek, ki se razteza od reke Eipel (Ipoly) do Uihoroda, lahko rečemo, da se razvija v znamenju gibljivih prmikov, ne da bi se boljševikom kjer koli posrečil kak večji operativni uspeh. Drugod na vzhodu ni bilo večjih bojev, razen srdite letalske bitke nad Libavo, kjer so združene nemške sile zbile 100 sovjetskih letal. _ Tudi na Balkanu je teden minil brez omembe yredaih dogodkov, _ TEDEN V SVETU Grčija in njene notranje homatije so v ospredju zanimanja vsega sveta. Krvavi dogodki tam niso namreč le izraz domačih razprtij, temveč tudi izraz moči, s katerimi se na tem, nekoč povsem angleškem vplivnostnem področju merita London in Moskva. Uporniški oddelki so_ dobili z angleške strani nov_ oklic, naj ge vdajo, odlože orožje in s tem ustvarijo možnost za mirno poravnavo spora. Tudi tokrat so na vabilo odgovorili s še hujšim ognjem in z zahtevo po popolni oblasti nad vso državo. Nastopili so tudi neuradni posredovalci, toda njihov napor je bil doslej zaman; Po posvetu, ki ga je imel v Grčiji poveljujoči angleški general Scobie z maršalom Ale-xandrom, vrhovnim zavezn. poveljnikom za Sredozemlje, in angleškim ministrom za to področje Mac Miljanom, je bil objavljen odločen oklic upornikom, naj odnehajo. Angleži so svoje zahteve podprli z novimi oddelki, ki so jih pripeljali v Grčijo in so takoj posegli v boje. Toda boljševiški uporniki so tudi ojačili svoje sile in stisnili okrog angleških posadk še tesnejše obroče. Nazadnje so poslali Angležem celo ultimat in zahtevali, da se Velika Britanija odpove vsakemu vmešavanju v grške zadeve in s tem omogoči, da se na državno krmilo povzpne »prava demokratična vlada«. Dve okoliščini bistveno oznamenjujeta položaj v Grčiji: 1. Angleži s svojimi vojaškimi silami niso mogli in še ne morejo vsiliti rdečim druhalim svoje volje in narediti red v tisti deželi, ki je temeljni kamen za varnost njihove imperialne stavbe, in 2. Moskva k dogodkom še vedno molči in pušča le, da se za grške prekucuhe poganja beograjski komunistični tisk. Čeprav je bilo iz nedavnega Churchillovega govora čutiti, da so odgovorni angleški politiki vendar storili pogumen korak naprej, se zdi, da so naredili spet pol koraka nazaj, ker ima sovjetska roka v oblasti preveč niti in je tudi v Grčiji spletla tolikšno mrežo, da se obnjo na vsak korak spotikajo tudi Angleži. Sovjeti previdno molče in ustvarjajo videz, da se za grško zadevo ne zanimajo. Zazdaj bi bilo Sovjetom težko kaj reči v prilog rdečim upornikom, ker opra- ) vičujejo Angleži svoj vojaški nastop v Grčiji z nespornimi vojaškij mi razlogi. Uporniki so jim namreč sami z napaaom na angleška oporišča dali povoda za tak nastop. Zato’s političnimi izjavami ne morejo nastopiti, dokler traja med njimi in Angleži uradno zavezništvo. Toda dogodki v Grčiji se bodo morali pač reševati s puško. Takrat niti London niti Moskva cj-i. , J* —-»» .^li,dru- gega grškega’ tabora uradno se ne bosta pokazala. Grški narod bo ■ moral prehoditi vse_ postaje svojega križevega pota, kajti splošna stav- ■, ka se nezadržno širi v vse večje . kraje, lakota se stopnjuje, pre- skrba pa je povsem izostala. Trpko priznanje o zmedah v zasedenih evropskih državah smo pretekli teden slišali iz ust južnoafriškega ministrskega predsednika generala Smutsa, ki ni nič prikrival, da so po odhodu Nemčije, ki je znala držati red z železno roko, v »osvobojenih« državah prevzele oblast drhali in oborožene tolpe. Kdor z njimi ne soglaša, izgubi glavo. Smuts je dejal, da bodo^vse te države prizorišča zmed, državljanskih vojn in medsebojnih P°* koljev, ako samozvane »osvobodilne« vojske ne bodo takoj razoro-žene. Po boljševiških in komunističnih drha- lih »osvobojena« Srbija se pogrej v nezaslišano zmedo in stisko. Titov gospodarski minister hrvaški Jud Heorang je priznal, tfa vlaoke ne dajo več z glasim* zagotovili in ce/>*, lnsUapji- V Londonu so prep^ da >e neogibno potreben skor“J i po*vet med Churchillom, tii0x_ to m in Stalinom, da se n** rpx nejši zavezniški možje lo*1,/ - vanja tistih perečih vPrif„rl, Lko povzročajo v njihovem t-horut« needinost. Položaj je t»_ , še da bi vsako odlašanje n< p zaostrilo. mre* Razpredeno holjševiško vonunsko žo so odkrili na Švedskem.JjaSkih so imeli svoje zaupnike v pletli in političnih krogih in .. sami, zuroto ne le Proti Sv c: tujima temveč tudi Pfotl dve1®. „ raz-državama. Švedski tisk I ^ \e, nežnosti te zarote smel P" zatjeVd. *»■■■■■■■■■■■■■••■ Domobranci v Borovnici Pr' Bvetnl Stefanovo, 26. decembra, v »J,rijatelji dvorani igro »Rožmarin«. V ker je domobrancev vljudr^ vablj e„jen čisti dobiček prireditve «*ro domobranske ranjence, Štev. 51. PO SLOVENSKI DOJKO VlfU 99 Krik slovenske zemlje Te dni je pod naslovom »Krik slovenske zemlje« izšla precej obširna protikomunistična propagandna brošura, v kateri je pisec na svojstven način prikazal grozote, ki jifl je slovenska zemlja doživela v treh letih komunističnega divjanja, ugdovil glavne vzroke, ki so tudi slovenskega človeka pognali v ta krvavi ples ter slednjič pokazal pot, po kateri bo naša toliko preskušena in razbičana domovina mogla spet vstati in po tolikih frtvah zaživeti spet poštenega slovenskega človeka vredno in častno življenje. Knjižica obsega troje zaglavij pod naslovi: »Pred breznom«, >Kje je krivda?« in >Na drugo potk Ker bi nas predaleč zavedlo, če bi hoteli podati podrobno vsebino te razmeroma obširne in na izviren način pisane protikomunistične propagandne brošure, podajamo iz nje le glavne misli: Prelistavamo knjigo slovenske zgodovine v letih 1941—1944, beremo stran za stranjo, gledamo sliko za sliko: umorjeni, razmesarjeni; grobovi, v katerih so pokopali žive; pogorišča, ruševine. Povsod same strahote, ki jih je Slovencem prizadejal ne r orda kak tujec, sovražnik, marveč domačin, Slovenec. Stojimo pred breznom človeške hudobije, ki je ne bi mogli razumeti, če se ne bi sami na domačih tleh prepričali, da je res samo človek, ki ga je premamil brezbožni komunizem, zmožen takšnih grozot. Ob vsem tem pa ne smemo molčati, če imamo v sebi le še trohico poštenja, vesti in človeškega čuta, marveč moramo v dno pekla obsoditi to zločinsko početje komunizma na Slovenskem. A še so ljudje, ki nočejo obsojati teh krutih morij, požigov in vsega drugega •neštetega gorja, ki ga je pri nas rodil komunizem. Vse to celo odobravajo, podpirajo in plačujejo. Ti ljudje so ob vso pamet, niti niso pošteni, marveč so brez vesti in brez vsakega človeškega čuta. iVse to zločinstvo se je skotilo prav za ,v Ljubljani in se odtod razlilo po uezeli. Presiti meščan se lahko gTe komunista in se navdušuje za nove »ideje«, toda pošteni kmet, ki so mu pobili svojce, požgali hišo, odpeljali živino in zdaj obupuje na razvalinah svoje domačije -ta pa naj nosi vse pqsledice teh »idej«. Krvoloki so sami razglašali: »Kdor ni zmožen ubiti svojega očeta, ta ni za komunista! Naš bog so rop, požig, umor!« io s v o.io vero javno oznanjajo, in mnogi lo zverinstvo vseh zverinstev odobravajo in plačujejo, ker so v svoji hudobiji povsem oslepili in oglušili: nočejo videti m nočejo slišati smrtnega krika slovenje zemljel ■i Razumništva' ni znal Stefi niti lijanov in 90 milijonom Nemcev. Delal je zlohotno proti svojemu prepričanju in premišljeno pahnil narod v brezupno nesrečo. Res mora biti slepec vsak, kdor ne vidi, da je bil »boj za svobodo naroda« samo pretveza, samo firma, samo krinka, samo laž 'in samo sleparija komunistov, s katero so prikrivali svoje samopašne in zločinske namene. Laž je bila glavno njihovo orožje. Držali so se Zvesto načela: Laži, laži — nekaj se bo Že prijelol Vzrok, zakaj se nekateri še vedno ®avdušujejo za komunizem, je v brez-boštvu in moralni pokvarjenosti. A vsa Narodova nesreča je prišla od moralne Pokvarjenosti nekega dela mestne gospode. b Komunistična druhal, ki se je tako aitela bratiti s Ceruttijem in drugimi badoljevci, je imela vedno polna usta lodoljubnih gesel, s katerimi je skušala prepričati ljudstvo, kako neutrudljivo dela za slovenski narod — v resnici na *a je pobijala in izdajala, kjer ca ie ^e mogla, tes poštene slovenske ljudi ki so so v silobranu uprli temu nasilju in »deči »svobodi«, proglašala za narodne izdajalce! Komunistično izdajstvo nad slovenskim narodom bo ostalo zapisano » zgodovini kot večna sramota za tiste, *i so ga tako mirne duše zagrešili. In jo si je treba zapomniti za tiste dni, ko J>i morda ti narodni zločinci spet hoteli *ttieti prvo besedo. Nobena še tako vi-ideja ne more opravičiti zločinov, ^ jih pri nas zagrešili komunisti. n strani pa bo zmeraj svetla stran v igodovini našega naroda krščansko JunaStV0) g katerim se pošteni Slo-b "doin °re za svoj obstanek, za vero Domobrance^ tudi Vaj radi očitajo, da niso nič boljfii ko toiovaji. Toda po- hudni--*10 ‘rba’ da komunisti v svoji silobrni ,r.aVik<>vati nasilja od 0 fln“;.A hkratl ie treba pribiti tudi, boi f- 1,1 I borimo8’ mamZ ‘(Udi ^aritfin da se ; 8m0, k ."IH Posiljeni. Lju- d»n4P°Znan,.° V * kolikor jo rimo p,raT,C"! Ca 86 86 ,M»- IJubein? Jj"b?,nl ?° sTele Pravice, i* j c*ni ,i0 domovine in ubog*,,,. „„ n'nn .*®PoneRa ljudstva. Sveta pravi-■ pa tudi zahteva, da so hudobija in - potem k£az1nuir »T°rej “aiprel Prav>‘«» potem 8e|e ljubezen in usmiljenje! stičl uU«em delu sv°je Pr°tikomuni-Hiom i • 8 Be P*sec bavi 1 vPfaša- dalfS kriyclo» da je na Slovenskem tak0 Prišlo. Prvič so bile temu krive (|a ne socialne razmere pri nas. Mor-ide^0- Pr‘ nekaterih vplivali tudi neki za kS* rn?l°8'> da so se začeli ogrevati tiso 1?unize,n' A zaradi tega Še daleč Stev KmaviiSenl uBai>jati takih zločin-nja|[va .*un'zem se je zlegel iz gvobod-ponltni JI materializma, ki je Človeka komunt-mo ^vnli- Prvi in glavni vzrok fc®tja ft. ?.njegovega zločinskega po- lo k fPrJ , -I kapitalizem. Vsi pa, ki molčali „ kričetim 80ciainim razlikam bcsel komu„i«mVIc.f!(>ria’ ki ga 1,0 pri' •nunizem. Svet no bo prišel do miru, dokler družbene razmere ne bodo pravično urejene. In te pravične družbene razmere moramo čimprej postaviti komunizmu nasproti! Pisec nato pobija očitek, da »Cerkev drži s kapitalisti«, da je celo »papež podpiral italijansko vojsko« in podobne stvari, s čemer bi brezbožni komunizem rad sebe opral. A naš odgovor na to je: prvo, kar socialna pravičnost za- hteva, je to, da bodo vsi tisti, ki so tako ali tako krivi razdejanja v naši deželi, morali pozidati razdejane vasi. Vsaj to naj store, ko že ni mogoče tisočev in ti-sočev mrtvih obuditi k življenju! Žalostne skušnje zadnjih let so nas naučile, da naša šola ni dosti storila za srčno izobrazbo našega ljudstva. Čim višja je bila šola, tem manj je bilo v njej srčne izobrazbe. Kako naj bi jo tudi bilo, ko pa smo imeli toliko primerov, da so našo mladino po šolah vzga- jali komunisti! Zato je v ppštenem ljudstvu dozorel sklep: Dovolj je bilo raznih Kidričev na naši visoki in drugih šolah! Bolje je, da so naši ljudje pošteni analfabeti kakor pa »izobraženi« pokvarjenci, ali celo roparji in morilci! Med vzroki, da je slovenska zemlja v letih 1941—1944 morala toliko pretrpeti pred podivjanimi komunisti, pisec potem navaja moralno pokvarjenost, belo kugo. kult nagote, zanikrnost in brezvestnost pri vzgoji mladine, produkcijo knjig in listov z nemoralno, brezbožno komunistično tendenco, ter prostozidarstvo, ki je tudi judovski otrok in v sorodu s komunizmom. S tem so se komunisti »lepo« pripravili na vse, kar se je zadnja tri leta dogajalo na naši zemlji. Mi smo pa spali in sanjali o »našem dobrem slovenskem ljudstvu«, dokler nas ni prebudil krik s hribov in host, iz vasi in hiš, iz jam in grobov, ter smo zagledali pred seboj 30.000 mrtvih, jame, napolnjene z mrliči, požgane vasi, opustošeno deželo, trume beguncev, bosih in raztrganih, slovensko zemljo pa vso okrvavljeno, v neizmerno žalost potopljeno ...« Slovenski človek pa hoče živeti, hoče za vsako ceno narediti konec temu svojemu peklu, ki ga je vanj pahnil komunizem. Mora in hoče ubrati novo pot, po kateri ne bo nikoli več zašel v tak pekel. Če se hočemo res za vselej otresti komunizma, moramo najprej poskrbeti, da bo naša mladina dobro vzgojena in verna. Pa tudi odrasli, ne samo mlav dina, potrebujejo še vedno prave vzgoje, vzgoje k dostojnemu, krepostnema življenju. Kri tisoicv in tisočev umorjenih rojakov kriči po boljšem in lepšem življenju, po novem in boljšem redu. V bodočnosti moramo zahtevati predvsem: tak socialni red, ki bo za vse kar najbolj pravičen; duhovni preporod (zakaj če hočemo imeti boljše čase, morajo tudi ljudje biti boljši); skrbeti moramo za nravno zdrav rod, zakaj morala ljudstva je več vredna ko vse njego’ bogastvo in kultura. Skratka: prelomiti moramo z vso staro grdobijo in hudobijo — ter začeti novo, boljše življenje! Resnično, prvo in najpotrebnejše naše kulturno delo pa bodi res — poudarja pisec te brošure —: ljudstvo dvigati iz nižin življenja, odvajati ga njegovih napak, navajati ga h krepostnemu življenju: treznosti, varčnosti, skromnosti, vljudnosti, dobrosrčnosti, blagosti in plemenitosti! SKOJ - šola zločincev in morilcev Odkritja o ozadjih nečloveškega komunističnega atentata v šoli na Jesenicah Poročali smo, da so komunisti načrtno pripravili zločin nad otroki v meščanski šoli na Jesenicah. Gorenjci so v letih rdeče revolucije na sloven-sikih tleh že mnogokrat občutili krvavo komunistično pest, zato so tudi vedeli, da je zelo verjetno, da so se komunisti poshižili za zločinska dejanja celo otrok. To ni bil prvi primer. Že večkrat se je pokazalo, da so komunistični organizatorji pošiljali v 6mrtno ne- varnost nedoletne otroke, ki so jim prinašali kurirsko pošto in se namesto njih izpostavljali nevarnostim. Jeseniški zločin je bil že v nekaj dneh pojasnjen. Komunisti so načrtno pripravili atentat na meščansko šolo na Jesenicah. Preiskave so dognale, da je vse to organiziral 2-4 letni Vincenc Hvastja iz Male vasi, ki je v gozdu že od meseca marca, izvedli pa so ga po njegovih navodilih otroci, Hrastja je bil tudi soudeležen pri miniranju letošnje leto. . Hvastja je po komunističnem naročilu organiziral atentat laJcole: nekje na poti med Javornikom in Jesenicami je zbral tele otroke: 12 letnega Okrožnika Miroslava, 12 letnega Slamnika Valentina, 15 letnega Valterja Vladimirja, 12 letnega Licov Borisa, 13 letno Borut Nado in 13 letnega Pavlen-ca Vinka. Razen Borutove so vsi iz Javornika. Ti otroci, okuženi po komunistični agitaciji so prevzeli nalogo, da bodo 29. novembra pred poukom vtihotapili v omaro 4. razreda meščanske šole peklenski stroj. Peklenski stroj je pre- vzel Okrožniik, otroci pa so ga menjaje prinesli na Jesenice. V omaro ga je položil Okrožnik Miroslav. Otroci so ostali v šoli in se tiho veselili svojega dela. Sedaj so priznali svoja dejanja. Komunistična OF se je poslužila za dosego svojih ciljev otrok, ne meneč se, da bo prav mladina njihovih somišljenikov morala pasti zaradi komunističnih ciljev. Gorenjci, zlasti matere so se po tem žalostnem dogodku na Jesenicah trdno odločili, da bodo še bolj pazili na svoje otroke in jih varovali pred komunistično agitacijo, kateri so do sedaj mnogi še verjeli. Obračun o »ČRNIH BUKVAH« Ko so uredniki »Slovenskega doma« junija meseca naznanili izid »Črnih bukev«, velikega dokumentarnega dela o divjanju Osvobodilne fronte proti Slovencem, so napovedali, da bodo čisti dobiček od te knjige dali za begunce in pregnance, za domobranske ranjence in za svojce ,padlih članov bivših vašikih straž. Zaradi te obljube smatrajo uredniki »Slovenskega doma« kot pisci, založniki in prodajalci »Črnih bukev« za potrebno, da zdaj koncu leta podajo iavnosti obračun o tem. Uredniki »Slovenskega doma« so vse delo za »Črne bukve«: zbiranje materiala, pisanje, ureditev, tehnične, založniške, ekspedicijske in reklamne posle opravili sami, da bi se preprečila sleherna 'pomanjkljivost, zlesti pa. da bi dobiček od knjige, H predstavlja zaradi svoje velike naklade ne le največje samozaložniško, temveč tudi eno na;večjih /a'ožniš.kih dejanj pri nas sploh, šel res v prave namene. Treba je, žal, poudariti, da so pri tem vele-važnem propagandnem in narodnem delu naleteli ne le na nerazumevanje, temveč naravnost na nasprotovanje pri nekaterih ljudeh, ki imajo sicer polna usita idejnega govorjenja, a se silno radi bahajo s pavjim perjem in se vsestransko okoriščajo s tujim delom, kar jim v tem primeru ni bilo možno. Vsega razumevanja pa je bilo to delo deležno pri prezidentu generalu Rupniku, za kar naj bo tukaj izrečena javna zahvala. Pisci in založniki knjige so smatrali za prvo svo.jo dolžnost, da iz izkupička poravnajo najprej, vse stroške za ti«k in vezavo knjige. Ti stroški so znašali 413.412 lir. Tiskarna je zaradi razmeroma hitre poravnave računa do- SLO VENEC -flft >sr SLOVENČEVA KNJIŽNICA SLOVENSKI DOM RAST • tVET KREMA ZA BRITJE VAN KAIT KREMA ZA BRITJE JANUAR Novo leto Ime Jezus Genovefa, d. Angela FoL t 1 elesfor, p. Sv. Trife kr. g l.p.r. Sv. Drtii. Severin, op, Julijan, m. Agaton, p. Higin, p. t Alfred, Veronika, :T 2. po razglai. Pavel, pušč. 0 Marcel, pm. Anton, pušč. Petrov »tol t Kanut, kr. Sebastjan in F. 3. po r. Nela ) Vincencij, m. Zaroka D. M. Timotej, ik. Spr. Pavla t Polikarp, Ik. Jane* Zlat. *• Pr.dp. ® Fr.n6U.i, S Al. Martina, d. Jane* Boako FEBRUAR 24 Ignacij Antij. t Svečnica Blaž, ik. 2. predp. Agata, d. Q Doroteja, d. Romuald, op. Janez M. ♦ Apolonija, d. Školastika 3. pp. Lur. M. b. 7 sv. ust. £ Gregor (Pust.t.) f t Pepelnica t Favstin, m. tt Julijana, d. TT Frančišek K. 1. postna iJulijao, m. ) Elevterij, Ik. Irena (Kv. s.) Marjeta Peter (Kv. p.) t Matija (Kv.s«) 2. postna + Marjeta K. { Gab.Ž.M.b.$ f Roman, op MAREC t Albin, It tf Simplicij, p, tf Kunigunda 3. post. Kazimir IEvzebij, m. Perpetua in F. Tomaž Akv.g Janez od Boga Frančiška R. t 40 mučencev 4. postna + Gregorij VeL f Kristina, dm. f Matilda N. 0 t Klemen Dvof. tf Hilarij in Tac. f Patrik, Šk. 5. postna. Tiha Sv. Joisi f Aleksandra) t Benedikt, op. t Lea« vd. tf Viktorij en, m. f Gabrijel Cvatna, M. osa. f Emanuel, m. t Jan. Dam. $ f Jan. Kapiitr. f Vel. četrtek ff Vel. petek ff- Vel. sobota APRIL Velika noč Veliki poned. Rihard, šk. Izidor Seviljski Vincenc Fer. £ t Sikst, p. Herman Jož. 1. pov. Bela Marija Kleofa Mebtilda, d. Leon I. VeL, p. Julij L, p. # JHermenegild ustin, m. 2. povel. Benedikt Štefan, op. Varstvo sv. Jož. Leon VeL, p. f f Božidar Anzelm, ik. 3. poveL Vojteh, ik. Jurij, m. Marko, av. Klet, p. t liossna K. (9) Pavel od Kr. 4. povel. Katarina Sij. MAJ Filip in Jakob Atanazij, šk. Najdba sv. Kr, m. 'f P- € J Florijan, 5. povel. Stanisl. (Križ.t.) Prik. nad. Mih. Gregor Nacian. Kr. vnebohod t Mamert, šk.# Pankracij, m. 6. povel. Bonifacij Zofija, m. Jan. Nepomuk Bruno, šk. t V enancij ) •ft Celestin V., p. Binkoiti Bink. poned. Julija, dm. t Jan.R. (Kv.s.) Mar. Pomoč. kr. ft Greg. (Kv.p.j f Filip N. (Kv. s.) 1. pb.Sv.Trof.® Avguštin, šk. Maksim, ik. Ferdinand Sv. Rei. Telo JUNIJ t Fortunat, sp. Evgenij I., p. 2. pb. Klotil. G Kvirin, šk. Bonifacij, šk. Norbert, ik. Robert, op. f Srce Jezusovo Srce Marijino 3. pb. Mar). # Barnaba, ap. Jan. Fakund, sp. Anton Padov. Bazilij Vel., ik. t Vid, Modest Frančišek R. 4. pb. Adolf 1 Ma;cel Julijana Falk. Silverij L Alojzij sp. f Ahacij, m. Agripina, dm. 5.pK Janez K. Viljem, op. $ Jan. in Paval Ema Krška, vd. Irenej, ik. Peter in Par. Pavel, ap. ZOBNA KREMA VAN KAIT ZOBNA KREMA JULI) A. pb. J. R. Kri Obiak. M. D. « Leon II., p. Urh, Ik. Ciril in Matod t Bogomil«, ž. Vilibild, ik. 7.pk. EliiabetA Veronika A Amalija, d. Pij L, p. Mohor in F. t Anaklet, p. Bonaventura J.pb. Henrik Karm. M. B. Alei, sp. ) Karnil, sp. Vincenc Psvel. t Marjeta Prakseda, d. 9. pb. M. Magd. Apolinarij, Ik. Kristina, dm. Jakob, ap. ® Mar. mati Ana f Pantaleon, ra. Viktor L, p. 10. pb. Marts Abdon. Ssnen Ignacij Lojol. f AVOUST Vezi Petra ap. Porcijunkula + Lidija, vd* Dominik 11. pb. Mar. Sn. Spr. Gosp. Kajetan, sp. Cirijak, m. # Jan. Vianel, sp. t Lavrencij, m. Tiburcij, m. 12. pb. Klara, d. Hipolit »Evzebij, sp. ar. vnebovz. M. oče Joah. ) t Hiacint, sp. Helena, c. 13. pb. Jen. E. Bernard Ivana Santalska Hipolit, ik. Filip Ban. ® t Jernej, ap. Ludovik, kr. 14. pb. Zefirin Jožef Kalas, Avguštin, šk. Jan. Krst. obgl. Roza Liman. ff f Rajmund N. SEPTEMBER Egidjj, op. 15. pb. Ang. Doroteja, a, Rozalija, d. Lavrencij, Just. Zah arij a, pr. Q k Marko Križ. sr. rojstvo 16 pb. Peter K. Nikolsj Tol. Prot in Hiscint Marijino ime Notburga, d. f Pov. Križa ) Mar. 7 žalosti 17. pb. Ljudmil. Laubert Jožef Kupert. I Jan. (Kv. s.) Evatehij, m. nMet.(kv.p.)l f Mavric (Kv.s. tt Mst. 18. pb. Lia Marija rei. j etn. Kleola, m. Ciprijan, n. Kozma in Dam. t Venceslav C Mihael, nadsng. W.pb. Hi er on. OKTOBER Remigij, ik. Angeli varnhi Terezija Det.J. Franc Serafski t Piacid, op. Brunoa, op. £ 20. pb. Roia. v. Brigita, vd. Dionizij, šk. Franc Borgia M. materinstvo f Maksimilijan Edvard IU. 21. pb. Žetfn. | Terezija, a He dviga, Gal, o. Marjeta Al. Luka, av. ♦ Peter Alkani Janez Kancij 22. pb. Misij. $ Kordula, d. Severin, ik. Rafael, nadang. Krisant in Dar. t Evarist. p. Sabina, m. 9 Krist. K. Sim., J. Narcis, ik. Alfonz Rodrifez ft Volbenk. Ik. NOVEMBER Val avali t Verne duia Hubert, Šk. Zahv. Karel B. Svetinja m. % Lenart, op. Janez Perboar Bogomir t Božidar, m. Andrej Avcl. 25. pb. Martin ■ Martin, p. Stanislav K. ) Jozafat Kunč. Leopold, kr. + Jedert, d. Gregor čud. 26. pb. Odon Elizabeta, kr. ® Feliks ValoA Mar. darovanje Cecilija, dm. J Klemen I. anez od Križa 27. pb.Katarina Lenart ff Virgilij, šk. Gregor 111., p. Saturnin, ik. f Andrej, ap. DECEMBER Eligij, ik. 1. adv. Izseli, Frančiiek Ks. Barbara, dm. 0 Saba, op. Nikolsj. ik. f Ambrczij. Ik. Brezm. sp. M. 51 2. adv. Peter F. 10; Julija 111 Damaz 1., p. 12: Aleksander ) 13 j Lucija, dm. 14: t Spiridion, ik. 15 Kristina, d. X adv. Evzebij Lazar Gracijan, Ilc. t Vrb.(Kv.s.)® Evgen in Mak. tt Tomaž (Kv.p ' t Demet.(Kv.s. 4. adv. Viktorija tt Adam in Eva toiič, R. G. tsfan, m. £ Jan. Evangelist t Ned. otroci Tomaž Kan. N. po b. Evgen Silvester, p. PRALNI PRAlEK EVO PRAtHI PRAiEK volila na ta znesek 5% popusta, za kar se ji pri tej priliki zahvaljujemo. Ker je bila cena knjigi zaradi propagandnega namena navzlic kvaliteti in obsežnosti nastavljena silno nizko — na 40 lir, kar je v primeri z drugimi podobnimi tiskovinami, n. pr. »200 vprašanj«, naravnost malenkostna —, je jasno, da založniki niso mogli računati na kdo ve kolikšen čisti dobiček, dasi bi bil zaratfi dobrega namena zaželen. Vendar se je z zmanjšanjem različnih stroškov posrečilo gospodariti tako. da smo do 15. decembra t. 1. v gotovini dali za prej omenjene namene vsega <$.810 lir, in sicer: za domobranske ranjence iz novomeškega okrožja (čisti izkupiček od knjig, prodanih v Novem mestu); za besrunce iz Dvora pri Žužemberku 3650 lir (izročeno 16. 7. 1044); za bombardirance v Borovnici 10.000 lir (izročeno 10. sept. 1944): za_ notranjske, dolenjske in belokranjske begunce 30.000 Hr (izročeno predsedniku begunskega odbora g- sv. K. Škulia na seji 30. novembra 1944. Begunski odbor je izrekel uredništvu »Slovenskega doma« nstno in pL«meno zahvalo s pripombo, da je to doslej največji znesek, s katerim se je — razen Pokrajinske uprave — kdo dozdaj spomnil naših beguncev. Odbor je poslal nosebno zahvalo tudi ljubljanskima dnevnikoma, ki je pa še nista priobčila): za Miklavževo obdarovanje domobranskih raniencev v Ljubljani 10.000 lir (izročeno 5. decembra 1944); za božičnico notranjskim beguncem 2360 lir (izročeno 15. decembra 1944); svojcem padlih članov bivših vaških straž je bilo do 15. decembra 1944 izplačanih podpor v znesku 2800 Hr. Razen teh zneskov v gotovini je založništvo razdelilo brezplačno v urojpa-gaadne namene 3??0 izvodov knjige, Tea*; znese nadaljnjih 150.000 lir. Vsega je torej bilo danih v dobrodelne in propagandne namene dozdaj 218.810 lir od ene same knjige. Gornji obračun priča, v koliko je založništvo držalo svojo obljubo o porabi či6tega dobička od »Črnih bukev«. Slovenski protikomunistični iavnosti, ki nam je to prostovoljno v toliki meri omogočila, se zato najlepše zahvaljujejo založniki in žrtve komunizma. Ljubljana, 20. decembra 1944, Uredniki »Slovenskega doma«. Nova domobranska postojanka v Litiji Gorenjsko domobranstvo je storilo nov korak naprej. Ustanovilo je evojo novo postojanko v Litiji. Dne 1. decembra so domobranci ob petju svoje himne vkorakali v Litijo. Naši fantje so začeli svoje delo po geslu: »Z Bogom začni vaako delo, pa bo dober tek imelo!. V nedeljo, 3. decembra so se udeležili sv. maie v Šmartnem. Po sv. ma&i pa so med prebivalstvo razdelili na stotine naših Časopisov: »Slovenskega doma in »Slovenca«. Ljudje so z veseljem sprejemali časopise. Nič čudnega, ko so morali nekaj let sprejemati 6amo komunistično »žlobudro.l Ko je nek stan mož v Šmartnem gledal domobrance je rekel: »Kar so komunisti hoteli, to so s prihodom docnobran-oev dobili!« Že pred poldrugim letom so namreč v naših krajih rdeči simpatizerji v prividu gledali »bele t...«. Na račun teh prividov so tudi že morili naše najboljše može in fante. No, 6edaj se jim je končno želja spolnila. Domobranci so prišli, da obračunavajo e morilci nedolžnih žrtev! Človek je vesel, ko v Litiji vsak dan lahko kupiš časopis, Pratiko, Črne bukve ali Domobranca. Ljudje se te prilike prav pridno poslužujejo. Fantje domobranci! Vse dobrooiisleče prebivalstvo vas ob prihodu v Litijo pozdravlja in vam želi mnogo uspehov v službi svoje domovine in v borbi proti največjemu sovražniku človeštva— komunizmu! Uganke u Nekoč bil je postopač, kot »maršal« pa že brez hlač, vojsko vodi »zmagovito«, ki jo je vse ljudstvo sito. Dobro v svoj razum poglejte, kdo ta mož je, mi povejte. 2. Kako »junakom« je ime, ki le požigajo, more, »rešujejo« s tem domovino, da našo ropajo lastnino? 3, Zavrgli vero so ▼ Boga, zaupajo le v Stalina, obetajo na zemlji rai. Imena teh povejte zdajl Štev. 5L CVRCEK ZA PEČJO DOSEDANJA VSEBINAl V tibem doma živita dobri voznik Jobn Pe«rybingle in inla da. lepa žena t detetom. Cvrček za pedjo, ki ira imata za znanilca sreče, jima dola družbo Nekega dne je Jobn pripelja. čudaškega nagtužnega starca, ki ea Je po bral apotoma Ostane na Johnovem domu. češ da čoka nekoga, kt bi moral priti ponj. Vstopi Johnov prijatelj Caleb. siromašni izdelovalec igrati pri tvrdki Tack-leton ter povpraSuje. de le kaj pošte zanj Ko se že odpravlja, vstopi še Tackleton. Calebov gospodar. ki je na tem. da se bo poročil s prav mlado nevesto. Šolsko prijateljico Peerybimrlove žene Pikice. Zato vabi Johna in ženo na obisk, ki pa jima ni dosti do tega. Nenadoma obide Peery-binglovo čudna Slabost, ki se zdi v skrivnostni zvezi s čudaškim starcem. Zen) pa kmalu odleže. Gluhi starec prosi za prenočišče in Peerybtnglova mu na Johnovo začudenje takoj ustreže. — Caleb se vrne v svojo revno bajtico, kjer s slepo hčerjo Berto izdelujeta igrače. ObiSče Jn gospodar ' Tackleton. ki ga ima slepa deklica v svoji preprostosti za največjega dobrotnika na svetu Tackleton Berti po-e da se bo oženil. Prej pa bi 4e rad da bi se njegova nevesta, bodoča tašča in on srečali s Peerybingloviml. ki prihajata sleherni teden na obisk k Berti. Berti je prav. A novica, da se bo Tackleton oženil, je slepo deklico močno prevzela. PeerV-binglovl pridejo k Berti na obisk, kjer so jib že čakali tudi Tackle-tonova nevesta Maya Fieldingova. njena mati ter Tackleton Maya in Pikica «e veselo pozdravita ter začneta obujati enomine na mla da Šolska lela. John kmalu zapusti dražbo ter gre po opravkih. Berta {'e vsa nesrečna zaradi bližnje poro-:e med Tackletonom in Mayo Fiel-dingovo. V nesebični izpovedi pa želi nevesti vso srečo in da bi bila dobra družica predobremu Tackletonu. Pikica tolaži objokano Berto. Kmalu se vrne John in pripelje naglušnega starca. Potem jo povabil Tackle-tonovo taščo, nrj bi * njim vrgla karte. Sredi Igre ga je Taokle-ton potegnil vstran, čež da mu mora nekaj nepričakovanega pokazati. Popeliat ga je v svojo pisarno, od koder Je bil skozi okence razgled pc njegovi trgovini Sredi trgovine pa sta stala — Pikica in oni naglušni starec, ki je bil v resnici mladenič, ker je zdaj imel sivo lasulio v rokah, ter se zaupno in na skrivnem pogovarjala. Nazadnje je Pikica mladeniču epe nadela krinko in odšla s'a v Caleboco h!šo. Ženina nezvestoba jo Johna do dna pretresla Njegovo žalosti in jezo ni bilo moči popisati. Vso noč je sedel ob ognjišču in se mučil e evojo veliko bolečino. Bil je že na tem, da bi tujca ustrelil. A premislil se ie Sedel je in premišljeval. Tedaj so se mu zbudili spomini na njuno lepo skupno življenje. V prividu je zagledal ovrčke in duhove domačega ognjišča. ki so se vsi trudili, da bi mu Pikico prikazali v najlepši luči. Z drobnimi rokami so ji ako*ale posaditi venec na glavo. Hotele so pokazati, kako jim je všeč in kako jo ljubijo; hotele pa »o hkrati tudi pokazati, da ni med njimi grdega ali hudobnega bitja, kt bi jo upalo obtoževati. Vse njegove misli so se vrtele okrog njene podobe, ki mu je venomer stala pred očmi. Sedela je pred ognjem, marljivo šivala ter prepevala sama zase, Ta vesela, zdrava in trdna mala Pikica! Bajne prikazni so se kakor na povelje vse na mah obrnile ter strmele vanj s čudovito predirnimi pogledi, kakor bi hotele reči; »Mar je to tista lahkoživa žena, za katero žalujete!« Zunaj so se slišali veseli glasovi, 'godba, klepetavi jeziki in smeh. Vstopila je gruča mladih Veseljakov, med katerimi je bila tudi Maya Fieldingova ter več lepih deklet. Pikica je bila najlepša med njimi in prav tako mlada kakor druge. Prišli so, da bi Pikico povabili, naj se pridruži njihovi družbi. Radi bi z njo plesali. Če je kdo imel gibke noge za ples, potem jih je gotovo imela Pikica. Toda smejala se je, stresala glavo ter pokazala na lonce na ognjišču in na pogrnjeno mizo; ko je Vbilo tako sijajno odklonila, je bila videti še bolj očarljiva kakor poprej. Veselo jih je odpustila ter se vsakemu izmed mladih gostov, ki bi bili radi z njo plesali, priklonila s tako smešno ravnodušnostjo, ko so odhajali, da so gotovo takoj skočili v vodo, če so bili njeni oboževalci — in več ali manj so to morali biti. Toda ravnodušnost ji ni bila v njenem značaju. O ne! Zakaj v tem hipu »e prišel k vratom neki voznik in da ste videli, s kako vneto dobrodošlico ga je sprejela! Znova so se strmeče prikazni obrnile proti njemu, kakor bi hotele reči: »Mar je to tista žena, ki vas je zapustilal« Senca je padla na zrcalo ali na podobo, v kateri je John gledal 6voje misli: velika senca tujčeva, kakršen je bil, ko je prvič prišel pod njuno streho; zdaj J‘e pokrila vse površje podobe in vse osta-e predmete. Toda gibčne prikazni so bile no delu kakor marljive čebelice ter kmalu zbrisale vso senco. In Pikica se je spet prikazala. Še zmeraj je bila živahne in lepa. Zibala je otroka ter mu lahno pela; glavo je držala postrani in tako bila podobna zamišljeni postavi, ob kateri je stal cvrček. Noč — mislim pravo noč, ne tisto, ki jo poznamo iz pravljic — se je počasi vlekla. Ko je bil voznik tako zatopljen v svoje misli, se je prikazal mesec ter veselo posvetil skozi oblake. Morda je tudi v njegovem srcu vznikla mirna in tiha svetloba, tako da je bolj trezno lahko presejeva] vse, kar se je pripetilo. Čeprav je tujčeva senca sem in tja pedla na steklo — še zmeraj je bila videti prav razločno in jasno — vendar ni bila več tako temna kakor prvič. Kadar koli se je pokazala, so prikazni prestrašene zavpile ter neverjetno naglo začele gibati drobne roke in noge, da bi jo POVEST • CH. DICKENS zbrisale. In kadar so spet prišle do Pikice ter mu jo pokazale v vsej živahnosti in lepoti, so od veselja vzklikale in poskakovale. Kazale so jo zmeraj le živahno in lepo, zakaj bile so duhovi domačega ognjišča, ki jim je laž in prevara smrt. Zato je pač umljivo, da je zanje bila samo ena Pikica: marljiva, žareča, prijazna ženka, ki je bila svetloba in sonce voznikovega doma. Prikazni so kar kipele od veselja, kadar so jo prikazovale sredi gruče modrih starih gospa, ko je držala dete v naročju ter se z njimi pomenkovala in se sama delala čudovito staro in častitljivo gospo; naslanjala se je resno in vdano na moževo roko in skušala zbujati videz, — ta cvetoča mala ženska! — da se je že davno odpovedala vsej ničevnosti tega sveta. Delala se je tudi žensko, ki ji materinstvo ni prav nobena skrivnost. Hkrati pa so jo prikazovale, kako se je smejala voznikovi nerodnosti. Uravnavala mu je ovratnik srajce, da bi bil videti bolj gosposki, ter veselo stopicala po sobi, da bi ga učila plesati! Obrnile so 6e in začudene strmele vanj, ko so mu jo prikazale v družbi slepe deklice. Čeprav je namreč zbujala veselost in živahnost, kamor koli je prišla, je pa v bajtici Caieba Plummerja radost kar sipala. Kako jo je slepa deklica ljubila, ji zaupala ter ji bila hvaležna; kako je sama v pogovoru brž krenila drugam, kadar se ji je hotela Berta z vnemo zahvaljevati; kako spretno in umno je porabila vsak hip svojega obiska, da je v Calebovem domu opravila kako koristno delo, tako da je včasih kar garala, hkrati pa vendar vzbujala videz, da ji je obisk pri Berti v resničen oddih; kako radodarna je bila, da ni nikdar pozabila prinesti s seboj obilo teletine, gnjati in več steklenk; kako je vsa žarela, kadar je vstopila v Calebovo bajtico in kadar se je poslavljala; kako čudovita je bile vsa, kolikor je je bilo — vsega tega so se prikazni od srca veselile ter jo zato tudi ljubile. In znova so ga nenadoma pogledale s prosečimi očmi, kakor bi hotele reči: »Mar je to tista žena, ki je zlorabila vaše zaupanje!« Pri tem so se nekatere smukale okrog njenega krila ter jo božale. V dolgi noči, polni težkih misli, so mu jo dvakrat ali trikrat kazale, kako je sedela na priljubljenem sedežu in si s sklenjenimi rokami zastrla oči ter sklonila glavo, da so ji lasje padali nizdol. Bila je prav taka, kakor jo je videl zadnjikrat. Tedaj pa se prikazni niso več obrnile, marveč so se zbrale okrog nje ter jo to- lažile in poljubljale. Kar gnetle so se, kdo ji bo izkazal več ljubezni in pomilovanja, zanj pa se niso več menile. Tako je potekla noč. Mesec je utonil, zvezde so zbledele, sonce je vstalo in napočil je mrzel dan. Voznik je še zmeraj sedel v kotu ob ognjišču ter premišljeval. Vso noč je tam sedel z glavo oprto v dlani. Vso noč je zvesti cvrček cvrčal, cvrčal in cvrčal za ognjiščem. Vso noč ga je John poslušal. Vso noč so prikazni domačih duhov imele opravka okrog njega. Vso noč so jo prikazovale v zrcalni podobi ljubeznivo in nedolžno, razen ko je padla senca nanjo. Ko se je dan zasvetil, je vstal, se-umil in oblekel. Ni se mogel lotiti običajnih veselih opravil — za to je bil preveč pobit — in prav nič ga ni ganilo, da je bil to Tackletonov poročni dan. Že prej je poskrbel, da bo neki drugi voznik prevzel njegove poti za ta dan. Pripravil se je, da bo s Pikico šel v cerkev. A zdaj se mu je ta načrt podrl. Bila je tudi obletnica njune poroke. Kako se je je že ves čas veselil! Voznik je računal, da ga bo Tackleton obiskal že navsezgodaj. Ni se motil. Nekaj kratkih minut je hodil gor pa dol pred hišnimi vrati, ko je zagledal igračarjev voz, ki se je zibal po cesti. Ko se je voz približal, je John opazil, da je bil Tackleton čedno napravljen za poroko in da je kqnju olepšal glavo s cvetlicami in pisanimi trakovi. Konj je bil bolj podoben ženinu kakor Tackleton, čigar na pol zaprto oko je bolj hudobno mežikalo v svet kakor kdaj prej. A voznik se je malo menil za to. Njegove misli so bile vse drugje. »John Peerybingle!« ga je poklical Tackleton s pomilovalnim glasom. »Moj dobri prijatelj, kako se kaj počutite to jutro?« »Težko noč imam za seboj, mojster Tackleton,« je .odvrnil voznik in stresal glavo, »zakaj mučne misli so mi razjedale srce. A zdaj je vse pri kraju! Ali imate pol urice zame, da bi se nekaj pomenila?« »Prav zato sem prišel,« je odgovoril Tackleton ter skočil z voza, »Konja kar pustite! Saj bo mirno stal, da mu le privežete uzdo na ograjo in mu ponudite malo sena.« Voznik je šel ponj v hlev ter ga položil predenj. Potem sta šla v hišo. »Poroka bo šele popoldne, kaj ne?« je vprašal John. ■ »Da,« je odgovoril Tackleton, »dosti časa je še, dosti časa.« Ko sta vstopila v kuhinjo, je Tilly pravkar trkala na tujčeva vrata, ki so >|Nn M/> 4P* bila oddaljena le nekaj korakov. Z rdečim očesom je gledala skozi ključavnico (Tilly se je namreč vso noč jokala, ker se je gospodarica jokala); trkala je z vso močjo ter bila videti prestrašena. »Nihče se ne zgane,« je rekla Tilly ter se ozrla. »Upam, da ni odšel ali umrl!« Pri teh besedah je gospodična Slow-boyeva znova potrkala in brcnila v vrata, toda brez uspeha. »AH naj jaz poskusim?« je vprašal Tackleton. »Čudno je.« 1 Voznik, ki je bil 6 hrbtom obrnjen proti vratom, mu je pokimal, naj gre, če se mu ljubi. Da bi Tilly Slowboyevo pomiril, je Tackleton stopil pred vrata. Tudi on je butal vanje in trkal, a nihče se mu ni oglasil. Pritisnil pa je še na kljuko. Ta se je takoj odprla, da je lahko pogledal v sobo. Stopii je vanjo, a kmalu spet pritekel nazaj. »John Peerybingle,« je Tackleton vozniku pošepnil na uho, »upam, da se ni zgodilo kaj — kaj nepremišljenega v tej noči?« Voznik se je naglo obrnil k njemu. »Ni ga več!« je rekel Tackleton. »Okno je odprto. Ne vidim nobenih sledov; sicer je res, da je okno le malo više od vrta, toda bal sm se, da je prišlo do kakega ruvanja, hm?« Izrazito oko je skoraj docela zaprl, tako ostro ga je pogledal. Oko, lice in telo je naglo zategnil, kakor da bi hotel izvleči iz Johna vso resnico. »Pomirite se,« je rekel John. »Snoči je šel v tistole sobo, ne da bi mu jaz količkaj prizadejal ne z besedo ne dejanjem, in za njim ni nihče prekoračil praga te sobe. Šel je po svoji svobodni volji. Prav rad bi zapustil hišni prag ter vse življenje hodil od hiše od hiše prosit kruha, če bi s tem lahko spremenil preteklost v toliko, da ne bi on nikdar ne bil prišel. Toda prišel je in odšel. In jaz sem opravil z njim!« »O, ta jo je pa poceni odnesel,« je dejal Tackleton in si primaknil stol. Voznik ni opazil, kako se je Tackleton nakremžil. Sedel je in si z roko zastri obraz ter malo počakal, preden je povzel: »Snoči ste mi pokazali mojo ženo,« je s težavo 6pravil iz sebe, »ženo, ki jo ljubim, kako je skrivaj —« »In nežno,« se je vtaknil vmes Tackleton. »— privolila v to, da je zakrinkanemu moškemu dala priliko, da se je z njo sestajal na samem. Mislim, da ga ni pogleda, ki bi ga prenašal teže kakor tega, in želel bi si, da bi mi ga nikar ne pokazali.« »Priznam, da sem to že davno slutil,« je dejal Tackleton, »in prav zaradi tega me tukaj niso radi videli.« »A ker ste mi jo pokazali,« je povzel voznik, ne da bi se menil za njegovo pripombo, »in ker ste jo videli, mojo ženo, ženo, ki jo ljubim —« pri teh besedah so se mu glas, pogled in roka okrepili, ker je pač hotel brez obotav- KREMA ZA BRITJE-SNAMPOO MEDICINSKI ZOBNI PRAŽEK IN DRUCA KOZMETIČNA 5RED5TUA SMJ5 Ijanja povedati, kar se je namenil »in ste jo videli v tako nerodnem položaju bo prav in pravično, če boste gledali z mojimi očmi in pogledali v moje srce, ° odvrnil voznik. »Lab ko jo osvobo+++,»♦♦♦♦*««»>«♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦««««»»♦»< Nova pesem kipi pod zvezde, druž se s pesmijo izpod .neba, zemlja ii nebesa zvezne hvalnico sveti noči Glas zvonov se izgublja med gorami med vasmi valovi, od srca k srci trka, gozdovi ga odmevajo, skale od govarjajo njegovemu klicu. Led ni vodah udarja ob bregove ter pozva nja. Kristalno ivje v miru gozdov odA seva srebrno srebro zvonov. Luci gor«' mirno in zvesto v domovih, jaslice s« nocoj srce družini, Potem zaP°?£ P,a menice na gorskih stezah - • • Očeton difie roke po kadilu kot duhovniku s cerkvi, mati kropi z blagoslovljen« vodo hišo in dvor in živino m polje Se studenci točijo to noč vino m (Prolog »Božične noči«. <|ra; matske slike ki jo je . za radio Emilijan Cevc. žično noč« bodo izvajal' lani in radijska igra'*!'a "fužina na sveti večer. Odjmnio ob 20.15 radijske aparate!) Štev. 51. Konec julija 1944 se je pod varuhom Moskve ustanovil v Cliolniu taiio enovani »Poljski narodni osvobodilni bore. Po sovjetski zasedbi _ vzhodne ljske naj bi potem ta odbor imel svoj 3ež v Lublinu. Hkrati s tein je Moskva ii oznanila, da samo v tem odboru li pravo polivko vlado. Reuterjev dopisnik Evens je v zvezi ;em napihal zanimiv članek, v katerem avi iRed drugim»Poljski narodni ?otWilni odbor* naglo pridobiva na jjem ugledu med ljudstvom. Predsed-i odbora in ravnatelj odseka za zuna-> zadeve je Edvard Boleslav Osubka-iravski tipični meščanski Poljak, star kih 30 do 45 let. Oti stavi mnogo upa-i v omenjeni odbor, ki bo, kakor pra-izdal drastične ukrepe. Mobilizacija v ejetskih pokrajinah Poljske da poteka 3Z kakršnih trenj. »Bodoča Poljska da temeljila na zasebni pobudi«. Med agilni člani poljskega »narodnega osvo-dilnega odbora« je predsednik Andrzij tos,. mož krepkih mišic in tatarskega raza. dalje general Berling, namestnik ditelja urada za narodno obrambo, ki di poljske oddelke pod sovjetskim po-Ijstvom, ter Jud Sommerstein, mož, či-r smeh se sliši 50 jardov daleč. Som-srstein je ravnatelj vladnega urada za ijno odškodnino. Ta mož zdaj čaka, laj bo lahko predložil Nemcem račun, >liko odškodnine morajo plačati. Vodi-lj urada narodne obrambe in vrhovni iveljnik poljske vojske je general Rola rmierski, tip modernega poljskega voka. Za svetovalce ima mlade gospode >lkovnike. Podpredsednica odbora je dje tudi komunistična pisateljica Van-l Vasilewska, ki se jo kot hčerka biv-■ga poljskega zunanjega ministra postila politiki. Včasih se pokaže v od-iru v večerni obleki, včasih pa v vejati uniformi. Zdaj imajo Poljaki torej dve poljski 'ladi«, tisto v Lublinu, ki je odvisna od loskve, in ono v Londonu, ki je odvisna 4 Angležev. Tudi dve »armadi« ima iaj Poljska: poljsko Berlingovo vojsko, i je pod vrhovnim poveljstvom rdeče rmade, ter poljsko »osvobodilno vojsko« led angloameriško armado. Za poveljni-a druge velja poljski general Sosnkow-ki, ki ga je bila na to mesto postavila Mi-donsko begunska vlada. Londonski Poljaki imajo lublinsko vlado« za ljudi, ki so se s silo polastili •blasti. Zaradi teh sporov med obema ladama je moral predsednik poljske be-lunske vlade Mikolajczyk k Stalinu na azgovor. Hkratu so s poljske 6trani v x>ndonu izjavili, da je od petnajstih lanov lublinskega odbora sedem povsem »eznanih osebnosti, drugi pa so znani po ivojem komunističnem prepričanju. Tako >nenovani vojni minister Zjlnierski* je )]1 ). 19U7 kut armadni"general- zapletsn fnek finsnCnt Škandal ltt''otfSOjftrr'Wr set let ječe. Ko so se sovjetsld tanki približali Varšavi in Visli, je Mikolajczyk sporočil Stalinu, da se bo poljsko podtalno gibanje v Varšavi v sporazumu z zavezniškim vrhovnim poveljstvom v naslednjih dneh javno začelo kazati. Medtem ko se i® poljska begunska vlada v Londonu nadejala od tega upora moralne podpore v svojem boju proti lublinskijn tekmecem, je Stalin videl v tem edinstveno priliko, da se s pomoč,‘o nemškega orožja iznebi nezaželene poljske narodne opozicije. Privolil je v načrt za upor, in 8 V; julijem je sovjetska radijska postaja ^Kosciuszko« začela v poljskem jeziku j^ivati varšavsko prebivalstvo: »Zgrabile za orožje! Dvignite se proti Nemcem! Vaši slovanski bratje vam bodo prihiteli na pomoč!« Poveljnik varšavskih upornikov general Tadeus Bor-Komorowski je kot poljski narodnjak verjel tem klicem, «e zlasti pa j6 stavil velike nade v svoje «eio zaradi tega, ker je zdaj upravičeno anko pričakoval, da bodo Varšavo osvo-“Odile poljske, ne pa boljševiške čete. Nemške vojaške oblasti bo vedele za ,0 podtalno gibanje v Varšavi, saj se je večkrat zgodilo, da so tu ali tam odkrili rajna skladišča orožja in municije. A medili so, da še ni čas, da nastopijo. A L ‘"'Rusta ob 5. popoldne pa se je pričelo. Uporniki so začeli iz vseh kotov ®treljati na nemška vozila. Z ognjem so Pomiki zaprli cele mestne okraje, pri i1*161- se niso niti najmanj ozirali na ci-vl‘fio prebivalstvo. . Varšavsko civilno prebivalstvo je ta v°Rodek po večini presenetil. Ni ga pričakovalo. Pod nemško upravo so se bile koraj že zacelile rane, ki jih je Varšavi l/11 1 ne.mškl b°ini pohod leta 1939. Poji®«! so imeli celo boljšo htano ko Nemci. jr!;0 J0 tudi dela dovolj in >sak, kdor je tj i » je lahko celo obogatil. Po ulicah sli- srečal dobro, naravnost gospo- Čn?i °, ®ene ljudi. •. Daleč so bili že in in divjala tam vojska. A tako J Mio samo do 1. avgusta 19441 Dnevnik Zofije Czarnecke p ?-0n«c avgusta «0 nemški voja’ hiš ,ra*va1inami podprte stanov., ske ubl? iUp'° Poljakinje, ki so jo razbitine °fiuV Nakopale. Pri njej so iztaknili pVi n beležnico, zavito v voščeno °Pa>°- V* le dnevnik te ženske, ki je z dojtgjv .7* Zasledovala vse strahotne vo trga, streljanje po Mar-Vll°o 1 **yski ter Zielni ulici. Ci- ne »* I vautv0 t,eži v zmedi. Trgovl-veČ do zaP|Hjo. Mnogi ne morejo *er. Tu stanovanj. Ob osmih zve-kr«yski ue.°„v prodajalnici na Swieto- 1 št. 41. Ob hišnih vhodih sto- li jijo naši fantje. Vsak ima na rokavu belordeč trak. Skoraj vsi so oborožeai s samokresi kalibra 7 ali 9, Nekateri imajo rokah steklenko bencina ali »filipin-ko« (Molotovlji cocktaili). Redko kateri ima »pršilec« (preprost metalec ognja, sestavljen iz gumijastih cevi za škropljenje po vrtovih in iz zračnih črpalk). Sami hudičevi udarniki. Ob vhodu hiše št. 39 stojii oddelek. Nenadoma plane poveljnik na cesto in zavpije: »Kdo je vozač, zaplenili smo avtomobil!« Zmagoviti klici se razlegajo z vseh oken. Vse je vznemirjeno, prav napet prizor. Nad železniško postajo ognjen svit. Nekaj gori ko hudič. Potem svarilo. »Oklepnik gre!« Slišimo streljanje s samokresi, sprva posamič, potem skupno, dokler vse ne utone v pokanje m rezko treska-nje oklepniških granat »Olek, pazi!« Izza ogla se plazi po trebuhu delavec v sinji obleki proti poslopju, kjer so se za obrambo zbrali nemški vojaki. V rokah vlači pršilec. Polnoč: razne govorice se razširjajo. Prav za prav nihče nič ne ve. Pošta, ki so jo zasedli nemški vojaki, se še brani. Glavna železniška postaja je v plamenih. Nemci so zažgali avtomobil, ki so nam ga uplenili. Po naši ulici je svetlo kakor podnevi. Pred našim zaklenjenim in zadelanim vhodom stoka neki moški. Nesemo ga na dvorišče. Na trebuhu ima veLiko zevajočo rano. Streljanje narašča. Rezko pokanje, šumenje pršilcev in žvižgajoč tresk oranat. Nemški tovorni avtomobil s strelivom bnri ko strela skozi naše vrste. Navzlic zagrizenim napadom naših. Sovražniki — toda drzni in hrabri. Pretolkli smo se do moje tiskarne. Tu se spravljamo spat. Pisek nam daje vode in kruha. 2. 8, 1944 — sreda Streljanje in pokanje kar naprej. Uporniki v radijski postaji hudičevo pritiskajo proti Cedergrenu, ki se še zmeraj brani. Pošta je padla. Od tam raznašajo strelivo za A. K. (Armaja Krajo-wa, rodoljubna armada). Pravijo, da imamo le malo ranjencev. Sredi Zielne ulice ležijo mrtvi nemški vojaki. Slekli so jim čevlje. Oklepniki vozijo mimo, streljanje. Deset nemških ujetnikov. Poveljnik ukaže: »Streljaj!« in že jih je konec. Pod oknom, za katerim sedim, hodijo venomer sli in obveščevalke s strelivom. Nekaj časa že se v bližini klati metalec granat. Ne vem, ali je nemški ali naš. Dežuje kar naprej. Nekaj naših mož nosi bivšo poljsko uniformo. Ob šestih zvečer'- pravkar sem videla nekaj trupel nemških vojakov na cesti. Kakor psi v dežju. Sezuli so jih ter jim izpraznili žepe. Mikalo me je, da bi enega teh mrličev brcnila. 3. 8. 1514 — četrtek "ro cestah" so razpostavili zapreke. Povsod velika razdejanja. Oklepniška granata je zabila pred našo hišo v Maršalovi uliici št. 140. Izdali so dnevno poročilo o pouličnih bojih v Varšavi. Pravijo, da uničujejo nemške oklepnike ko vrag. Nemci čepijo še v mnogih odpornih gnezdih. Izstrelki pokajo nad našo hišo. Svetlo upanje: imamo še vode in cigaret. S hrano je huje. Danes bomo pojedli krompirjeve ostanke. Kruha sploh nimamo več. Nekaj izstrelkov hranimo kot vojni plen, potem imamo še malo »bimbra« (slabo žganje) in 300 cigaret. 4. 8, 1944 — petek Videja sem napad upornikov. Fantje se plazijo po tleh, med zobmi pa držijo ročne granate. Vodi jih praporščak, ki drži v rokah pršilec. Ob dveh popoldne prvi letalski napad na Varšavo. Rušilne in zažigalne bombe. Gramozna ulica in Grzybowski trg gorita. 500 kg rušilne bombe so zadele delovni urad. Ob štirih popoldne drugi letalski napad s strojnicami in topiči. 6, 8. 1944 — nedelja Streli, streli, streli. Preselili smo se k Czameckijevim. Prvič lahko spimo na zofi, ne na tleh kakor v tiskarni! Življenje po stanovanjih je že strašno. Nimamo vode. Mrliški smrad je neznosen. 8- S. 1944 — torek Borbe divjajo kar naprej. Povsod velik promet. Prebivalstvo zapušča goTCČe hiše. Motilna letala mečejo zažigalne in rušilne bombe. 9. 8. 1944 — sreda Nekje se še sliši streljanje. Okrog Krolewske požari. Šla sem skozi mesto. Obupen dolgčas. Zmešnjava. Da bi vse vrag vzel! Zasebno življenje je neznosno. 10. & 1944 — Četrtek Popoln obup. Sem pa tja slišiš topovski strel ali regljanje strojnice. Danes sem bila v mestu — popolno razdejanje. Sredi mesta še zmeraj gori. Jerozolim-ski drevored nisem mogla prekoračiti. Strašni občutki me obhajajo. 11. S. 1944 — petek Streljanje je nekoliko popustilo. Strmoglave! napadajo in povzročajo hudo razdejanje in požare. V mestu bežimo iz ene kleti v drugo. Tiskamo dopisnice za vojaško pošto. 13. 8. 1944 — nedelja Odkaeali so nam za stanovanje sobo 15 v. Zielni ulici št. 24. Ponoči bombe. Vso noč na barikadah. Moja prijateljica Leksa je znorela. 15, & 1944 — torek Angleška letala so ponoči odvrgla oro*j®> Če bi ga le bilo kaj več! Nemška protiletalska obramba je nebo spretne-nila v peklo. Telki minometalci nas ob-aemjejo. Granate, izstrelki. Vržemo se na tla. Kosija teče kakor srna čez Swieto- Unevnilt groze, trpljenja In razočaranj 31. 8. 1944 — četrtek krzysko ulico. Moj prijatelj Wladek skuša pomirjevati gledališke igralke. Nato se prepira z Olekom in naposled dobi živčen napad. Nina je hotela biti razsodnik, a so jo pretepK, 46. 8. 1944 — sreda Nastopile so »tuleče krave« (tako so poljski uporniki imenovali nemške metalce megle). Mnogi prebivalci so odnesli hude opekline. Strahota! Dvakrat smo bili pri Štefanu zaradi izkaznic, ki nam jih je A. K. 1. avgusta vzela. 17. 8. 1944 — četrtek »Krave« tulijo. Ponoči letalski napadi. Lekso so spravili v prisilni jopič. 18. 8. 1944 — petek Ob šestih zjutraj letalski napad. Prekleto! Ob šestih zvečer streljanje težkega topništva. Našo tiskarno je vrag vzel. Ela Balecka je mrtva. Gospa Sper-lingova ranjena. Rešila sem se, ker 6mo ponoči v Boccacciu pili. Halucijo so zaradi pijanosti odnesli na policijsko postajo. Elo, ki se je borila kot vojak, smo pokopali kar pod cestnim tlakom. 20. 8. 1944 — nedelja Prekleta letalska parada. Letala so metala oskrbo za Švabe na Saksonski vrt. Moji zasebni odnosi do Wladeka se slabšajo. 21. 8. 1944 — ponedeljek Letala so že navsezgodaj divjala nad našimi glavami Popoldne in zvečer hudo obstreljevanje. Angleži nas puščajo na cedilu — in kaj počenjajo Sovjeti? 22. 8. 1944 — torek Tretji teden upora. Letala stalno krožijo. Wladek je zbolel, huda vročina. 24. & 1944 — četrtek Ponoči smo slišali sovjetsko topništvo. I. P. P. zatrjuje, da bodo boljševiki danes ali jutri vdrli v Varšavo. Nemški ujetniki morajo izkopavati ranjence in mrliče, Ninka je živčno zbolela. 25. 8. 1944 — petek Dobro obveščeni ljudje pravijo, da so Švabi boljševike vrgli nazaj. Nemci pritiskajo od Zielne št. 22 in 26 naprej. Ninka je dobila žolčni napad. Danes sem bila priča posebnega prizora-- pri nadporočniku Nowaku, poljskem častniku, ki je nadziral nemške ujetnike, se je zglasil Jud, nekdanji lastnik velike trgovine v Swetokrzyski ulici. Vprašal je: »Gospod nadporočnik! Od daleč sem se priplazil, ker sem zvedel, da tukaj delajo ujetniki. Ali bi mi gospod nadporočnik dovolil, da bi se malo nad njimi maščeval.«— »Ni dovoljeno, da bi kdo ujetnike tepel, vsaj videti tega ne smem.« — »Oh, kaj bi jih tepel, bom 2e opravil z jezikom!« Nadporočnik se je zasmejal in odšel. Jud je potem zaklical: »No ti, kar 6em, pa brzo!« Nemški vojak je odložil kramp in se mu približal. »Ti kolera, pasja kri, ali razume* poljsko? Poslušaj zdaj in ponovi, kar ti bom zdajle povedal. Ti prašiča, tolovaj, prekleta kolera, ti pasji pes! Ali ne veš, ti sramna uš, kaj so napravili z nami? Nič ne veš, svinja, baraba? Govori, pasji sin!« Potem je še! k nadporočniku in ga vprašal, zakaj Švabi delajo obuti. »Zakaj ne delajo bosi? Zakaj prenašajo opeko stoje in ne po kolenih? Priletel sem ko ptfca, da bi nasitil svoje oči z maščevanjem!« Prezirljivo je pljunil na podrtijo, in se oddaljil. 36. 8. 1944 — sobota Mečejo-leteče mine. Prav zdaj 9e je sesula hiša v Panski ulici št. 5 ter pokopala četo »A. K.«-vojakov, ki so se vrnili z nekega pohoda. Strašno. V tisku pravijo, da se v Londonu in Moskvi posvetujejo in posvetujejo. Nam pa ostaja samo eno: umreti, umreti, umreti. Naše najvišje oblasti porabijo celo morje črnila in sode tiskarske barve. Mimoidoča straža zatrjuje, da a strehe nebotičnika vidijo sovjetske vojake. Če bi to vendar bilo resi Olek je šel na lov za žganjem. Odpravil se je s hrabrim Aleksandrom in strelcem 0stryjcm in se ravnal kar po vonju. Uspeh: priletela je leteča mina. Vrnili so se črni kakor dimnikarji. Žganje so pobožno popili. Halu-sija trdi, da ima v možganih drobce opeke. 27. & 1944 — nedelja Zjutraj običajni »mimohod« motilnih letal. Strašno prebujenje. Pri stavljenju zaprek ponoči je bilo mnogo žrtev. Zamenjala sem 250 cigaret za liter vina. Za dva para svilenih nogavic sem dobila 100 gramov masla. Noge sem si dobro umila. Zvečer sem se napila žganja. 28, 8, 1944 — ponedeljek Prebudil nas je silen trušč in močno pokanje granat. V Maršalovi ulici gorijo hiše. Noč in dan čepimo v kleti. Nekdo je prodajal črešnjevega soka po 300 zlo-tyjev za liter. Žal tega neznanca ne morem najti. Potrebujem srajco tn sem dala zanjo liter žganja. Masti sploh ni več. Krompirja in zelenjave je zmanjkalo. Če človek samo pomisli na paradižnike, se mu slina cedi. Človek bi rad kaj požrl, a nikjer ne najdeš ničesar. V naši četrti ni luči. Potem še nova prekleta žaloigra! Proti poldnevu je voda usahnila, ki je do zdaj v kleti še zmeraj tekla. Zmeraj lepše! O Rusih ni v letakih niti besede. Povsod velika pobitost in skrajna potrtost. Vse je črno pred nami. 30. 8. 1944 — sreda Za liter žganja sem dala dvoje svilenih hlačk. Zdaj sem pri čudodelnem zdravniku. (Sledijo štiri nečitne strani, ki jih je pisala, ko je bila že močno utrujena in pijana.) Nenehno streljanje. Ljudje čepijo za zaprekami ter šepetajo. Nemci so odmetali letake, da civilno prebivalstvo mesto lahko zapusti. »A. K.«-možje pa ljudi zadržujejo s puškami. Našla sem vodnjak. Voda je krvava. Za zaprekami je pobitost čedalje hujša. Neka ženska je zavpila1 »Samo usrana inteligenca ima potrebo po uporih. Zmeraj so ljudstvo uničevali. In zdaj ga bodo do zadnjega uničili, zakaj nemška kazen bo strašna. Na glas povem samo to, kar vsi na tihem mislijo. Meni je že vseeno, pa naj me zato ustrelijo. Potem bo vsaj ta stalni strah pri kraju. Sicer pa tudi nimamo več kaj žreti; ni vode, ni luči. Saj so samo norci in boljševiki. Prekleto! Pa razbijte sonce s krampom! Že po prvem dnevu sem vedela, kakšen bo konec!« Dve mini sta prileteli v našo hišo. Grozen vtis. Stanovanje je skoraj do kraja uničeno. 2. 9. 1914 — sobota »Krave«, bombe, topništvo, strojnice in nemški oklepniki! Neko novo razstrelivo je sikalo nad našimi glavami. Hiša Dembskijev gori. Wladek nam je prinesel žganja. Prestrašen je nad vsem, kar se v Varšavi dogaja. V starem mestu so se skupine »A. K.« predale. Vojaki se skrivoma preoblačijo v meščanske obleke. 4. 9. 1944 — ponedeljek Strahoten dan. Letala, zažigalne in rušilne bombe, »tuleče krave«, topovske krogle! Ves dan v zaklonišču. Mesto gon. Obupno je. 7. 9. 1944 — četrtek Ob štirih zjutraj. Zofija, Janusz in jaz zapuščamo razvaline ter skušamo priti do Nemcev. Upajmo, da nas bodo naši strelci pustili naprej! Trikrat je počilo nad nami, izgubili smo se. Ob eni sem pri Terezi v Sosnowi ulici. Strmoglave* napadajo. Skrijem sem v zaklonu za Ko-mitetowo ulico št. 2. Pravijo, da se je 200.000 ljudi predalo Nemcem ter zapustilo Varšavo. Popoldne sem zvedela, da so naši strelci ustrelili Janusza. Zaradi strašne vročine so ga pokopali na livadi pred poljsko narodno banko, Neki prijatelj mi je dal njegove hlače in listine. Vse to je grozno...« Tu je dnevnika konec. Roka je otrpla pod razvalinami. V skopih besedah, ki so spričo nepopisnih grozot tudi otrple, je zgoščeno strašno trpljenje in velika obtožba vsemu svetu. Tisti, ki so varšavske upornike pognali v boj, so jih pustili na cedilu, ali njihove grobove z zaničljivim natolcevanjem in zmerjanjem opljuvali. Angleži so vsega trikrat prileteli nad kraj' grozot in odvrgli nekaj male™ orožja. Sovjetske Sete pa so se ustavile pred varšavskim pfedrnGsljerfi. Tedaj je vrhovni poveljnik poljskih armad v Londonu general Sosnkowski izdal tole dnevno povolje: »Grozljiva tragična uganka je, da puščajo varšavske mole na cedilu. To je Poljski tem manj umljivo, ker imajo zavezniki tolikšno moč. Veščaki nas skušajo prepričati, da pomoč ni bila možna zaradi tehničnih težav. Izguba 27 letal nad Varšavo v enem mesecu pomeni le malo za našega zaveznika, ki jih ima na deset tisoče vseh vrst. V bitki za Anglijo je poljsko letalstvo žrtvovalo mnogo več kakor 40 odstotkov celotnega števila, medtem ko je pomoč Varšavi od skromnega števila uporabljenih letal zahtevala samo 15%. Moskovski tisk pa se je z besnimi napadi spravil nad generala Sosnkowskega, ki mu je očital, da so poljske upornike pustili poginiti, potem ko so jih pognali v borbo, ter z nesramnimi očitki zmerjal in blatil poljsko vlado v Londonu in varšavske upornike same. Angleži so potegnili s Sovjeti, ker so manj tvegali, če bi se zamerili trpinčenemu, do smrti pobitemu ljudstvu, kakor da bi v imenu pravice in resnice priznali svojo in sovjetsko krivdo. Eno drži in tega ne morejo nobena tehnična zavijanja in razlaganja spraviti s sveta: Poljska je prišla med kolesje dveh velesil, ki sta jo brez pomišljanja strli. Zaradi Poljske se je vnelo svetovno klanje, ki je takoj spočetka terjalo od Poljske žrtve. Zda>j je morala vnovič v klavnico, da so jo pobili do kraja njeni lastni zavezniki. To bodi dejansko nauk vsem našim državam, ki se zaradi nekih »idealov« slepo mečejo v pustolovščine, da bi pred poslednjim vzdihom od velikih prijateljev želi kratko slovo po geslu o samorcu, ki je opravil in naj zato zgine. Medtem ko sta Moskva in tako imenovani »Poljski narodni odbor« v Lublinu obupno se boreče upornike obsipali s prezirom in zasmehom, je šla varšavska tragedija h koncu. 2. oktobra 1944 je grofica Tarno\vsko, predsednica poljskega Rdečega križa, po naročilu generala Bor-Komorowskega prišla v imenu upornikov k Nemcem ter posredovala za mir. Nemci so vse upornike, moške in žensko, šteli za redne vojake po pravilih ženevske konvencije ter nikogar poklicali na odgovor. Poljska brzojavna agencija je potem objavila izgube upornikov: padlih, ranjenih in pogrešanih upornikov je bilo nad 200,000. ujetnikov pa 100.000, torej nekako tretjina vsega varšavskega prebivalstva. Celo londonski list »Catholic Herald« je dvignil ostro obtožbo proti moskovskemu zasmehovanju' ter angleškim »strateškim pomislekom«, zaradi česar je ostala Varšava brez pomoči. List zaključuje: »Če Poljsko prodamo, smo vojno izgubili. Kri Varšave se bo maščevala nad nami in nad našimi otroki.« Kupčija pa gre naprej: Sosnkowski se je moral preseliti v Južno Ameriko, Mi-kolajczyk je moral iti, a tam ob Visli kličejo tisoči grobov zaman po maščevanju. Po zavezniških konferenčnih mizah teče šampanjec, no varšavskih kanalih pa vlada smrtna tišina. (»Signal«) Uspehi dolenjskih domobrancev Na Dolenjskem, decembra 1944. Pretekli teden je bil za domobranske udarne skupine precej razgiban. V okolici Čateža in Ajdovca pri Žužemberku so se začele zbirati večje komunistične tolpe, ki so imele nalogo ovirati domobranske skupine pri svojih nastopih proti osrednji Dolenjski. Že prejšnji teden so imele nekatere domobranske skupine krajše boje in spo- Pade v spodnjem koncu mirenske doline, ri teh nastopih je padlo blizu 30 tolovajev, 14 pa so jih ujeli. Domobrancem se je predalo tudi nekaj štajerskih prisilnih mobilizirancev. Nekako istočasno so imele druge domobranske skupine pri čiščenju ozemlja okrog Trebnja večje boje, pri katerih je šlo po zlu približno 15 tolovajev. V Knežji vasi in Dobrniču so ujeli ponovno sedem komunistov, med njimi eno tovarišico. V borbah okrog Trebnja je pri Knežji vati junaško padel domobranski stotnik Meničanin. V nadaljnji akciji »o hoteli komunisti prisiliti domobrance na položajih zahodno od Trebnja, da bi se umaknili. Streljali »o « havbicami in težkimi minometi. Domobranci pa so na vse napade junaško odgovarjali z ognjem iz težkih minometov. Od juga je napadalo tolovaje ves# čas tudi domobransko topništvo z velikim uspehom- Po poročilih te Novega mesta je neka domobranska skupina južno od Trebnja zaplenila komunistom eno havbico, t katero so obstreljevali domobranske položaje. Neka druga skupina je zaplenila tolovajem severno od glavne ceste veliko količino raznega orožja v nekem zasilnem skladišču. Pri uspešnem naskoku neke domobranske čete je bil zaplenjen velik del arhiva neke banditske »divizije«. Po najnovejših poročilih je bil v zadnjih bojih težko ranjen tudi komandant Cankarjeve brigade. Izvedelo se ie, da odvažajo komunisti v smeri proti Žužemberku in preko Krke številne vozove svojih ranjencev. Mnogo jih zaradi ran, dobljenih od topovskih grarjat, že med potjo pomre. Pokopavajo jih kar ob cestt in po gozdovih. Kolovodje VD. »korpusa« so odredili zaradi občutnih izgub tolovajskih sil mo-biliaacijo vseh moških do 60, leta. Prav tako bodo morali v brigade vsi terenci in ranjenci. To nam dovolj prepričevalno dokazuje, kako na psu je že komunistična drhal. Pred kratkim se je tudi izvedelo, zakaj tolovaji zadnje čase apet tako kradejo živino. Naredili to namreč s savojskimi komunisti »trgovsko pogodbo«, na podlagi katere zamenjavajo naropano ži- vino Sevojcem za orožje in drug vojaški materijal. rrvo pošiljko nekaj glav živine so poslali že pred mesecem. Zdaj hvalijo, da so zanje že prejeli obljubljeno orožje. Najnovejša pošiljka pa je bila večja. Poslali so več glav goveje živine. Za to menijo dobiti, kakor se je izrasli nek terenec, nekaj badoljevskega orožja. To je nov dokaz o »osvobojeva-nju« slovenskega kmeta, ki naj žrtvuje iz hleva zadnji rep, zato, da bodo komunisti s tujim orožjem poklali slovenski narod. Borbe domobrancev s komunistično drhaljo na Dolenjskem še nadalje trajajo. Po vesteh, ki so prispele, je padlo do sedaj naštetih 62 komunistov, ujetih pa je bilo čez 30. Tolovajem jc bilo ponovno zaplenjeno mnogo pu&k in strojnic. Po izjavah pribežnikov posnemamo, da govore komisarji na političnih urah svoji raji, da je treba domobrance na vsak način prisiliti, da se umaknejo iz nanovo zasedenih krajev, četudi bi terjalo to še toliko krvi. Eden med njimi je dejal, da če jim to izpodleti, nimajo več nikakih izgledov za nadaljevanje borbe. Dosedaj je bilo v teh akcijah ranjenih dvanajst domobrancev. 10 ZAPOVEDI za obiskovalce lavnih zaklonišč 1. Ostani miren in discipliniran! 2. Vsakdo naj pomaga bliinjemu! 3. Ne kadi, ker je strogo prepovedano. 4. Bodi obziren do mater in otrok, do starih in bulnih. 5. Preporedano je jemati iivali v zaklonišče. 6. Otroške vozičke je treba postiti pred zakloniščem. 7. Vsakdo naj si pripravi žepno sve-tiljkol 8. Ne pozabi vzeti a seboj ga zaklonišče pripravljenega zavoja. 9. Brezpogojno morate poslušati starešine zaklonišča. Kdor se jim bo npiral, bo odstranjen ii zaklonišča, odnosno kasnovan. 10. Pravilno vedenje vsakega posameznika varuje skupnost pred škodo. ■ bomo mi poskrbeli rodni dom, hiše očetove streha tk Mejač, »pa četudi noči Pokojni oče, ekdaj na sveti ve* •ečno pot!« je že legel na zemljo, ko so fantje zavili po gozdni poti , Tema je* bila nocoj milejša ka- 6V _______________________________________________________________________ »SLOVENSKI DOM«, dne 23. decembra 1944. ,, ____________________ Stev. 51, POHOD V SVETO NOČ Domobranski božični obisk na rojsčnem domu »A najprej bom odmolil rožni kor druge noči. Božala jim je srca in jih zazibala v spomine na nekdanje svete večere doma Čez doline se je razlivala pesem potrkavajočih zvonov in plavala skozi gozdove. Na gričkih so se po hišah svetlikale luči in sijale v noč. Spomin na nekdanja srečna let« je vodil Mejačeve fante, da so šli z njim v rojstno vas prav n« sveti večer. Niso bili doma iz njegove vasi, le nekaj je bilo njegovih sovaščanov. Drugi so bili iz Suhe Krajine, »z Bele Krajine ter z Blok. Vendar so tako radi šli nocoj z Mejačem! Misel na jaslice, ki »o jih kot otroci na ta večer postavljali pod domačo streho, v topli sobi, kjer je ob peči sedela stara mati, jih je vodila. V teke hiše, polne ljubezni in dobre volje, venec kakor nekdaj z.a Božič...« bil v polsvetlobi Se vse lepši ko navadne dni. Lestev mu je segala prav pod vznožje. Že sem bil na vrhu, se prijel njegovih močnih nog, kajti lestev se je zazibala. Tedaj sem pa zagledal svetal, zaprašen predmet, na pol pokrit s co ,., za Jožefovo nogo. Odkritje! ro šestih letih sem našel srebrne zvorklke! To je bilo doživetje! Ves iz sebe sem jih previdno nesel v zakristijo, S Tončkom sva se zarotila: konec zvonenja z jeklom! Pohitela sva h ključarju Gergaču, mu vse zaupala, preskusila zvonce in po nekaj minutah so bili že na preprogi pred velikim oltarjem. Potem sva hitela do-mTudi doms, nisem razodel skrivno- Cerkvica v domači vasi... Domobranci iz Mejačevega voda so se že več dni veselili božične noči. Poveljnik je že pred tednom obljubil Francetu, da bo smel na sveti večer s svojimi fanti v rojstno vas. Dolgo je tega, kar je bil Mejač zadnjič doma. Lansko sveto noč je preživel v posadki nekje blizu Novega mesta, doma pa se je oglasil potem le enkrat na nekem domobranskem pohodu. Fantje so se razveselili te novice. Na sveto noč v vas, ki je toliko trpela pod komunističnim nasiljem in dala toliko junakov, kjer so ljudje tako dobri in blage volje . .. V vojašnici so pripravljali jaslice. Že v sredo so nabrali v gozdu mahu. Kranjčev Tone je sam izdelal ovčke, oslička in hlevček, Marijo, sv. Jožefa in malega Jezuščka pa mu je dala Stričeva Ančka. Pred letom so ji gozdni razbojniki požgali dom, od jaslic je rešila le te tri podobe. Ni se še znočilo, a fantje so že bili v vojašnici. Vsi bi radi postavljali jaslice. Stričev Lojze se je pravkar vrnil iz bolnišnice in prinesel iz Ljubljane svečke. Na njegovem bledem licu je žarelo veselje, ko jih je lahko sam postavil v mah ob pščeni poti pred jaslicami. Oči so mu obstale na hlevčku in ustnice so ponavljale besede iz božičnega opravil«, ki se je svetilo nad hlevčkom: »Slava Bogu n3 višavah!« Vesel je bil, da se je prav za Božič vrnil med prijatelje-domobrance, od katerih se je ločil v Suhi Krajini, ko je bil ranjen. Še Mejač si je zdaj zaželel, da bi ostal pri jaslicah v vojašnici. Tako lepo je, med fanti! Iz vaške cerkve so zadoneli zvonovi. »Saj sem si mislil, je dejal Mejač, »zato pa je Mežnarjev Janez tako na tihem izginil iz vojašnice. Tako lepo pri-trkuje, kakor je nekoč njegov oče!« »Fantje, sedaj pa moramo oditi! Srečen Božič vsem skupaj!« »Tudi vam!« so domobranci pozdravili odhajajočega Mejača in njegove fante. »Srečno pot!« Mrak je že legel na zemljo, ko so Mejočevi nad vasjo, so si zaželeli na letošnji sveti večer in .sveto noč. S seboj so nesli domobransko misel, ki je zvenela popoldne pri polnočnici v božičnem geslu: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!« Taki so bili tudi Mejačevi domobranci. Kljub preganjanju in krivicam, ki so jih morali pretrpeti v času treh let, so bili nocoj dobre volje. Študent Mirko je bil razigran. Drugi so bili zamišljeni in med pohodom so le redko spregovorili, Mirko pa je bil poln spominov in je pripovedoval vesele iz svojega življenja. Tudi nekaj božičnih je nadrobil. »Bil sem ministrant pri Sv. Jožefu in šest let sem se ob delavnikih in nedeljah mučil z velikim jeklenim zvoncem. Ob mrzlih jutrih je jeklo poledenelo, zato sem rad prepustil prijatelju častno mesto na desni, ki je bilo poleti samo moje, saj sem bil prvi ministrant. Že takrat mi je bil cekmošter zaupal, da ima Blažič nekje skrite srebrne zvončke, ki so jih kupili gospod ob prihodu v faro. Nebeški glas da imajo! Tiste zvonce so bili v začetku dali v »promet«. Pa je ministrant Ivo vse preveč nežno zvoni! z njimi in Blažič ni slišal pod korom »Sanctusa«, da bi potegnil veliki zvon. Zato so zvončki izginili. Od takrat je Ivo zvonil z jeklenim, za njim tudi jaz — celih šest let.« Mirko je kar drhtel, s takim veseljem se je spominjal tistih dni. »Bil sem prvošolec in »confiteor« mi je šel že malo bolje ko prej. Prišel sem na božične počitnice. Blažič je bil sila počaščen, ko sem njega pozdravil takoj za gospodom in mu pomagal. Pripravljali smo jaslice. Prav visoko pod kip sv. Jožefa smo jih postavljali. Po lestvi sem hodil večinoma kar jaz, Blažiču so se na njej preveč tresle noge, zato je kar meni zaupal. Delo je bilo končano in Blažič je moral v zvonik. Čudovito lepo je znal potrkavati. Bronasti zvoki so kakor orgle doneli po cerkvi. Še dekleta so prisluhnila njihovi pesmi in za trenutek prenehala s krasenjem oltarja. Sv. Jožef je sti. Hotel sem vso faro presenetiti! Po šestih letih bodo slišali v cerkvi — pri polnočnici — srebrne zvončke! In jaz bom prvi ministrant! Tonetu sem moral dati za to prednost pet dinarjev! Ves večer so mi rojili zvonci po glavi. Naredili smo jaslice, prižgali lučke in kadilo ter z blagoslovljeno vodo kropili vse hišne kote. Ata so šli ob enajstih pokladat mrvo živini. Ah, lepo je bilo! Ob pol dvanajstih sem bil že na poti v cerkev. Fantje so vžigali rakete, da je žarelo nebo v mavrici barv in da so se snežinke svetile v pramenih nenadne svetlobe. V cerkvi so dekleta že pela, Blažič pa je zvonil, že drugič vabil. Opolnoči je cerkev bila polna. Nikoli še ni bilo tako lepo ko takrat, ko smo stopili pred glavni oltar. Skoraj sem preslišal orgle, ko je bilo treba dati znamenje za blagoslov. Takrat sem dvignil zvonec in zazvonil. Srebrni glasovi so doneli po cerkvi in v očeh šolskega upravitelja, ki je sedel v klopi ob ol-trfrju, sem videl zadovoljstvo. Tudi Blažič ni bil hud. Ko je bilo konec polnočnice, mi je samo dejal: »Ti fant, ti pa zares vse študentovsko iztakneš!« — Od takrat so pri Sv. Jožefu zvonili s srebrnimi zvonci vse dotlej, ko je župnik umrl in z njim tudi srebrni zvončki. Pa tudi Blažiča ni več!« • * * Ob obujanju spominov so fantje prehodili dve uri poti. Noč je bila svetla. Vso pot so jih spremljale dolge sence, ki so se vile ob obronku gozda in se prepletale s sencami gozdnega drevja. Mejač je za trenutek obstal. »Fantje, sedaj drug za drugim. Mi spoštujemo sveto noč, gozdni pa ne!« Tla so bila zmrzla in drselo je. Včasih se je kdo obregnil ob smrekove veje, drugemu spodrsnilo, vendar so šli fantje naprej in naprej. Nekam hitro je bežal čas. Že so zagledali obrise vasi, kamor so bili namenjeni. Tu bodo ostali, da bodo ljudje v miru obhajali sveto noč! Domačini bodo obiskali svoje drage, bratje-domobranci od drugod pa se bodo ogreli pri kmečkem ognjišču kakor nekdaj doma. Domobranci cj pri- Pod stropom je visela luč in tiho osvetljevala nagnjeno razpelo na steni, za katerim je bila zataknjena oljkova vejica. Stenska ura je tiktakala enakomerno, vse drugače kakor njegovo srce. Soba je bila tiha, skrivnostna in za zaprtimi okni je bilo slišati samo gluhi piš zimskega vetra. Mejaču je bilo hudo, da se bo moral spet ločiti od doma .. . zaradi »osvobodilcev«, ki so mu ubili očeta in brata .. . Ura je bila vse prekratka, tako hitro so pretekli trenutki obiska. Mati jim je še postregla Kuhan jabolčnik in svež kruh sta zadišala in fantje so se ogreli. Mejač se je moral posloviti. Še je pogledal v kot k jaslicam, objel mater m jo moško potolažil, da bosta prihodnji Božič skupaj obhajala. Mati ni nič jokala. Tega je bil Mejač vesel. Še pogled v kot, kjer gori pri jaslicah lučka. Njen drobni sij mu je bil v tiho tolažbo. Mejač je moral še k sosedom in k fantom, ki so obiskovali svoje. Povsod so jih z veseljem sprejeli, povsod so želeli, da bi ostali vsaj za praznike pri njih. Malo pred zborom je prihitel študent Mirko k Mejaču. Straža je opazila moškega ki je kakor senca izginil v podrto, požgano hišo. Pred letom so jo zažgali rdeči. Mirko je menil, da so se morda pritihotapili v vas tolovaji in jih bodo napadli. Mejač je pohitel z oglednico. aSaj ni mogoče!« si je mislil sam pri sebi. Približali so se podrtiji. Brzostrelke so bile pripravljene. Obkollili so hišo in klicali. Oglasil se je moški glas: »Nič se ne bojte! Jaz sem, Boštjanov!« Starčka, ki je ostal na stara leta sam in brez vsega, je na sveti večer zvabilo srce v požgano domačijo. Kakor nekdaj je tudi nocoj na sveto noč sedel na klop ob peči in molil. Tako je ljubil ta svoj dom, vse življenje je garal, na stara leta pa je ostal brez sina in brez doma ... »Tako je,« je tiho dejal in pozdravil Mejača. »Saj mi ne boste zamerili! Glej, tako je z menoj na stara leta! In vsega tega so krivi oni, saj veste!« — je šel s fanti mimo hiše. — »Saj nilt* jezni na nas?« Mejač se je ustavil in ji segei v roi0: »Jezni? Ne! Le hudo je, da ste tiU tako krivični! Nocoj pa je sveta noč, in, mama, mi domobranci nismo maščeval^ morilci!« »Oj Lesjakova je potožila: »Vieste, sta še prišla, leto« je živ le Janko! ga pa ne bo.« »No, no,« je dejal pride. Nocoj je sveta ki so mi ga ubili, so nekdaj na sveti čer brali iz evangelija, svete »Mir ljudem na zemlji, ki so blage Lesjakovka je razumela. Težko poslovila od Mejača in dolgo v noč j«J mislila na domobrance in na besede! »... in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!« Mirko je tud: nazaj grede pripove* doval božične zgodbe. S pohoda v 1®“ tošnji božični noči je prinesel nepozabne vtise. Ko so ee vrnili v postojanko, je krepko stisni! Meiaču roko in deial: »Lepo je bilo, hvaležen sem ti za to sveto noč!« Nato je zaključil: »Če bi Fran Erjavec živel, bi lahko še vse drugače opisal božič na Kranjskem!« Domobrančev sveti večer Na pohodu proti domu... jatelji, razumejo drug drugega, so enih misli — in vsi dobre, blage volje. Približali so se vasi. Psi so kmalu utihhili. Domači so slutili, da pridejo nocoj domobranci. Zato so jih čakali. V nočni svetlobi se je pokazala najprej cerkvica in vabila s svojo belino, v hišah pa so skozi polkna brleli odsevi sveč in petrolejk. Povsod so bdeli. V zvoniku je odbila enajst. Mejač je določil straže, nato dal navodila. »Za urico se bomo zadržali, pozdravili domače in sosede, voščili, potem mirno odšli!« Po skupinah so obiskali hiše. Mejačeva mama 60 bili silno veseli sinovega obiska Niti Mirko se ob tem srečanju na sveto noč ni mogel vzdržati solza. Mati je sina nepotrpežljivo čakala. Že na pragu ga je sprejela in ga pokrižala. Stopili so v hišo. Prijetno. toplo je bilo tam. Sestrica je kakor druga leta pripravila v kotu jaslice. Na mizi so čakale tri skledice blagoslovljene vode. Pred dvema letoma ©o jih postavili pet. Takrat sta živela še oče in Slavko, ki so ju komunisti poslali v smrt. Slavko je padel kot prisilni mobiliziranec, očeta pa so komunisti ustrelili, ker je po Slavkovi smrti obsojal »osvobodilno« gibanje. Tako je nocoj dala tetka oljčni vejici samo sinu in hčerki. Potem je prižgala brinje, da je zadišalo po hiši. Tudi letos so šli kropit po izbi, kjer jih je nekdaj na sveto noč čakala stara mati; blagoslovih so podstrešje, da bi jih Bog obvaroval ognja, nato stopili še v klet in v hlev. Od sedem glav živine je ostala le še telička. Kakor bi se hotela zahvaliti za pozdrav in blagoslov, je pokimala z glavo in prežvekovala otavo. Le, za trenutek se je Mejač lahko i pomudil doma. Kolena so mu zdrknila ob javorovi mizi na tla. Tu je sedel Jn I klečal nekdaj oče, * Domobranec mu je ponudil cigaro. »Boglonaj, samo zmolil bom prej, da bi oni v gozdu spregledali!« • • •- Fantje so odhajati. Mrzel veter je zavel preko hriba in iz gozdov je valovala nočna pesem šumečih smrek in jelk. Na koncu vasi so pozdravili domobrance še Lesjakovi. Mejača so nekdaj sovražili kot »izdajalca«. Njihova dva sta v gozdu in nocoj ju ni bilo domov. Tudi Lcsjakovim je bilo težko. »Mejač, saj vendar ne boste šli mimo nas!« ga je pozdravila Lesjakovka, ko »Oče. vse bo spet dobro, to Iz zvonika zvon zapel, kot angel plava v dalje glas. Na straži vojak obnemel, misli hite v rodno mu vas. a Sveti večer! Hiša v kadilu diši, pri jaslicah lučka gori, ! radosti poln vsak je obraz. Zunaj sneg naletava, Detece božje pa spava in sanja... Kako lepo j® Pri nas^ i Polnoč oznanja glas zvona, vrata koč se odpirajo, luči v njih tiho umirajo, svetosno j® rojstvo Boga. Iz zvonisa zvon zapel je, kot angel plava v dalje gles. Molči in sanja drevje« molči in sanja vas-« * Peterka Odon. NE CESAR BRUNO BREHM Na Dunaju umre cesar Franc Jožef. Takoj se pripelje tja madžarski ministrski predsednik Tisza in izsili od cesarja Karla obljubo, da se bo dal kroaati za ogrskega kralja Karlov svak princ burbonski bi rad uveljavil svoje dvomljive pravice do francoskega prestola. V francoskem zunanjem ministrstvu skuša ustvariti prepričanje, da po smrti Franca Jožefa Avstrija in Francija nista več sovražnici in da imata obe isti cilj: uničiti Nemčijo. Princ Sikst pregovori Karla, da mu pismeno sporoči pogoje, pod katerimi je pripravljen skleniti ločen mir s Francijo in Anglijo, zlasti pa — po dogovoru s Sikstom — cesar Karel v tem pismu poudari pogoj, da Francija dobi od Nemčije Alzacijo in Lotaringijo za kar da bo zastavil ves svoj vpliv pri zaveznikih. S tem pismenim zagotovilom Sikst potem spletkari v Franciji naprej. Na sestanku v nemškem glavnem stanu general Ludendorf ue mara o vrnitvi Alzacije in Lotaringije ničesar slišati. Sledi sestanek francoskega ministrskega predsednika Ribota, angleškega predsednika vlade Lloyda Georgea in italijanskega zunanjega ministra Sonnina. Namen sestanka ie potipati, kako kaj Italija misli o sklenitvi ločenega miru Avstro-Ogrske s Francijo in Anglijo. A Sonnino je nedostopen in noče. da bi šli kar tako mimo Italije. Odločno zahteva izpolnitev londonskega dogovora, ki je Italiji obljubil Južno Tirolsko do Brennerja, Trst in vso Tržaško pokrajino, Gorj-co, Gradiško, vso Istro, Dalmacijo 'z otoki, Valono in DodekaneŠke otoke, torej dežele, ki prej niso bile nikoli italijanske. — Tako Italija prepreči sklenitev ločenega miru med Avstro-Ogrsko ter zahodnimi zavezniki, lemenceau razkriva Karlove in Sikstove namene Naslednje jutro so se peljali Czernin, indischgratz in vrhovni načelnik urada prehrano general Landwehr po bider-ijerskih ulicah mesta Badena k spre* nu v tako imenovano »Cesarsko hišo« glavnem trgu. Veliki kužni stolp, okoli terega so se v obliki vijačnice dvigali meniti oblaki in na njih svetniki, je reza Windischgratza spomnilo na one 'nPne dneve, ko je bilo na budimskem j Jrro.nanIe 111 i® pri tisti priliki kralj ed Matjaževo cerkvijo na kamna skoro akega spomenika prisegel na ustavo. ®d baročnimi svetniki s širokimi obrazi ohlapnimi oblekami so stali tedaj ma-arski cerkveni knezi v mitrah in z zla-n vezenih cerkvenih oblačilih kot vte-eni živi bratje kamenitega svetega Ro-i Frančiška ICsaverja in Janeza Nepo-ika. Spomnil se je tudi, da je tedaj nek d pokazal na to sliko kralja med cer-enimi knezi pod kajsenitimi kipi ter 1*1-' »Sedemnajsto stoletje, to veliko tlatja Habsburžanov £a vc4ea—žiitil«. V čakalnici sta stala pribočnika, ne-i dvornih uradnikov in nekaj oprod, i so se ozrli na Czernina, Grofa so ta-j spustili mimo. Cesar mu je nekoliko zadregi prišel naproti. Iz sosednje so-, zadnje izmed treh, se je slišalo obup-jokanje dojenčka.^ Cesarica je bila ed devetimi dnevi rodila sina in je aj_ ležala poleg njega v porodniški po--‘lji. »S svojim govorom ste mi naredili >o reč,« je dejal cesar svojemu mini* u. »Vaše Veličanstvo, svoj govor sem w prej pokazali Vaše Veličanstvo je nutek govora odobrilo.« “Vse to je velika Clemenceaujeva neumnost! Saj so nam vendar obljubili, t morajo ta posvetovanja ostati v pol-tajnosti. Nikoli bi vam ne bil dovolil ga svojega govora, če se ne bi nanašalo sled n,ega NE K RAL] izključno le na razgovore med Revertero in Armandom.« »A Clemenceaujev! odgovori kažejo,« je odvrnil Czernin, »da ima mož v rokah nekaj takšnega, za kar jaz prav nič ne vem. Njegovega zadnjega odgovora ni več mogoče napačno razumeti. Veličanstvo, prosim vas, povejte mi vse čisto po pravici, zakaj drugače ne morem prevzeti odgovornosti za tisto, kar utegne priti!« »Povedal sem vam resnico. Vedno ste bili o vsem obveščeni!« »Vaše Veličanstvo, lahko bi vam postregel z nasprotnimi primeri! Omenim naj le žalostni primer z Erzbergerjem, ki nas je pripravil ob vse zaupanje pri nemški vladi!« »Erzberger je za vašo spomenico zvedel že v Berlinu,« je odvrnil cesar. »A na Dunaja mu jo je prinesel nek član telesne straže v hotel,« je vzkliknil Czernin. »Z Vatikanom so se posvetovali o tem, kako bi bilo mogoče doseči mir, in pri teh posvetovanjih so šli preko mene ter mi pripravili toliko težav, da imam res vzrok biti nezaupljiv, Veličanstvo. Če Vaše Veličanstvo bPlj zaupa Parmski rodbini kakor pa svojemu ministru, potem vas prosim, povejte mi to, da bom lahko izvajal posledice!« »Nikar ne vmešavajte v to stvar rodbine moje žene!« je dejal cesar s poudarkom. »Nočem poslušati vedno istih stvari!« »Veličanstvo, ni prvič in tudi se'ne dogaja samo v naši monarhiji, da se v zunanjo politiko vmešavajo tudi žene vladarjev, Bismarck je o vmešavanju cesarice Viktorije, čeprav je vladala samo devet in devetdeset dni, dejal-- ,Ženska, ki se ukvarja s politiko, se sama odpoveduj svoji ženski pravici!’« »Nikar mi ne prihajajte na dan z Bismarckom!« ga je zavrnil cesar. »Kdo ve, kako bi se vse izteklo, če bi bili bolj poslušali cesarico Viktorijo!« »Svaril sem Veličanstvo in ga spet svarim. Njeno kraljevsko Visočanstvo vojvodinja Parmska ni hotela poslušati mojega svarila in je vendarle kupila v Španiji ladjo kakaoa in kave ter te stvari naročila pripeljati v Trst!« Cesar je grela ustavil in dejal-- »Sami veste, da gre za dobrodelno akcijo za otroke, ki so pomoči potrebni! Blago prodajajo po lastni ceni naprej!« »Tako pravi Njena kraljevska Visokost! Toda Erdody, ki ima z vso to stvarjo opravka, Veličanstvo, mi je dejal, da se pri tem delajo ogromne kupčije) Parmska rodbina računa, da bo imela pri tem dvajset milijonov kron do- ■ : - -j- t-—--- »Erdody to pravi?« se je začudil cesar. »O tem ne vem ničesar! Tega mi niso povedali!« »Veličanstvo ne vidi, v kako veliki nevarnosti je! Ljudstvo noče ničesar slišati o Parmski rodbini! Ne gre pri tem samo za Vašo osebo, Veličanstvo, marveč za vso rodbino! Ljudje zamerijo, da brata Vašega Veličanstva služita v sovražni vojski, Vašemu Veličanstvu pa oči->o krivici — da se ogrevate za tajo — P« Italijo) Cesarska hiša ne prenese nobenih očitkov več! Prosim Vaše Veličan- stvo, da pošiljko v tržaškem pristanišču takoj zaplenite) če ljudstvo izve, da cesarjevi bližnji sorodniki po nezakoniti poti delajo kupčije, ki jih ni mogoče označiti drugače ko verižništvo, potem splošne vstaje ne bo mogoče več preprečiti!« Cesarja je to zadelo. Povesil je oči in dejal-- »Povsem drugače so mi stvar prikazali. Storil bom potrebne korake!« »Bojim se, Vaše Veličanstvo, da je bilo s tistim pismom nekaj podobnega. Morda se pa vendarle spomnite, da ste takšno pismo res napisali, če bi mi bilo Vaše Veličanstvo brzojavno sporočilo vse čisto po pravici, bi bil moj odgovor Clemenceauju drugačen!« »Vi veste, da človek kadar brzojav-lja, ne govori brez prič! Jaz vendar nisem mogel vedeti, če morda pri vas v Bukarešti ne sedi kak nemški častnik in prisluškuje!« »Torej je Vaše Veličanstvo vendarle pisalo pismo, v katerem odobrava misel, da Francija dobi Alzacijo nazaj?« »E, zdaj se spomnim, da sem pisal svojemu svaku, toda v tistem mojem pismu ni bilo nobenega govora o odsto-pitvi Alzacije!« »Vaše Veličanstvo mora vendar še imeti zasnutek tega pisma!« »Morda je kje. Včeraj sem ga iskal, pa ga nisem mogel najti!« »Pa kaj ste pisali v tistem pismu?« »V njem je bilo na splošno govora o možnostih za sklenitev miru!« »Nujno prosim Vaše Veličanstvo za prepis onega zasnutka!« Odprla so se vrata sosednje sobe. Iz nje je prišla dojilja z otrokom na blazinici, obrobljeni s čipkami, ter odšla skozi cesarjevo delovno sobo. Vladar bi se rad nasmehnil, a je ves zbegan dejal- »Jutri dobite ta prepis! Videli boste, kako je Clemenceau lagal!« »Pisati moramo zdaj nemškemu cesarju,« je dejal Czernin, »ter mu vso stvar razložiti Zakaj po vsem tem, kar se je doslej zgodilo, bodo Nemci pač Clemenceauju bolj verjeli kakor pa nam.« »Po mojem bi bilo dosti bolje,« je odvrnil cesar, »da se obrnemo na nemško vlado in jo pripravimo do tega, da izpove, da sem storil ta svoj korak za sklenitev miru z njenim privoljenjem.« »Nobena nemška vlada ne bo tega storila zdaj, ko se Nemčija pripravlja na novo in za to vojno tudi odločilno bitko!« »Da, res je, da je zdaj stvar povsem drugačna kakor pred letom dni!« je odvrnil cesar. »Takrat bi mi bili Nemci roko poljubili, če bi prišel z mirovnimi predlogi!« »Če dobim tisti prepis,« je dejal Czernin, »potem bom lahko ugotovil, ali je mogoče misliti na tak korak!« Grof Czernin se je priklonil in odšel. V posvetovalnico sta stopila moža, kt sta imel*-, nalogo skrbeli _.za prehrano, ter razložila cesarja z gialjivimi besedami skrajno resen položaj avstro-egrske monarhije. Cesar in njegov minister grof Czernin Naslednji dan se je Czernin spet odpeljal v Baden ter ves zaripel stopil v cesarjevo delovno sobo: »Vaše Veličanstvo^ Clemenceaujev odgovor je že tul Pravi, da bi bil moral njegovo objavo pri nas zadržati« »Dajte ga sem!« Cesar je bral-- ,Tem lažem je treba narediti konec. Ker cesar Karl z vednostjo Berlina jemlje lažnive Czerninove izpovedi na svoj račun, nalaga francoski vladi dolžnost, da doprinese dokaze. Besedilo pisma, ki ga je 3L marca 1917 lastnoročno napisal bour- bonski princ Sikst, svak avstrijskega cesarja, in je bilo sporočeno predsedniku francoske republike ter s prinčevim dovoljenjem takoj tudi francoskemu ministrskemu predsedniku, je naslednje- ...‘ Cesar je bral njegovo pismo. Bilo je to tisto pismo, ki ga je bil on v navzočnosti princa v Laksenburgu s tratnim svinčnikom prepisal Mesta, v katerih je bilo govora o odstopitvi Alzacije in Lotaringije ter o obnovitvi Belgije, je bil Czernin rdeče podčrtaL Uradna francoska izjava se je končavala z besedami: »Grof Czernin je torej priznal, da so res bili razgovori, za katere je dala pobudo oseba, ki je po svoji stopnji mnogo višja od njega. Avstro-ogrska vlada je zdaj prisiljena izraziti se o tem poskusu, ki ga je bila sama dopustila, in o podrobnostih razgovorov, ki jih je imel njen odposla-nec.« , _ , Cesar je odložil pismo na mizo-- »Kaj naj zdaj storimo?« »Vaše Veličanstvo mi mora povedati čisto resnico!« »Saj sem Vam že včeraj povedal da nimam kaj skrivati« »Jaz pa sem Vašemu Veličanstvu včeraj povedal, da samo v tem primeru lahko prevzamem odgovornost, če vse vem.« Cesar je še enkrat prebral Clemenceaujev odgovor- »Kaj naj vendar pomeni-- z vednostjo Berlina?« »To se nanaša na tisto sporočilo, v katerem je Vaše Veličanstvo zagotovilo nemškemu cesarju popolno zavezniško zvestobo.« Czernin je zdaj potegnil iz žepa ie drugo pismo ter ga položil poleg Clemen-ceaujevega odgovora-- »Veličanstvo, nekaj je treba pojasniti-- Danes dopoldne mi je prinesel moj svetnik grof Demblin prepis pisemskega zasnutka. Primerjal sem ta prepis s Clemenceaujevo objavo. Oboje se povsem strinja tudi glede obeh najvažnejših točk- namreč glede Alzacije in Lotaringije ter Belgije, V zasnutku pisma, ki mi ga je prinesel Demblin, stoji-- ,Zastavil bi bil ves svoj osebni vpliv v prid francoskih zahtev glede Alzacije in Lotaringije, če bi bile te zahteve le upravičene, A niso upravičene.1 Katero pismo je torej pravo?« »Zasnutek odgovarja! Je pravi! Drugi je nesramna potvorba,« je ogorčeno odgovoril cesar. »Veličanstvo, drugi ali prvi — ne vem, torej recimo takole- besedilo zasnutka zveni neresaičneje! Če hočem od koga kaj dobiti, potem vendar ne bom rekel, da so njegove zahteve neupravičene in se na te zahteve ne bom ozirali« »Zakaj neki?« je vprašal cesar povsem mirno. »Saj ste vendar takrat med smernicami za posvetovanja z mojim svakom zapisali kot prvo točko- ,Zveza med Av-stro-Ogrsko, Nemčijo, Bolgarijo in Turčijo je popolnoma nerazdružljiva/ In Vi ste vendar tudi hoteli priti na posvetovanja! Ali mar niste med tistimi smernicami tudi zapisali-- ,Če bi se Nemčija odpovedala Alzaciji in Lotaringiji, Avstrija seveda ne bi delala nobenih ovir.1 Nekaj takšnega sem tudi zapisal! Zakaj naj bi to ne zvenelo verjetno?« Gioi je hotel preskusiti cesarje, stisnil ustnice in se ugriznil vanje-- »Dobro, verjamem Vašemu Veličanstvu. A prositi mo' ram Vaše Veličanstvo za častno besedo, da je vse res tako.« »Mirno Vam lahko dam svojo častno besedo!« »Veličanstvo mi torej ni ničesar več zamolčalo? Veličanstvo mi je torej re« vse povedalo, ne? Veličanstvo, tu gre za zelo, zelo važne stvari« »To ste že povedali. Dam Vam častno besedo, da je vse res tako, kakor Vam rečem.« Czernin je prebledel; »Moram Vas prositi, Veličanstvo, da mi svojo častno besedo daste pismeno.« Cesar je vstal in zastrmel v grofa: »Ali ste zblazneli, Czernin?« »Veličanstvo, imeti moram to, da se bom lahko kril! Imeti moram v rokah dokazilno listino. Zadostuje le nekaj vrstic, s katerimi mi bo Vaše Veličanstvo pod častno 'besedo potrdilo verodostojnost pisemskega besedila, ki ste mi g8 sporočili« Czernin je potisnil svoj stol k cesar-jevi pisalni mizi ter hitro napisal to izjavo. Cesar jo je s težkim srcem podpi-saL Grof je vzel pivnik, popivnal, zvil papir in ga vtaknil v žep. Njegov obraz se je zdaj spremenil, njegove oči pa so postale nekam trdosrčne, hudobne: »In zdaj si dovoljujem pokazati Vašemu Veličanstvu osnutek odgovora Clemenceauju.« Minister je vzel iz svoje mape neko listino, jo razvil ter pokazal cesarju: »Torej, odgovorili bomo zdaj, da je francosko besedilo pisma ponarejeno.« Cesar je položil roko na tisti osnutek; »Nel Tega ne bomo objavili!« »Veličanstvo, odgovoriti moram!« »Stvar se bo s tem samo še poslabšala! Vi vlivate olje na ogenj! Dovolj je bilo že tega pisarjenja sem in tja!« »Veličanstvo, ne dopustim, da bi me pred vsem svetom imenovali lažnivca!« »Vi morate braniti mene! To je Vaša dolžnost, če ste moj minister!« »Vaše Veličanstvo branim s tem, da objavim resnico! Saj ste mi vendar, Veličanstvo, dali častno besedo, da je besedilo Vašega pisma pravo, Clemenceaujevo pa ponarejeno!« Nehote se je grof z roko potipal po žepn, v katerega je bil malo prej spravil cesarjevo izjavo. »Če Clemenceauju dokažemo, da je lagal potem je odigral!« »Jaz pa bi rad, da se stvar že enkrat konča!« »Veličanstvo, potem mi ne-preostane nič dragega več, ko da si poženem kroglo v glavo!« »Iz tega se ne bo rodilo drugega ko samo psovanje z Dunaja v Pariz in iz Pariza na Dunaj!« je vzkliknil cesar vez obupan. »In tega ne bo ne konca ne kraja.« »Veličanstvo, Nemci bodo vkorakali! Nemci bodo spoznali izdajstvo! Pred njimi se moramo oprati! Nočem veljati pred njimi za izdajalca! To pravilno stališče je treba obelodaniti!« Cesar se je vdal: »Pa naj bo zaradi mene! Toda prepovedujem si vsako nadaljnje zabavljanje! O kakih lažeh ni dovoljeno več govoriti!« Grof je vzel osnutek odgovora in odšel . \ Ne pozabimo siromakov! Velcakcija Zimsko pomoči za božično obdaritev beguncev in siromakov sporoča, da je z današnjim dnevom zaprla posamezne nabirnlnice, odprta pa ostane še glavna nabiral-nica v Ulici 3. maja v trgovini Rojina. Ker smo ugotovili, da je še mnogo strank, pri katerih se naši nabiralci ali niso zglasili ali niso našli ob na» biranju strank doma, zato prosimo vse one, ki še ničesar niso darovali, ali niso našli prilike svojih darov izročiti našim nabiralcem, da osebno dostavijo pripravljene darove glavni nabiralnic-i. Če p asami ne morejo, ali ne šele, naj izvolijo obvestiti pisarno Zimske pomoči, Gosposvetska cest 2-1, da bo on aposlala k njim svoje ljudi. (Telef. štev. 38-01). Dragi rojaki in rojakinje! Potreba je zelo velika. Zato Vas še enkrat naj-iskreneje prosimo v imenu vseh siromakov, da sc blagohotno odzovete v teh poslednjih dnevil pred Božičem našemu vabilu ter tako naredit es svojimi darovi vgaj nekoliko veselja in vlijete tolažbe v srca ubožcev. MIRKO JAVORNIK: OPOLDNEVI V BETLEHEMU Že teden dni sem v Jeruzalemu, a v Jtlehem še nisem prišel. Poznam ga olj z božičnih’ spominov od doma in 1 daleč, iz pripovedovanj romarjev vseh »razov in vseh jezikov, ki trde, da je 3h«hem poleg Nazareta najbolj krščan-:o, ceiq najbolj katoliško mesto v Sveti >Žell; poznam ga v tem kratkem jeru-lemskem bivanju iz vsakdanjih tele-nskili prošenj »Give my Betlehem, ease two one«, s katerim že tri dni čem nekoga v mostu Gospodovega roj-va. Potem pa v soboto popoldne kar ko brez sklepov krenem po vročem aku skozi Jaffanska vrata na Betlehem oad. Sonce se še ni premaknilo čez vrh 'oji poti. Davidov stolp na levi meče ratko senco Čez ozidje. Pod njim pose-ak> v vreče oblečeni arabski nosači, codajalci banan, limonade in Čudnih, eJ, vzhodnjaških pijač. Beduinke v sžkih, temnosivih, pisanih oblekah, s te-»viranimi obrazi in s težo srebrnega škitja na prstih, na zapestjih, na vratu; ebo na njihovi umazani, rjavi koži ča-abno sije. v gibih žensk, ki nosijo tež-“ tovore, je začuda dosti svobodne ugla-^osti; je nekaj, kar vzbuja v Človeku boitiin na romantiko puščave in njenih To je ura velikega molka povsod, tu, kjer je naprodaj vse od sonca, spominov in poti pa do besedi, Ute in ijudi. jaz grem v Betlehem. Tja smo lik o !*t romaii otroci v adventu. Mi- * slj10, si pod tem imenom mestece, ,vrb hriba pod noč, ko se prižigajo ko seyez vs0 zemljo razprostrl Po večeru po prvem snegu, po ad-®®tu, p0 Neznanem, črede romajo v ek)e, izza zobatega obzidja vzhaja ve-8 zvezda, za njo s0 sveti dolga, zlata »ed kakor spomin. Nekje po kamniti stez!, pod oljkami, romata Marija in Jožef v Betlehem, sama, zapuščena, trudna in polna skrivnosti. Noč pada vse niže nad hribe in nad mesto. Na nebu vzpla-menevajo čudni ognji, tema je polna tihih glasov, da živali v zavetju dvigajo glave in pastirji Čakajo. Nekje daleč budi zvezda kralje. Nebo, zemlja, ljudje, noč, pričakovanja, vse je kakor pred velikim razumetijem ... A zdaj ni tako. Zdaj se pričenja nad Betlehemom poletje. Jeruzalem je na betlehemsko stran poln hribov. Nikjer ni božičnega vonja, v zraku leži samo bencin. V senci pritlikavih arabskih kavarn bero varuhi oranž liste zveriženih črk. Po tleh leže kričeča vabila za komunizem, tiskana v pisavi Biblije in pisavi korana. — Na romanje v Betlehem mislim samo jaz, kvečjemu morda še kdo od teh hitečih obrazov, 'pa vozniki stotin avtomobilov, ki čakajo pod visokim obzidjem. Na gričih tam doli, kjer mora biti Betlehem, rasto med karanjem Judovega gorovja in med pegami rdeče zemlje kubistične vile judovskega meščanstva. Nad vsemi, tudi nad betlehemskim nebom, kraljuje stolp nove shodnice v Beith VI-ganu, sedmerokrako znamenje vrh njega steza svojo senco proti Jeruzalemu. Sredi poti, sredi misli zaslišim ob sebi domačo govorico. Preleti me nekaj čudnega. Ni mi, da bi pogledal, toda tope, tegobne misli je z domačo besedo na lepem pregnalo nekaj, kar je podobno božičnim vonjem in spominom od kdo ve kdaj; podobno romanjem v Betlehem. Ne ozrem se in čakam spet glasu. Slišim preprost slovenski govor najbolj zahodne barve. Potem stopim k prvima ženskama, ki ju vidim v evropski noši, pa vprašam: »Greste v Betlehem?« Tudi oni sta presenečeni, a nisem mogel vprašati drugega. Šele čez čas si dopovemo, kdo smo in kako je z nami. Potem gremo vsi v Betlehem. A vkljub srečanju se mi ne da, da bi hodil z njima, ki sta priromali za dolga dva meseca iz Aleksandrije v Jeruzalem. Dovolj je bilo srečanje in spomin, potem mora biti človek spet sam. Tudi se mi ne zdi, da bi kakor ponavadi mešetaril z vozniki, ki človeka trgajo drug drugemu iz rok in vozijo za smešne cene. Sedem v prvi avto, kjer je že dvoje ljudi in zdrsnemo po Betlehem Roadu navzdol in čez Gehend. Vzpnemo se po blesteči črni cesti mimo bolnišnice za gobave in mimo bele škotske cerkve; mimo vojašnice, kjer se dolgočasijo highlandersi v kockastih krilih, in mimo Shellovih skladišč naprej mimo hiš, mimo ljudi, mimo rastočih zidovij in mimo senc. Cesta se zavija v vse smeri. Zdaj sipo med zloženim kamenjem, ki meji oljčnike. Čez ograjo vise zeleni mandlji in neznano drevje z rdečim cvetjem. Potem pridejo mimo hribi, razdeljeni v ploščadi; izmed redke oljkove sence se sveti prekopana zemlja. Pričenja se zemlja Judova. Slapovi ploščadi, po katerih stoje kamniti stolpi, padajo v zavitih, hribe objemajočih stopnjah v doline in se gube v globeli Judovske puščave. Izmed oljčnikov, izmed ozidij, iz sunkovitega zavijanja avtomobila zrase pred nami pobočje, posuto z belimi, kockastimi hišami Vrtovi, se zdi, ko da so na strehah. Vidim zelenje, nizke palme, oleandre, zmedene meje mesnatih kak-tovcev, evropske zvonike nad mestom. Tam, kjor pobočje prehaja v zadržan hrbet, sa dviga zvonik bazilike. Skozenj je videti betlehemsko zvonove; to je staro zidovje cerkve Rojstva. Tam se ustavimo. Izstopim, In ko bi trenil, sem sredi trga sam. Sonce pada name, ko da me hoče ubiti. Zidovi mečejo ostro odrezane sence, sonce se je počasi nagnilo za mesto. To sonce, te sence, to razdrapano, tisoč let staro zidovje; neznatni križi vrh zvonikov in vrh čudnetra, trdnjavskega čela cerkve; avtomobili, ki drdra- jo v te svete sence stat; otroci, ki se zdaj pa zdaj zapode iz kota v kot; evropsko oblečeni postopači, vstajajoči ob pogledu na tujca, ke gleda sam; arabski stražniki v kožuhovinastih kučmah, ki korakajo pod veliko pinijo; stare ženske, ki sklonjene lezejo v cerkev; grmada preskakujočih se hiš, cerkva, stolpov, v katere se izgublja nekaj ulic — to jo Betlehem. Stojim pred cerkvijo Rojstva ter se obračam od zidovja k mestu, od mesta v bleščečo kamnito sivino, k vratom v samostan, od koder počasi prihajajo menihi, in čakam kdove česa. Potem nenadno slišim, da poje v zraku veter. Hamsin veje od Jordana, iz puščave, od iznad Moabskih gora, iz Draha že dneve dolgo. Zrak je poln blestečega se, drobnega prahu, ki daje svojim dnevom polno svetlobo in barvo. Veter je v tej okoreli popoldanski minljivosti, v tem nemogočem prostoru, v tej motnjavi ljudi in zateglih gramofonskih krikov iz kavarn nekaj brezčasnega, večnega; nekaj od daleč. Drobni, beli prah, ki z vetrom nevidno lega na kamenje in na ljudi, postaja podoben tenko prosojnemu, belilu pozabljenju, ki ga more prinašati samo sneg. Sredi popoldneva, polnega južnega južnega sonca, in puščavskega peščenega vetra mislim na sneg, mislim na Božič Moram misliti. Potem so okrog mene ljudje, ki se ponujajo za vodnike in postajajo vsiljivi. Zamislim se, da sem sklenil, da se ne bom dajal ničemer več presenetiti, ne krajem, ne čustvu, ne spominom, ne ljudem. S silo razmaknem krog okoli sebe in uidem vpitju za sabo proti cerkvi. Skozi nizka vrata lezeta po kolenih dve stari, sključeni ženski. To so brezimne pobožne žene, Rusinje, Francozinje, Španke, ki čakajo smrti v Palestini ter žive in molijo za ves svet. Skozi ta vrata skoraj ni moči drugače, ko po kolenih. Drže v nekako pred-dvorje, kamor so Turki zganjali ponoči kamele in živino; tja in v cerkev, da se jih ni bilo moči ubraniti drugače ko s tem, da so kristjani zazidali vrata vse do ozke odprtine, skozi katero komaj še more človek. Zdaj te nevarnosti ni več, a Grki, ki imajo oblast tudi nad to cerkvijo, vidijo v vsakem poskusu za kako spremembo nevaren primer latinskega posega v svoje pravice. In betlehemska bazilika je prav za Božič, 28. decembra, ko jo po starodavnem izročilu snažijo, prizorišče silovitih sporov, prepirov in pretepov med Grki in katoličani. Pred dva tisoč leti sta se nekje na tem mestu sprijaznila človek in žival ter se oba -vsak po svoje priklonila skrivnosli. Danes pa... A zdaj sem že v cerkvi. Borna siva obzidja, zakajena; ponekod se po stebrih in po stropu blesti motno zlato nekakih čudovitih slik na presno. Zanemarjena, vegasta, umazana tla, tu pa tam stebri, povezani z obroči; stekla v oknih so komaj prosojna. Bornost vsepovsod:- v zadimljenih, že vsakdanjih svetilnieah, ki vise tu pa tam med stebri in pred oltarjem; bornost v molitvi pravoslavnih in grških žena v visokih. belih,- koničastih pokrivalih; bornost v žalostno, neskončno zateglih vzhodnjaških biljah, ki ni moči v njih razbrati nobene besede, marveč eno samo dolgo, čez večnost segajoče domotožje, odpoved. Kadilo, debele sveče, cerkvena oblačila, zlati križi, zagrizenost in čez vse brezimno vstajanje in upadanje glasov. Iz kapele na levi prihajajo prav taki zategli zvoki neke druge službe božje. Včasih se zdi, da dve uri tekmujeta, katera bo zagnala svoj glas bliže Gospodu. Tam so Kopti. Morda jih ie z duhovniki vred deset,' petnajst. Debel trgovec armenskega videza, črna etijopska ženska, ki doji na oltarnih stopnicah otroka, nekaj mladih ljudi v poceni evropskih oblekah, ki se pogovarjajo. O potem se tudi oni vklenejo v procesijo in hodijo po kapeli, nekak metropolit blagoslavlja vse, tudi mene. Nekje v kotu jo težek temnovišnjev zastor. Izza nje prihaiajo zamišljeni ljudje. Tam zadaj so jaslice... Ozke stopnice navzdol. Zagorela svetloba elektrake, kamnite stene, razsvetljeni pruostori, dno, konec stopnic. Od Dalje na 8. strani. Mnogokrat in marsikdo je že izrazil željo, da bi Slovenci že vendar dobili res naše jaslice ali bolje: jaslice {figurice. Kaj nam koristi, če imamo svoj lastni tip kotnih jaslic, ko pa nanje lahko postavimo sveto Družino in pastirce, ki so nam vsebinsko in oblikovano tuji, kupljeni v trgovini, deset in desetletja vedno enaki. Stare, doma izdelane gigurice, bodisi lesene ali papirnate, se počasi izgubljajo, novih ni od nikoder. Res so naši umetniki, zlasti M. Gaspari, M. Oogelnikova in kipar Gorše, že skušali ustvariti gigurice, ki bi prikazovale nekako »Jezuščka na Slovenskem«, toda ti poskusi niso našli pravih tal, ker niso imeli pravega razmerja do narodne tradicije. Gasparijev in Gorsetov poskus je n. pr. zašel v golo folkloriziranje, ki pa pri širšem, zlasti preprostem in podeželskem občinstvu ni našlo pravega odmeva. Lahko rečemo, da je vse dosedanje prizadevanje za slovenske jaslice gigurice ostalo bolj pri površju in ni seglo v globlje čustvovanje in doživljanje naroda. Nove pobude in smernice je v naše jasličarstvo prinesel prof. Miklavž Kuret s svojo skromno, a dragoceno knjižico »Delajmo jaslice«. In prav iz tega novega, zavestnega hotenja so se zadnje dni rodile nove gigurice, ki jih je ustvarila mlada slikarica gdč. Aleksandra Ivančičeva. Ni ustvarjala svobodno, tudi se ni naslonila na kak nadčsoven ali pa palestinsko zgodovinski tip, — črpala je iz zakladnice našega gotskega cerkvenega slikarstva. Izredno bogata gotska ikonografija je pravzaprav kar sama ponujala to rešitev in ie kar čudno, da se doslej še noben slovenski slikar ni po-služil njenih vzorov; v religioznem slikarstvu smo bili pač preveč zasidrani v baročnih in klasicističnih oz. nazarenskih tradicijah in smo pri tem na starejše kar pozabili. In vendar spadajo prav slike Rojstva in še bolj Poklonitve sv. Treh krajev v bistveni ikonografski sestav poslikanih notranjščin naših pode- stari pastir z ovco in ženo s košaro ja-jec sta sv. Irahim in služkinja z Marijinega življenja (sv. Primož), govoreči pastir poleg njiju je sel iz legende sv. Urha ( Križna gora), speči pastir v belem plašču je kopija spečega sv. Janeza na sliki Oljske gore v Čadramu, klečeči pastirček z jagnjetom je Abel s slavoloka cerkvice na Visokem (Janez Ljubljanski) angel ob Detetu je prav tako last Janeza Ljubljanskega s svodo cerkve na Kamnem vrhu nad Ambrusom itd. Posebno pozornost pa zaslužijo trije angeli z napisom »Gloria in excelsis Deo«, ki so izposojeni s svodo cerkve na Križni gori; le da jih je slikarica združila v učinkovito, z zvezdo repatico povezano celoto. Morda bo kdo dejal; torej sala kopi-ja?^Caj pa je originalnega? Saj prav to! Nič ni originalnega, razen nekaterih slogovnih poenostavitev C mor člov tem kuk< to s želskih gotskih cerkvic. Slike Rojstvo s uvrščajo tu ali v cikle Marijinega življenja (Sv. Primož nad Kamnikom) ali pa nastopijo samostojno (Crngrob, Krti-nos, sv. Peter nad Želimljem, Vrdence itd.). Sv. Trem kraljem pa je bila skoraj redno odkazana cela severna stena cerkve, ki je bila brez oken; tu se je lahko razvil prizor v vsem bogastvu in pestrosti dogodkov, spremstvo, pokrajine... (Sv. Primož nad Kamnikom, Muljava, Mače, itd.). Lahko rečemo, da so bile to prve naše cerkvene »jaslice«, s katerimi so ljudje v svojem verskem doživljanju prav tako intimno čustvovali kakor že danes s pravimi postavljenimi jaslicami. Gotovo so jih bili veseli in nanje ponosni — ustrezale so jim po vsebini in obliki, za tedanji čas so bile torej res »naše«. In vendar — ali niso dandanes še prav tako? če bi še tako iskali — mislim, da bi ne mogli najti boljše predloge za »Slovenske jaslice« kakor so ravno te starodavne freske. In tu je zastavila umetnica svoj čopič. Iz obsežnega spominskega gradiva, ki je tu vsebinsko prišlo v poštev od začetka 14. stol. (Vrzdenec, južna stena ladje — sv. Trije kralji) do dobe okoli 1520. (Sv. Primož) si je izbrala najprimernejše, vsebinsko in stilno najustreznejše — odločila se je za upodobitve 2. pol. 15. in začetka 16. stol., ko je gotski idealizem prehajal v poznogotskih, že renesančno pobarvani realizem. V glavnem se je naslonila na dve največji umetnini naše pozne gotike: a flike v cerkvi sv. Urha na Križni gori pri Škofji Loki in v cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom. Za sv. Družino ji je nudila predlogo freska v Crngrobu, deio slikarja Bolfganga, iz 1. 1453, ki spada stilno še v idealistično »mili« olog Janeza Ljubljanskega in slikarja iz Mač (tu je zlasti zanimiva figura sv. Jožefa, ki bo današnjem gledalcu morda malo tuja: Jožef kuha otroku v kozici mleko, pri tem pa se ozira nazaj k častilcem Otroka, pa mu med tem mleko prekipi in stareč ga naivno s kuhalnico tišči navzdol). Pri sv. Treh kraljih se je oprla ni freske Pohoda sv. Treh kraljev pri sv. Primožu ter pri tem kraljem kot njih spremstvu (lovci, paži itd.) pustila ves njih sijaj; celo jezdne živali so ostale verne originalu: niso anatomsko verne, nmpak malce fantastične, zlasti velblod črnega kralja. Težje je bilo najti vzore za pastirce, ki so na freskah navadno bolj skriti, vidni le na pol, zato si je elikarica pomagala s figurami, ki v' svoji pivotni vsebinski zvezi ne spadajo v krog Rojstva: n. pr. „THAIS“ v letošnji izdaji Če b! hoteli naš operni zaklad s preprostim knjigovodskim merilom po splošni oznaki porazdeliti, bi ga lahko spravili v dvoje kartotek: v prvo opere z velikim, bleščečim, vnanje zahtevnim okvirom, v katerih je glavno dramsko dogajanje prepleteno z bolj ali man$ pisanimi ter preračunanimi problemi, v drugo pa dela, ki jih je navdahnila ena sama strastna misel, tako da človeka prevzamejo prav po preprosti, a toliko bolj intenzivni notranji gradbi. V prvi torej sijaj, v drugi skrita lepota v podrobnem. In dočim deluje v prvi že »moment mase«, se more druga uveljaviti le z doslednim in tenkočutnim izdelanim prikazom notranje »nervure«. V drugi razred sodi »Thais«, v bistvu silovita notranja drama ene same osebe, ki mora med magnetoma krščanstva in poganstva prekoračiti prepad dveh svetov; iz razbrzdane poltenosti skozi puščavo kesanja v odpoved čiste ljubezni. Z nosilko glavne vloge, ki jo spremljata kvečjemu še ena ali dve stranski, vsa ta opera stoji in pade. Zato je umljivo, da Nadaljevanje • 7. strani. stopnic gre daljši hodnik naprej. Po njegovem stropu vise rezljane svetilke. Ni treba iti po njem kam daleč. Takoj pod stopdicami kleče na levi pred votlino ljude. K steni se stiskajo menihi, varuhi svoje vere in svojih pravic na tem kraju. Pri stopnicah se prestopa dolgočasen mohamedanski stražnik. Na prvi pogled ni nič novega. A pred kapelico v vdolbini, ob vznožju oltarja sije velika zvezda. Nanjo se sklanjajo ustnice prihajajočih in odhajajočih. V naslednjem trenutku že sam klečim pred zvezdo. Njeni prameni so malce zveriženi, tu pa tam je videti sledi udarcev. In vem, kaj je okoli zvezde napisano: »Hic de Virgine Maria Christus na-tus est.< Zvezda je na gosto pribita v tla: neštetokrat odtrgano in prav tolikokrat vrnjeno dokazilo katoliškega prvenstva na tem kraju. Zdaj, ko klečim pred njg, se skušam spomniti česar koli, kar sem kdaj slišal o tem prostoru: resnic, zgodb, legend, spominov. A v utripajoči svetlobi luči naokrog, v počasi kapljajočih, neslišnih, nečutnih trenutkih se vse megli, vse prehaja v brezobličnost, beži iz človeškega območja kdovekam. Skušam si vtisniti v spomin vse oko- li sebe: svetlobo, barvo marmorja, rože, sveče, ubranost, steklo v svetilkah, obraze menihov, hojo stražnika, prihajanja in odhajanja ljudi vseh jezikov in barv, vsakdanja mrmranja vodnikov v fesih, začudenje protestantov in pomilovanje Judov; zapomniti si vsaj sinji svileni strop nad votlino. A nobena stvar ne more dobiti ne v očeh ne v duhu trdnega obstanka. V glavi poje polglasna, brezlična motnjava. Vse se odmika. Dolgo se ne morem zavedati, da sem. Z leve in desne padajo na zvezdo željne ustnice, težko, hrepeneče; poljubi gore na vseh žarkih njene nebne bleščave. Kjer koli iščem opore za oči in za misel, najdem samo zvezdo, njen negibni, večni sijaj, ki ga niso mogli zatemniti sto tisoči, milijoni ustnic, ki so v žgočem hrepenenju hoteli odnesti s seboj vsaj mahnem odsev za na pot. Tu so klečali Križarji, svetniki, vladarji, spokornice in vitezi, ki so poznali vse življenje samo eno ime; romarji ob obeh tečajev in z vseh vetrov; veliki, majhni, visoki, samozavestni. Eni so pri- 1 hajali po smrt, drugi po življenje. Vsem ’ se je zvezda svetila ko meni, ki zdaj klečim na njihovih sledeh. Kakor da je večna... Potem grem po hodniku in čutim, kako me spremljajo oči varuhov. Stene so odete v temnordečo raševlno, ki Je na pogled borna, da se človek čudi. Na stropu gore danes katoliške svetilke. Njihova luč pada na negibna zagrinjala iz raševine. Potipam in ugotovim, da je obleka sten iz azbesta. Ni še tako dolgo, kar je bila iz svile, a svilo so Grki zažgalgi. Tla so vsa pokrita z marmorjem. Vse, kar je iz naravne višine dosegljivo, je odeto v drugoten kamen, v kovino, v azbest, sicer bi ne bilo od svete zemlje in kamnja niti drobca nikjer. A, ko gledam koptske romarje, ki se nad obupnim cviljenjem mečejo po tleh, se skušajo dotakniti na oltarju, na stleh, na steni vsake sveče, vsake luči; ki z obupno zagrizenostjo skušajo odpraskati kjer koli vsaj drobec od svetišča; ko me je groza, kako njihova vera prehaja v nekaj, kar je našemu verovanju nemogoče; po bistvu oddaljeno, nekaj, kar zaudarja ali po zagrizenosti ali po čemer koli fatalistično verstvenem — potem mi je skrb varuhov razumljiva. In potem mi je razumljiva tudi vsa bistvena različnost med verovanji in verami. In to je tisto, kar me požene iz votline Rojstva mimo nekaj drugih svetih zakotij in votlin — tam so dali Jezusu darove pastirji, tu so zagledali njegov obraz kralji, tam je votlina svetega Hieronima — v katoliško cerkev, ki je naslonjena na levo steno bazilike In kjer pojo patri jutranjke. Potem sem spet na trgu in hitim v eno od ulic, ki drže med hiše. V Betlehemu poiščem nekoga, ki mi postane prijatelj. V dveh se vračava še enkrat v cerkev, potem pa zavijeva za cerkvijo mimo neštetih delavnic, kjer spreminjajo školjke v izdelke iz bisernice: v molke,- svetinje, škatlje, koralde, kipce; kjer'pojo brusila in žage in zategnjeni glasovi v puščavskih popevkah, tresočih se ko zrak nad prividi. Hitiva na Pastirske poljane. Na Polju pastirjev raste pod redkimi oljkami zadnja trava. Tu pa tam gleda izmed nje kamnje, med kamnjem rasto velike bele ciklame, perunike, cvetoče trnje, velikonočnice, vetrnice, rdeč mak, ki ni mak, v barvi mlade krvi. To so lilije na polju, ki jih je Tisti, čegar prihod je bil oznanjen na teh poljanah, postavil človeku za vzgled prostega življenja. Take rdeče barve nisem videl Se nikjer, ta more rasti samo na kamnju in na spojninih. Zdaj, v pozni pomladi, jo teh rdečih krvavih kapelj polna vsa Palestina. Pod oljkami je mir. Sediva na zloženem kamnju, zbranem iz razvalin stare bazilike. Gledava na mesto za ‘sabo, ki ima zdaz spet drugo podobo; na cerkve, ki postajajo zdaj zvečer njegovo znamenje. Gledava na puščavo, ki se približuje od vzhoda in ki se vanjo izgubljajo Pastirske poljane. Tam tulijo ponoči šakali, kakor so tulili pred dva tisoč leti, odondot vstaja iz viSnjeve barvitosti vsako jutro sonce, odondot so prihajali na Pastirske poljane Kralji. Cunjasti, umazani beduinski pastirčki pripode čredo debelorepih ovac do razvalin, prosijo za bakšiš in naju ozmerjajo z »Jahudi«, ker sva trda. A ni nama za psovke, slišala sva jih to popoldne že na betlehemskih ulicah dovolj. Jahudi že zdavnaj ni več psovka; človek se je navadil, da ga ima Arabec za Juda. Čez Pastirske poljane, mimo oljk in rdečih lilij, mimo spominov in ostankov delajo črno cesto v puščavo. Na robu (zlasti v gubah oblačil) in barv. Bar slikarica pač ni mogla prenesti v svoji slike takih, kot so na gotskih origina lih — iz preprostega vzroka, ter j« bil] pri delu vezana le na fotografije. Nar merno pa ni hotela dodati ničesar SvO’ jega (celo ovce so točne kopije gotskih!) ker je hotela ostat: zvesta temu, kar s( ljubili naši davni očtje in matere in ka| je pač vedno, da v čim bolj neizprem? njeni obliki ljubi in pa doživlja tudi njii potomec. Prav v tem je »skrivnost« n a' ših jaslic. Slike so izvršene v gvašu na 7 listiS ki bodo, če Bog da, kmalu izšle tudi f tisku. Za letošnji Božč morejo biti tf skane v več barvnem tisku in na prec4 velikem formantu. Odkupil jih je Etmr grafski odbor Pokrajinske uprave, ki b# skrbel, da bodo ob prvi priložnosti izšli v okusni mapi ter tako služile praktičitf kot jaslice gigurice, estetsko kot umet niška mapa (z uvodom), moralno pa kol izraz slovenske vere in ljubezni d> novorojenega Boga danes kot v pre1 tekhh stoletjih. Podrobneje se bomo ob delu pomf 0ce:n dili ob izidu. Za danes smo hoteli na fc ®vrc mikavni in posrečeni poskus samo opo1 zoriti. Prepričani smo, da bodo nov* ceSo jaslice vse zadovoljile — za primer pJ C prinašamo danes z dovoljenjem lastnik* lahk Etnografskega odbora, reprodukcije nr tajit katerih listov: sv. Družino, drugega krt' stav, lja in skupino pastirjev. Z nija poni rali pode kov« naj nrač ves izve! šken 7maj brez mačl IN men, leta ki s ni n uiti našil pove hval mori ren nje. N , sko ! ki o odlo' pred usod n ju voj a ras dih, bičn tem\ pri ’ med proti Mrtvemu morju se beli samostan Dee-Dozi; tam, koder so korakale z zlatom ovenčane kamele Modrih, beže po komaj dodelani cesti prvi avtomobili. Vračava se v mesto in srečujeva Beduine, ki prosijo cigaret, ter betlehemska dekleta čudovite lepote, malce poševnih oči, z žametno senco pod spodnjo trepalnico. Iz šol se vsujejo otroci in pozdravljajo s »Saida«. Nekje obiščeva arabsko redovnico, ki se ji še pozna svoboda; ves pogovor si z roko zakriva vtetovirana znamenja ob ustnicah. Stopiva v tri, štiri cerkve, v tri, štiri samostane. Nekje je vrt s čudovitim cvetjem. Sobota je, na vseh zavodih plapolajo zastave pokroviteljskih držav, prevladujp zeleno-belo-rdeča. V plapolanju zastav se odraža tekma evropskih vplivov tu na Bližnjem Vzhodu. Bolje je, ne misliti na to. S ploščadi, kjer čakamo večera, je videti betlehemske vinograde, ki po pobočjih proti Salomonovim ribnikom in proti Hebronu. Pol mesta je v senci. Od nekod vstaja do človeka omamljiv vonj cvetoče oranže. Sence rasto vse dlje, vse dlje. Samo cerkev, do katere se steza sonce okoli hriba, je vsa sama svetloba, luč, bel sijaj. Za cerkvijo žari v svetlobi od zahoda puščava, Herodov hrib je kakor . stožčast tempel. Arabske gore so vse v višnjevem in rdečem ognju. Kakor puščavski privid rasto iz ognja sinji žark*’ ko da sonce od zahoda v razbeljene111 zraku zrcali negativ svoje svetlobe. Ko pade sonce za gore v Judeji, za-brle po Betlehemu luči. Mesto se pogreza v večer in postaja podobno spominu ... Dvajset popoldnevov se vozim v Betlehem, in ko odhajam, vidim še zmeraj isto: bežeča majhna okna, ravne strehe, nizko nebo, zvezde, ki bi rade padle na zemljo, ko da je vsaka noč sveta. In pred cerkvijo gori vse večere svetla luč v mlečni stekleni zvezdi. (Iz knjige »Pero in čas«, izdala Ljudska knjigarna v zbirki Naša knjiga.) bi »Thais«, »Mrtve oči« ter zlasti tnif »Orfej in Evridika« nekdaj na našein odru doživele prav medel uspeh — {e ie ne bi docela zvodenele —, ker p** niti režiser i bistrim in sila pretehtanih stan čutom za filigranske lepote ne bi mogel ,Po i oživeti dela. ce ne Dl traei pn roki prf- ol-Si; mernega orodja. i drifp Danes pa so se razmere glede teg» ®m,u toliko spremenile, da se operno vodstvo | oouii lahko brez bojazni loti tudi na videi Ii »mrtvih« partitur, s katerimi doživljamo telih doslej nepričakovane uspehe. Poseben mori vzrok je še v tem, da je pevsko in dr»- min matično težišče — vsaj pri omenjenih ga, , treh operah — v ženski vlogi, ki prikri* spoz va očitno nesorazmerje med ženskimi in kom, moškimi glasovi ter njihovimi dramat- N skimi sposobnostmi v naši operi. Zaen- telih krat namreč drži, da prvi po trdnosti dane in kakovosti v obojem pogledu dale"? pre- škeg kašajo druge, če že ne kot celota, pa pra* lond gotovo kot solisti. ob z Da je »Thais« na sobotni premieri, Sede kljub nebistveni okrnitvi spet tako lepO zmaj uspela, gre n^ivomno najvejča zaslug« znnii umetnici V. l“balovi. 2e nekako pr«d ških letom dni smo zapisali da se je mlad® ki s< pevka v razmeroma kratki dobi razvila dih \ v dramsko sopranistko redkih vrlin, Iti JJč f se je že toliko približala tisti delikatni |v Be točki umetniškega ravnovesja, ko tudi 0 opazovalec ostrega očesa in tenkega RlU' s]edi ha »stoji na previsici, koliko naj odmefi njenemu bistremu dramatskemu čutu iti koliko petju samemu. Dejali smo, da f zjas1 ta zadrega že impliciten dokaz, da im«* mini mo pred seboj resno umetnico. Hkrati p* s sv smo ugotovili, da je stopila na čisto ^js(j, osebno umetniško pot, ki jo bomo z vn«* 7a „ tim zanimanjem zasledovali. ževn Če V. Heybalovo po tej sodbi zd« mnr{ natančneje opazujemo, se nam čedalje (j bolj vriva v zavest, da sama po seti L * nagiba k čim globlji dramatiki celo tanli .. kjer ji je doslej bila rožiserjev" roka do* L.m volj trdno vodilo. Na to /kaže mnogo drobcev njenega prikazovanja. Tu bi opo- k , ’ zoril le na troje: 1. p^sko vlogo še bolj j podreja dramski zPn‘e.v' (n- pr. zlasti v , £ 2. doj., ko si v p»olitvi boginji lepote in, ljubezni še bob zavestno pomaga s strast-nimi pridihi, t°reJ 7- muzikalno »mrtvi-' v ’ * mi« elemej^i)'- 2- glasovne registre še n'.1’ bolj tenkočutno prilagoja dramatični po-membno*1* besedila (zato se je zdaj dina- * mična razdalja od njenega svojskega, ten- ^ keg/> nazalnega pianissima pa do ble- , * gj^ega fortissima še bolj razširila); 3. 10 ! jnimiko ima v trdnejši kontroli. SP°“ Atanaela je upodobil B. Popov. V na- ravn sprotju s prednikom Primožičem je na- ®reS stopil mož bolj umirjenega temperamen1 ,°*V ta, tako da se je prvotna strastna anti- S*e<* teza med Thais in Atanaelom močno : IN unesla. V igri bi dal prednost Primožiču, Kepo v pelju pa Popovu (vsaj v nižjih linijah. jdi|n< y y j J; j j V- _ _ >nX rlula in _l.n nf <•<■!/» tlL !L nosti). višji* namreč delajo vtis neke utruje- tihih ►sti). Sodim pa, da bi se pri g- Popovi kih, zlasti igra dala v znatni meri zboljšati. >n zi S tem bi opera spet pridobila prvotni) P«*,,, L napetost. J