Vinska klavzula in avstrijska vlada. Kakor vse kaže, ae bo 8e konec viasko klavzule, ali vsaj poskusila bo vlada napsti vse svoje sile, da bi sla v tem oziru Italiji na roko. Mi srao že večkrat povdarjali v svojem listu, da ae bo imeJa avstrijska vlada Bajmaaje zasluge, ako bo tudi deflaitivao odpravljeaa viaska klavzula. Vsa zasluga bo izključao le aa straai ogrske vlade. Avstrijska vlada igra glede resitve vprasanja o vinski klavzuli straSao smeSBo, dvorezao ulcgo. SmeSno zaradi tega, ker je pri nji tako okorna, da zamore njeno odkritosrčaost spozaati že vsak politiski otrok. Da bi aarareč naSa vlada opravičila sebe, ko bi vendar-le Italiji na ljubo hotela obdržati Se v bodoči trgovinski pogodbi vinsko kJavzulo, začela je že zd»j straSiti one, ki imsjo na tem kaj dobička, s tem, da hoce Italija uvesti visoko cariao na uvoz avstrijskega lesu. Trobentafi naSe vlade, in v prvi vrsti ministra za zunanje zadeve je, kakor znano, duaajski list »Fremdeablatt«. Ta list je prevzel zadaji čas nalogo, pripravljati t!a za novo trgoviasko pogodbo z Italijo ia sicer z aamečkom vinske klavzule. Ta list je ravno, ki piSe te dni. r^a se vrže zdaj pegajaaja med Kanado in Italijo, pogajaBja radi medsebojBih ugodnosti med imenovanima državama, iD pa posebno glede ugodaosti, katere naj bi privolila Italija Kanadi glede izvoza kanadskega lesu. Omeajeai list tudi pravi, da se U3tanavlja parobrodna družba Kanadejcev in Italijanov, ki ima na rszpolago 120 parobrodov, ki bodo prevažali med Kanado in Italjjo blago, v prvi vrati !es, kstsrega se toliko nahaja aa Kanadi. Kdo ae zapazi koj namena te pisave 1 NaSa vlada bo začela jgrati zdaj glede viaske klavzale isto vlcgo, kakorSno je igrala pred eaajstimi leti. Skušala bo a svojimi glasili »pripraviti« ?se cne parlamentarce in sploh javfle zastope, kjer viaska trta ne rase, ampak se nahajaio gozdovi, s tem, da jih bo stražila s carino na uvoz naSega lesu od strani Italije, kar se ji bo tudi posrečilo, posebao §e zaradi tega, ker se med takimi nahaja največ Nemcev pcleg Poljakov, ki so ji pa itak vedao na razpolago. — Od strani avstrijske vlade se nima torej Italija pri sklepanju nov6 trgoviaske pogodbe ničesar bati. Pač pa ji tako iehko ne pcjde izpod rck pogsjanje z Ogri, ki bodo, sodeč vssj po dosedaajem njih postopanju, vse storili, da onemogočijo viasko klavzulo. Itaiija bi z Avatrijo prav lahko opravila, t. j. z avstrijsko vlado; kajti ako ne dragače, skleaila bž ta ž njo trgoviasko pogodbo na podlagi paragrafi 14, ne meneč se za to, ako je res tudi opravičeao rabiti paragraf 14. tudi v teni siuSaju. Ogrska vlada pa paragrafa 14. aima na razpolago, in ne raore torej brez pnvclieaja ogrskega parlamenta skkaiti acbeae trgovinske pogodbe. V ogrskem parlameatu pa daaes gotovo n: večiae, ki bi glasovala za viasko klavzulo, daadanes, ko so poslanei po večini posestniki in viaogradniki, ki imajo krasae in velikaaske nove trtae aasade z arjoeričanko, ki obetajo od leta do leta vedao bogatejšo trgatev. Pred iedaajstinii leti je to v ogrskem parlamentu gotovo Slo, in nasla se |e velika ve6ina poslancev, ki so glaso^ali za vinsko klavzuio. Ali tedaj so bili cgrski vinogradi po trtni u3i opustošeni in je Ogrska potrebovala od zunaj mncgo vina. Daadanes pa temu ni več tako, ia se bodo zaradi tega tudi Ogri postavili z vso odločnostjo na braaik svojih viaogradnikov, in bodo Ba vse kriplje deiali na to, da se za vedao odpravi zloglasaa vinska klavzula, s katero tako neizrečeno simpatizira naša avgtrijska vlada. Ia zakaj bi na3a avstriiska vlada tudi ue simpatizirale z vinsko klavzulo, vsled katere je bila Italija vsako leto na dobičku za kakih 70 milijonov kron? Italija potrebaje aamreč denarja. Dae 25. msja se js vršiJa v italiiasskem parlameatu razprava o kreditib za itali|ansko vojno moraarieo. Poslanec De Palma |e v ti seji očital upravi italijanske morBarice, da jc sicer rancgo storila za razvoj italijanske vojne moraarice v Sredozeraskem raorju, a se ni prav aič brigala za to, da bi tudi v Jadraaskem racrju pcvekžala mcč italijanskega vojBega brodovja. ItalijaBska vojBa uprava bi morala, po mnenju tega poslanca, skrbeti za to, da po3tanejo Benetke točka, iz katere bo lahko Italija popolaoma gospodovala nad Jadraaskim morjom. Priporofial je govoraik moraarični upravi, da prej ko prej napravi to, kar je do zdaj zamudila \ zgoraj omenjeaein pogledu. Da so bilt naperjeae te besede proti naSi državi, tega ni pač treba posebej povdarjUi. Omeniti pa moramo, da ie treba za napravo novih vojaih ladij, kakor tudi za utrdbo vojaih pristaai?5 mncgo milijonov, katerih pa Itaiija goiovo aioia preveč. Zakaj bi torej Avstrija z ugodaimi trgovskimi pcgodbami in posebao pa Se z viasko klavzulo ne pripomogla do nekoliko miliionov, s katerimi bi se rotem Uglija oborožovaia in utrjevala proti Av»trij; ter si pridobila popolflo gospodarstvo nad Jadranskim morjem!