Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII. Dolnja Lendava, 9. junija 1935. Štev. 23. Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena og1asov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. Slabiči. Risaoski svetki vržejo dvojno svetlost, edno na slabiče, drügo na krepke. Zarignejo dveri Gospodovi vučenicje, tak se bojijo sveta. Glej slabiče. Kak pa pride Düh z visokosti i je presveti pa segreje, odrignejo dveri i brez straha se idejo borit proti sveti pa ga premagajo. Slabiči! Svet se ogible Boga i njegovih predpisov. Tej znajo, ka je to ne prav, vendar vseli z svetom potegnejo, nikdar pa z Bogom. Sledkar obžalüjejo svojo slabost, a kak hitro se svet bole glasno oglasi, znova ž njim potegnejo. To so neznačajni lüdje. Vsikdar načiši, nikdar ne stálni. Vsikdar na dva kraja plantajo, nikdar po pravoj, vednakoj poti ne hodijo. Nikdar ne nosijo kaputa, tak, kak njim ga je Bog zmero, nego ga obračajo po vsakšem vetri, gda notri, gda vö, kak njim več haska nosi. Pred dühovnikom se do tal klanjajo, kak njihovi najbolši cerkveni lüdjé, pred sovražniki Cerkve pa so najhüjši špotlive! dühovnikov. Med treznimi grajajo pijance, med pijanci se pa spravlajo na trezne lüdi. Med čistimi se oblečejo v obleko lilij, med razvüzdanci jo pa z nesramnim osmehavanjom slečejo. Keliko je strank, pri te liki so že bili pa vlekli hasek od njih. Samo za toga se njim je * šlo i se njim ide. Vrastvo za te neznačajneže je Düh božji, njegova svetlost i njegova moč. V tihom koti so jo dobili boječi vučeniki Gospodovi v drüžbi njegove Matere. Te tihi kot z Gospodovov Materjov poiščimo napravimo slabičom pa je pozovimo v njega mi, ki smo že močni gratali, ki nas je že spililo živlenje i so nas vtrdile njegove borbe. Naš zgled povsod i vu vsem bo pokazao na tihi kot, v šterom se bo slabičov vsmilila Mati Gospodova i njim sprosila Düha svetlosti i moči. Mi nekda slabiči i zdaj krepki, | značajni junaki pa ne pozabimo, ka krepki ostanemo samo v tom tihom koti z Gospodovov Materjov. TSJ. Podporno drüštvo „Dom sv. Frančiškaˮ v Črensovcih. PRAVILA. Naslov: Podporno drüštvo „Dom sv.Frančiškaˮ v Črensovcih. Namen: Z dobrovolnimi prispevki podpirati siromake, predvsem sirotišnico „Deteta Martike v Turnišči, „Dom sv. Frančiškaˮ v Soboti i „Dom sv. Frančiškaˮ v Črensovcih pa indri, kde bo drüštvo skrbelo za siromake. Članstvo: Član drüštva lehko postane vsaki, ki se iz lübezni do siromakov odloči, da bo te v celom svojem živlenji z nekim dobrovolnim letnim darom podpirao. Dužnosti: Vsaki član pokloni drűštvi letno julija 2. ali konči do konca leta nekši dobrovolni prispevek za siromake. Te prispevek sme biti že 25 par tüdi. Dühovne kóristi. Julija 2., sept. 17. ino okt. 4. se slüži sv. meša za vse žive dobrotnike drüštva, na osmi den gornjih godov pa za vse pokojne dobrotnike drüštva. Vodstvo. Drüštvo vodi „Odbor tretjega reda za zidanje Doma sv. Frančiška v Črensovcih, po pravilaj od cerkvene oblasti 1. 1932. junija 25. pod Št. 1174. potrjenih. Št. 1174/32-1. Vido Lavantinski knezoškofijski ordinariat v Maribori, dne 14. januara 1935. Škof i apoštolski administrator: Dr. TOMAŽIČ, l. r. Lavantinski knezoškofijski ordinariat. Št. 1174 | 32—1. Maribor, dne 14. jan. 1935. „Dom sv. Frančiškaˮ 1 Priloga. Odobritev pravil. Udbori tretjega reda za zidanje Doma sv. Frančiška (v roke p. n. g. predsedniki Klekl Jožefi) v Črensovcih. Z dopisom z dne 6. t. m. št. 4. semkaj predlöžena pravila v gornjoj zadevi se vzemejo na znanje. Če ta pravila potrebüjejo potrdite državne oblasti, naj si jo velecenjeni naslov oskrbi. Škof i apoštolski administrator Dr. TOMAŽIČ, U r. Vse lübitele siromakov prosimo, naj pristopijo k tomi drüštvi, ka nas teliko bo, da poskrbimo vsem siromakom Slovenske krajine, pa šče drügim potrebno pomoč. Mali dari dosta pomorejo i zadostüjejo, če je vnogi poganjajo. Lübezen, štero kažejo do naših sirot naš Višji Pastir, povrnimo s tem, da bomo drüštvo od Njih potrjeno podprli, podignoli i razširili. To bo njihovo veselje, ar se spuni njihova žela: siromakom pomagati, šterim tüdi oni radi pomagajo. Naš odbor bo dao tiskati podobice i vsaki dobi edno podobico, ki k drüštvi pristopi. Na to podobico se spiše gor njegovo ime i dar, ki ga letno misli pokloniti. Za pristop je nikaj drügo ne potrebno, kak prijaviti se pri Dom sv. Frančiška v Črensovcih. Odbor za Zidanje Doma sv. Frančiška v Črensovcih. Najpotrebnejše v prvoj vrsti. Troje je najpotrebnejše, ka se mora v prvoj vrsti rešiti v Slov. Krajini. Na meji smo, Müra nam dela dosta kvara, posojilnice so brez penez, brezposlenih je dosta, cena živine je menša, kak prek Müre. V teh kratkih rečaj vidimo tisto najpotrebnejše, ka se za naš kraj mora rešiti kemprle. Naš poslanec, g. dr. Klar so znova hodili v Ljubljani i spravili pomoč mürskim Občinam, šterim dela Müra največ kvara, stem, ka se je šuma za regulacijo Müre znova povekšala. S tem ešče ne rešeno to pitanje. Vse to je samo krpanje. Za Müro se mora v proračuni določiti večmilijonska svota, za štero se Müra lejko pošteno regulira. S tem bi eden deo i to precejšnji deo naših brezposelnih prišlo do slüža. Naj bi država dala sem na mejo posojilnicam par stojezer dinarov na račun kmečkih dugov, štere bi bar deloma prevzela. Te penez naj bi dobili tisti vlagatelje, ki kaj povajo, pa drügi, šteri so prepotrebni penez zavolo siromaštva. Na te račun bi znova dobili naši brezposleni pri zidavi hiš i gospodarskih poslopjih zaposlitev. Za ostale brezposelne bi se pa naj tak skrbelo na borzi dela, ka se nišče ne bi püščao na delo, ki ma občem doma živeti i ki ne prezadužen. Edna naj- vekših krivic je najmre ta, če se na delo püstijo bogati, Siromaki pa ostanejo brez dela. Neobhodno potrebno je potem, da se cene svinj, živine zednačijo z cenami prek Müre, dokeč se cene sploh ne podignejo. Prek Müre je jajce dragše, bik dragši, svinja dragša kak prinas. Zakaj ta razlika, gda je naše marše i svinče dosta lepše, kak ono prečno? S tem pitanjom se mora baviti Beograd i našiva g. poslanca sta dužniva to pitanje zadovolivo rešiti. To so za prvo silo te najpotrebnejše reči, štere polagamo iz lübezni do našega trpečega lüdstva gospodoma poslancoma na srce. Junaki. Na Krimi v Rusiji žive slobodno eden jedini kat. püšpek, Frizon po imeni. Da bi pred bolševiki prikrio svoj stan i da bi meo kaj jesti, se je navčo šoštarije. Argentinski državni predsednik Justo je v vsem svojem ravnanji odločen katoličan. L. 1931 so v parlamenti šteli zglasati zakon za ločitev hižnoga zakona. Justo je to ne šteo. Djao je: „Drüžine so tisto ognjišča živlenja, štero je fundament narodne i državne bodočnosti, i zato v teh drüžinah more vladati Kristuš Kraoˮ. — On ma tüdi zaslüge pri določanji 9 novih püšpekij. Ravnotak je pomagao, kda so na 17 praznih püšpekij prišli novi püšpecje. Ruski duhovniki v pregnanstvi morejo prenašati grozno trplenje. Stanüjejo v barakaj, štere so komaj 6 m duge pa 5 m. široke. V edno barako jih napšejo notri 20 do 30. Jesti majo: zajtra malo redke župice, za obed malo gostejše župice pa falaček krüha i žalož mesa ali ribe, za večerjo samo krüh i vodo. Te dni je v Londoni mro 72 leti star plebanoš Fr. Higley. Njegova fara je v najbole zapüščenom i siromaškom kraji toga velikoga varaša. V toj fari je g. Higley paseo svoje ovčice celih 46 let. Vsa ta leta je niti edno nedelo ne sfalo, čiravno bi lejko dobo namestnika. Nikdar je ne proso za dopüst, ka bi se gde indri malo odpočio. Komaj zdaj, zadnji mesec pred smrtjov, je proso dopüst. Njegovo dühovniško živlenje je edna sama nepretrgana borba za bližnjega. Poleg vsega velikoga sirmaštva je postavo tri šole, zadnja leta je zbirao i pripravlao za zidanje nove cerkvi. Pri zidanji je sam s svojimi rokami pomagao, tak, ka je cerkev bila 4 dni pred njegovov smrtjov gotova. Prva sv. meša v njoj je bila za njega. Püšpek vNottingami je dobo pismo od 17 luteranskih Pasterov, ki ga prosijo za sprejem v kat. Cerkev. V pismi pravijo, ka so se trdno osvedočili, ka je samo kat. Cerkev prava, od štere je njihova (anglikanska) bila s silov odtrgana. Kmetje pišejo. 3. Eden za vse, vsi za ednoga. Dva primera smo opisali iz nemškoga Petrovaca. Eden primer, šteri nam je pokazao, kak so delali v starih časaj, kda so Nemci v Petrovaci vsako nedelo obiskali svojo veško gostilnico, drügi primer nam je pokazao delovanje mladoga roda, šteri ma izobraževalno drüštvo, predavanja i šteri mladi rod pravi, ka so bili njuvi očevje počasni lüdje pužove fajte... Ta dva primera nam tüdi pokažeta miselnost starih i novih. Stari so delali za moč cele občine, ar so znali, ka v močnoj občini je najbole zagvišna rešitev za poedine drüžine, za vsakoga veščara. Mladi so to modrost postavili na glavičko, pravili so, ka je pametno ravnanje takše, če povekšamo moč posameznih drüžin, iz močnih posameznih drüžin potem nastane močna — ves, močna občina. „Močni domi dajo močno ves" pravijo mladi, — »močna ves nosi močne domove", so vörvali stari. Šteri majo prav, nam itak lepo pokaže primer iz Petrovca. Složno delo za moč cele občine je Vodilo lepo delüjočo, živino zavarüvalno zadrugo. Nešterno, samo na dobiček misleče delo poedincov je razbilo složno ves, vničite lepo zadrugo, örök od modrih starih očakov, povekšalo pa je krízo i s tem trplenje vseh. Opisana dva primera nam poveta dosta več, kak bi to mislo površen čtevec. Opisana primera nas opominata, ka je borba proti„ krizi", štera šče rešavati poedince, obsojena na smrt. Od takše borbe se ne prestraši „gospa krizaˮ. Vekša izobrazba poedincov lejko rodi te hasek, ka tej pametnejši, bole jalni, si na škodo zanemarjenih i zapüščenih ešče spravijo tüdi dnes falaček krüha, tüdi lejko bogatstvo, ali s tem se ne izbriše iz lüdske düše najvekše hüdo naših dni: sebičnost, nezavüpanje, grabežlivost, žela po borbi vseh proti vsem. Tisti časi, kda so ništerni nesramno lejko izkoriščali siromaka na blagi i vučenosti, so minoli. Bogastvo poedincov i trplenje velke večine lüdi samo ojači tabor tistih, šteri opravičeno, ali neopravičeno mrmrajo proti dnešnjemi „rediˮ, proti „gospode i so pogansko odičeni, da postavijo pri prvoj priliki 2 NOVINE 9. junija 1935. na glavičko vse, kaj je dnes „gniloˮ i ka dnes ne püsti siromaki, ka bi živo sam i skrbo za svojo lübleno drüžinico. Nastane pa pitanje: kak bi spravili človeštvo na novo, prav za prav na od mladoga roda zavržena — staro pot? Mislite, ka z lepimi guči? Za lepe reči so trpeči skoro glühi, močni, bogati pa ešče bole. Lepa reč, to je naše trdo osvedočenje, v dnešnjem neredi, šteri nam napravi neznosno živlenje — ne pomaga. Prišeo je den, kda more stopiti na mesto lepe reči, ali ešče bole povedano poleg lepe reči, trda istina, resnica. Ali to trdo resnico naj ravna za vse trpeče i delavce ednak dobro srce i nad vse močna pamet. Red v občini lejko napravi močna roka po dühi i po srci močnoga župana. V državi pa ravno takša roka ravnitela, štera se ne pogaja, štera ne misli na to, kak sodijo delo voditela sebični i slabiči, nego dela po pametnom plani tüdi te, kda okoli njega jörjajo vsi sebični slabiči. Tisti časi, kda je kak v velkoj gošči vsaki na svoj račun lovio plen, falaček krüha, ali velko bogatstvo, so obsojeni na smrt. Zavolo teh malih roparov je v nevarnosti telovna sreča i düšno dobro občine i države. Mali roparje morajo zginiti, na mesto sebične borbe za sebe mora stopiti složno delo vseh za dobro vseh. Naš svet je spodopen velkomi, z dragocenim žitom napunjenomi snopi, šteroga so razvezale neprijatelske roke. Što dnes zavolo toga cvili: zakaj je razvezan snop, šteroga je komaj geno prle vihér, dnes pa raznaša posamezna betva vetrič, on je slabič, on naj nikaj ne guči, on naj muči. Ma pa pravico do velave tisti mož, šteri s krepkov rokov prime razpadajoče klasovje i ponovno zveže snop v trdo celoto, štera se smeje viheri, kak se je smejala tiste dni, kda je bila vama pred sebičneži i slabiči. Več kak smešni so tisti lüdje, ki „praviceˮ iščejo, ne poznajo pa nikše dužnosti. Pravice da opravlena dužnost. Što ne dela tak, kak veleva dužnost do celote, on nema pravice jokati zato, ka njemi ta celota prej ne pripozna nikših pravic. Najbole vidna i vsem razumliva dužnost človeka pa je delati za vse, ne pa samo za ednoga. Delo za vse odpira pot v zemelski i sveti raj, delo za sebe i samo za sebe pa je klica zagvišnoga prepada na toj zemli i v večnom živlenji. Tü moremo omeniti v istini več kak smešno pomoto ništernih, šteri kričijo i so kričali: kmetje kmeta za poslanca, delavci delavca za poslanca, gospodje gospoda za poslanca...! Ka pa je to: Jeli je kmet več, kak ti delavec, ali gospod je več kak ti kmet i ti delavec? Nespametna miseo! Kmet, delavec, gospod, to so samo imena, bela, žuta, rdeča škatla za edno in isto blago! Bog je ne stvoro kmete, delavce, gospodo, Bog je stvoro v svojoj neskončnoj dobroti samo človeka — na svojo podobo i s tem namenom, naj postane deležen večne sreče v svetom raji. Ne kmeta, ne delavca, ne gospoda, ne obrtnika, ne bogataša, siromaka iščimo, iščimo človeka i najti moremo človeka tüdi v sebi, kotrigo tistoga najvekšega občestva, tiste najvekše drüžine, štero modro vodi Bog. V čem pa se vidi, ka si „človek ?“ Samo v tem, ka delal. V drüžini za vse, v vesi za vse. V državi za vse. V sveti, na šteroga te je postavo Bog, tüdi za vse! „Eden za vse, vsi za ednoga!ˮ To je smisel „novoga redaˮ, šteri more priti, če nešče preminoti človeči rod naše zemle. I če pitamo: je li je to mogoče, je li je mogoče, ka bi prišeo takši svet, šteri ne pozna kmeta, delavca, obrtnika, gospoda — nego samo človeka, šteri je sočloveki brat, velkoj drüžini „človeškiˮ pa verna kotriga? Je mogoče. Ali takši svet ne nastane sam od sebe. (Nemre nastati, ar ga slabiči i krivični lüdje sproti rüšijo.) Takši svet nam da — kak smo že povedali — močna roka, štero vodi močna pesnica, štera zbira — a če je potrebno, z vdarci biča razpršeno čredo. Ti dober Bog, kda nam jo daš tüdi nam, jugoslovanom takšo močno roko, oboroženo z bičom, šteri naj nesmileno drapne po hrbtih krivičnih i slabih, pa naj bodo tej krivični i slabi: I gospodje, kmetje ali delavci?! Kda pride tüdi med nas mož, trdi i odločen, šteri nam globoko vsadi v srce — če je potrebno, s silov, rešilno miseo: eden za vse, vsi za ednoga? Prek Kalvarije je pelala pot našega križanoga Gospoda do vüzemskoga vstajenja. Prek Kalvarije trplenja boš hodo kmet, delavec i gospod, preden postanaš človek i kda postaneš človek, te bo velki petek trplenja za nami, te lejko slobodno, brez vsake komande zaspevle tvoje srce: aleluja, stano je človek? NEDELA. Gnjes je dopunjenih petdeset dni, aleluja ; gnjes se je Sveti Düh v ognji prikazao apoštolom i jim dao svoje dare; poslao jih je po vsem sveti oznanjat i svedoči!: Što bo vervao i bo krščen, bo zveličani, aleluja. V. Oznanjali so apoštolje v razlih jezikih, aleluja. O. Velka dela boža, aleluja. Molimo. O Bog, ki si denešnji den srca vernih po rasvetlenji Svetoga Düha včio, daj nam, da bomo v istom Dühi spoznali, kaj je prav, i se vsikdar veselili njegove tolažbe.. Po Gospodi našem . . . O. Amen. Risalska nedela. Evangelium Sv. Janoša XIV. Vu onom vremeni: Pravo je Jezuš Vučenikom svojim: Či što lübi mene, reč mojo bode zdržavao, i Oča moj de lübo njega, i k njemi pridemo, i stanje si pri njem napravimo, ki ne lübi mene, moje reči ne zdržava. I reč, štero ste čüli, nej je moja, nego onoga, ki je mene poslao, Oče. Eta sam pravo vam, pri vas bodoči. Oveseliteo pa Düh sveti, koga pošle Oča vu mojem imeni, on vas bode včio vsa i prinašao de vam na pamet vsa, šterakoli sam vam pravo. Mér vam ostavlam, mér moj dam vam, nej, liki svejt dava, jas vam dam Naj se ne burka Srcé vaše, niti se ne boji. Čüli ste, ka sam jas vam pravo: odhajam i pridem k vam. Da bi lübili mene, radüvali bi se zaistino, ka idem k Oči: ar je Oča vekši od mene. I zdaj sam vam povedao prvle, liki bode, naj, gda včinjeno bode, verjete. Že ne bom dosta gučao z vami, ar je prišo poglavnik etoga svejta i vu meni nikaj nema. Nego naj spozna svejt, ka lübim Očo, i kak je meni zapovedao Oča, tak činim. • B e r i 1 o iz dejanja apoštolov (2, 1—11). Gda je prišeo risalski den, so bili vsi vküp na istom kraji. I nastao je nagloma z nebes šüm, kak pridočoga močnoga vetra, i je napuno vso hišo, gde so sedeli. Prikazali so se njim jeziki kak plameni i se razdelili i se staviti nad vsakšim po eden. I napunjeni so bili vsi s Svetim Dühom i so začnoli govoriti v drügih jezikaj, kak jim je dao Düh zgovarjati. Prebivali so pa v Jeružalemi Judje od vsakšega naroda pod nebom, bogaboječi možje. Gda je nastano te glas, se je zbrala vnožina i se začüdila, ar jih je vsakšio čüo govoriti v svojem jeziki. Vsi so strmeli i se čüdili, rekši: „Glejte, ali so ne vsi tej ki govorijo, galilejci? Kak da mi čüjemo vsakši svoj jezik, v šterom smo se rodili: Parti, Medi i Elamlani i šteri smo iz Mezopotamije i Judeje i Kapadocije i Azije, Frigije i Pamfilije, Egipta i libijskih krajov pri Cireni i mi iz Rima, Judje i spreobrnjenci, Krečani i Arabci — jih čüjemo v naših jezikaj oznanjati velka dela božaˮ. Z denešnjov risalskov nedelov je zapravo končano velko bože delo odrešenja človečega roda. Delo Gospoda Jezuša na zemli je kak delo polodelca na njivi. On je posejao seme bože reči na njivo naše düše. A da je to seme lehko pognalo i obrodilo sad, je bilo potrebno Sunce, ki je sijalo na pole i na seme. Samo tam, gde sunce sija, lehko obrodi i dozori sad. To Sunce za naše düše je Sveti Düh, šteri je na denešnji den prišeo v naša srca. Čüdovita je njegova moč v našoj düši, čeravno se je ne zavemo. Pa je istina, da je vse delo, ki ga opravlajo nebesa tü na zemli v naših düšaj, zapravo delo Svetoga Düha. On je prišeo k nam, gda je Jezuš od nas odišeo, i On je med nami i ostane pri nas do konca sveta. Kelko rožic je že razcvelo na njivi sv. Cerkve, ki jo je Jezuš zorao i okapao, kelko düšic je postanolo svetih i ešče dnes zorijo v svetnike i bodo zorele do konca sveta. Sv. Düh je, ki z nevidnov močjov sija na naše düše, da Počasi zorijo v svetnike. Nego dokeč je v gredaj Sneg, ne more niedna rožica cvesti i tüdi nieden sad doprinesti. Sneg se mora raztopiti, potom grede začnejo cvesti i sad roditi. Tak je z düšov. Dokeč je obdana z ledom greha, ne more zacvesti v njoj niedna rožica jakosti i ne dozoreti. Led greha trebe pri dobroj spovedi raztopiti, potom bo Sunce, Sveti Düh sijao na düšo i zoro v njoj sad, ki ga bomo pobirali na drügom sveti. Odprimo svoje srce, naj Sveti Düh z vsov svojov gorečnostjov pe- siaj na njega, naj vniči v njem vse klice greha i naj posvečüje naše düše, da postanejo svete. Te tjeden bom molo, trpo i delao vse: naj Ijubljanski euharistični kongres obilen sad obrodi. Politični pregled. Parlamentarne seje v Beogradi. Bili sta dve. Na prvoj se je Zvolo začasni predsednik, ki je najstarejši poslanec, na drügoj pa odbor za verifikacijo mandatov. Verifikacija mandatov pomeni, ka se za istinsko, pravično zvoljene spoznajo poslanci. Da če bi se dognala gde protizakonitost, tam bi se mogle nove volitve vršiti. Protina, (opozicija) dr. Mačka ne prišla v Beograd. Mir med Jugoslavijov i Vogrskov. Ar je naša država ne bila zadovolna z vogrskim odgovorom, kak smo zadnjič pisali, je svet Zveze narodov pozvao Madjarsko, naj da izjavo pred celov Zvezov, ka več nede organizirala na Vogrskoj zemli nikših zdrüženj, šterih namen bi bio delati nemire v Jugoslaviji. Madjarska je to izjavo dala v Ženevi, Jugoslavija jo je sprejela i tak je poravnana Svaja, štera je nastala med dvema državama zavolo vmora našega krala Aleksandra v Franciji. Slovenija je dobila ete poslance: 1. okraj Maribor levi breg: Ivan Janžekovič, župan v Košakih i 2. dr. Ivan Jančič, državni tožilec v p. iz Maribora; 3. Murska Sobota Josip Benko, veleposestnik i industrijalec iz M. Sobote; 4. okraj Ptuj Nikolaj Brenčič gostilničar iz Ptuja; 5. okraj Dolnja Leneava dr. Franc Klar, Zdravnik iz D. Lendave; 6. okraj Maribor des-ni breg Franc Gornjak, ekonom iz Sl. Bistrice; 7. okraj Slovenske Konjice Karel Gajšek, javni notar v Slov. Konjicah; 8. okraj Dravograd Karel Dobršek, šolski upraviteo v Prevaljah; 9. okraj Celje Ivan Prekoršek, upraviteo javne bolnišnice v Celji; 10. okraj Šmarje dr.Rudolf Dobovišek, odvetnik v Celji (Mačkova lista); 11. okraj Ljutomer Avgust Lukačič, šef postaje v Maribori; 12. okraj Laško Rudolf Pleskovič, vučiteo v Trbovljah; 13. Slovenjgradec dr. Anton Novačan, konzul iz Celovca; 14. okraj Brežice dr. Andrej Veble, odvetnik iz Maribora;.. 15. okraj Gornji grad Rudolf Pevec, trgovec iz Ormoža (Mačkova lista), 16. mesto Ljubljana Ivan Mohorič, bivši minister iz Ljubljane, 17. dr. Riko Fux, višji magistrata svetnik v Ljubljani; 18. okraj Ljubljana okolica dr. Drago Marušič, minister za socialno politiko i narodno zdravje; 19. 19. Stanko Hočevar, lekarnar i župan na Vrhniki; 20. okraj Logatec dr. Drago Marušič, minister; 21. okraj Ra-dovljica Ivan Mohorič, bivši minister iz Ljubljane; 22. okraj Litija Milan Mravlje, geometer i bivši nar. poslanec iz Ljubljane ; 23. okraj Krško inž. Fran Zupančič iz Ljubljane; 24. okraj Kamnik Anton Kersnik posestnik z Brda; 25. okraj Kočevje dr. Ivan Lovrenčič, odvetnik iz Ljubljane; 26. okraj Novo mesto dr. J. Režek, odvetnik v Novom mesti; 27. okraj Kranj dr. Franc Šemrov, industrijalec iz Kranja; 28. okraj črnomelj dr. Jure Koce, pomožni tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani; 29. okraj Metlika Dako Makar, hotelir i posestnik iz Metlike. — Na listi g. Bogoljuba Jevtiča je bilo v dravskoj banovini zvoljenih 27 nar. poslancov, na listi dr. Vl. Mačka pa 2 narodniva poslanca. Med novimi poslanci je 58 advokatov, 55 uradnikov, 35 trgovcov, 19 zdravnikov, 9 inženerov, 10 vučitelov, 10 podjetnikov, 9 profesorov, 9 časnikarov, 51 kmetov itd. Največ je advokatov! Abesinija. Angleška vlada se je močno zavzela za Abesince proti Italiji, ar vidi v talijanskih pripravaj nevarnost za svoje bogastvo, šteroga vretina je ravno Abesinija. Italija se jako pritožava na Anglijo, ali ščešneščeš, bo se li mogla podvrči močnejšoj Angliji. Mi pa se veselimo, da mir bo mesto bojne, štera bi bila jako krivična. Italija se pa li dale pripravla. Švedska. Švedska država te dni obhaja veliko slavnost: petstoletnico svojega parlamenta. Gda so drüge države ravnali ešče po lastnoj voli oblastniki, je v Švedskoj lüdstvo že več sto let prle samo ravnalo sebe, ar je ono davalo oblastnikom oblast, kak naj ravnajo, ne pa na opak. V Francijo je komaj 200 let kesnej prišla ta pravica narodi v lastnino, v drüge države pa ešče kesnej. Nova vlada v Franciji. Flaudin, min. predsednik, je bio preglasan i mogo dati ostavko. Njegov naslednik je Bouisson, ki je negda bio socialist, pa je izstopo iz socialistično stranke. Je velika osebnostv Franciji. Flaudinova vlada je zato mogla oditi, ar je želela pooblastilo, ka bi brez parlamenta vračila gospodarsko stanje Francije, posebno pa frank. Narod je najmre zgübo vüpanje v penezno politiko vlade, štera je z tistov Rusijov sklepala pogodbe, v šteroj je milijarde penez zgübo pri bolševikaj. Zato pa zdigavle na milijarde penez i je vlaga prek mej Francije v drügih državaj. To je vrglo vlado, pripomogla pa k padci vlade i prilika, ka so v 20 pariških občinaj pri volitvaj zmagali komunisti. — Nova vlada je samo dva dni živela i že bila preglašená pa spadnola ravno zavolo prošenoga pooblastila. Marijina proslava v Martinišči v Soboti. Svetek Marije Pomočnice, ki se je obslüžavao v Martinišči 30. maja, je znova pokazao, kak goreče lübi naše dobro lüdstvo Marijo Pomočni, co. Novi Marijin oltar postane pravi romarski kraj i vretina milosti i božega blagoslova za celo Slovensko krajino. Ne je ešče dugo, ka je Marija Pomočnica dobila svoj (prestol) tron v tom kraji — i že je ta dobra Mati pritegnola k sebi vsa srca. Vsikdar v vekšem števili se obračajo nevolna Evina deca k svojoj Pomočnici, a ne zobston — celi šereg zlatih pa srebrnih src i zahval okoli Marijine podobe, jasno svedoči, kak Marija na tom svetom mesti rada poslühne prošnje svoje dece. To se pokaže vsako leto, posebno na den Marije Pomočnice, ki je postano že pravi romarski svetek za celo okroglino. Vidili smo to tüdi letos. Že na predvečer so romarje napunili kapelo i so pri Mariji celo noč — kak deca pri materi — molili i prepevali. Na sam svetek rano nam je hüdi dež nekelko kvaro veselje. Ali naskori se je zjasnilo i pokazalo se je, da si bo Marija pripravila lepi den. I istina, naše zavüpanje se je spunilo. „Marija pač šče meti bar ednok na leto sprehod po Soboti", tak so si lüdje pogučavali, gda so vidili rano nevihto, med sv. mešov na dvorišči i med procesijov pa krasno vreme, po procesiji pa naskori pá hüdi dež. Med procesijov je sprevajala Marijino podobo prekrasna nova zastava dijaške Marijine drüžbe iz Sobote. Načrt za to zastavo, ki je po sodbi vseh, istinsko prava umetnina, je napravo g. odv. Fr. Bajlec, ki je svojov gospov Zorov celo zastavo i umetniško izdelan križ tüdi sam plačao. Bog njima bodi po Marijinih rokaj za to bogat plačnik! Čütimo se dužne zahvati se na tom mesti tüdi mil. g. stolnomi dekani Dr. Cukali, ki so s svojov navzočnostjov tak lepo zdignoli te den Marijine slave. Prisrčna zahvala bodi izrečena tüdi vsem onim, ki so pri proslavi na kakšokoli formo sodelovali, vsem godbam i vsem tistim plemenitim lüdem katoličanske i drüge vere, ki so pri procesiji Mariji, božoj Materi na čast okrasili okna z sveči čarni i cvetjom. Marija naj vsem bogato poplača! — Ravnatelstvo Martinišča, 9. junija 1935. NOVINE 3 GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Naročnike i širitele prosimo, da v najkrajšem časi plačajo ešče te mesec konči Polletno naročnino, ar smo v tiskarni jako zaostali s plačilom, delavci pa morajo svoje dobiti. Zadnji termin je te Opomin tüdi za lanske dužnike. Uprava. Občine kre Müre so v velkih skrbeh. Zadnje dneve je Müra na nesmilene valila svoje divje vale i ž njimi podkopala svoje brege najbole ravno tam, gde se je najbole bojijo: na D. Bistrici, na Hotizi i proti Petišovcom. Tü so najmre rokavi nekdašnje Müre, ki idejo skoz vés i samo malo fali, da zdajšnja Müra vderé v te strüge, potom bo pa Šla cela ves. Vsakše leto je za par metrov bliže vesi. Če se nikaj ne začne delati, če se merodajna oblast za to ne bo brigala, si lehko naprej zračunamo, gda bomo morali svoje kuče seliti, svoja lepa pola pa püstiti, da se bo Müra ž njimi hranila. V interesi države je, da Siromaškomi lüstvi pride na pomoč. Vnogi, ki idejo svoje mlade sile trošit v drüge države, bi pri büranji našli delo. Lendava. Preminoči tjeden so našemi poslanci g. dr. Klari prijatelje priredili odhodnico za njegovo prvo pot v Beograd. Na maloj večerji so se zbrali zastopniki vseh občin, župani i Vnogi vučitelje. Navzoči so bili 4 dühovniki, civilno oblast je zastopao podnačelnik g. Bratina, vojaštvo pa komandat mesta. Gosp. poslanci smo želeli vnogo uspeha na njegovoj težavnoj poti v Beograd. Oblübo nam je, da bo vse včino, ka je v njegovoj moči, da pomore našemi Siromaškomi kraji. — Ministrstvo je razposlao na vse naše šole okrožnico od 85 letnice velkoga püšpeka Jegliča, da bi se našoj deci prečtela. Püšpek Jeglič so eden redkih püšpekov, ki so našemi slovenskomi lüstvi neizmerno dosta dobra včinoli v verskom pa tüdi narodnom i kulturnom pogledi. Zato je ministerstvo poslalo okrožnico, naj tüdi naša deca spozna toga velkoga moža. — Mi svetoga živlenja i delovnoga püšpeka poznamo i Znamo, da so vso svojo moč za ogromno delo zajimali iz vere pa iz prave pobožnosti. Lübezen do Jezuša v Oltarskom Svestvi jih je gnala, da so brez počinka vse živlenje delali za düševno i telovno dobro našega lüstva. To tüdi ministerstvo v okrožnici prizna. — Naši voditelje v Lendavi pa, ki tüdi gotovo kaj ščejo dobroga napraviti za nas siromake, ravno naopak delajo. V nedelo, gda so štiri sv. meše, da bi vsakši katoličan lehko spuno svojo versko dužnost, So celi dopolden skladi deco na kola. Tak so vnoga deca bila brez sv. meše, čeravno se je to godilo poleg cerkve, v šteroj so se opravile štiri meše. Takše ravnanje žali naše versko čütenje i prepričanje. Mi Znamo, da smo samo tak lehko dobri državlani, če smo dobri katoličani. Ne je pa dober katoličan, šteri niti v nedelo nejde k meši. Takši ne morejo naše dece gojiti za dobre katoličane, če je ne bodo vadili po nedelaj bar v cerkev. Što deco indri zadržavle v nedelo, gda bi trebelo iti k meši, tisti grozno škodüje verskoj vzgoji naše dece. Rešitev naša je samo v živlenjskoj veri. Takša vera je vodila püšpeka Jegliča, takšo vero moramo vcepiti tüdi našoj dečici v mlada srca. Starišje, pazite na svojo deco, da bo Bogi slüžila. Vi ste odgovorni za njo pred Bogom. Dva vagona kukarice je že spravo poslanec g. dr. Klar našemi srezi. Razdelila se med siromake brezplačno. Toča je preminoči petek sklestila dolinske i piniške gorice. Pa ne ravno jako. Včenje na šolaj v našoj banovini se konča že 22. junija, zato da bodo tüdi deca lehko Šla na euharistični kongres v Ljubljano. Črensovci. Dnes tjeden so pristopila deca tistih šol, v šterih je verovučiteo g. Bejek Janoš kaplan, k Prvomi sv. prečiščavanji. Navuk v cerkvi kak i predga ste spominole sta- riše, kak naj vzgajajo svojo deco. Popoldnevi ob 3 so šli prvoobhajalci v Naš dom, v šteroga se je stisnolo 1200 lüdi, par sto jih pa niti mesta ne dobilo notri. Nastopila so deca z dvema igrama, šterivi sta se posrečili, z deklamacija! najlepša, pač krasna je bila od sv. Tarzicija i z spevanjom. Najlepšiva sta bila i žela tüdi največ odobravanja prizora: 1) dečki muzikanti: „Mi smo muzikanti, povsod potüjemo i 2) dekle v rajanji: „Mi smo deca vesela, rada bi se igralaˮ. Želemo nedužnoj dečici, naj Jezuša vsikdar obdrži v svojem srci, ki ga je te den prvič sprejela i ga nikdar ne zgübi. V te namen moliti je edna najsvetejših i najpotrebnejših dužnosti. Gospod kaplan Bejek Janoš zaslišan. Nekaki so ovadili, ka je prej g. Bejek, črensovski kaplan deco v šoli bio zato, zakaj so pristopila k Sokoli. Kak smo zvedli, je ta ovadba navadna laž, ar je g. kaplan edno dete djao klečat, zakaj ne prišlo k popoldnešnjoj božoj slüžbi, gda njim je to zapovedao i zakaj ne znalo verenavuka. Ne poznamo pa tüdi zakona, šteri bi predpisao, ka bi se takše stvari, čeravno bi istinske bile, izpitavale na orožniškoj postaji. Glavarstvo, ali sresko načelstvo i sodnija je za to postavlena, ne pa orožniška postaja. Beltinci. Nastopili so naši igralci z lepov krščanskov igrov: Slehernik. Bog daj, da bi v vsakom srci, ki jo je gledao, zbüdila pravo pokorno krščansko živlenje. Kak smo poročali, je pogorelec Škafar Jožef dobo zavarovalnino. Oh je pa meo samo drvarnice zavarovane. Hiša je ženina, ta ešče ne dobila zavarovalnine, ar je ta pod tožbov. Teče na pogorelce, ar je hiša samo za silo pokrita. Ki more, naj njima pomaga za boži lon. Petanjci. Ar je Müra prevelika i bradi ne morejo voziti, je brodar v ladji pelao prek 11 potnikov. Gda je z ladjov prišo do brega, se je ladja odevdarila od broda i potniki so spokapali v Müro. Zvün Horvat Antona, ki je bio iz Krapinskoga sreza, so vsi rešeni. Največ je trpela Zupan Terezija iz Tišine, štera se je krčevito držala prevrnjene ladje, dokeč se ta ne stavila pri mlini. Sobota. Naš g. poslanec, Benko Jožef, so küpili v Maribori v Gospodskoj ulici za milijon sedemstojezer dinarov palačo, v šteroj odprejo gostilno i mesnico. V Soboti pa zidajo pripravne prostore za izvoz küretine v Nemčijo. Krog. Po našoj občini je trno razširjeni list „Ljudska Pravicaˮ, šteri dostakrat ne vüpa krščanske pravice povedati te, gda indri vsako najmenšo falingo odkrije. Čüdimo se, kak je to, ka tisti, ki list dobivajo, so ešče pare ne plačali, pa njim list le hodi. Te list mora biti jako bogati, ali ga pa kakšij bogatašje podpirajo, ka se vsakšemi brezplačno pošila. Tišina. Dnes tjeden, 16. junija je pri nas spominske svečanost za pokojne vojake iz Tišine, Sobota- okolice i Küpšinec. Predgao bo g. Tomažič, dekan iz Trebnja na Kranjskom, ki je bio vojni dühovnik. Po božoj slüžbi je spravišče bojevnikov. 85 letnica prezvišenoga g. nadškofa, dr. Jegliča. Slovenski narod je šteo z velikov slavnostjov obhajati 85. rojstni den svojega velikoga sina, prezv. g. dr. Jeglič Antona Bonaventure, nadškofa. A Svetoga živlenja starček so vse slavnosti odklonili i so v tihoj samoti z Bogom zdrüženi obhajali svoj 85 rojstni den v Gornjem Gradi. Nešteti so jih pa pozdravili, prvi med temi prezv. g. dr. Gregor Rožman, ljubljanski škof. Slovenski narod je pa zažgao krese po svojih bregaj, šterih plameni i toplota so očivesno kazali na tisto svetlost, v štero je jubilant vodo svoj narod i na tisto lübezen, z šterov ga je vodo. Za to svetlost i to lübezen, štere smo v velkoj meri postali deležni tüdi mi, Sinovje Slov. krajine, se s tem zahvalimo prezv. g. dr. Jegliči, da goreče molimo za njih i v njihov namen, šteri je, da se slovenski narod trdno oklene Bl. D. Marije i ž njov Presvetoga Olt. Svestva. Strašen potres. V pokrajini Indije v Belučistani je bio grozoviti potres. Mrtvih je okoli petdesetjezero lüdi. Je kraj, gde je komaj edna petina lüdi ostala pri živlenji. Več angleških letalcov, ki so bili tam v slüžbi, je preminolo, ar se je zemla odprla i je požrla. Naj nede nikši nemirov, je oblast obredila obsedno stanje. Turnišče. Naša društva so se zadnji čas prece živo začela gibati; Posebno pa šče prosvetno drüštvo, štero si je zdaj postavilo novi oder i na njem predzadnjo nedelo vprizorilo Finžgarovo dramo „Razvaline življenjeˮ z nadvse zadovolnim uspehom. Vsa čast ide režišeri g. Mlakari, vuč. v Turnišči, da je dosego pri igralcaj začetnikih tak lepe uspehe. Občinstvo se je vdeležilo igre v obilnom števili. Igro bodo, kak se čüje, na risaoski pondelek ponovili. — Zadnjo nedelo po velkoj meši je meo g. dr. Sesardič, Zdravnik iz Beltinec, v šoli predavanje od »jetike". Zbralo se je vnogo občinstva i z velkov pazlivostjov poslüšalo navuke, ki so potrebni v boji proti velkoj morilki človečega roda — jetiki. — Po večernici so pa prišli gasilci iz Renkovec pa igrali „Verigoˮ -Vmro je Küčko Štefan v 30 leti starosti. Dva tjedna pred smrtjov se je tožo, de ga boli glava i tomi je sledilo vužganje možganske mrene, kak je vgotovo zdravnik, ki je bio pozvani. Zapüšča poleg starišov i bratja tüdi mlado ženo dovico. Naj v miri počivle! Martinje. Jako velika žalost je obišla našega širitela, Kozar Jürja, ar so Vogri zgrabili njegovoga vrloga sina Vendelina na Seniki i ga kak vohuna (špijona) zbili i zaprli. Dečko je z legitimacijov šo prek i proso fotografa za fotografije, te ga pa ovado po krivičnom. Vüpamo se, ka se izkaže njegova nedužnost. Novine so naraste za komadov: 9 v Franiji, 7 v Vučoj Gomili, 1 v.D. Slaveči, 1 v Filovcih, 1 v Chicago, 1 v Vidoncih, sküpno za 20 komado. — Odpovedao so 2 v Satahovcih, 1 v Krogi, 1 v Prosečkoj vesi, 1 v Medjimurji, 1 v Odrancih. Sküpno 6 komadov. Čisti narastek 14 komadov. — Uprava. Martjanci. Bivša posojilnica (Hitelszövetkezet) v Martjancih v likvidaciji, v meseci juniji ino juliji toga leta vsaki pondelek predpoldne izplačüje hranilne vloge onim, ki predložijo od nje izdane hranilne knige v likvidacijo. Vlagatelje, ki bi slüčajno zgübili svoje knige, naj iste uradno razveljavijo še v meseci juniji. Vloge, ki se do 31. decembra 1935 ne zdignejo, se bodo predale siromaškomi skladi občine Martjanci. Žižki. Pri nas so mislili neki gospodje od bivše J. N. S. pred volitvami shod obdržati. Mi smo se tomi shodi jako veselili, pa ne zato, ka bi radi poslüšali njüve mastne guče. O ne! Mi smo telko zreli, ka se sami Znamo odločiti, koga bomo volili brezi vsakoga shoda. Mi smo te gg. želno pričaküvali zato, ka bi se njim radi osebno zahvalili za njüve velke dobrote, štere so nam delili Zadnja 4 leta. Ta naša zahvala bi bila takša, kakše je še dozdaj nišče ne doživo v Slov. Krajini. Prvič bi se mi gg. radi zahvalili za tiste lepe travnike v „Trebeži, štere so nam obetali pred obč. volitvami i štere bodo že tretje leto drügi kosili, samo mi ne. Drügič bi se mi tem gg. radi zahvalili za tisto prelepo sensko akcijo, od štere smo čteli v plakati g. Hajdinjaka, gde pravi: Strašna süša leta 1932. je grozila našoj živinoreji z poginomˮ. Da, gospodje, tüdi našoj živinoreji v Žižkih je süša grozila z poginom in mi smo seno plačali, ga vsega ne dobili i ešče gnjes tüdi vsej penez ne nazaj. Tretjič bi se mi radi gg. zahvalili za razrešavanje tistih slabih županov in obč. odbornikov, štere so si lüdje zvolili pri prvih obč. volitvaj in tüdi pri drügih obč. volitvaj. Štrtič, bi se mi radi osebno zahvalili g. Hajdinjaki za tisti podpis, z šterim se je šteo red jezuitov i drügih dühovnikov i nün razgnati. Tak dragi čtevci, za te i ešče vnoge drüge dobrote smo se mi šteli gg. zahvaliti, pa neso šteli priti k nam. No, pa njim vseedno ne smo ostali dužni. Mi smo se njim za vse te lepe dobrote zahvalili dne 5. maja pri volitvaj, gde so dobili od nas, dvakrat nule glasov, to se piše etak: 00.— Mi se držimo staroga pregovora naših očakov, ki pravi: „Pes že ednok pride na prelaz i te po repi dobiˮ. Tak smo napravili tüdi mi. Kmet volilec. Sprejem v salezijanski dijaški tlom Martinišče v Soboti. Bliža se konec šolskoga leta. V tom časi bodo starišje premišlavali, kama bi poslali prišestno leto dečke, šteri so za gimnazijo. Zato njim sporočamo, da je v Martinišči za prišestno šolsko leto nekaj praznih mest na razpolago. Ar je pa prostora malo, zato prosimo, da se oglasite kemrple. Lani so vnogi zamüdili pravi čas; da ne bo tüdi letos žalosti i razočaranja, se zdaj hitro odločite. Sprejemni izpiti za I. raz. gimn. so 1. julija, do 20. junija pa trbe vložiti prošnjo za prepüstitev k tomi izpiti. Nekaj dni prvle lehko pridejo dečki sem, da se bodo v zavodi sküpno pripravlali na izpit.Oglasite se kemprvle pri ravnatelstvi Martinišča, kde dobite vsa potrebna pojasnila. Vodstvo. Črensovci. Dnes tjeden Sporedne z slovesnostjov za prvo sv. prečiščavanje v Našem Domi, je priredio Sokol telovadbo na dvorišči žandarmerije, poleg Našega Doma. Zbralo se je okoli tristo gledalcov, ki so zasledüvale vaje, štere so telovadci izvajali. Gostje so bili predvsem z Lendave z g. dr. Kartinom, sreskim načelnikom načeli Sobote i Beltinec. Po telovadbi je bila veselica v gostilni Škobernarvoj. Sv. Jürij. Naš g. oskrbnik, Varga Jožef, so oproščeni na sodniji od ovadbe, ka bi kaj proti državi gučali. Prve čresnje je ponüdila vredniki i sotrüdnikom Novin, Lešnjekova Marica v Lendavskih goricaj, ki je širitelica naših listov. Včasi za njov je pa poklonila istim gospodom drüga širitelica, Levašič Katica z Čentibskih gor. To je bilo še meseca maja. Z tem so se pojavile čresnje tüdi na lendavskom trgi. Pozdrav pošilajo prekmurski dečki, ki slüžijo pri 13. san. art. divizioni v Prilepi celoj Slovenskoj krajino svojim dragim starišom, bratom i sestricam, vsem dragim poznanim, posebno prekmurskim dečkom i deklam i želejo prav iz srca vsem blažene v neskaljenoj sreči i srčnom miri vesele risaoske svetke. Zver Martin z Gomilic, Pertoci Jožef z Rakičana, Šömen Jožef z D. Bistrice, Kustec Matjaš z G. Bistrice i Forjan Jožef z Lipovec. Odranci. Naš bivši poslanec, g. Hajdinjak Anton je prišeo domo iz Zagreba od zdravniškoga pregleda. Šteo se je dati operirati, pa zavolo slabosti so ga zdravniki domo poslali, da se prle malo okrepi. Želemo njemi stalno zdravje. Nedelica. Iz Maribora je prišeo glas, ka je tam v pondelek vmro Zver Matjaš (Zalai), vpokojeni vučiteo. Star je bio 68 let. On je bio rojeni v Nedelici. Duga leta je bio vučiteo na Goričkom v Kuzdoblanji. Vsi so ga radi meli kak dobroga katoličana i modroga vučitela. Gda je pred par leti prišeo v penzijo, se je z ženov i hčerkov preselo v Maribor, gde sta že oba sina, Jenö i Dežö mela slüžbo. Tü ešče povemo, ka je Matjašov mlajši brat, Joško, tüdi vučiteo prek na Vogrskom na Resneki. Sestra Bara, oženjena doma na grünti v Nedelici, je vmrla pred dvema letoma, drüga sestra Verona, oženjena v lendavski goricah, pa je vmrla lani. Tak zdaj od negda jako znane i premožne drüžine je živ samo Joško. — Lani na euch. kongresi v Maribori se je pokojni z veseljom pridrüžo našim romarom, naj pokaže svojo lübezen do Slov. krajine. Našim listom je bio naročnik i podpornik. V gorečo molitev naročnikov zročimo njegovo düšo, njegovim ostalim pa izražimo naše sožalje. Što bo romao na euharistični kongres v Ljubljano? Ki li more naj ide i se taki javi pri svojih düševnih pasteraj. Hodimo na Jezušovo slavo v Olt. Svestvi. 4 Novine 9. junija 1935. Pisma naših iz tüjine. Marcoing, 19. 5. 1935. Preč. g. Vrednik i cela Slov. krajína.1 V imeni Jezuša i Marije Vam prinašam moj mali pozdrav. Pozdrav Vam g. Vrednik z prošnjov, da mi pošlete Novine, M. list i M. ograček, kak voditele izseljenika, ki je nej pozabo na svoj rojstni kraj, svoje domačije i svojo drago domovino. Naznanjam Vam tüdi, da sem pri dobroj katoličanskoj familiji, da svoje verske dužnosti lehko opravlam. Oh kelko jih je, da nemajo te sreče, da bi lehko svojo žalost potolažili pri Njem, ki je oča sirot i pri Njem iskali pomoči. Zato pa naj se ne spozabimo z Novin, ki so nam kak spomin na Slov. krajino i vezalje z dragimi domačimi, na štere tak dostakrat mislimo. Vas pa dragi naši domači prosimo, da se nespozabite z nas v Vaših molitvaj, da ostanemo verna deca boža, na čast Slov. krajine i cele Jugoslavije; Zdaj pa najlepše pozdrave pošilam Vam g. Vrednik, kak i dragim domačim, sosedom i vsem poznanim. Marija Viner iz Martinja. Prosim Vas, da mi pošlete Novine, M. list i M. ograček, šteri listi so nam preveč potrebni eti v tüjini. Vsem bratovski pozdrav. Štefan Kalamar. Montesson 11. 5. 1935. Predragimi gosp. plebanoš! Tak nakraci njim pišem par reči, s šterimi Vas od Srca Jezušovoga najlepše pozdravlam i vam od blažene Dev. Marije kak najlepše zdravje ino veselje želem, pa še dugo let živeti i te lepi M. list širiti po tom tihinskom sveti, gde se mi Slovenci steplemo i si siromaški krüh pripravlamo, ar nam na našoj miloj domovini ne zraste. Za to se pa moremo po širnom sveti stepati, med dobrimi ino med slabimi lüdmi. Pa je tüdi že vsepovsedi več slabih kak dobrih. Največ nam pa kvari komunizem, šteri se že v Franciji tüdi močno širi. Zato pa mi Slovenci li čtimo naš lepi M. list, ka de nas Marija čuvala vse nevarnosti i ka njena verna deca ostanemo. Dragi g. Vrednik, še duga leta živite i nam vsigdar lepše pišite. Oba z bratom pozdravlava celo vredništvo i celi naš slovenski kraj, vse prijatele i prijatelice, ki naj poznajo, ki so doma ali v tüjini po širnom sveti. Pozdravlava tüdi najno drago gračko i cankovsko faro, domačo občino Vadarci, svoje drage stariše, bratjo i vsem na vküp lübo zdravje i veselje želeva Rupert i Jani Žilavec z Vadarec. Od naših v tüjini. S. Bethlehem. V evangeličanskoj cerkvi je podignjena nova Predganica. — Ženo g. farara Stieglera je višešnja sodnija za kotrigo porotništva imenüvala. — Vmro je evangeličanec Gomboc Ivan v 58 leti starosti i zapüšča dovico, dve omoženivi hčeri; petero vnükov i vnogo rodbine. — Hari Ernest i Šerüga Terezija sta se zdála v evang. cerkvi. — V kat. cerkvi sv. Jožefa se je materinski den obhajao s sledečim sporedom: 1. Meša za vse živoče i pokojne matere z predgov; 2. pesem dece na čast materam; 3. igre: Dve materi; 4. dar materam, ki so ga poklonila deca farne šole iz 8 razr. — 6. maja je meo slovenski demokratski klub svoj shod, na šterom so gučali kandidatje, šteri nastopijo pri bodočih državnih volitvaj na ednoj izmed državnih strank. — Smrtno se je ponesrečo Küronja Lujz, 23 letni Slovenec v Betlehemi. Pelali so voz Sena i Küronja je sedo na vozi. Voz se je zadjo v drog, Küronja je spadno ž njega i si prebio glavo. Včasih je mro. Zapüšča stariše, brate i sestre. Naj njemi sveti večna svetlost. — Mrli so žena Mihael Havrilla, rojeni Julija Dončec na srčnom krči. Pokojna so bili stari 52 leti. Zapüščajo moža i osmero dece. Naj počivajo v miri božem! Allentown. Horvat Štefan i žena Jozefina r. Vogrinčič sta v drüžbi svoje dece, rodbine i prijatelov obhajala 25 letnico hišnoga zakona. (Am. Slov. Glas.) Grozodejstva boljševikov na Vogrskom. Pravim, na mojih ramaj je meo že eden od ruskih krvnikov roko, a potem jo je osramočeno spüsto „etot njet?“ (Toga ne?) Z ednov rečjov ne so me odpelali. Odejno sam se i že sam pridobo edno štacijo. Prizemle je najmre počitek proti pivnici, tretja voza, najmre v parlamentarnoj obednici, to so pa že prava nebesa. Odtec se nam že sveti rešenje od trplenja, pravzaprav pravo rešenje; odtec človek naskori pride pred revolucionarni sod i koga so do voze v obednici ne zapravili, tisti lehko vüpa, da sie hitro reši tüdi soda. Po noriji zna toti dobiti „dosmrtnoˮ vozo, nego niti naš divji zapovednik lepi Cserny jo ne vzeme za resno. Pa dale — odpelali so me v parlamentarne prizemske oddelke za razprave. Postojim, krvavi odtisek pred umivalnikom: „nikaj, to smo ne mi napraviliˮ, se smejao Čeden erdelski Lenin-dečko, „to je napravo nori buržuj sam; pred nekaj vörami si je šteo prerezali žile na šinjeki...ˮ (Te sam ešče ne znao, a nazadnje sam zvedo, da je te samomorilec bio eden izmed članov, nas ovadjenih zarotnikov, Weisz Števan ministerski uradnik). Levo so Csernijove sobe za preiskavo (tak njoj pravijo, tü je ednok znani krvnik sam večerjao i gda njemi je eden od njegovih detektivov voščo dober tek, je odpro sosedna vrata i pravo: „Hvala, mam dober tek, ar dobim dnes meso i glejte samo, zadosta mesa, hahaha...ˮ i zaistino skoz mračno dverno odprtine se je pokazalo pet bledih mrtvecov!) — Levo Cserny, desno odborova dvorana, ki je zednim voza i vojašnica. Melankolična čüstva — keliko prosvetnih predlogov sam tü vlagao i zdaj ne sam niti ime, samo število, izmed dvajsetih siromaških slüžečka posteo, „8ˮ numera. A hitro me odnesejo gor. Zaslišanje. Eleganten, visiki Lenin-dečko me spitavle; (pri njegovoj smrtitvi sam ga spoznao: bio je Bonyhády.) Mislim, da je bio „pravnikˮ, ja; ali odkec poznam jaz to „figuro, štera me večkrat pita, prosim lepo?ˮ Ka pa iz Angol Parka, — te „pravnik somišlenikˮ je bio tam dečko pomočnik pri cirkusi, odnosno čistilec poda, če želete plesni vučiteo, (Dale) Temelna pravila črensovskoga zmešnoga mešterskoga (obrtniškoga) društva, štero se je namesto negda obstoječega tkalečkoga, mlinarskoga, kovačkoga, kolarskoga, pivarskoga stolarskoga, mesarskoga i šporarskoga „cehaˮ osnovalo. NAMEN (CIL) DRÜŠTVA: 1.§ Črensovskoga tkalečkoga, mlinarskoga, kovačkoga itd. zmešnoga mešterskoga društva namen je, vzajemne (sküpne) interese drüštvenikov pospešüvati (podpirati) po imeni: 1. drüštvenike, ali k njim spadajoče nepripravnih sil — nevol obraniti; za toga volo: a) peneznico vtemeli za pomagale betežnikov, iz štere drüštveniki, če zbetežajo, zdravniško pomoč dobijo; b) vtemeli pokopno peneznico, iz štere se drüštvenikov ali njihovih tivarišic pokopni stroški plačajo; c) letne pláče — i pomočno peneznico vtemeli, iz štere stari, ali po nagloj nesreči obnemogli siromaški drüštveniki, ali po njihovoj smrti njihove ostavlene vdovice stanovitno letno šumo, ali pa ednok za vsikdar — pomoč dobijo. Na vse ete kase gledoč se posebna pravila napravijo, poleg šterih se ravnanje i delenje pomoči od strani drüštvenikov zagotovi i štera vodila se za te del v svojem časi kr. og. ministerstvi kmetijstva, obrtništva i trgovstva — se predložiti morajo. 2. Se zavežüje v obrtniškom kro-gi črensovskih tkalcov, mlinarov, kovačov itd. ne gledoč na obrtniško postave med delavci i gospodári, t. j. delodavci, gledoč na medsebojne razmere, oster red vpelati. Iz toga vzroka: a) za poravnavanje tožb i prepirov, štere bi nastale med majstri i pomočniki, postavi pomirilno pover- jeništvo, v štero se z ednakim številom tüdi pomočniki vzemejo; b) pazi, da obrtniških postav pravila, štera se na medsebojne razmere delodavcov i delavcov pretežejo, da se obedve stranki točno zdržavala i če bi iz nezdržavanja onih pravil drüštveniki kvar trpeli, lehko zahteva, da kvaren drüštvenih svojo pravico zadobi, ali ete pravice i interese na drüštvene stroške, ali po drüštvenom zastopniki, veljavne včini. 3. Brani drüštvenike kvara, šteri kvár bi iz pomenkanja dela i delavcov znao naslati. Zato zvedava po razmeraj, štere se dela imenüvanih obrtnikov tičejo i poleg teh razmer drüštvenikom delo i delavce spraviti pomaga. 4. Obrtniški razvoj i napredek tkalcov, mlinarov, kovačov itd., na kelko je mogoče, pomaga, naj zmorejo z drügimi obrtniki vküp držati, za toga volo: a) drüštvo poleg mogočnosti pomaga tkalečke, mlinarske, kovačke itd. meštrije vajencov i pomočnikov občo i nasebno izvučenje, najbole potom obstoječe ali bodoče obrtniške šole pomaga i skrbi, da ete potrebne šole vajenci skrblivo pohajajo. b) podpira i pospešüje poleg mogočnosti one zavode i naredbe, štere se brigajo za naše domovine obrtji i obrtnikov povzdig. 2. §. Stolno mesto društva: Črensovci. Vstoplenje ali gorvzetje v drüštvo i od- stoplenje ali točenje od društva. 3. §. . Član je lehko vsaki tkalečki, mlinarski, kovački, mesarski, kolarski, pintarsko tesarski, stolarski i šporarski obrtnik, šteri svojo meštrijo na črensovskom hatari, ali vu občinaj Črensovci, Bistrica, Trnje, Žižki i Hotiza poleg obrtniških postav, samostojno dela. Tüdi žene i deca so lehko člani, samo morejo svoje pravice pri drüštvenih sejaj po šterom drüštveniki, kak njihovom podoblastniki, naprejprinesti. Gorvzetje za člana se pa tak zgodi, če se dotični vstopnik pri predsedniki ali zapisnikari drüžtva zglasi i gorvzetje drüštveni odbor odloči i dovoli. Tisti vstopniki, šteri bi zavolo kakšega zavarovalnoga hüdodelstva obsojeni bili, se samo tak sprimejo, če glavno spravišče z večino glasov odloči. Vsaki član dobi pri priliki gorvzeo v drüštvo, temelna pravila i potrdilno knižico, za štere tiskovine plača 20 koron, kak i pristopnino v drüštveno blagajno. Bivšoga „cehaˮ indašnji drüštveniki pristopnine ne plačajo. 4. §. Iz društva se zbriše, če član vmerje, ali se v drügi kraj odseli, ali pa svoje odstoplenje očivesno naznani. Če se to zadnje zgodi, je odstopnik dužen na tisto celo leto drüštveno pristojbino plačati. Drüštvene pravice pokojnoga Člana, vdovice i dece se poleg 1872. 1. VIII. t. cz, 80. §. vravnajo. Zvüntoga se iz članstva zbriše: a) šteri v etih pravilaj odločeno svojo dužnost ne spuni, najmre: šteri članarine niti na opominanje leto dni ne plača, čeravno to članarino drüštvo po postavnoj poti slobodno sterja; b) šteri zavolo hüdobije od poštenja pride i se obsodi, ali šteri proti večkratnom opominanji odbora lagoje, spačlivo živlenje vodi. V prvom slučaji sledi zbrisanje iz društva včasi, kak se kr. sodnije sod naznani, v drügom slüčaji pa je potrebno odločenje glavnoga spravišča. Drüštveniki, šteri iz drüžtva stopijo i njihovi potomci, samo poleg 1. §. a. b. c. literaj majo pravico do svojih pripadkov, šteri se njim iz pomožne blagajne ali iz drügih podvzetjij dostájajo, nego poleg na to gledoč posebnih pravil. Vsaki izstop se mora odbori pri prišestnoj seji naznaniti. Če bi se šteri član iz drüštva mogeo zbrisati, to odbor odloči; štero odločenje samo tečas ma valavnost, dokeč najbližiše glavno spravišče dotičnoga drüštvenika ali poleg odloka odbora iz drüžtva zbriše, ali pa za drüštvenika nazaj potrdi. Pravice i dužnosti drüštvenikov. 5. §. Vsaki član ma pravico: 1.V drüštvenih spraviščaj v peršoni z rečjov ali votumom tao vzeti. Vživanje te pravice se na drügoga prenesti ne more. (Žene i pokojnih članov deca te pravice samo po podoblastnom člani vživajo na takši način, da pooblasten član zvün svojega votuma samo eden votum, kak zastopnik ma pravico dati.) 2. Iz betežniške — pokopne — kak tüdi letne i pomočne blagajne, poleg obstoječih pravilaj pomoč vzeti. 3. Pri prilikaj svoje i tožb, štere bi iz odnošajov dela izhajale od društva poravnanje ali pravdeno popomoč potrebüvali. 4. Od drüžtva zbrane štatistične izkaže dela pregledavati i od drüštva posredno pomoč priskrblenja delavcov i dela vživati. (Dale). Gasilska župa sreza Dolnja Lendava. Opr. Štev. 101135. Vsem četam gasilske župe ! Uprava gasilske župe sreza D. Lendava dne .21. 5. 1935 je na svoji odborovi seji določila, da se bodo vršile župne vaje kakor sledi: 1. Dne 2. 6. 1935 v Hotizi s sodelovanjem sledečih čet: Hotiza, Kapca in Vel. Polana. 2. Dne 10. 6. 1935 v Bogojini s sode-lovanjem sledečih čet: Bogojina, Bukovnica, Filovci in Ivanci. 3. Dne 16. 6.1935 v Kobilju s sodelovanjom sledečih čet: Kobilje, Dobrovnik in Motvarjevci. 4. Dne 23. 6. 1935 v Sr. Bistrici s sodelovanjom sledečih čet: Sred. Bistrica, Dol, Bistrica, Gor. Bistrica in Žižki, 5. Dne 29.6. 1935 v Genterovcih s sodelovanjom sledečih čet: Genterovci. Radmožanci, Zamostje. 6. Dne 30. 6. 1935 v Bratoncih s sodelovali jem sledečih čet: Bratonci, Beltinci, Dokležovje, Gančani, Ižakovci in Lipovci. 7. Dne 7. 7. 1935 v Odrancih s sodelovanjom sledečih čet: Odranci, Črensovci in Melinci. 8. Dne 21. 7. 1935 v Dolnji Lendavi s sodelovanjom sledečih čet: Dolnja Lendava, Dolgavas, Gornji Lakoš in Trimlini. Isti dan dopoldne bo proslava gasilskoga dneva za celo župo v Dolnji Lendavi. Spored te proslave bodo čete dobile še pravočasno. 9. 28. 7. 1935 v Petešovcih s sodelovanjom Sledečih čet: Petešovci, Benica, Čentiba, Dolina in Pince. 10. Dne 15. 8. 1935 v Turnišču s so-- * delovanjem Sledečih čet Turnišče, Renkovci, . Gomilica. Splošni Spored. Dopoldan: Ob 8 uri zjutraj pregled administrativnega delovanja, zgoroj tajniki in blagajniki morajo prinesli s seboj vse knjige o poslovanju na dotični Sedež, kjer so bo vršila vaja izvzemši Bratonci, ker bo za tja spadajoče čete pregled knjig v občinski pisarni v Beltinci. Popoldne; Ob 3. uri 1) Suhe vaje z brizgalno, 2) sküpne vaje za napade požara, 3) Mimohod čet Za točnejše podatke se naj četni poveljniki obrnejo na starešinstvo gas. šupe v Pol. Lendavi. Z gasilskim pozdravom PO MOŽ BOGI Drág. F. Taš I. r. Štefan Némethy I. r. starešina tajnik Pošta. Žilavec Rupert. Montesson. Francija. V pismi smo ti vse napisali, atres tüdi, kak si ga proso i smo ti poslali Potrdilo od prijetni penez. Sv. meša se je obslüžüa, kak smo ti javili, 27. maja. Vabilo na redni občni zbor Agrarne in gospodarskopodporne zadruge z. z. n. o. z. v Črensovcih, ki se bo vršo v Črensovcih 23. junija ob 11 vüri predpoldnom v Našem Domi s sledečim dnevnim redom; 1. Čtenje zapisnika od zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo načelstva i nadzorstva. 3. Odobritev računskoga zaklüčka za 1.1934. 4. Volitev načelstva i nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6 Slučajnosti. Če bi občni zbor v določenom časi ne bi bio sklepčen, se vrši pol vüre kesnej na istom mesti j z istim dnevnim redom drügi občni zbor, ki valano sklepa ne gledoč na število navzočih kotrig. — Načelstvo. V DOLNJOJ LENDAVI SCHWARTZ i GROHS trgovcoma se vinska trgovina razpüsti. V kleti imajoče vino se po dnevnoj ceni dobi. Nova gasilska brizgalna se taki oda. Alszeghy Ludovik, kjučavničar D. Lendava Novin« isbaialo vsaki četrtek sa prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkanji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik s Klekl Jožef, župnik v pok.