Posamezna Stedika RM 0,15 Uprava Klageolurt, Postfacti 115 / Uredništvo v Klagenlurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo aa dom KM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) j Odjavo aaročbe tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec Stev. 95. Krainburg, 2. decembra 1942 Leto 2. Gauleiter dr, Ralner — eno leto v Karntnu Obmejni Gan iipolnjnje svojo državno nalogo PeUliini, knlturni in gospodarslii problemi ob južni meji Velikenemšliega Reidia - Pregled o enoletnem delovanju in uspehu Ko je Reichsorganisationsleiter dr. L e y dne SO. novembra 1941. uvedel Gauleiterja dra. Friedricha Ralner j a v njegov urad, je rekel: »Kfimtner pride nazaj h Kamtnerjem. Mislim, da bi nam FUhrer ne bil mogel dati boljšega Gauleiterja, ravnotako, da Vam ne bi bil mogel dati lepšega Gaua. Mihrer in Gauleiter se združujeta v enem hotenju, in prepričan sem, da bosta lahko rešili vprašanja, ki sem jih na kratko omenil. VI boste to mesto napravili za središče Karntnerjev in nemške kulture. S tem bo tukaj napravljena trdnjava Demštva. S tem bo napravljena najboljša obramba zoper vse tuje. Istočasno boste vi most do naših prijateljev tam preko, v Italijo. Prepričan sem, da boste vi vse to rešili in potem vem, da se ta dežela nahaja v dobrem Varstvu.« In Gauleiter dr. Ralner je v odgovoru podal svojo nalogo in svoj program z geslom: »Hočemo to napraviti, nemško, srečno deželo IC&rnten!« Ko je dne 16. decembra Reichsinnenminister dr. F r I C k zaobljubil Gauleiterja dr. Ralnerja Za njegov urad kot Relchsstatthalterja Kfirnt-ђа, je poudaril kot njegovo bistveno nalogo, da novo ozemlje Gorenjske popolnoma vključi in ga napravi za dragocen, euakovreden del Gaua Kftrnten. K ar nt en je prestalo preskušnjo S to, politično In kulturno poslanstvo Kftmt-ђа ostro obrlsujočo nalogo je dr. Ralner nasto-M pred letom dni svoj urad kot Gauleiter in Heiojmstatthulter. Bilo je leto intenzivnega dela, leto. čegar velikanski vojafikl dogodki, ki so se določno kazali v življenju Gaua in v njemu postavljenih zahtev, leto, ki Je naložilo Kftrntnu pod njegovim vodstvom tako v Izpolnitvi njegove državne naloge kot tudi na vseh ostalih življenjskih in delovnih področij po-skušnjo, da se obnese, katera je zahtevala od njegovih ljudi, da zastavijo vse svoje moči In Vse svoje znanje. Številke, ki jim ni treba komentarja Zgoščeni pregled najvažnejših dogodkov In Uspehov tega leta pač ne more dati, čeprav to nI nobeno številčno poročilo, boljšega uvoda, kot opozoritev na zbirko volnenih In zimskih predmetov, s katere Izvrstnim uspehom 361.091 oddanih komadov, med temi samo 16.189 parov smučk, je prebivalstvo K&rntna pač samo sebe prekosilo. Pri prvem bojnem zborovanju v Klagenfurtu letos je lahko Gauleiter dr. Ralner ugotovil, da so K&rntnerjl s to zbirko dokazali, da so razumeli za kaj gre v tej vojni. Takrat je zahteval, da mora biti Kftrnten eden izmed prvih Gauov, kar naj se posebno pokaže pri uspehih zbirke za zimsko pomoč, ki morajo postati pravi prazniki narodne skupnosti. Kako je Gau Kftrnten doumel ta poziv In ga uresničil, o tem pričajo letos dosežene številke več kot zgovorno. S skoro deset milijoni RM za vojno zimsko pomoč In Vojno pomoč je bilo napram prejšnjemu letu Več kot štiri milijone RM zbranih, pri čemur Je več kot en in pol milijona RM odpadlo na nova oemlja. K tem številkam pač nI potreben nobeden komentar. Prosvetno delo — temelj izgraditve če je veljalo tako učinkovito stremljenje laicga Gauleiterja, kot je to prišlo ravno v Uspehih zbirk do tako jasnega Izraza, na eni strani dokončnemu stopljen ju kšrntnerskega Prebivalstva v neomajno bojno povezanost, je Znal dr. Ralner na drugI »tr&nl za to ustvariti todl duševne predpogoje z na široko zajetim Pokretom in pospeševanjem kulturnega duhov-"^Bga življenja Kttrntna. Umetniško življenje se je pomembno dvig-*^Чо, kar se spozna jasno pred vsem kljub voj-"'m razmeram v Izredno velikem številu pre-^rcdnlh prireditev v vseh delih Gaua. Bistveno Prispeva za razširjenje umetnosti v vseh Ijud-•klh krogih NS.-Gemelnechaft >Kraft durch ^foude«. 2a pospeševanje kulturnega obnovnegu dela ^ našem obmejnem Gauu Je nadalje služIlo Ppsebno novo ožlvotvorjcnje glasbenega žlv-ustanovitev kftrntnerske glasbene na-^đe Gauleiterja. ki jo je, kot znano, dobila j^vl6 Uebleliischar HlUer-Jugenda za svojo . *vretno delovanje pri gojitvi nemške pesmi, ^dalj,, ustanovitev Paracelsusove nagrade Vlllach, katero je vprvlč dobil K. G. "'benheyer. Načelne vainoetl za bodočnost k&rntnerske umetniške obrti kot nosilca domačega nemškega ustvarjanja je nadalje ustanovitev mojstrske šole nemške obrti. Najbolj značilno so se pa pokazale šlrokopotezne naloge na duševnem in kulturnem polju v svečanostih 10. oktobra, ki so se poleg njenega političnega pomena izoblikovale v mogočno priznanje K&mtna do njemu od FUhrerja naloženega duševnega in kulturnega poslanstva na jugu Reicha. Združenje kSmtnersklh zbirk v muzeju Gaua, ustanovitev k&mtnerske deželne galerije, ustanovitev instituta za karnt-nersko deželno raziskovanje, otvoritev karnt-nerskega narodnokulturnega dela, konstituiranje karntnerske znanstvene družbe z ustanovo k&mtnerske znanstvene nagrade in njene prve podelitve Hofratu Martinu Wutteju In končno otvoritev razstave »Stlrl leta grajenja v KrSnt-nu« — vse to zgovorno priča o neomajni volji kslretnerskega prebivalstva, da Izpolni pod vodstvom in Iniciativo svojega Gauleiterja to FUhrerjevo nalogo z vso močjo svoje neizrabljene narodnosti, v vojni ravno tako kot v prihodnjih obnovnlh letih miru. Kratko pred tem je bil poklican Gebiets-fUhrer T h i m e 1 s fronte za Stellv. Gauleiterja K&rntna. S tem je bil Gaulelterju podeljen mož, ki se je obnesel v strankinem delu kot tudi na fronti, in kateri naj bo, kot je dr. Raljioi- ob uvedbi v urad izjavil, njegov prvi, najboljši in najzvestejSi sodelavec in najboljši tovariš Krelsleiterjev in Gaulelterjev. SteUv. Gauleiter Thimel je prevzel, kot znano, kasneje mesto vpoklicanega Gauobmanna Egger-ja, tudi komisariCho vodstvo Gauwaltunge DAF, v katerem svojstvu je otvoril na svečanem zasedanju Gauarbeitskammer dne 26. maja letos proizvajalni boj obratov 1942/43. Na tem svečanem zasedanju je Gauleiter odlikoval od 3811 k&rntnerskih obratov, ki se udeležujejo proizvajalnega boja, skupno 59 obratov z izročitvijo listin. Izgradnja samouprave Dva velika dogodka sta se dogodila spomladi 1942, v prvi vrsti radi iniciative Gauleiterja, radi prirasti ozemlja KSrntna omogočena ustanovitev Gauwirtschaftskammer K&rnten, za katere predsednika je bil poklican Gauwirt-schaftsberater Winkler, In ustanovitev Landesbauemschafte K&rnten z Landesbauern- Oberkommando der Wehrmacht je dne 30. nov - ibra objavilo: V vzhodnem Kavkazu so se večkratni sovjetski napadi zrušili ob težkih zgubah za sovražnika. Od 27. novembra je bilo pri teh obrambnih bojih uničenih 60 sovražnih oklopnjakov. Lovski letalci so sestrelili 15 sovražnih letal. V stepi K a 1 m i k o v so prodrle motorizirane nemške sile proti sovjetskim zvezam v ozadju, uničile tren in oskrbovalne zaloge ter ugonobile neko razgnano bojno skupino. Med /olgo in Donom so čete vojske ob tesnem sodelpvanju z močnimi zračnimi bojnimi silami ponovno odbile silne napade oklopnjakov in pehote. V Stalingradu je bilo le krajevno bojno delovanje. Lastni nasprotni napadi v velikem donskem Loku so bili uspešni. Nadaljevali smo z zračnimi napadi proti železniškim napravam ob srednjem Donu in pri tem zadeli več prevoznih vlakov. Na srednji vzhodni fronti in v ozemlju Ilmenskega jezera so se zopet izjalovili vsi sovražni napadi. 135 oklopnih bojnih vozov je bilo odstreljenih. V Kirenajki so nemško-italijanske čete zavrnile napade sovražnih oklopnjakov. Cilj zračnih napadov so bile podnevi in ponoči britanska šotorišča in motorizirane Izredno pomembno nalogo Ima Karnten kot obmejni Gau v gojenju najboljših prijateljskih odnosov do z Veliko Nemčijo zvezanega oso-vinskega druga, Italije, zvestega ■ sobojevnika v tem odločilnem boju proti sovražnikom novega evropskega reda. Gauleiter dr. Rainer je znal te odnose posebno ozko povezati, kot sta pokazala obisk pri visokem komisarju ljubljanske pokrajine, ekscelenci Grazioliju, kot tudi prisrčen sprejem Visokega komisarja ob njegovi vrnitvi obiska v Karntnu kot tudi živahna zveza s kraljevskim italijanskim konzulom v Klagenfurtu. Svojo posebno pozornost je Gauleiter dr. Rainer že od začetka posvetil delu Hitler-Ju-genda, ker se čuti v to obvezanega kot HJ,-Fiihrer. Ta povezanost je prišla najodločnejše do izraza pri svečani zaobljubi štirinajstletnih meseca marca letos, ko je govoril Gauleiter svoji mladi gardi. Njegovo darilo dvajsetim mladeničem in dekletom, katerih očetje so padli, naj bi bil zgled za svečanost tega velikega dneva v življenju mladine. fUhrerjem Rainholdom Huberjem na čelu. Pomen teh naprav je v dejstvu, da je tem izročil Gauleiter sedaj tudi samoupravo obrtnega in poljedelskega odseka v Gauu in lahko radi tega neodvisno in s tem večjo udarnostjo iz-nolni njemu postavljene velike naloge. Skupno z že izvedeno ustanovitvijo Landeeforstamta Karnten, kot tudi za 1. januar 1943 predvidene ustanovitve Landesern&hrungsamta Karnten in nameravane ustanovitve višjega deželnega sodišča bo Karnten v doglednem Času dokončal izgraditev svoje samouprave. Za oskrbo naših hrabrih mož v sivi suknji In posebno za častne državljane nacije, naše ranjence, se je Gauleiter posebno zavzel s stremljenjem, da se jim vsaj deloma zahvali karnt-nersko prebivalstvo. Z ustanovitvijo posebnega referata Soldatenbetreuung (oskrba vojakov) v NSDAP je bil končno podan prvi pogoj za enotno delo na tem polju. Vse moči, ki so bile dosedaj v raznih priključenih zvezah in društvih medseboj neodvisne in zato večkrat razmetane in ki so brez dvoma vzgledno delovale, so bile s tem združene in odslej delajo po načrtu. Uspeh teh ukrepov se je pokazal v velikem delu vagonskih pošiljk daril na fronto In vzglednem obdarovanju vseh ranjencev v (Nadaljevanje na 3. strani.) sile. Bojni letalci so na tunezijskem ozemlju bombardirali kolone sovražnika in mu prizadejali znatne izgube težkega orožja, vozil in oklopnjakov. Na vzhodnem Sredozemlju je nek nemški lovec za podmornicami, ki mu poveljuje Oberleutnant zur See Kleiner, potopil bivšo grško, po Angležih prevzeto podmornico »Tritcn« s tem, da se je zagnal v njo, in ujel posadko. V zasedenih zapadnih ozemljih in nad Ro-kavskim' prelivom smo zbili sedem britanskih letal na tla. Nemški lovci so nadaljevali podnevne napade na angleško južno obalo in obstrelje^ vali železniške cilje z dobrim uspehom. Odkar smo bili 15. novembra s posebnim poročilom poročali o velikih uspehih italijanskega ii. nemškega zračnega orožja in italijanske in nemške mornarice v boju proti ameriško-britanskemu invazijskemu brodovju pred obalami Severne Afrike, so se uspehi še znatno povečali. Vsega skupaj je bilo v času od 7. do 25. novembra potopljenih 23 trgovskih in prevoznih ladij s skupno 165.000 brt v pristaniščih in obrežnih vodovjih Francoske Severne Afrike. Enajst prevoznih ladij в skupno 100.000 brt je bilo tako težko poškodovanih, da so se, kakor je z gotovostjo pričakovati, potopile. 65 ladij s skupno 398.000 brt j^ bilo poškodovanih, od teh en del tako težko, da bodo dalj časa izpadle. Od vojnih ladijskih edinic sta bili dve bojni ladji poškodovani, tri nosilke so bile poškodovane, med njimi eno zelo težko, pet križark je bilo uničenih, pet rušilcev in spremnih čolnov uničenih, 28 ižark, rušilcev in drugih spremnih edinic je bilo poškodovanih. Vrhu tega so bila v skoro dnevnih napadih povzročena težka razdejanja in močni požari v na pristaniških napravah na sever-noafrikanski obali, s čemur je bilo uničeno nadaljnje dragoceno blago novih pošiljk. Pooblastila za lavala razširlena Vichy, 1. decembra. Vladnemu šefu La-valu dne 17. novembra po maršalu Petainu podeljena pooblastila so z v današnjem državnem službenem listu objavljeno odredbo maršala znatno razširjena. Laval dobi z dodatno uredbo pravico, da izvaja tudi ustavodajna pooblastila, ne da bi vprašal maršala Petaina. Vrhovnega povelinlka zračnega orožja USA pogrešajo Stockholm, 1. decembra. Vrhovni poveljnik vojaškega zračnega orožja USA na evropskem bojišču general Duncan se pogreša. General Duncan je dne 17. novembra v letalu odpotoval iz Anglije v Severno Afriko. Kakor pravijo, je moralo letalo na severni obali Francije prisilno pristati. Odtlej brigadni general Duncan ni več dal o sebi nobenega znaka življenja. Zgube francoske mornarice Vichy, 1. decembra. Admiraliteta objavlja prvi seznam izgub francoske vojne mornarice v Severni Afriki. Po tem seznamu je pri strahopetnem angleško-amerikan-skem napadu, zlasti v bojih za Casablanko, padlo doslej 49 častnikov in 450 mož, 41 častnikov in 461 mož je bilo ranjenih. Po zadnjih dospelih poročilih so narasle tudi zgube francoskih ladij. Samo v Casablanki je bilo 12 ladij onesposobljenih za boj. Ce objava na koncu ugotavlja, da obžaluje francoska mornaripa doslej skoro 1200 žrtev v Severni Afriki, so tega na vse zadnje krivi francoski izdajalski general in admirali kova kakšnega Girauda ali Dar-lana, ki so strahopetno in zahrbtno prelomili svojo častno besedo. Tudi kri teh Francozov najstrašneje obtožuje plačance Evropi sovražnih sil. Darlan in Giraud nista več državljana Vichy, 1. decembra. Francoski ministrski svet se je v petek dopoldne obširno raz-govarjal o novem položaju. Vladni šef Laval, ki je ob tej priliki od prevzema izrednih polnomočij vprvič predsedoval ministrskem . svetu, je prebral pismo FUhrerja, naslovljene na maršala, in pismo Reichs-auBenministra pl. Ribbentropa treh voj-skinih delov o poteku demobilizacije in zasedbe luke Toulon, Kolonialni minister Brevic „' dal ministrskemli svetu pojasnila o položaju v francoski Zapadni Afriki. Ta stara francoska kolonija se je priključila izdaji generalov in admiralov v Alžirju in Maroku in je prezirala povelja maršala Petaina. Z ozirom na te nesramne dogodke je predlagal justični minister Barthelemy, da se izdajalcem in prezirateljem francoske časti odvzame francosko državljanstvo. Ta predlog je ministrski svet soglosno aprejel in je Lilo zaenkrat odvzeto francosko državljanstvo admiralu Darlanu in generalu Giraudu. Poziv k bitki dela Lasini napadi v donskem loku Vsi sovražnikovi napadi na srednji vzhodni fronti so se izjalovili Rt'-чп 2. — Ster. 95. KARAWANKEN BOTE Srpđa, 2. decembra 1942. Fiihrer maršalu Petal mi Nemški nasprotni okrepi napram Franciji so bill potrebni Berlin, 1. deoembm. NU5 ne more boljše osvetliti pra\ioe oso\in»klh sU do bUakoti-MNOga V ognjKče temnih spletkarij plotokratičiUli vojnih zločincev kot јмпо in od-I li ne ptomo FUhrerJa franooakemu mariaiu. V ostrem nasprotju je zmerno In uvidevno r.-iJržanJe nemške vlade po nmagl nad 'Francijo napram zlo6tnaklm •twmljenjem, polnim nesreče, Angležev in Angležem poslušnih francoskih izdajalcev države. Če se Je priznalo iiozaeedbo Toulona kot neko vrsto eicsteritorialnostl pomorske trdnjave v obrambnem braniku OBovine ob Sredozemskem morju brez dvoma z ozlrom na tetkoče francoske vlade; se je ta ukrep moral takoj preiillcatl, ko se Je zaznalo, da vodstvo francoske mornarice nI pokazalo nobenega razumevanja za velikopo težnost voditeljev osovlnskUi ril in Je i« vedno C ostoječa nejasnost v tem pomembnem odseku evropske obrambe grozila, da postane nemarnost. Da Je bllskoviU poseg БЂћгегЈа prišel #e ob pravem trenutku, dokazuje Jeaa glede ziidnjlh dogodkov v Angliji. Angleška poročevalska služba je v petek popoldne samo poročala, da poleg poročila OKW še ni nobenih poročil o zasedbi Toulona. Položaj v zapadnem SredozemskMn morju je sedaj jasen, miza v Franciji čista. Da bo to najboljše za francoski narod, Je FUhrer izrazil s trdno nado v svojem pismu. Za Anglijo In US.'V tako pripravna vpadna vrata so se zaprla, tik pred nosom zgubiteljev, ki se Jim Je jim je hotelo izkrcanja. rUhrtr I« francoskemu državnem« poglavarju, maršalu P^tainn, poslal iledeSe pismo: II ZRCAIO ČASA II v Tokiu je bila svečano otvorjena na univerzi japonako-nemSko-italljaneka družba za kulturno rfizlskovanje. ProtlboljSevttko rasetavo v Belgradn je obl« Bkalo 50.000 ljudi. Razetavo bodo pokazali tudt v večjih podeželskih mestih Srbije. Dacc je odredil, da bodo tudi to leto dea 24. december slovesno obhajali kot dan >za mater In dete«. Berlin, 26. novembra 1942. Gospod maršal! Ko sem se 11. novembra 1942. moral v sporazumu z zavezniki Nemčije odločiti, da se za zagotovitev obrambe Reicha napram vojni, ki sta nam jo nekoč vsilili Anglija in Francija, zasede francoska južna obala, se je to zgodilo obenem v upanju, da se s tem razjasnijo notranje razmere Vase dežele, kar ni samo v nemškim in italijanskem, temveč ravno tako v francoskem interesu. S pogledom nazaj smem ugotoviti, da v septembru 1939. ni bila Nemčija, ki je Angliji in Franciji napovedala vojno, temveč da naspotno od prevzema oblasti dalje menda nisem zamudil nobene možnosti, da spremenim razmerje med Nemčijo ih Francijo iz obtežitev versajskega diktata v resnično, prijateljsko sodelovanje. Nemčija ni pri tem stavila Franciji nobene druge zahteve, ko samo edino to, da ne zavrne od Nemčije ponudene roke. Fiihrer se je nato pečal s prizadevanji angleških, v glavnem židovskih žičarjev, da na vsak način izzovejo vojno in spletke, kar Se je po francoskem porazu ponovuo-krat poskušalo. Temu rovarjenju je postavil nasproti nemško zadržanje po zmagi in je nadaljeval; Dočim mora nemški Reich radi po Franciji vsiljene mu vojne, Se vedno nositi težke žrtve, je od tedaj dalje francoski narod lahko živel v miru, v kolikor mu niso njegovi zavezniki sami prizadejali krvnih žrtev z napadi na morju in v zraku. V tem času je nemški Reich od 1,960,000 ujetnikov izpustil 700.000, kar je, kot mislim, v vojni zgodovini enkratno. Ce se je ta proces polagoma iztekel, se je zgodilo to samo zato, ker so na žalost v Vaši deželi intrasingentni elementi naredili, da se je resnično sodelovanje sabotiralo. Bila je Vaša lastna želja, gospod maršal, da govorite nekof z menoj, da se najdejo možnosti za tako sodelovanje in pismeno ugotovi. Ustregel sem tej želji in v Mon-toirju smo se razgovarjali, kar bi bilo lahko, kot sem bil prepričan, podalo podlago za splošno sproščen je napetosti. Na žalost se je takrat vojnim jinteresen-tom v Franciji sami posrečilo, da so po nekaj tednih to sodelovanje pokopali z motivacijo, ki je za mene osebno moralt učinkovati neskončno žaljivo. Prisiljen sem, da tukaj ugotovim, de se je čisto odkrito trdilo, da sem Napoleonovega sina prepeljal samo zato v Pariz, da Vas, gospod maršal, pri tem povabim in Vas s tem izročim v nemške roke. Moram ugotoviti, da ste Vi, gospod maršal, sami takrat vedno znova prosili, da se smete preseliti v Versailles in sem to vedno odklanjal z opozoritvijo, da bo ostali svet iz tega — in če Se tako po krivici — izvajal trditev, da se francoska vlada nahaja pod r mško oblastjo, Cepi-av je bil ta dogodek v direktnem grobem nasprotju z mojim zadržanjem pri premirju, nisem izvajal nobenih posledic iz tega, ker mi Je bilo jasno in mi je jasno, da se nahaja tudi v francoskem narodu na milijone pridnih delavcev, kmetov in me&čanov, ki v svoji notranjosti nimajo nič skupnega s temi spletkami, temveč si sami samo žele miru. Tukaj pa smem še enkrat ugotoviti, gospod maršal, da nisem sam niti enkrat povzročil, da bi bil klical kakega člana francoske vlade k sebi, temveč da so se vsi razgovori vršili samo na podlagi želje francoske vlade same. Tudi oba razgovora z admiralom Darla-nom sta se vršila samo radi njegove Izrecne prošnje in v Vašem imenu, gospod mar-Ш. Izkrcanje angleških in ameriških čet — kot je .jedaj ugotovljeno — se je izvršilo v sporazumu s številnimi izdajalskimi generali in častniki v francoski Severozahodni in Severni Afriki in je odstranilo v premirju ugotovljene osnovne pogoje vse pogodbe in prisililo Nemčijo, da povzame v zvezi s svojimi zavezniki nemudoma potrebne zavarovalne ukrepe. 11. novembra mi pa vsi dogodki še niso bili znani, ki so vedli do te angleško-ameriške akcije. Danes vem, in Vi, goepod maršal, veste tudi, da se je ta zasedba izvršila na izrecno željo onih francoskih elementov, ki so nekoč silili v vojno in ki tudi še sedaj v Franciji niso zginili iz ozračja javnega in predvsem vojaškega življenja. Da so francosld generali in admirali napram nemškim oblastem prelomili svojo častno besedo — in sicer neštevilnokrat — je samo ob sebi obžalovanja vredno. Da pa Vi, gospod maršal, morate priznati, da so celo napram Vam taki generali, admirali in častniki prelomili prisego, me sili do spoznanja, da so dogovori s temi elementi popolnoma brez pomena. V prilogi Vam pošiljam dokaze, da, to bila od 11. novembra 1942. p(> rovno podana častna zatrdila in sicer v obliki častnih Izjav, ki so jih po sedaj najdenih poveljih prelomili še istega dne. Gotovo je, da je admiral s svojo zagotovitvijo^ da se bo francoska mornarica borila zoper vsak sovražen napad, zopet varal Nemčijo in Italijo, kajti medtem ko je to izjavo 11. novembra podal, je izšlo že 12. novembra povelje, naj se nikakor ne strelja na morebitno izkrcanje angleških in ameriških čet. Številni drugi prestopki obveznosti premirja so bili medtem odkriti. Smem Vam, gospod maršal, na to sporočiti sledeče: 1. Svest sem si, da Vi osebno, gospod maršal, niste pri teh zadevah prizadeti in boste radi tega najhujše trpelL 2. Zastopati moramo interese naroda, kateremu je bila vojna vsiljena in ki je dolžan, da se za svoj obstoj bori zoper one, ki so to vojno povzročili in ki jo vodijo dalje in sicer vodijo dalje s ciljem, da uničijo vso Evropo v službi evropske, deloma izven-evropske iido\nko-anglosaške klike. 3. Prisiljen sem, da nadaljujem to vojno v imenu onih milijonov ljudi, ne samo moje lastne (^ržave, ki eo se oprostili izpod pritiska kapitalističnega brezobzirnega izžema-nja in niso voljni, da postanejo za vse čase žrtev ne samo mednarodnega izžemanja, temveč dokončnega uničenja svoje narodnosti. 4. Nemški narod, v čegar imeu Vam, gospod maršal, podajam to izjavo ne goji nobenega sovraštva napram francoskemu narodu. Toda kot njegov Fiihrer in zastopnik sem odločen, da pod nobenim pogojem ne dopustim z mirnim gledanjem manipulacij onih elementov, ki so to strašno vojno povzročili, da bi ti elementi Nemčijo in poleg tega celo Evropo predali zmedi. Zato bom zavzel stališče napram onim napravam in pred vsem zoper one osebe, ki hočejo tudi v bodoče ovirati med francoskim in nemškim narodom vsako sodelovanje, ki, že težko obteženi odprej s težko krvno krivdo za izbruh vojne, smatrajo, da je prišla vdru-gič njihova ura, da na jugu Evrope napravijo vpadna vrata za vpade izvencelinskih moči. 5. Zato sem sedaj po znanju novih prelo-mitev častnih besed od strani francoskih častnikov, generalov in admiralov • sedaj dokazanim namenom, da angleško - ildov, sklm vojnim zločincem odprejo tudi Francijo enako kot Severno Afriko, izdal po- da se takoj zasede Toulon, ne pusti ladjam, da izplovejo, ali pa jih uniči in vsali odipor, če treba, zlomi s skrajno silo. Ni to boj zoper čast ljubeče francoske častnike ali vojake, temveč zoper one vojne zločince, katerim še sedaj ni pretočene zadosti krvi, temveč ki neprestano oprezujejo za novimi možnostmi, nadaljevanja in razširjanja te katastrofe. Izdal sem zato povelje, da se demobilizirajo vse one edinice francoske oborožene sile, ki poskušajo prevrat, naščuvani po častnikih, protivno poveljem lastne francoske vlade in z aktivnim odporom proti Nemčiji. 6. Tudi ti ukrepi, do katerih sem bil prisiljen samo radi nezvestega zadržanja Vaših admiralov in generalov, niso naperjeni — kot že omenjeno — zoper Francijo ali francoskega vojaka kot takšnega. Odkrito upam — vtem vem, da v soglosju s svojim zaveznikom — da mora biti možno, da se francoski državi da zopet oboroženo silo, katere čestniki bodo vsaj pokorni svojemu lastnemu državnemu poglavarju in s tem nudijo poroštvo za sklenitev kakršnih koli meddržavnih dogovorov in pogodb. Kakor je morda trenutno to, gospod maršal, za Vas bolestno, tako pomirljivo in razbremenilno bo pa vendar vplivalo spoznanje, da si ni mogoče misliti države brez disciplinirane in pokorne oborožene sile. In da ne bo nova ustvaritev Vam samim, gospod maršal, v slepi pokorščini udane mornarice, vojske in letalstva ne samo nesreča, temveč nasprotno sreča za Francijo. Ne bi pa rad zaključil tega pisma, пеф1 bi Vam znova zagotovil, da ta meni vsiljeni korak niti najmanj ne utesnjuje moje volje za sodelovanje s Francijo, temveč bržkone šele napravlja osno^Tie pogoje za, piaktično uresničenje. Nadalje je mojjiezmoten sklep, da pomagam Franciji, da dobi nazaj vkljub vsem nasiprotnim trditvam od Anglosasov ukradena kolonialna ^ ozemlja in sicer z vsemi sredstvi, ki jih ima Reich na razpolago. Ni bila niti nemška niti italijanska namera, da se francosko kolonialno državo razruši aH uniči. V rokah francoske državne O'blasti je, da tako spozna neobhodno potrebne nemške ukrepe, da radi tega ne nastane nobeno nadaljnje prelivanje krvi, temveč da se končno izcimljo osnovni pogoji za rečnično uspešno, vsem delom koristno sodelovanje. Feldmarschall pl. Rundstedt sme, v kolikor gre za nemško akcijo, ukreniti vse potrebne naredbe in dogovore in bo Vam samemu, gospod maršal, vsak čas na razpolago. To pismo končam z upanjem, da bo s tem uvedeno sedaj sodelovanje, od katerega od strani 5 rancije ne pričakujemo nič drugega kot vpogled v bistvo skupne usode Evrope in lojalnosti. Sprejmite, gospod maršal, zagotovitev mojega osebnega spoštovanja. Vaš podp. Adolf Hitler. V morski ožini pri Mozamblqueu, med Madagaskarjem In portugalsko kolonijo v vzhodni Afriki, je dne 24. novembra neka japonska podmornica potopila nek bivši norveški par« nik, И je plul v anglosaški eluibi. V istih vodovjih je potopila tudi nek severnoameriški pamik. Pred kratkim so na Japonskem s številnimi svečanostmi obhajali sedemdesetletnico uvedbe splošne vojaške dolžnosti, katere so priredili vojska, mornarica in razna ministrstva. Glavnih svečanosti, ki so se vršile ob skrinji Meji In skrinji Jasakuni v Tokiu se je med drugim udeležil tudi japonski ministrski predsednik Tojo. Afganistanski prestolonaslednik je v starosti devetih let nenadno umrl. Poročilo izhaja iz angleškega vira. Potres je porušil v Mehiki, posebno v glavnem mestu, mnogo hiš. V soboto zjutraj je neko štlrimotomo britansko bombno letalo kmalu po startu v plamenih strmoglavilo v Gibraltarju v morje. Število žrtev še niso ugotovili. V bližini Gibraltarja sta trčila neka oborožena angleška rib*ška ladja in neka angleAka trgovska ladja. Bombni naboji na ribiški ladji so eksplodirali, in obe ladji sta se pogrezniU. V dekretu, ki ga objavlja >JournaIe Offldel« je bil postavljen mornariški minister Abrial za vrhovnega poveljnika francoskih bojnih sil. Hkrati je objavljeno tudi imenovanje podad-miraia Leiuca za šefa admiralnega štaba. Kakor poroča Četrtkov >Meesaggero«c, je bil na turSko-slrškl meji na nekem tajlnstvenem potovanju umorjen jeruzalemski anglikanski škof Graham Brown. Skof je bil obiskal siri jska ozemlja, ki spadajo pod »njegovo službeno področje. In se je bil pripeljal do turške meje. Tam je imel neka'mlsteriozna pogajanja z angleškimi In amerikanskimi oblastmi obmejnih krajev. Ko se je potem peljal nazaj v Palestino, so ga umorili v avtomobilu. Domnevajo, da so atentatorji iz krogov, ki sovražijo Angleže. Za pregled židovnklh bank v Palestini odrejena vladna kontrola je doslej ugotovila pri, šestih židovskih bankah goljufije. Skupen znesek teh goljufij znaša 8,000.000 palestinskih funtov. Kot poročajo Iz Istanbula, je bil pred kratkim v Ankari in celi vrsti srednjeanatoleklh mest do čmomorske obale ponovnokrat slab potreb, škode niso nastale. 14.500 Židovskih emigrantov v švIcl Berlin, 1. decembra. V Švici se nahaja trenutno 14.500 večinoma židovskih emigrantov. Od konca julija 1942. leta je torej njih število narewlo za več kOL 6000. Jasno je, da je Švica s tem postala torišče najhujših političnih gonj in špionaže. Naposled je tudi le raz tega vidika razumljivo odklonilno stališče proti zamisli nove Evrope. Začudenje in ogorčenje, ki je zaradi takih razmer nastalo v vseh sosednih državah Švice, ba moralo Švicarje poučiti, da jih prav lahko uvrstijo med one, katerih sramotna dejanja so v preveliki gostoljubnosti vsakikrat pripravljeni kriti. SovlelskI napadi kriaio odbili Težki boH v srednjem odseku - 92 oklopnjakov uničenih - Višinski položal v Tunezljl zavzet Oberkommando der Wehrmacht je dne 29. novembra objavilo: V odseku ob Tereku je spodletelo več sovražnih napadov. Nemške in romunske čete so tudi včeraj krvavo odbile vse napade Številčno močnejših sovražnih sil med Volgo in Donom. Uničile 80 35 oklopnjakov. V velikem donskem loku smo v lastnem nasprotnem napadu vrgli Sovjete preko nekega rečnega odseka nazaj. Močne zračne bojne sile, med temi romunski bojni letalci, so podpirali čete vojske z dobrim uspehom. Večje število vozil smo uničili. Ponoči smo uspešno bombardirali železniške proge ob spodnji Volgi. Brza italijanska bojna letala so ob srednjem Donu napadala motorizirane sovražne kolone in stanovališča čet. Na srednjem odseku vzhodne fronte je sovražnik v krajevnih težkih bojih zopet zgubil 57 oklopnih bojnih vozov. Pri svojih ponovljenih brezuspešnih napadih jugovzhodno od Hmenskega jezera je sovražnik pretrpel visoke zgube ljudi in materiala. Nexnikl 1д romunski lovd ter protUetal- sko topništvo so sestrelili včeraj samo na jugu vzhodne fronte 39 sovjetskih letal. V istem odseku smo mi zgubili šest lastnih letal. V Kirenajki je delovanje izvidniških čet. V Tuneziji 80 nemške in Italijan' janske čete zavzele položaje, ki jih je nasprotnik žilavo branil. Zračne bojne sile so napadale sovražne kolone, zveze novih pošiljk in letalska oporišča. Zažgale so številna bojna vozila. V zračnih bojih so nemški lovci šestrelili 16 sovražnih letal, med temi štirimotome bombnike. Mi pogrešamo štiri lastna letala. Pred francosko severno-afrikansko obalo so bojna letala težko poškodovala dve veliki prevozni ladji. Sovražnik je pri poletih slabih britanskih sil v zasedena zahodna ozemlja in pri moč-i)ih preletih nad Francijo zgubil pet letal. Lovska letala so na južnem Angleškem napadala železnice in druge v vojni važne cilje. VtrlHK iiiiil hruck NN UiiiivtilHir iiiiO S«""!«" Kljji.nfurt, - S^a, 2. decembra 1942. KARAWANKEN BOTE stran 3. — Štev. 95. Iiredna raistaia na Gorenjskem Popolen uspeh poljedelske razstave v Krainburgu - Otvoril jo je Landesbauernfiihrer Uuber Nad staro državno trdnjavo Krainburg je Vladalo v nedeljo svečano razpoloženje. Zastave Relcha so pozdravljale goste, ki niso prišli eamo iz Gorenjske, temveč tudi iz Altgaua Kamten v velikem številu, da prisostvujejo otvoritvi prve gorenjske poljedelske razstave. Nova mlekarna je nudila tej velikopotezno zasnovani razstavi primeren prostor. Ob deseti uri dopoldne so prišli ob zvokih Bodbe SA zastopniki stranke, države in oborožene sile, med njimi Kreisleiterja dr. Hoc h-eteiner in Pil z, Landesbauernfiihrer Rubers Rvojlim sodelavci, kot tudi Landrata <3r. S k a 1 k a in dr. D o u j a k. Med mnogimi slavnostnimi gosti so se posebno opazile živo-barvne stare kmečke noše iz Gorenjske. V pozdravnem nagovoru je poudaril Kreis-tauernfUhrer pridno sodelovanje gorenjskega kmečkega ljudstva. Landesbauernfiihrer Pg. Ruber je poudaril, da je zelo rad dovolil, da Se na Gorenjskem priredi prvo večjo prireditev iz področja razstav, ker smatra tu za po-Bebno potrebno obširno pojasnjenje na poljedelskem področju. Gorenjsko poljedelstvo so ■v jugoslovanski državi zelo zanemarjali in je Zato v pogledu pridelovanja daleč zaostalo za Altreichom. Poljedelska razstava bo doprinesla, da kmečkemu ljudstvu, ki z velikim razumevanjem sprejema ukrepe ReichsnUhr-standa in jih izvaja, potreben pouk za delo v proizvajalni bitki. Gorenjska je bila sprejeta v skupnost nemškega naroda. Zato je tudi dolžnost gorenjskega kmečkega prebivalstva, da dela za skupnost. Na vseh poljedelskih pridelovalnih poljih je na Gorenjskem treba še •nnogo doprinesti. Obdelovanje na ozke lehe mora izginiti in dobavo mleka se mora še zelo povečati. Ponos gorenjskega kmečkega ljudstva mora biti, da svoje sorojake preskrbi Samo z mlekom. Za Gorenjsko veljajo sedaj tudi v polnem obsegu gesla proizvajalne bitke; za njeno izvedbo bo razstava zelo pomagala. Poljedelska razstava naj pa tudi prispeva k temu, da pospešuje sožitje gorenjskega prebivalstva z Altgauom in poveže zveze osebnega in gospodarskega značaja in jih še utrdi. Landesbauernfiihrer je Izjavil pri otvoritvi razstave vsem prizadetim,, ki so toliko storili, svojo najprisrčnejšo zahvalo. Pod vodstvom KreisbauernfUhrerja E i x e 1-bergerja so si nato ogledali gostje bogato razstavo, katere otvoritveni dan je že imel svoj uspeh. Pripomogla bo k temu, da bo tudi gorenjsko kmečko prebivalstvo izpolnilo program, katerega je razvijal Staatssekretar B a C k e v svojem včerajšnjem govoru na način, ki odgovarja naravno podanim pogojem. Ogled poljedelske razstave Prva gorenjska poljedelska razstava na svetu nove mlekarne v Krainburgu - Felsen-dorf je dokaz za to, da posveča Landesbauem-schaft Kdrnten posebno pozornost nalogam, ki so ji narasle s priključitvijo Gorenjske in ki je šele dala bistveni povod za njeno ločitev od bivše Landesbauernschafte Siidmark. Sama na sebi rodovitna gorenjska zemlja zahteva bolj načrtnega obdelovanja kot doslej, da se iz tega ozemlja, ki je zahtevalo doslej prejšnjega dovoza živil, odgovarjajoče rodovitnosti zemlje doseže presežek. Gorenjsko kmečko prebivalstvo ima sedaj najboljšo priložnost, da se z ogledom te razstave spozna s stvarmi, ki so mu bile doslej tuje ali pa samo nezadostno znane. Sicer trenutno samo ob sebi umevno ni moči uresničiti vseh načrtov in na primer zadostiti vsem željam za nabavo poljedelskih strojev, toda po končani vojni bodo napravljeni vsi pogoji, da se izpolnijo še neuslišane želje. Posebno pozornost obrača razstava podmladka v kmečkih in vaških poklicih. V enem oddelku je opozorjeno na to vprašanje in mladina ima možnost, da se ne seznani samo z različnimi poklicnimi vrstami, temveč dobi poleg tega na podlagi sUk pojasnilo o posebnih zahtevah, ki se jih stavi mlekarjem, vrtnarjem, oskrbnikom, diplomiranim poljedelcem itd. Med drugim je postavljena tudi popolna vaška kovačnlca. Umevno se opozarjajo žene tudi na razne nadomestne možnosti v poljedelstvu. Za nje je bila postavljena skromna, pa vendar okusna kmečka kuhinja kot tudi praktična shramba. Posebno bodo ženske razveselile umetniško izvršene odeje. V sosednjem prostoru je obiskovalec lahko videl celo kopico kmečkega orodja iz KSmtna in Gorenjske, povečini okrašenega rokodelskega orodja pa do umetniško izrezljane skrinje. Posebno pozornost so posvetili prepreče- nju nezgod v poljedelstvu. Mnogo nezgod se pripeti radi nestrokovnjaSkega ravnanja z električnimi orodji in pomanjkljivo nego električnih naprav. Prikazan je pokvarjenih stikal in vtičnih spojnic s strokovnjaško napravljenim vodom pokaže, kako mora biti to urejeno in kako ne. Kakšne posledice imajo na rastavi pokazane pokvarjene električne naprave, je oskrbovalcu nazorno pokazano. S kako preprostimi sredstvi se pa nezgode lahko preprečijo na to ne opozarjajo samo slike, temveč tudi preproste zaščitne naprave, ki jih vsak kmet lahko z malim denarjem sam napravi. V obeh poslednjih, v garaži se nahajajočlh razstavnih prostorih čakata obiskovalca poljedelski in gospodarski oddelek kot tudi založništvo Reichsnahrstanda Landesbauernschafte K&mten. V velikem šotoru razstavljajo razne tvrdke svoje stroje in poljedelske proizvode. Tako na pr. lahko vidimo popolnoma urejeno molzno napravo, centrifugo in stroj za pridelovanje masla, čistilno napravo za žito, katero lahko vidi obiskovalec v obratovanju. Tudi na razbremenitev kmečke žene so mislili: moderno urejena pralnica pomaga olajšati do 60 kmečkim družinam tako zelo neljubo pranje. Od pranja pa do likanja preko sušenja in krpanja pri uporabi te naprave, ki obstoji že v mnogih vaseh v Nemčiji, se perilo v enem dnevu spravi v omaro. Svoj prostor ima tudi kranjska čebela, ki je radi svoje pridnosti 11 'Va poznana daleč preko gorenjskih kiej. Čebelarstvo nazorno pojasnjujejo najuporabljivejši panji za pridobivanje medu, panji za pošiljanje medui raznovrstna čebelarska orodja in miniaturni prevozni voz. Razstava različnih sadnih čebel, valilnice za matice, stroj za iztepanje vrst skrbi za to, da obiskovalec ne zapusti brez apetita velikega šotora, v katerem se pojasnjujejo tudi navodila za pobijanje sadnih škodljivcev In razstavo najrazličnejših umetnih gnojil. Na velikem prostoru je razstavljeno veliko število poljedelskih strojev vseh vrst, ki so najdragocenejši del vse razstave in ki bodo vzbudili pri kmetih veliko zanimanja. Tukaj so se pristojni krogi prav posebno trudili, da pokažejo gorenjskemu kmečkemu ljudstvu pridobitve nemške gradnje poljedelskih strojev. To je še tem večje pohvale vredno, ker so se prizadete tvrdke popolnoma prostovoljno stavile v službo te zadeve, širok prostor zavzemajo stroji vseh vrst, začenši od malega razmnoževalnega stroja pa do najmodernejše mlatilnice je vse na ogled, kar služI kmečkemu ljudstvu v proizvajalni bitki. S to razstavo je i zvršila Landesbauem-echaft Kaj-nten delo, ki bo dobilo priznanje ■ predvsem pri gorenjskih kmetih, in ki gotovo prispeva k temu, da se vzbudi razumevanje za poljedelske načrte in pripomore tudi v tem novem ozemlju proizvajalni bitki do zmage. F. H. Slike iz prve gorenjske poljedelska razstave v Krainburgu Zgoraj na levi: odlomek iz bogate razstave poljedelskega orodja — V ozadju; že do-gotovljeno poslopje mh' te Krainbuig -Felsendori — Spodsj na tevi; odlomek iz razstave: gorenjska narodna umetnost — Spodaj na desni: moderna mlekarska naprava s centrifugo in strojem za sirovo maslo. Bilder: Gaubildstelle Karnten, Korentschan. Klischee; NS.-Gauverlag. Obmejni Gau izpolnjuje svojo državno nalogo (Nadaljevanje g 1. strani.) kttmtnersklh vojaških bolnišnicah, ki eo, v kolikor je bilo to Iz zdravstvenih razlogov možno, spoznali v Številnih prilikah kftmt-nersko pokrajino In njene ljudi. Nekoč, ko se povrnejo v svojo domovino, bodo glasniki lepote K&rntna, njegovih gora In jezer In gostoljubnosti njegovega prebivalstva. Ljudski sprejemni dan — socialno delo In Se nekaj novega je, kar je Gauleiter ■vojlm K&rntnerjem dal, s člmur si jo zaslužil brezmejne hvaležnosti: govorilni dan, ki vsakemu rojaku omogoči, da svoje skrbi tolmači prvemu možu v Gauu In dobi pri njem nasvet In pomoč. V tej zvezi je treba omeniti tudi stremljenje Za odpravo najnujnejše stanovanjske stiske, ki ga je napovedal Gauleiter v svojem prvem Kovoru v Klagenfurtu In ki se javno kaže predvsem v mno^h barakah za pisarne, da se s tem oproete stanovanja. V ostalem se je nadaljevalo stavbeni program, v kolikor ne spada pod splošno gradbeno zaporo, torej v prvi Vrsti za preseljence Iz kanalske doline In južne Tirolske, kar je posebnega uvaževanja vredno TadI težav v preskrbi delovnih moči in materiala. Karnten naj bo de žela oddiha Kako dalekosežne načrte zasleduje Gau-'elter dr. Ralner glede tujskega prometa, je tudI napovedal v tem govoru. Njegovi vojni fialogi na tem polju, namreč da preskrbi ra-''Jencem zdravljenje In odpočltek, sledi Kttrn-ten na način, ki mu je prineslo zahvalo in Občudovanje vseh v bolnišnicah In okrevališčih ** nahajajočlh ranjencev. Za bodoči mir pa je Gauleiter dal Kftrntnu geslo, da bo sončna dežela na nemškem jugu In s tem Odpočitka u s t v a r j a j oC I h Veliko-*^«m#kega Relcha. Odločilnega pomena za zdravje k&mtner-Jkega prebivalstva je delo NS.-Relchsbundes 'Ur LelbesUbungen (NS.-državne zveze za te-ЈЗДпе vaje), za katero se Gauleiter dr. Ralner ■•ot SportbereIchsfUhrer Donau — Alpenland Posebno zanima. Gorenjska — državna naloga K&rntna , ^ svojem prevzemu urada je rekel Gau-nilf* '^elner: >KBrawanke so sedaj postale gorovje in dežela Južno od njih *e je povrnila v nemški Relch. Nemško pravo in nemški red vladata sedaj tam In Ftihrerju sem obljubil, da bom to ozemlje prav posebno vzel v svoje roke. Skrbeli bomo za to, da bo ta dežela postala del nemškega Relcha in vseskozi nemška dežela.8 tem je K&mten dobil nalog za izpolnitev svoje državne naloge.« S temi besedami je dal Gauleiter smernice sebi in istočasno za vse prebivalstvo Altgaua, in dogodki tega leta so pokazali, da so bili na tej težki, toda z ozirom na visoki cilj tako izredno častni in pomembni poti postavljeni mejni kamni, ki tvorijo najuspešnejši temelj za bodoči razvoj. V svojem programatlčnem govoru pred zastopniki delavoljnih Gorenjcev v Krainburgu je Gauleiter jasno in nedvoumno postavil svojo zahtevo, ko je rekel, da bodo državi zvesti elementi deležni vse zaščite Ve-llkonemškega Relcha, zločinci pa, ki mislijo, da lahko deželo vznemirjajo in obnovo motijo, bodo zatrti z najhujšimi sredstvi. Tem jasnim besedam Gauleiterja so sledila dejanja. Istočasna Izvedba političnih nalog, kot so bile dane z uvedbo NSDAP na Gorenjskem začetkom leta, narodnopolltlčnim delovanjem dlja-štva, z pri generalnem apelu NSDAP dne 11. novembra v Klagenfurtu v I>an in strmoglavna letala so se z dobrim uspehom bojevala proti zbiranjem oklopnjakov, kolonam na maršu in stanovališčem čet. Na Ne vi so nemške čete zabranile sovražni poskus iiriti čez reko in pri tem uničile 22 čolnov. V Kirenajki smo zavrnili močne sovražnikove izvidniške bojne sile. Tudi v T u n e z i j i so se vneli uspešni boji, pri katerih je sovražnik zgubil večje število oklopnih vozov. Nemški in italijanski odredi zračnega orožja so napadali sovražne položaje, kolone na maršu in zveze v ozadju. Nemški lovci so v Sredozemlju pri dveh lastnih izgubah sestrelili pet britanskih lovskih letal. Razven tega je britansko zračno orožje v morskem okolišu okrog Anglije in ob obali zasedenih zapadnih ozemelj zgubilo Sest letal. Kakor je bilo objavljeno po posebnem poročilu, so nemške podmornice v operacijskih ozemljih od Ledenega morja do vhoda v Indijski ocean potopile v ogorčenih bojih proti konvojem in v posamičnem zasledovanju 19 ladij s 12 3,0 O u b r t, S temi uspehi je bil zlasti občutno zadet sovražni promet z novimi pošiljkami v severne sovjetske luke In na Srednji Vzhod, Fiihrer je godelil poveljniku šeste romunske pehotne divizije generalnemu poročniku Lascar ju, uvažujoč njegovo uspešno vodstvo in hrabro zadržanje podrejenih mu Bet, Eichenlaub zum Ritterkreuz đes Eiser- nen Kreuzes (hrastov list k vitežkemu križcu železnega križa). Nadalje Oberkommando der Wehrmacht objavlja: Po napadu britansko-amerikanskih bojnih sil na francosko kolonialno ozemlje, so nemške in italijanske čete vkorakale v do takrat nvizasedeno Francijo, da bi to proti nadaljnjim posegom britansko-amerikanskih napadalcev v tuje pravice ščitile skupno s froncosko oboroženo silo. Ko so se bili poveljniki francoskih čet in brodovij s častno besedo zavezali, da se bodo s svojimi skupinami podredili v okvir skupne obrambe, je po volji Ftihrerja ne le ostala francoska oborožena sila nedotaknjena, ampak je bila deloma še ojačana in oborožena, ter je bil posebno važen trdnjav-ski odsek s francoskim sredozemskim bro-dovjem prepuščen francoski obrambi. Medtem so se pa množili prelomi častne besede in poskusi bega od strani visokih francoskih častnikov. Ravno tako se je moglo spoznati, da se pod anglosaksonskimi vplivi vedno bolj razširja sistematično naščuvanje za skupno delo pri- Steln. (Zaključek Šolskega tabo-r a.) Pred kratkim se je nastanilo 26 K&mtner BDM M&del na gradu Wolf sbOchel pri Steinu. V prostornem gradu se je vršil tečaj za voditeljice delovnih skupin za usposobijenje na kmetih za kuhanje in Šivanje. Izvedba tega tečaja, ki je na Gorenjskem prvi te vrste, je bila precej težavna. Voditeljica, gdčna. Lederer je pa vzorno premagala te težave. Vzlic vsem omejitvam, ki jih povzroča vojna, so se vsa dekleta izšolala v kuhanju, šivanju In gospodinjstvu, da bodo potem laWto delovala kot voditeljice delovnih skupnosti v celem Gauu. Štirinajstdnevni šolski tabor je zaključila veeela večerna zabava, h kateri so prišli tudi Krels-lelter P11 z in nekateri PoUtlsche Leiter ter GlledenmgsfUhrer. Uttal. (Razveseljiv uspeh zbirke.) Pri zadnji cestni zbirki je cestni sliki dal obeležje šele pred kratkim postavljeni W-Selbst-schutz. Možje v črni častni obleki H so napravili odličen vtis. Kjer koli so se pokazali In rožljall e svojimi rdečimi nabiralnimi puščicami, je vsak rad daroval za WHW. Zaradi rado-damoetl Ilttaiskega prebivalstva in požrtvovalne službe mož samopomoči v Littal, je bil tudi uspeh zbirke razveseljiv; 3200 RM so odvedli WHW. Ltttal. (Podelitev nemškega državljanstva.) Pred kratkim ae je pri Izredno slovesni prireditvi podelilo nemško pre-kllcljlvo driavljanstvo in se je Izvršil sprejem v KVB glede nadaljnljh 546 mož In žen. Moštvo tukajšnje W samopomoči je stalo v špalirju. Ortegruppenleiter Rohm Je na dojmljlv na- čin razložil navzočim Gauleiterjevo proklama-cljo. Nato so bili novi državljani zaobljubljenl. Woditz. (Poroke.) Da ne bo kdo mislil, da tukaj pri nas spimo, ml se tudi ženimo in sicer ta teden kar trije pari, namreč Franz Podgorschek z Johanne Rosulnik oba iz Sela, Franz Rosulnik z JuUane Jereb, isto Iz Sela Franz Gubanz z Johanne Schumer Iz Pole Vsem trem Franzom in nevestam obilo sreče. Luettal. (Rodbinska k-ronlka.) Naro-dill so se: Joeef Zehrer, Franz Loscher in Franzlska Seltz. Uumrli so: Jakob Pautschnig, Theresia Praschnikar in Franzlska Remitz. Mannsburg. (Z b 1 r k a W H W.) Tretja cestna zbirka za WHW je imela zopet dober uspeh. Znesla je 1235 RM. Mannsbvrg. (Apel NSDAP In KVB.) V preteklem tednu se je vršil apel naše Orta-gruppe. Razpravljali so o njenem tekočem delu, pa tudi o delu v drugih oddelkih, zlasti v NSV in pri Frauenschaft. Navzoči so bili vsi Amtsleiterjl z Block- in Ze.llenlelterjl NSV, SS, DAF,.BDM In HJ. Mannsburg. (ŽivahnogibanjevOrts-gruppe KVB.) Pretečeni mesec je naša Ortsgruppe KVB zopet sprejela nove člane, kar prikaže naš trg v najlepši luči. Sprejetih Je bilo 711 člauov. članske Izkaznice In znake so razdelili Zellen- In Blocklelterji. Podgoritz. (Rodbinska kronika.) V me-^ S ecu novembru so bili rojeni; Kart Woltsefflfll, Johanna Detschmann, Maria Sojer in Peter Zeichen. Umrli so: Michael Pengal, Maria Ko-watach in Blocklelterin Franzlska Grad. KVB In Frauenschaft sta darovala vsak svoj venec. Oin dem Hreise Kridnburg Kralnburg. (Zelo dober uspeh cestne zbirke.) Koncem pretečenega tedna Je stalo mesto Kralnburg v znamenju cestne zbirke za WHW, pri kateri so vprvič nastopile vrste stranke SA, SS, NSKK In NSFK. V velikem številu so nabirali možje oddelkov v svojih uniformah, ki so poživile mestno sliko, da dokažejo svojo pripravljenost za službo pri zimski pomoči. NSKK lahko pri tem knljžl za sebe najboljši uspeh, ker so voditelji in možje NSKK nabrali nad 50% celokupnega uspeha v Krainburgu. Znatno povečan je bil splošni izid nabiranja z dvema dražbama, ki Jih Je Izvršila NSKK. Motorstaffel in Motor-etUrme v Krainburgu so s tem z drugimi oddelki stranke vred pričevali s posebno vnemo k dobremu uspehu novembrske cestne zbirke. Podčrtati Je zlasti vnemo novih tovarišev iz Gorenjskega . Kralnburg. (Naloge Amtewalterjev DAK v obratih.) Pred nedavnim Je bilo v Aus dem Kreise Radmanmdorf Wochelner Mitterdorf (Vaškakronika.) V mesecu novembru zaznamuje tukajšnji Standesamt samo eno rojstvo in to; Alois Zeklln iz Althammera Nr. 78 in dva smrtna slučaja; V bolnišnici v Wienu je umrla 4-letna Bernarda Urbanz iz Althammera Nr. 18 in na 'Kopriuniku 9-letnl učenec Stephan Dlak. Celo-letn astatistlka 44 smrtnih primerov napram 43. rojstvom. — Pri zadnjem zbiranju za WHW je bilo zbranih v tukajšnji Ortsgruppe 231 RM. -r- V splošnem poteka življenje tukaj mimo brez kakšnih nesreč ali drugih važnih dogodkov. Pričeli so se večerni tečaji za nemški Jezik. — Dne 19. novembra sta bila pri Standesamtu v Radmannsdorfu poročena Ortspresseleiter KVB Johann Hodnik, občineki uslužbenec in Frauenschaft: blocklelterin Cacille Oder, pekinja. St. Anna unter dem Liolbl. (100 novih članov v KVB.) Pred kratkim se Je v primemo okrašeni dvorani zopet zbralo 100 prebivalcev naše Ortsgruppe, da sprejmejo članske Izkaznice KVB. Po pozdravnem nagovoru In tolmačenju o pravicah in dolžnostih, ki jih Imajo kot državljani Vellkonemške države, je naš Ortegruppenleiter Pg. Schubert razdelil novim članom članske legitimacije ter jih obenem zaobljubil. St. Anna unter dem Lolbl. (Klnopred-stava.) V preteklem tednu nas je zopet obiskal VorfUhrer der Gaufilmstelle, ki nam je poleg zanimivega tednika predvajal lep film >Dae Eckel« (Grdavž).,'S predstavo, h kateri je prišlo veliko število starih in mladih, smo imeli par zelo prijetnih, lepih In zabavnih uric. St. Anna unter dem Lolbl. (Skrb za ranjence. Pod spretnim vodstvom soproge našega Ortsgruppenleiterja Je tukajšnja Frauenschaft vkuhala v letošnji Jeseni čez 100 kg marmelade, ki Je bila razdeljena raznim vojakom v bolnišnici v Klagenfurtu. Kamer Vellach (Učiteljsko zborovanje.) Pred kratkim so imeli vzgojitelj^ Krelsa Radmannsdorf v slavnostni dvorani nove ljudske šole v Kamer-Vellachu svoje prvo okrožno zborovanje za novo šolsko leto. Pg. Emst K o 1 n 1 g je govoril o nalogah vzgoje v šoli in izven nje in dal navodila ter smernice za delo zimskega šolanja. Z velikim zanimanjem so vzgojitelji sledili Izvajanjem rektorja Pg. Kaufmanna iz Vlllach-Llnd o novem abecedniku. Pg. Relnlsch, vodja glavne šole v Neumarktlu, Je nato predaval o »vzgoji k narod^opoUtlčnemu mišljenju«. Razpravljali so nato o raznih šolskih In poklicnih zadevata. Popoldne so se potem vzgojitelji zbrali na družabnem sestanku v hotelu Novak v AlUingu. Krainburgu predavanje za Orts- In Betriebe-obmKnner der DAF. Kreisobmann R e m s c h-n 1 g In Ortsobmann Zengerllng sta Imela vrsto predavanj o nalogah Amtewalterjev DAF v obratih. 8t. George« bel Kralnburg, (Poučni v e-C e r.) Tukaj se Je vršil prvi poučni večer. Pg. Lining Je zelo zanimivo predvajal o naclo-nalsociallstičnl revoluciji In o narodni skupnosti. Mltterdarf bel St. Oeorgen. (Smrtni primer.) Pred kratkim Je umrla tukaj Maria Kepltz v starosti 78 let. ZulftchenwilMem. (Prometna nesreča.) Na državni ceetl pod klancem Iz Mednega proti Zwlschenwftseem je zavozll v sredo ob 18. uri zvečer mali poštni avto v voznika, ki je vozil v Isti smeri. Avto ter voz sta močno poškodovana, težke poškodbe pa Je dobil šofer, ki se leči v Gallenfelsu v bolnišnici. Vzrok nesreče ni pojasnjen. HttfleUi. (Kaj pove vaška kronika?) Pred kratkim se Je vršil prvi razgovor Orts-gruppenfUhrerjev Nato so bili poučni večeri za Zelleo- in Blockleiterje. — Frieda K1 a m p priredi v Ortsgruppe desetdnevni tečaj za šivanje. V glavnem bodo delale blazine za naše pridne tovariše na podmornicah. — Pred nedavnim se je v ožjem krogu vršil poučni večer v novi šolski dvorani strankinega doma v HOflein. Govornik Krelsschulungsleiter Lil-ling Je govoril o snovi >naclonalsociallstične revolucije in narodne skupnosti«. — Mladinska skupina že pridno izdeluje Igrače za naše malčke. Schulungslelter Lilling Je obiskal obe skupini. — Mutterdlenst In Jugendgruppe; pohvalil Je marljivost in delo. — 2ene Ortsgrnpp* so v mesecu novembru oddale za naše vojake 114 kg posušenega sadja. — Začetkom decembra bodo zopet otvorjeni tečaji za nemški Jezik; vodil jih ^ Elnsatzleiter Franz Mazeck« St. Martin unter den OroBgaJlenberg (Tragična nesreča.) Te dni se Je na tragičen način ponesrečila pridna žena. Svojci matere posestnika Marie T h u m a iz Tazea so blU zvečer vznemirjeni zaradi dolgega izostanka In so pogrešano našli mrtvo v domačem studencu. Podnevi Je tožila, da JI je slabo, In j" potem v temi na svojem potu o?lvldno padla v studenec. Gospa Thuma Je bila mirna, splošno priljubljena žena. St. MArtin unter dem OroBgalleaberg* (N o* vi uradni prostori.) Občinski urad se j« iz docela nezadostnih najetih prostorov pre* (Nadaljevanje na 7. »trajil-ll 2. 3«r.AmTirn 1942. KARAWANKHN BOTE stran 7. —- Stev. 95. Hreli Krainburg Sadjarfl, pozor na zajca! Nujno potrebno delo pred nastopom zime NaSe mlado sadno drevje ima dva huda sovražnika, W prizadevata našim sadjarjem več skrbi, jeze in nepopravljive Škode, nego vsi drugi nešteti zajedavci. Oba sta istega rodu (glodalca), kamor spada še mnogo dru^h živali, ki so človeku nadležni in Škodljivi, pa malo koristni. Obema so posebna slaščica mlade jablane. EJden jih »deva iz kože« nad zemljo (t. j. zajec), drugi pa jim prejeda niti življenja pod zemljo (t. j. voluhar). Kateri je hujši, je težko reči. Sodeč samo s splošnega naravnega stališča In upoštevaje življenje enega In drugega, je voluhar gotovo hujši, ker živi skrit našim očem In sta zaradi tega obramba in zatiranje razmeroma bolj težavni, kot zatiranje zajca nad zemljo. Toda kaj pomaga, da zajca vidimo, da ga kljub njegovi dolgo- , petostl in bojazljivosti vendarle ni težko dobiti v pest, ko pa je do prihoda Nemčije na Gorenjsko užival zlato svobodo in zaščito. Do takrat je bilo sadjarjem dovoljeno le, da so mu zabranili dostop k drevju s primemo ograjo, ki je morala biti po predpisu lovskega zakona dva metra visoka. Pomenimo se torej, kako je izvesti način samoobrambe v zavarovanju sadnega drevja pred zajčjim zobom. Pri posameznih drevesih, ki stoje po 8 do 10 m ali še več narazen, je treba na kak način ograditi vsako posamezno drevo. Le v nasadih, kjer je sadno drevje posajeno na gosto, kakor v drevesnicah, in pa pri pritličnih nasadih, kjer posameznega drevesa radi nizkega debla sploh ne moremo zavarovati, je skoraj neizogibno potrebna ograditev s primerno gosto ograjo. Ograje za posamezna debla so jako različne, kakršne so pač prilike, s katerimi mora sadjar računati. Najbolj običajna snov, ki se je doslej Se najbolj uporabljala v to svrho in se uporablja najbolj že dandanes, je slama. Delo z njo je zamudno, zlasti ker ga je treba opraviti vsako leto dvakrat; Jeseni, ko drevje zavarujemo. In spomladi, ko obvezo odstranjujemo, če jo že ni pozimi burja odstranila. Pri delu v jeseni morata biti dva, če hočemo da gre delo gladko, hitro in zanesljivo od rok. Za vsako drevo moramo, računati vsaj 10 minut časa, pa moramo Imeti gradivo že vse pripravljeno. Najboljša je ržena slama, ker je dolga. Način privezovanja slame k drevju Je ta: najprej slamo lepo zravnamo in Jo enakomerno ob deblu razvrstimo. Ce je slama ržena in nekoliko vlažna, jo privezujemo k deblu kar s slamo samo In sicer tako, da vzamemo od zavoja kakih 10 slam, jih lepo povijemo v po-vreslo in s tem povreslom o vi jemo poševno po slami ob deblu na okoli kar se da najbolj tesno; če nam povreslo poide, vzamemo oziroma ovijemo zopet v povreslo novo slamo in nadaljujemo z delom do vrha, nakar povreslo na primeren način trdno zavežemo. Slama je samo za enkratno ovijanje dobra, kajti dve leti zaporedoma se ne da ena in ista slama uporabljati. Navsezadnje ni slamnata obveza zanesljiva, če nI dovolj debela in trdno povezana. Namesto slame uporabljajo nekateri tudi k o r u z n i C o, ki bi utegnila biti cenejša nego lepa ržena slama, delo z njo pa nI nič manj zamudno In drugačno kot s slamo. Zanesljivo obvaruje koruznica drevje le tedaj, če je postavljena na gosto okrog debla in privezana. Bolj zanesljiva In tudi več let trajajoča ортаја ae da narediti iz raznih kolov, palic in k r a j n i k o v, ki jih naberemo kakih 25 cm od obeh koncev In če treba tudi skozi sredino na dve oziroma na tri žice tako da vtaknemo med vsaki dve palici na žico košček lesa, kateri regulirajo razdaljo posameznih palic med seboj. Pa tudi drugače se da Iz palic narediti take ograje, In sicer tako, da nič ne vtikamo malih kosov lesa med palice ,pač pa namesto tega žico ovijemo dvakrat ali trikrat samo po sebi. To delo je na las podobno pletenju mrež iz vodnega blčevja, kakršne -abljo zidarji pri obijanju stropov na stavbah, da se rajdi na to mrežo prijemlje malta. Palic za izdelovanje takih ograj dobimo po naših gozdih dovolj. Jako pripravne so take od p s 1 k e ali k r h like pa tudi od mačkbvja, vse te tri vrste lesa je amatratl za gozdni plevel in Jih tako brez Škode uporabljamo za te ograje, da so le dovolj varne in dolge (vsaj dva metra). Take ograjice ostanejo lahko tudi čez poletje okoli debla, ker ne ovirajo niti zraka svetlobe ter ne nudijo raznim škodljivcem, vidnim in nevidnim, skoraj nikake zaščite, doHm Je slama prav izbomo zavetišče raznovrstnemu mrčesu. Ponekod, kjer je lahko dobiti smrekovo lubje (čreslo), se da narediti iz njega Jako trpežna in zanesljiva ograja, v katero se obleče deblo gor do vej. Pred vojno so Izdelovali v to svrho podobna varovala iz lepenke, ki je bila prepojena z nekim oljem, da na zraku in v vlagi dalj časa zdrži, če bi take cevi iz lepenke zdržale osem do deset let, bi bilo to eno skoraj najboljših varoval. Vsi našteti načini zavarovanja posameznega sadnega drevesa so primerni le za nekaj malega dreves, kjer niti malenkost gradiva, niti čae, ki se pri delu porabi, ne prideta v poštev. вв gre pa ва večje naeade, poeebno kjer «• hoče imeti popolno zanesljivo in trajno zavarovanje pri večjem SteVilu dreves, jenaj-boljSa in tudi primeroma najcenejša ograja, mreža iz tanke pocinkane Žice. Taka mreža je sicer draga, toda z ozirom na trpežnost, računamo na 10 do 15 let In to pri malenkostni pažnji, W jo rabili skozi veo to dobo brez vsakih popravil. Končno nam Je Se omeniti nek preprost, pa vendar učinkovit način obrambe pred zajcem, ki se je po skušnjah starih s&djarjev prav dobro obnesel. Je to posebno v to wrho prirejena m a ž a, s katero pred zimo ob lepem vremenu namažemo deblo. Recept te maže je sledeč: apnenemu beležu primešamo kravjeka, pepela. Ilovice, krvi in žolča. Ce hočemo, oziroma če razpolagamo z arborinom, ga lahko tudi nekoliko dodamo. S to mešanico namažemo debla od vrha do tal prav skrbno, da ne ostane nič golega lubja, in sicer v lepem vremenu, da se maža dodobra posuSl, ker le potem se tedno drži in Je tudi poznejši dež ne spere. Ako pa dežuje, predno se maZa posuši, Je delo brez uspeha, ko se vreme popravi, je mazanje z mažo treba ponoviti. J. N a k a r e s t, Preeere, Obeifcraln. Iz vseh krajev sveta Pri neki protUetalski vaji v kraju Umea na severnem Švedskem so morali prepeljati tri udeležence v bolnišnico. Tako zvane domobranske čete bo morale mesto ščititi proti padalcem, v tem ko so Imeli v temi nastopiti saboterji In ogleduhl. Pri dramatičnih bojih je nek brambovec dobil strel v nogo, nekemu drugemu je bilo prestreljeno uho, vtem ko je nekega tretjega napadla »sovražna* patrulja In ga zelo grdo zdelala, V kraju Cordola se je razkril desetletni deček kot genij za matematiko. Dečka so pri prodaji srečk loterije prevzeli v gradbeni oddelek mestne uprave in tam je v najkrajšem času uravnal nekaj kompliciranih aritmetičnih računov, s katerimi so bili zaposleni tehniki tega oddelka. Dečka so temeljito preizkusni. In pri tem je neStevilne zamotane matematične naloge brezhibno rešil. Mestna uprava je sklenila, da bo otrok dobil primemo vzgojo. Nekemu ribiču v Benetkah sta se narodila dvojčka, ki sta dobila imena Bruna In Luiza. Otrok Luiza je umrl. Drugi otrok se je začel Čudno razvijati V kratkem je iz deklice postal deček, tako da so morali pri stanovskem uradu spremeniti vpis imena Bruna v Bruno. Monstrura ribe nepoenane vrste, ki je bila dolga šest metrov in tehtala 1600 kilogramov, je v bližini Bajoa de Rokvetas v Španiji vrglo morje na kopno. Imela je celo vrsto strelnih poškodb, ki bržkone izvirajo od eksplozij. V Wiena Je v starosti 73 let umrla Anni Dirkens, ki so jo — da iz dolge vrste njenih triumpfov omenimo le dva — nekoč slavili kot Adelo v »Netopirju« in kot očarljivo Brlef-christl v »Ptičarju*. Za časa prve svetovne vojne je umetnica odložila svoje vloge, da je lahko kot sestra pri rdečem križu Stregla ra- , njenim vojakom v lazaretih na vzhodni fronti, na kateri je v bitki' pri Gorlicah tudi zgubila svojega moža, majorja pl. Hampiersteln-Equorda. ^ele ko je zaradi neke nezgode postala za delo nesposobna ,se je vrnila v Wien, kjer je naposled imela trafiko v bližini dvornega gledališča. Letos poteka 50 let, odkar je dobila Ljubljana vodovod. Z gradnjo vodovoda so pričeli že leta 1888. Vodovod so zgradili v Klečah, rezervoar pa nad Tivolljem. Stroški so znašali 573 tisoč goldinarjev. Ker je bila oskrba z vobo zamišljena samo za 30 tisoč prebivalcev, so morali v teku let spričo porasta prebivalstva večkrat razširiti vodovone naprave. Po šestnajetdnevnem prizadevanju je lon-donslco gasilstvo sedaj pogasilo požar, ki je nastal v južnem Mortonu v nekem skladižču za star papir. V tem skladišču Je ogenj izbruhnil dnevno na kakem drugem mestu. Med požarom se je ogromno poslopje zrušilo. Večje število gasilcev so morali prepeljati v bolnišnico. Zapustila je očeta In odšla v samostan. Take poročajo inozemski listi o oeemnajstletni hčerki znanega francoskega generala de Gaulle-ja, ki se bori ob strani Angležev in Amerlkancev zoper sile osi. Dekle se baje ne strinja s političnimi nazori svojega očeta, ker stoji^na stališču, da njegovo mesto ni v vrstah Angležev in Amerlkancev, temveč med Franco*!, ki so okrog maršala Pčtaina. Bazburijlv prizor se je nudil prebivalcem malega mesta Neutomischel v Kreisu Graetz. Po ulicah in preko plotov se je podil kapitalni osmerak, ki je bil začel v mesto. Končno se je jelen zrušil v nekem vrtu, kjer «o ga ustrelili, ker je Imel notranje poškodbe. V Le^anu v Italiji Je nek delavec popravljal veliko uro na pročelju nekega veleč*rata. Pri tem se je ranil z ostro konico urnega kazalca tako, da je zadobil globoko ranb; Radi bolečin Je zgubil ravnotežje, je spodrsnil s ozkega odra in je visel med zemljo in nebom držeč se samo obeh umih kazalcev. Ura je kazala 11.12, čez nekaj minut bi moral dolgi kazalec začeti padati in nesrečnež pasti.na tla. Divje Je klLcal na pomoč. Dolge lestve #o pristavili in v trenutku zadnjih ni^rov so rešili т<Л% iz njegovega položaja in ga prepeljali v bolnišnico. 71 vnukov In 84 praxTiukov Je te dni Čestitalo neki zakonski dvojld v Aurlch-Wlesmoo-ru o priliki njune biserne poroke, h kateri j# prišlo čestit vsega skupaj 115 potomcev. V njunem zakonu se je narodllo deset otrok, ki so Se vsi živi. Laetavlca in orel preletlta 45 km na uro. Poštni golobi dosežejo do 72 km na uro in sokol celo 95 km. Divja raca pa ођ ugodnih prilikah lahko doseže celo hitrostni rekord 135 кл1 na uro. Ugodno vreme in pridnost sadlkev tobaka sta prinesla letos v Pfalcl rekordno tobačno žetev, katera Je tudi kakovostno Izvrstna. Skupno so pridelali 144.226 8t4ov tobaka. Rod Lohse v Nienhagenn Je eden izmed najstarejših kmečkih rodov iz Nledersachsena. Najstarejši llstlnsko znani prednik Je Živel okoli leta 1560. kot svoboden kmet. Domačija Lohse bo sedaj kmalu 400 let neprestano v posesti te družine. V Avstraliji živi takozvana plezalna riba, kt je najbolj čudovita med vsemi ribami. Diha % dihalnimi organi, ki jih Ima na repu. Trenutno skoči iz vode, skače na suhem In hitro spleza na drevo, da si pogleda pokrajino od zgoraj. Ta posebna žival Izgleda ravno tako kakor vsaka druga riba, samo da eo njene plavuti zraSčene v kremlje. Nahaja se pa samo v močvirjih Magrove v Queenslandu. Dr. F. J. Lukam Anaeclmejden! Anfbewahren! n)entselt methodiseh and prakfi9eh (Nadaljevanje s 6. strani.) »еШ v svoje lastne prostore, ki bodo bolje Mtrezall povečanim nalogam. St. Martin unter dem GroBgallenberg. 'Tečaji za nemški jezi k.) Od začetka ®0Vembra se vršijo v Soli za prebivalstvo zopet '^^ajl za nemški jezik. Gotovo priča o odllč-"Ih zmožnostih rektorja Blnderja okolnost, da ^ enega samega tečaja udeležuje nad 60 po-'luiaicev. Tudi v obratu tovarne za čevljar-'ke potrebščine Seunlg poučuje nemški jezik od Junija. Krenz. (Prepovedanokupčevanjes Johann Prežel J Iz Kreuza v Kreisu Krainburg se je moral pred kazenskim 'odnikom Landgerlchta v Grazu zagovarjati, je bil kupil devet parov čevljev, o katerih J? Vedel, da so ukradeni. Obsojen Je bil na ® mesecev Ječe. Seeland. (Materinski dan v otro-®kem vrtcu.) Pred nedavnim so priredili Jod vodstvom Pgl. Anni W u r z e r materinski Oan v otroškem vrtcu, ki je bil zelo dobro obokan po materah in drugih goetlh, njim na po občinskem komisarju. Pozdravivši go-Je voditeljica Pgn.Wurzer razložila dnevni delovni program, ki so mu navzoči pazljivo •ledlll. Ugotovili so, da otroci zelo radi bblaku-Jejo svoje dnevno zavetišče In da Imajo tam tidi dobro hrano, kar Je tudi zasluga dobre kuharice v otrokšem vrtcu. Po malici se je "■azvil vesel družabni večer, na katerem so Predvajali nekaj Iger, s katerimi je bila zaključena prireditev, U so ž njo bill navzoči Zelo zadovoljni. Zwiechenwaseem. (Smrtni primeri ob e J1.) Pred mesecem dni je postal žrtev nedovoljenega prekoračenja meje tovarniški de-lavec Starman Pranz iz Swetlja, roj. 1898. Ponesrečenec zapušča ženo In dva mala otročlč-ka. — Dne 26. t. m. pa sta na Isti način kon-^le svoje življenje ga. Babnik Johanna Iz Radije, roj. 1900, ki zapušča petero nepreskrbljenih otrok, ter Košenlna Josefa Iz Preske, ^oj. 1907. Sairach. (Rodbinska kronika.) V "'lesecu novembru se Je narodllo pet otrok, in ®lcer: Johann Prlmoschltsch, Salrach Stev. 2, %cllla Bogatel, Ratschewa štev. 8, Johann Kautfichltsch, Salraohberg Stev. 6, Nlkolaus ^Ibrecht, Sairachberg Stev. 3 In Simon Oblak, ^eudorf Stev 22. Umrlo je pa v mesecu no-Vembru šest oseb, namreč Lorenz Jereb, Ratschewa Stev. 27, Kari Vocher, Brekowitze St. Johann Koschler, Salrachberg Stev. 1, Boris Archer, Safrachberg Stev. 1, Franzlska Bo-fa-tel, Ariopek Stev. 2 in Roman Oblak, Neu-Stev. 22. JVas knjižni kotiček 2e Večkrat emo v naSlh političnih pretresih Podčrtali dejstvo, da ae Je ta vojna razvila daleč preko prvotnega okvira in, da je postala '*ojna skupnosti vseh evropskih narodov. V svoji knjigi »Europ&lsche Front« (Evropska fronta) poskuša Walther TrSge opisati sile in ifiože, ki so Imeli v svojih rokah usodo držav ®a kontinentu. Kakor sta se v Nemčiji in Italiji postavila dva moža na čelo naclje, tako se Je zgodilo tudi skoro v vseh drugih državah, ki danes enoduSno korakajo tesno ob strani osi *ot njeni zvesti zavezniki. Knjigra, ki je IzSla Založništvu Wllhelm Friok Verlag Wien In ki stane RM 2.70, je dragocena za vsakega, ki se hoče poglobiti v vprašanje nove Evrope. Fr. Horstmann. PROIZVAJALKA BARAK tvrdk« Johann Lerhbaumfr Klagenfurt, Waid" ■flannsdorfersir. 11., Tel. l'S6, stalno nakupuje rezani les (deske, morile iz gostega in živorob« nega lesa), vagonske kollJine, za gradnjo barak t posebno stopnjo nujnoti. 129. STUNDE Wlchtige WSrter in gebrSucWicher Satz-verbindung. 1. Deutschland wurde von seinen jetzigen Feinden in unversch&mter Weise her-ausgefordert. 2. Haben Sie auBer den 100 RM von una noch etwas zu fordem? 3. In diesem Bergwerk werden t&glich 300 t Kohle gefordert. t Nach Erledigiing der Ublichen For-malitatan konnte man ohne Schwierig-keit die Grenze libersohreiten. ,5. Die gewUnschten Formulare erhalten Sie am Schalter Nr. 2. Die deutsche wissenschaftliche For-schung hat auf jedem Gebiete hervor-ragende Ergebnisse gezeitigt. Die Fttrster und der Forstmelster, denen der ganze Forst apvertraut war, Wohnten im Fonthause, oas 2 km vom Orte entfemt war. ^ Warum meckem Sie denn In elnem fort, Sie haben bestimmt keinen Grund dazu. 9. Brbigen Sie bitte diesen Tisch von hier fort. 10. Ich hoffe, daB Sie fortan vemiinftiger sein werden. 11. Das Deutsche Reich wird noch Jahr-tausende fortbestehen. 12. Damit sich alle fortbilden konnen, wurden Fortbildiingsschulen einge-richtet. 13. Es ist im Kriege Sabotage, ohne zwin-genden Grund von der Arbeit fort-zubleiben. 14. Wenn das schGne Wetter fortdauert, kann die gesamte Ernte trocken ein-gebracht werden. 15. Wanu werden Sie fortfahren? Mit dem Schnellzug um 3 Uhr. 16. Fahren Sie bitte fort m erzfthlen, wir Bind Bchon alle neugierig auf das Ende. 17. Da ein Lehrer erkrankt war, muBte die letzte Stunde fortfallen. Ich war nur 2 Minuten weg und jetzt sehe ich, daB mlr eine Aktentasche fortgekommen ist. 19. Wenn Sie beim Diktat foiilaufend Fehler machen, werden Sie die Stelle nicht behalten кбппеп. 20. Wahrend die Gesellschaft sich unter-hielt, hatte sich ein Gast heimlich fort-gemacht. Worter; anvertrauen (jemandem etwas) — zaupati, poveriti abgedunkelt — zasenčena (luč), zmanjšana (luč) beteiligen (sich) — udeležiti (se) Doppelpunkt (m) — dvopičje fordem — zahtevati, terjati fSrdem (Bergwerk) — izkopati, izvažati (iz rudnika) Formalitat (w) — formalnost, običnost, vnjinja oblika Formular (e) — obrazec, vzorec, formular Forschung (w) — raziskovanje FSrster (m) — gozdar Forstmeister (m) — gozdarski mojster Forst (m) — gozd, hosta fortbringen (etwas) — odnesti fortan — odslej, za naprej fortbestehen — nadalje obstajati fortbilden — nadalje izobraziti, šolati Fortbildungsschule (w) — nadaljevalna šola fortbleiben — Izoetatl fortdauem — trajati, obstajati fortfahren (im Gesprfich) — nadaljevati ' fortfallen — izpasti fortlaufend — zdržema, zaporedoma . fortmachen (sich) — spraviti se, pobrati se, pocediti jo; nach dich fort — po* beri se fortpflanzen (sich) — (raz)plođitl se fortscheren (sich) — pobrati se, zginiti fortschaffen — odpraviti, odstraniti, spraviti s poti fortschleichen (sich) — izmuzniti se, odplaziti se, ukrasti se fortsetzen (etwas) — nadaljevati (kaj) herausfordem — izzivati Rufzeichen (s) — klicaj Sprechstunde (w) — sprejemna (govoril* na) ura unverschamt — nesramen Zelle (w) — celica, stanica Redewendnngen: Ordnung in den Laden bringen — napraviti red (v prodajalni) ein Ergebm- zeitigen — uspeh zoriti; uspeli prinašati in einem fort — neprenehoma ein zwingender Grund — nujen vzrok die Emte einbringen — žet«v (letino) рм spraviti meine A.ktenta8che let fortgekommen —* ob aktovko sem; aktovka je izginil* Fortsetzung folgt — dalje prihodnjih stran 8. — Št€v. 9b. KARAWANKEN BOTE Sreda. 2. decembra 1942. 75 LET DONAUCONCORDIA A L L o E M E I N E VERSICHERUN05-A G. W I E N Delniška glavnica 4,000.000 Reidismark Zavarovanje zoper požar in vlom, pohištva, siekla in vodoTodniii škod, jamstveno, nezgodno in aviomobil« sko zavarovanje, zavarovanje loma sirojev in prevozov V smislu naredbe šefa civilne uprave smemo poslovati na Gorenjskem in smo prevzeli tudi zavarovanja našega posestrimskega zavoda,Dunav' Sodelavci se iščejo. Gaugesdia f isstelle Klagenfurt, Stauderhaus lVa|moderneiie nemike kmetijske strole b*sfe videli na Modernsie Deutsdie Landmasdiinen and UerMte zelg* anf der Ersten QberkralnerLanduiirtidiattssdiau pnii gorenjski kmetijski razstavi In Hrainburg uom 29.XI. bis 5. XII. u Kramburgu od 29. XI. do 5. XII. VaCentin fiatetmonet, HCagenfutt Landmaschinen kmetijski stroji R«paraturw«rk • Ersatzteiidienst piiprwlii!Rlti • dobava fiadomastnlk delov (3pezialftaus fiit '^^terrenmoden т^ин Klagenfurf, Paradeisergasse 4, Edce Domgasse 8 • Ruf 1245 XaAvala Ob težki, nenadni smrti našega nad vse ljubljenega sinka, brata, svaka, strička, gospoda Karla Figar izrekamo vsem, ki so z nami sočustvovali, najprisrčnejšo zahvalo. Vsem onim, ki so darovali vence in cvetje in tistim, ki so nas tolažili v najtežjih dneh, naj povrrte »Nebo«. Posebno zahvalo smo dolžni nameščencem Telegraphenbaubezirka V v Krainburgu, Telegraphenbauamtu aus Klagenfurt, der Deutschen Reichs-post, zastopnikom NSV, vodji Kranjske obrtne zadruge, č. g. župniku za tolažbo in spremstvo, kakor tudi vsem vojaškim in drugim oblastvom, ki so preskrbeli za hitri prefoz pokojnika na njegov dom. Najlepša hvala tudi vsem onim, ki so bili samo v mislih pri nas. Krainburg, 29. novembra 1942. DRUŽINA FIGARJEVA. Kohle Kolct Ho Iz BaumaUrioi Krainburg, Veldeser StraOe 12 — Tel. 193 ^eot^lkotlU&Jcsefiass Wilhelm Poschgoi BUCHBiNDEREi UND KARTONAGEN Krainburg KAFFEE ERSATZ F a b r i k C. Wenger Klaqenlurl Siseit^iefietei Glocke St.Yeit a. d. Save lielerl raid) und sauber ф-ср1.-91и}. HERMANN KORIV DCra'uduifq. Zfniralltrizunqrn. MavvrrlpilunqsinMallalienrn, Nanilarr Aniagpn Iščem mesto na takarice, po možnosti v Mežiški dolini ali kjerkoli. Znam nemško. Ponudbe na K. B. Klagenfurt. SENF ESSIG fabrik C.Wenger Klagenfur Fabrik C.Wenger KIsgenfuri Ell SCHWIERIGER POIIT M taittei, tatUnei tier Miriela; VlcU viublMrl Gittr Rat: Eotttaihti, •H IlI-EX-Limi iNCkl aafbttrttu, iMM mil М.Т-и-1мсМем Tick Uieli. D« Uttdrng wM atlgtlrtscM мЛ m-Itait Pictit * ptmii. Težka pika pri oblrkab, kostumih ali sukajah: nr morr se prati! Uobfr наме1; i;.pra(ilf. z AI.T-li\ raztopimo na lahko likrtafilf. nato zllkajtr i blagem, ki je vlažno od UT-E\a. - Obleka bo OMCžena 1и zlrpšana. Oglasi v našem listu so uspešni! Orthopadische Stiefel- und Gofserer-Erzeuqung JOHANN KURENT Schuhmachar HAN NSBURG Službo dobi Dekle za gostil no, ki zna stre-či gostom in po magati v go spoJinjstvu in Pfliditjahrmadel za večjo kmetijo se iščeta za takoj. Dopise pod „Stadtnahe Karnten", K. B., Klagenfurt, Bis-marckring 13. 3001-1 Učitelja za nem ško stenografijo iščem. Javiti na K. B., Krainburg pod „takoj". 51541 Sprejme se ta« koj mizarski va« jenec v ■ pouk. Hrana in stane vanje po dogovoru. Sprejmejo se tudi pomoč niki. Andreas Kregar, Mobel' tischlerei, St. Veit'Sawe 59. 8o2S.l Gramofonske plošče, stare in godalne instru* men te vsake vr» ste kupuje Mu-sikfiaus Hergefit, Klagenfurt, Burg' ;asse 3б31'7 Službe išče Kdo bi sprejel v učenje 16-lctnega fanta, ki ima le eno oko, iz okolice Steina; ima posebno veselje do mehanike ali ključavničarstva. Dopise na Anna Ženi, Unter VelS nitz, 21, Post Krainburg. 5152--<г Išče v najem Manjše posestvo vramem v najem, najcaje v Karnten. Ponud be na K. B., Krainburg pod šifro „Gozd". 5151-4 umivalno mizo ali psiho, tudi žimnice, vložke, drugače pa samo pohištvo. — Kupim tudi kompletno pohištvo s perilom. — kupim prav težki ali srednji krojaški stroj. — Ponudbe na Ki-raw. Bote, Klagenfurt pod štev. 35. 3543-7 Večje podjetie v Krainburgu kupi en ali dva šivalna stroja, even-tuelno ju vzame na posojilo. Ponudbe na K. B. Krainburg, pod štev. 5146-7. Dopisi Mizzi! Prosim, pošljite svoj naslov potom K. B. Krainburg, na prejšnjo šifro Zenltve Samostojen obrtnik, srednjih let, ieli v svrlio že« nitve spoznati de* kle 19 do 23 let, ki je visoke po« stave in zna delno gospodinjstvo. Prednost imajo dekleta srednjega stanu. Dopise, če mogoče s sliko in širšim opisom poslati na K. B, Krainburg, pod ,Lepa bodočnost*. izgnbljeno Prodam Nov, enovprežni voz, kmečki prodam za cenil-no vrednost. Kogoj Joset, St, Katharine, 8, uber Ncumarktl. 6147^ Pozor I Nudim tesnila (dihtun-ge) za vodnjake. Franz Jenko, Le> derhandel, Zwi» schenwassern. 5120—fi LI*W* ■Липспв damsko rokavico, desno, sem zgubila v Krainburgu oj N.S. Gau-verlaga do trgovine Crobath. — Najditelja lepo prosim, da jo oid-da pri K. B. Krainburg proti nagradi. 51o0-2:i Kupim Kupim kompletno sobno p6hi Jtvo, dvč postelji, 2 omari ali I trodelno, dve po-itteljni omarici, Razno Katera gospa bi vzel« preko zime pet mesecev ita-rcga fantka v o-ikrbo. Plača se po dogovoru. — Dopise na K. B. Krainburg pod „Slavko". Za odgovore nt oglase le potreba vedno priložiti znamko za odgovor, ker romajo vprašanja, kjer ni plačan odgovor, v koL Karaw. Bote. Karntnerische Landes-Brandschaden-V ersidierungs - Anstalt betreibt Fcuer«, Einbrndi-, Diebstahl-, Glas- und Glodten-brudi« sowie Wasserleitunjcssdiaden « Versidierungen sc peča z zavarovanjem proti požaru, vlomu, tatvini, prelomu stekla In zvonov # kot tudi proti vodovodnin škodam Klagenfurt, Alter Platz30 - Femruf Nr. 1846-1847