Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ. Le z združenimi močmi bomo ohranili svoje pravice. Sodrugi! Delavci! Nameščenci! Odstranite nevarnost! Vsi v organizacijo, da vzdržimo! V borbi za socijalne pravice in delavsko varstvo. Velika protestna zborovanja in seje delavstva po celi državi. Ko je delavstvo zvedelo za tajne predloge jugoslovanskih delodajalcev glede poslabšanja socijalne zakonodaje in delavskega varstva, je organizirano delavstvo po vsej Jugoslaviji odgovorilo z mogočnimi protesti. Od 4. januarja 1930 pa do danes se vršijo v dravski banovini (v Sloveniji) seje odborov im zborovanja. Tako je Savez Metalskih Radnika imel dosedaj 8 zborovanj z udeležbo 905 članov; Ujedinjeni Savez železničarjev 20 zborovanj z udeležbo 890 članov; Splošna delavska zveza 13 zborovanj z udeležbo 770 članov; Zveza rudarjev 9 zborovanj z udeležbo 850 članov; lesni delavci 5 zborovanj z udeležbo 420 članov; živilski delavci 3 zborovanja z udeležbo 160 članov; privatni nameščenci 3 zborovanja z udeležbo 90 članov; oblačilni delavci 2 zborovanji z udeležbo 45 članov. Ljubljana, zborovanje v dvorani Delavske zbornice z udeležbo 300 delavskih zaupnikov in funkcijonarjev. Skupaj ie bilo vsega 64 zborovanj z udeležbo 4430 organiziranega delavstva. Poslalo se je na ministrstvo socijalne politike 64 vlog ozir. resolucij. Deputacij na okrajna glavarstva je bilo 53, ki so vložile resolucije, da tudi okrajni glavarji izrečejo v obrambo socijalnih zakonov svojo besedo. Strokovne organizacije so pozvale tudi podeželske občine, da izreko svojo besedo. Zakaj kmečke občine so enako prizadete pri poslabšanju posebno bolniškega zavarovanja. če se ne uzakoni zadostno starostno zavarovanje obrtnih in industrijskih delavcev, bodo morale zopet skrbeti za nje, ko bodo izčrpani in onemogli, domovinske občine. In kolikor imamo poročil, so kmečke občine to tudi storile. Tako sta v tem slučaju delavec in kmet nastopila skupno proti nameram obrtniških in industrijskih krogov. Enaka protestna zborovanja je priredilo delavstvo tudi po drugih delih države, v bivši Srbiji, Vojvodini, Dalmaciji, Bosni in na Hrvaškem-. Zborovanja so bila povsod dobro obiskana. Tako se je udeležilo protestnega shoda v Beogradu, na katerem je bil glavni poročevalec centralni tajnik delavskih zbornic, dr. Živko Topalovič, 2000 delavcev. Vprašanje, ki je na dnevnem re-dh, ni malenkostno, ker se tiče okoli dveh milijonov jugoslovanskih državljanov. Da so delavci in nameščenci v pravici, dokazuje tudi to, da se delavske organizacije upajo z lahko vestjo zagovarjati svoje zahteve pred vso javnostjo, dočim »gospodarski krogi« svoje nakane in Predloge skrivajo. Vzemimo za primer samo ljubljansko trgovsko zbor-"ico, ki jo je predsednik Delavske zbornice sodr. Čobal javno pozval, naj pove, kakšno stališče zavzema v teh vprašanjih, toda doslej se še ni oglasila, kar pomeni, da se strinja z nezaslišano reakcijonarno politiko ljudi, ki teh vprašanj ne razumejo. Tako se nam zdi. kakor bi bila socijalna, gospodarska in državljanska veda za te ljudi — španska vas. In vendar, delavska pravična stvar mora zmagati tudi v tem neenakem boju. Proti nakanam- »gospodarskih krogov« se bo delavstvo V Celju se je dne 1. februarja t. 1. pričela pred tričlanskim senatom ob 10.30 razprava proti prometnemu uradniku Alojziju Rantaši zaradi velike železniške katastrofe, ki se je dogodila v noči od 2. na 3. novembra v Rajhenburgu, kjer je ekspresni vlak zavozil v tovorni vlak ter so pri tem izgubili življenje vlakovodja Vodlak, strojevodja Arzenšek in kurjač Jeromen. Katastrofa je čitateljem še v dobrem spominu. Materijalna škoda je bila po železniški direkciji ocenjena na 670.000 Din. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Dolničar, prisednika sta bila s. o. s. Levičnik in s. o. s. Detiček, obtožnico je zastopal državni tožilec dr. Rus, obtoženca pa je zagovarjal odvetnik Fran Milčinski iz Ljubljane. Za razpravo je vladalo izredno zanimanje in so dvorano predvsem napolnili železniški uradniki in uslužbenci. Obtoženi Rantaša je zasnoval svoj zagovor na tem, da se je že v vojni zaradi neprestanega bivanja na fronti popolnoma zrahljalo njegovo živčno stanje, poslabšalo pa se je še, ker se je zadnjih deset let neprestano nahajal v težavni in odgovorni službi na glavnih progah. V lanskem poletju je že prosil za premestitev in za pisarniško zaposlitev. Prošnji je bilo že ugodeno, toda začasno je bil vendar še dirigiran na rajhenburško postajo. Popolnoma izčrpan in utrujen se je usodnega večera podal v službo in na prošnjo svojega tovariša na sosednji postaji Blanci prevzel še celo uvoz tovornega vlaka. Na rajhenburški postaji manjka uvozni signal. Ko se je prigo-dila katastrofa, je Rantaša ves strt in v domnevi, da je ves ekspresni vlak zgrmel v Savo, v trenutku sklenil končati si življenje. Prerezal si je žile na obeh rokah — in se zavedel šele naslednji dan v krški bolnici. Priča Gmajnič, kretnik iz Raj-henburga, je v celoti potrdil obto-ženčeve navedbe. Orijentacija je borilo dalje in dalje. Naj se torej »gospodarski krogi« ne šalijo: ker vsaki krivici sledi za krivce bridka pravica. bila v oni usodni jesenski noči silno težavna, ležala je gosta megla. Zelo važna je nato bila sodba izvedenca, upokojenega prometnega kontrolorja g. Froleja. Navajal je v glavnem: na progi Židani most—Zagreb je promet izredno močan in služba težavna. Enotirna proga je takorekoč prenatrpana z vlaki. Tako stanje zahteva od prometnega osobja skrajno napetost živcev. Na vprašanje zagovornika je izvedenec Frole izjavil, da znaša kapaciteta te proge dnevno 40 do 50 vlakov, dočim jih dnevno vozi 54 do 56. Državni tožilec dr. Rus je ugotavljal obtoženčevo krivdo na osnovi paragrafov o malomarnem izvrševanju prometne službe. Upoštevaje vse olajševalne okolnosti, tako predvsem intenzivni promet, pomanjkanje varnostnih naprav in stroge kazni zaradi zamud, je državni tožilec vendar vztrajal na obtožbi in kazni, poudarjajoč, da se je katastrofa primerila le zato, ker obtoženec ni ravnal po pravilih prometne službe. Zagovornik Milčinski je izpodbijal obtožbo, opirajoč se čvrsto na navedene olajšilne okolnosti in na navedbe železniškega strokovnjaka. Orisal je derutno živčno stanje obtoženca, ki se je po prestanih grozotah svetovne vojne posvetil težavni službi pri železnici in ga je katastrofa dohitela, ko je že na kraju svojih moči in se mu je že upravičeno obetala premestitev v lažjo službo. Sodni senat se je umaknil k posvetovanju, ki je trajalo % ure. Ob splošni pozornosti je bila nato razglašena oprostilna sodba, utemeljena z izjavami izvedenca, zagovorom obtoženca in navedbami zagovornika. Ob 13.30 je bila razprava zaključena in Rantaša je v spremstvu številnih tovarišev zapustil sodno dvorano. * Po ljubljanskem dnevniku »Jutro« smo priobčili gornje poročilo o sodnijski obravnavi ter upamo, da bo železniški upravi glasen memen-to, da ne bo v bodoče vsako krivdo na nezgodah zvračala na osobje, ki je z delom preobloženo in izmučeno, marveč, da bo podvzela vse korake, da se stanje in služba osobja, predvsem pa eksekutivnega zboljša, uvede 8 urnik in odobri osobju redne odmore. Mesto okrožnice glede kazni in dolžnosti, pričakujemo, da bo zagledala dnevno luč tudi okrožnica o pravicah in ugodnostih, ki pristoje osobju. Direktorjeva okrožnica. Pod naslovom: Vestno in točno vršenje službe; dolžnosti in prava osobja in strokovnih organizacij; njihovo in obstoječih zadrug socijalno udejstvovanje, skrb uprave za osobje, je izdal ljubljanski železniški direktor daljšo okrožnico, iz katere prinašamo posamezne izvlečke. Glede železniških nezgod piše g. direktor sledeče: V mojim pozdravnem razpisu štev. 162-I od 9. dec. 1929, sem izrazil nado, da ni popustila vzorna disciplina in red. točnost in sigurnost v prometu, niti priznana strokovna sposobnost in dobra volja, zdrav smisel in brezpogojna požrtvovalnost našega železničarja; pa sem pozval celokupno osobje, da podvoji svoje sile in energijo, tako da bo ljubljanska direkcija prva. Izjavil sem obenem, da se bom vselej in povsod najtopleje zavzel za vse osobje, ter sem že tudi storil v svoji oblasti marsikateri koristen korak in bom na tem potu tudi vztrajal Na žalost moram danes povdariti, da sem z druge strani v svojih iskrenih nadah malo razočaran: številne nezgode in tudi večje železniške nesreče zadnjih časov dajo povoda bojazni, da so gori navedene odlike in svojine našega železničarja popustile, tako, da je naše prvenstvo in dober glas slovenskega železničarja v pitanju; niti sem našel v pričakovani polni meri one dobre volje in zdravega smisla za zdrav red in čvrsto disciplino za pomirjeni e duhov in požrtvovalno tekmovanje samo v stvarnem delu in v vsem dobrem, posebno tudi izven službe kakor sem to opravičeno pričakoval v današnjem času pozitivnega državnega življenja, delovanja in upravljanja po Najvišjih intencijah, niti razumevajo vse strokovne organizacije pravilno svoja prava in dolžnosti. In dalje: Za vse poslednje nezgode niso krive nedovoljne naprave ali neki drugi nedostat-ki — kakor se te govorice na brezvesten način širijo v javnosti —, temveč nepazljivost in površnost osobja, odsotnost vseh predomenjenih temeljnih vrlin vsakega vestnega železničarja. Niso temu krive drakonske^ kazni, kajti z vsako žel. nesrečo zagrešijo krivci zločin nad potniškim svetom — javnostjo, zločin nad državno imovino in tudi zločin nad svojo lastno obiteljo in vsemi svojimi kolegi-železničarji. S tako konstatacijo g. direktorja, da so krivi nezgod le železničarji sami, se ne moremo strinjati ter nas veseli, da se sedaj razne železniške nezgode obravnavajo pred rednimi sodišči in je ter bo za nas izrek sodišč merodajen in ta izrek je bil doslej in upamo, da bo tudi v bodoče v prilog železničarjem. Tudi v bodoče bomo z vsemi sredstvi ščitili železničarje, ker dokler ne bo uveden v vsej eksekutivni službi 8 urnik, se ne bo redno dajalo odtnore in zboljšalo gmotni položaj osobja, bo za železniške nezgode — hočeš ali nočeš — odgovarjal tudi dotični, ki ne ukrene vse, d(a bi se striktno izvajali tudi vsi oni zakoni, ki govore o pravicah osobja. Glede organizacij pa daje g. direktor, sledeča navodila: Zpto želim in opravičeno pričakujfem tudi od vseh žel. strokovnih udružen] oz. organizacij, da bodo prilagodile svoje ponašanje in . delovanje navedenim idejam današnjega časa in pa sledečim načelom': 1. Strokovna organizacija bodi predvsem strokovna, ter deluj za izpopolnjevanje strokovnega znanja 'svojih članov, od- Rajhenburška železniška nesreča pred sodiščem. Obtoženi prometni uradnik Rantaša oproščen. — Odločilne izjave železniškega strokovnjaka. — Veliko zanimanje v krogih železničarjev. gajaj značaje ter jih poučuj na drugarski način in opozarjaj prijateljski na vse težke posledice za ustanovo in samega uslužbenca, ki nastanejo iz nesposobnosti in neznanja, nevestnosti in nepazljivosti, lahkomiselnosti in, površnosti v službi! 2. Strokovna organizacija naj skrbi dalje za splošno izobrazbo svojih članov, za prosveto in kulturo, oplemenjevanje srca in duše s propovedanjem strpljenja in bratske ljubezni, z bujenjem državne in nacijo-nalne zavesti, dalje z drugarskim! navajanjem človeka k štednji in treznemu življenju, k redu, čistoči in higijeni sploh. 3. Najširši delokrog se nudi strokovnim organizacijam' na socijalnem polju v medsebojnem pomaganju, posebno v slučaju bolezni, smrti ali druge nesreče, kakor tudi z nesebičnim sodelovanjem pri raznih1 človekoljubnih akcijah za lajšanje splošne bede in težkega življenja stanovskih tovarišev. 4. Vestnemu pojmovanju in vršenju svoje naloge v smislu prvih treh točk, se more v drugi vrsti pridružiti težnja strokovne organizacije, da pomaga železniški upravi z dobrimi nasveti in zdravimi pozitivnimi predlogi v cilju napredka železniške službe in občega zboJjšanja materijalnega stanja, razume se v dostojni obliki in na spoštljiv način. 5. Nikakor pa niso simpatične intervencije poedinih organizacij za posameznike v njihovih osebnih zadevah, pritožbah in prošnjah. Posameznim uslužbencem je z zakonom zagotovljeno vsako pravo kakor tudi možnost, priti službenim potom do svojih pravic; s prednjimi mojimi odredbami pa je poskrbljeno za to, da se bo to tudi izvršilo; ako ne, odprta je vsakomur službena pot za pritožbo višjemu svojemu starešini, po potrebi osigurana tudi osebna intervencija. Organizacijam pa se priporoča, da svoje člane poučijo ter upoznajo z detajlnimi odredbami zakona in drugih predpisov tudi v pogledu njihovih pravic, v slučaju potrebe da pomagajo tovariški svojim članom v tem, da sestavijo pravilno svoje pritožbe ozir. prošnje. * Tako veli g. direktor! Prebrali smo vso okrožnico in jo primerjali z naslovom okrožnice, žal pa moramo ugotoviti, da v celi okrožnici ni točnih navodil radi »prava osobja«, enako ne o »skrbi uprave za osobje«. Zato v interesu osobja, kot v interesu državnih prometnih naprav ponovno povdarjamo ■ in zahtevamoDa se spoštuje vse pravice osobja glede dopustov, odmorov in prostih dni, glede osemurnika, napredovanja v položajnih plačah, rednega povišanja urnih plač. Ne samo povdarjati dolžnosti, ampak tudi pravice. Redna oblastna skupščina bolniškega fonda. Vršila se je v nedeljoi, dne 2. februarja t. 1., skoraj ob polnoštevilni udeležbi izvoljenih (42) in imenovanih (37) skupščinarjpv. Skupščina je več ali manj pokazala zopet, d'a je oblastna uprava ob pogojih svojega sedanjega življenja, diktiranih po uredbi in pravilniku, več ali manj zgolj formalna ustanova in ima praktično vrednost edinole kot administrativno telo — brez vsakršnega znatnejšega praktičnega pomena pa je kot kompetentni činitelj v soodlo-čevanju načelnih, tako rekoč živ-Ijenskih vprašanj članstva bolniškega fonda. Skupščina je seveda bila tudi — vsaj v glavnem — formalnost; s tem nočemo reči, da morebiti podcenjujemo načelno važnost te oblastne skupščine in prejšnjih oblastnih skupščin. Važna je v toliko, v kolikor danes nimamo boljše, važna je prav tako, kakor je važna za lačnega človeka skorjica kruha, pa čeprav ni s tem glad odpravljen. Važna je, ker je to — vsaj za zdaj — edini forum, ki omogoča članstvu po svojih izvoljenih zastopnikih vršiti presljo na odločujoče činitelje, na res kompetentni forum bolniškega fonda. Reči moramo, da so se izvoljeni skupščinarji tega zavedali, zakaj vztrajali so do konca zborovanja na svojih mestih, kar ni mogoče trditi o vseh imenovanih skupščinarjih. G. predsednik skupščine ing. Mül-ler-Petrič je majhno vestnost nekaterih gg. imenovanih skupščinarjev tudi opravičeno grajal. Sicer pa je to stvar uprave, ki je poslala svoje ljudi tja, da jo zastopajo. Če jo slabo zastopajo ali pa jo vobče ne zastopajo, je to račun, ki ga mora uprava sama iztirjati! Poročilo uprave se ni čitalo, ker je za letošnjo skupščino izdal upravni odbor tiskano poročilo, kar je skupščina s povdarkom odobrila. S, Bahun je kritiziral poročilo uprave. Reči moramo, da njegova kritika ni, vsaj v glavnem ne, bila kritika poročila uprave, pač pa kritika dela centralnega upravnega odbora, odnosno dela centralne uprave. Morebiti se je komu ta kritika zdela odveč; pa vendar ni bila odveč, zakaj skupščina je forumi, ki je kljub vsemu v ozki organski zvezi z odločilnimi činitelji fonda. In morda bi bilo umestno, da je s. Bahun to dejstvo nekoliko jače podčrtal in formalno precizneje oblikoval. Potrebno bi bilo, da bi izrecno povedal. Tudi uprava (ne samo delegati za glavno skupščino) naj obvešča merodajne činitelje o razpoloženju med članstvom, uprava naj podčrta povsod in ob vsaki priložnosti, daje treba kreniti na nova pota, če hočemo res nekaj, vsaj nekaj nuditi članstvu, če hočemo biti res tudi dejansko 'človekoljubni. Povedal je, kar smo že neštetokrat povedali in po-U(jarili __ jn kar bomo še nešteto- krat poveddli. kar bomo pripovedovali vse dotlej, da bomo dosegli, kar je potrebno. S. Bahun pa je prav po-sebno podčrtal, vsaj z enimi skoraj neverjetnim primerom: dokazano dejstvo, da ni vselej centrala kriva negativnih razmer v bolniškem fondu: v marsičem' nosi krivdo tudi tukajšnja oblastna uprava. Glede na navedeni primer je s. Smasek razbremenil upravni odbor z izjavo, da ni upravnemu odboru bilo o primeru, ki ga je s. Bahun navedel, prav ničesar znanega, da zatorej ni na potek dogodka mogel upravni odbor vplivati; uprava sama na tozadevni Bahunov očitek ni reagirala. Upravni odbor je na predlog oblastnega nadzornega odbora prejel soglasno zaupnico za svoje delovanje. Proračun za leto 1930/31, ki znaša 19,339.500.— Din, je bil soglasno sprejet. Tudi vsi predlogi, ki so že tako bili objavljeni v »Ujedinjenem: Železničarju«, šobili brez vsakršne debate z nekaterimi umiestnimi dodatki soglasno sprejeti. Važno se nami zdi poudariti, ^da je po sprejetju predlogov s. Canžek ugotovil za nekatere gospode zelo neljubo jim dejstvo, da na glavni skupščini ne glasujejo vsi za predloge, ki jih tukajšnja oblastna skupščina sprejme. Predlagal je, naj da oblastna skupščina nalog svojim' delegatom, da bodo v Beogradu glasovali ža tukaj že sprejete predloge. O predlogu ni bilo glasovanja, pač pa se je razvila ob tej priložnosti kratka, jedrnata, a zelo zanimiva debata. Rezultat le-te se da povedati s stavkom:: Delegati za glavno skupščino so moralno obvezani glasovati za vse predloge, ki jih tukajšnja oblastna skupščina sprejme. Naposled je s. Čanžek predlagal skupščini, naj sprejme naslednjo resolucijo: Gospodu ministru socijalne politike j Beograd. Skupščinarji oblastne uprave humanitarnega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, zbrani na oblastni skupščini dne 2. februarja 1930, so po razmo-trivanju predlogov, ki jih stavijo organizacije poslodavčev za spremembo zakona o zavarovanju delavcev, sklenili, obrniti se do Vas, g. minister, s prošnjo, da pri reviziji socijalne zakonodaje obvarujete neokrnjene vse dosedanje socijal-no-zaščitne zakone, ki pomenijo za delavce danes skromno oporo in so edini žarek upanja v težki življenski borbi. Skupščina se obrača do Vas, g. minister, s prošnjo, da bi veljavnost splošnih socijalno-zaščitnih zakonov v vsem razširili tudi na železničarje ter da bi odredili, da veljaj zakon o zaščiti delavcev tudi za državne prometne naprave in da se uvede med Središnjim uredom za zavarovanje delavcev in železničarsko bolniško blagajno reciprociteto. Skupščina jle resolucijo sprejela in s svojim sklepomi dokazala tajin-stvenim1 »privrednim krogom«, da morajo pri svojem furtimaškem »delovanju« računati celo z odporom na pol državnih ustanov. Povdariti moramo disciplino in resnost, ki je bila značilna za ves potek skupščine, prav posebej glede na izvoljene skupščinarje. Obračun in proračun bolniškega fonda. V informacijo članstva prinašamo danes pod A.) obračun bolniškega fonda za čas od 1. IV. 1928 do 31. III. 1929 in pod B.) pa proračun za bodoče budžetsko leto, to je za čas od 1. IV. 1930 do 31. III. 1931. Proračun za bodoče letd je sestavljen na podlagi izkušenj v letih 1928 in 1929 ter ne prenese nikakega črtanja in štedenja. Izredni prispevek drž. prometne naprave v znesku nekaj' nad 9 milijonov dinarjev, nikakor ni pretiran, saj dolguje državna prometna naprava bolniškemu fondu še vedno vsoto nad Din 14,000.000.—, kar je razvidno iz sledeče statistike: Neplačani v § 43 naredbe M. S. 16276 /22 predvideni letni prispevek iz državnega prometnega budžeta za leto Din 1923/24 338.412.91 1924/25 4,235.761.37 1925/26 5,082.441.74 1926/27 4,434.961.22 1927/28 4,072.040.90 1928/29 2,209.222.25 Din 20,372.840.39 Dotacija na tekočem računu b. f. pri dir. drž. žel. v Ljublj. poi gen. dir. vsled naloga centr. upr. h. f. za 1. 1924/25, 1926/ 27, 1927/28 ä 1,200.000.— 1928/29 2.500.000.— Din 6,100.000.— Ostanek Din, 14,272.840.39 Iz spodaj objavljenega obračuna je razvidno, da se je v budžetskem letu 1928/29 porabilo skoraj vse kredite, le na partiji za kopališča je ostalo okoli Din 120.000.—, kateri znesek pa je tudi že določen, da se izplača vsemi, ki so bili v toplicah, še po Din 15.— dnevno kot izreden prispevek. Obračuni dohodkov in izdatkov od I./4. 1928 do 31./3. 1929 budž. leta 1928/29. a) Dohodki. Vlogi (prispevki) članov boln. fonda: 1.5% Din 1,985.379.65 3% Din 2,669.518.36 Din4,654.898.01 Prispevki drž. prometne uprave . . Kazni drž. prometn. osobja po čl. 146 zak. o drž. prom1, osobju .... Kavcije (5%) od lekarniških računov Din Vrnjeni davek osobja Din Razni dohodki (takse za duplikate članskih listov itd.) Din Dotacija gener. dir. drž. žel. na tekočem' računu b. f. pri dir. drž. žel. v Ljubljani . . . Din 2,500.000.— antinrlLnv Bin 9.782.766.91 Din 2,445.675.76 Din 177.966.14 1.881.— 63.— 2.283.- Predlog proračuna. Proračun bolniškega fonda za državno prometno osobje kraljevine Jugoslavije pri direkciji ^drž. žel. v Ljubljani za budžetno leto 1930/31. Dohodki. Vlogi (prisp.) članov bol. fonda a) nereguliranega osobja Din 2,700.000.— b) reguliranega osobja . . Din 2,300.000.— Prispevki državne prometne uprave a) za neregulirano osobje Din 2,700.000,— b) za regulirano osobje . Din 2.300.000,— Dohodki denarnih kazni a) po zakonu o državnem prometnem osobju in b) po obstoječem' pravilniku za neregulir. osobje Din 170.000,— c) po1 naredbi M. S. 16276/ 22, odn. zač. pravilniku bolniškega fonda . . . Din 500,— Razni dohodki . . . . . Din 500.— skupaj Din 10,171.000.— Izredni prinos drž. prometne ustanove . . . Din 9,168.500,— vsota dohodkov Din 19,339.500.— Izdatki. Partija 1. Izdatki za zdravnike' in ostalo osobje, zaposleno v bolniškem fondu a) plače honorarnih prom. zdravnikov v smislu pravilnika za zdravn. službo boln. fonda analogno razpisu Centr. upr. h um', f. št.1648/1927 po Din 30.— letno od člana in po Din 30,— od km. prideljene proge povprečno . . . Din al) ev. povišek na Din 40.— od km in Din 40.— od člana..................Din b) dnevnice zdravnikov pod a) po čl. 18 pravilnika za zdravn. službo b. f. Din c) nagrade zdravnikom pod a) za pomoč pri porodih (abortusih) in ostalemu oso&ju na poslih boln. f. Din d) place hon. prom. zdrav- nikov po čl. 21 in 22 pravilnika za zdr. službo b. f. Din e) plače specijalistov na odd.: 1. centr. amb. Ljubljana Din 2. centr. amb. Maribor Din 3. za zobozdravn. oskrbo Din 450.000.— 200.000.— 70.000.— 60.000.— 40.000 — 254.400 — 108.000,— 1,990.000 — skupno Din Partija 2. Izdatki za zdravila, obve-zila in druge pripomočke za zdravljenje; a) za zdravila............Din b) za zavojni materijal . Din c) nabava medic, aparatov in inventarja za centralne ambulante . . . ^ Din d) preureditev prostorov za rentgen v centr. ambulanti in ordinac. prostorih C. A. v Mariboru Din e) popravila inventarj'a in aparatov centr. ambul. Din f) ostale sanit. potrebščine Din 3,172.400,— 1,800.000,— 150.000,— 120.000,— 120.000 — 30.000.— 80.000 — b) Izdatki. Za zdravnike in ostalo osobje zaposleno v b. f. 99.64% Za zdravila, obve-zila in druge pripomočke za zdravljenje 99.98% Za zdravljenje v bolnicah 99.96% Za hranarino 99.75% Za pogrebnine 82.60% Za potne in prevozne stroške 57.73% Za zdravljenje v kopališčih in zdraviliščih 55.82% Za zdravniško im ba-biško pomoč ob nosečnosti, por. in otr. postelji 92.09%. Din 1,644.066.58 Din 1,499.733.61 Dim 899.659.25 Din. 1,496.237.05 Din 371.696.26 Din 28.865.— Din 145.123.89 Din 1,381.320.81 vsota izdatkov Din 7,466.702.45 Prenos pasivn. salda budž. 1. 1927/28 po tek. rač. direkcije Din 2,124.708.69 Akt. saldo budž. 1. 1928/29 po tekočem računu dir. Din 191.355.77 skupaj Din 9,782.766.91 vsota partije 2 Din 2,300.000.— Partija 3. Izdatki za zdravljenje v bolnicah ................Din 1,550.000.— Partija 4/1. Den. pomoč za hranarino Din 1,800.000.— Partija 4/2. Den. pomoč za pogrebnino Din 500.000,— Partija 5. Izdatki za potne in prevozne stroške, prevoz boln. in spremljevalcev Din 50.000,— Partija 7. Izdatki za zdravljenje v kopališčih in zdraviliščih a) v kopališčih .... Din 300.000.— b) v zdraviliščih .... Din 350.000.-— Partija 8. Izdatki za zdravn. in bab. pomoč ob nosečnosti, po- nnnnn rodu in otročji postelji Din Prinos k rez. fondu 10% Din , • . Partija 9 a. Investicije za zgradbo okre- . . Din 3,000.000,— P a r t i ji a 9 b. Investicije za zgradbo sanatorija za tuberkulozne . Din 3,500.000.— Din 19,339.500.— V glavnem so se v proračunu povišale postavke za zobozdravljenje na skoro Din 2,000.000.— ter so se vstavili tudi krediti za investicije v znesku Din 6,500.000.—, in sicer za zgradbo okrevališča in sanatorija za tuberkulozne. Ti dve zgradbi naj bi se zgradili na primernemi kraju na območju ljubljanske direkcije, ker je dosedaj bolniški fond kupoval razna zdravilišča, hiše itd. le na območju drugih direkcij1 in s tem* seveda in- direktno oškodoval zlasti člane iz ljubljanske direkcije, ki se vsled oddaljenosti niso mogli posluževati ugodnosti v teh zgradbah. Tudi ljubljanska direkcija je poklicana, da zastavi ves svoj vpliv v Beogradu, d'a se krediti za gornje investicije ne bodo črtali iz našega proračuna iti da pride tako tudi ljubljanska oblastna uprava do sanatorija in okrevališča. „Možatost“ gospodarskih krogov. Izjava centralnega tajništva Delavskih zbornic. Z ozirom na objavo delodajalskih predlogov v pogledu revizije socijalne zakonodaje izjavlja Centralno tajništvo Delavskih zbornic, da je ta objava nepopolna. Iz objave v časopisih ni na primer razvidno, da zahtevajo delodajalske korporacije, da se sme razgo-varjati inšpektor dela z delavci le v prisotnosti delodajalca ali njegovega zastopnika, da ne sme pregledati knjig in ostalih dokumentov, v kolikor se nanašajo na položaj delavstva; da se ne sme posluževati pri svojem poslu strokovnih pripomočkov; da ne sme izdajati odredb, ki se tičejo zboljšanja obratov v higijen-skem pogledu in da je še nebroj drugih zahtev, ki bi onemogočile vsako delovanje inšpektorjem dela, ako bi se jim ugodilo. Iz objavljenih zahtev tudi ni razvidno, da se protivijo izvedbi zavarovanja delavcev za slučaj onemoglosti in starosti potom zakona, marveč zahtevajo, da se naj izvede to zavarovanje potom uredbe; da zahtevajo, da naj prispevajo za nezgodno zavarovanje polovico tudi delavci. Po dosedanjem zakonu gredo namreč prispevki za nezgodno zavarovanje izključno v breme podjetnika. Dalje zahtevajo, da mora prispevati za bolniško zavarovanje eno tretjino država. Vse te zahteve merijo pa dejansko na to, da bi se upropastilo celotno zavarovanje. Iz zahtev ni dalje razvidno, da predlagajo, da se zmanjšajo denarne dajatve v slučaju bolezni in da so pravice na nezgodno rento tako okrnjene, da bi na primer ne imel delavec, ki bi izgubil radi obratne nezgode eno roko, pravice do nikake rente. Iz objavljenih zahtev istotako ni razvidno, da zahtevajo delodajalske korporacije odredbe o delovnem času v tej obliki, da bi bili podjetniki absolutni gospodarji v tem pogledu. Te zahteve tudi onemogočavajo dojenje otrok materam-delavkam. Vsa navedena vprašanja so pa za dva milijona delovnih moči v naši državi in radi tega za celo državo eksistenčne važnosti. Radi tega je nespametno skrivati bistvene cilje in se izogibati javni diskusiji. Z ozirom na to naj delodajalci priobčijo svoje zahteve, ki so jih stavili, možato in res v celoti. Tedaj bomo povedali istotako možato, kako dalekosežne so te zahteve za delavstvo in za državo. Posebno izdajo »Delavca« 4. januarja 1930 in »Ujed. Železničarja« od 15. januarja 1930 čitajte še enkrat in videli boste, kakšne so v resnici zahteve delodajalcev. Da pa že sedaj vidimo, kake so zahteve delodajalcev, evo, kaj je objavil uradni dopisni urad. Čitatelji si naj to poročilo pazno prečitajo, pa bodo videli, da zahtevajo delodajalci zase svobodo in vpliv na vse, delavstvu pa odrekajo razne pravice in dajatve. Evo, kako se glasi to poročilo: Glede novega zakona o inspekciji dela so delodajalske zbornice zavzele tole stališče: 1. da se razveljavi zakon o inspekciji dela kot tak in da se naj zanj predvidi posebno poglavje v zakonu o zaščiti delavcev; 2. da se organizacija inspekcije dela preuredi v zmislu novega upravnega ustrojstva države; 3. da se v komisiji za proučevanje nezgod zajamči sodelovanje zastopnikov delodajalcev; 4. da se pregled podjetij vrši le v prisotnosti delodajalcev ali njihovih namestnikov; 5. da inšpektorji dela stavijo le predloge o kaznih, a izrekajo naj jih bani. Prizivi so dovoljeni na ministrstvo za socijalno politiko in narodno .zdravje; 6. da se podaljšajo roki za vlaganje prizivov; 7. da se kazni znižajo ter izrečejo šele po prvem opominu; 8. da se nadzorstvo nad podjetji na področju upravnega pomerja Belgrad—Zemun—Pančevo dodeli v pristojnost osrednje inspekcije dela. Sedanji zakon o zavarovanju delavcev je bil od njegove uveljavitve dalje neprestan predmet delodajalskih pritožb. Po mnenju delodajalskih zbornic je treba v tem zakonu poenostaviti proceduro prijave in odjave. Uvedejo se naj delavske knjižice, ki bodo obenem legitimacije zavarovanega delavstva in v katere se bodo prilepljale v dokaz plačila prispevkov posebne znamke. Te znamke bodo prodajali uradi delodajalcem. Nadalje je treba izpremeniti dosedanje določbe o centralizaciji in decentralizaciji. Naposled je potrebno, da država sodeluje pri izvedbi delavskega zavarovanja za primer starosti, onemoglosti in smrti. Zakon o zaščiti delavstva v svoji sedanji izvedbi prehaja po mnenju delodajalcev preko okvirja same washingtonske konvencije o zaščiti delavstva. Zato je treba novi zakon o zaščiti delavstva sestaviti tako, da ne bo na škodo proizvajalcev in da bo podpiral njihov napredek. Potrebno je uvesti novo uredbo o delovnem času in dovoliti delodajalcem možnost samostojnega podaljšanja delovnega časa preko določenega roka; nadalje je treba izpremeniti določbe, da je plačati prekourno delo s 50 odstotnim povišanjem mezde za dnevno delo. Zbornice so naposled mnenja, da je treba preurediti nedeljski počitek. Namesto 36 urnega oziroma 60 urnega počitka v dveh prazničnih dneh naj se uvede 24 urni oziroma 48 urni počitek. Naposled naj se izpremene odredbe glede de-lavk-porodnic. Uvede se naj čas štirih tednov pred porodom in 6 tednov po porodu. Izjemo tvori primer obolelosti. Nadalje je treba izpremeniti določbe glede odpusta porodnic in razveljaviti določbo, da se morajo zaposliti najmanj eno leto po porodu. Delodajalci predlagajo namesto tega obvezno zaposlitev tekom prvih treh mesecev po porodu. Sklicanje občnih zborov. Vsi občni zbori v Sloveniji se vrše tekom februarja in marca, in sicer s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo dosedanjega odbora. 2. Razrešnica in volitev novega odbora. 3- Poročilo delegata centrale o delu saveza v preteklem letu in direktive za bodoče delo. 4. Poročilo o delu naših zastopnikov v bolniški blagajni. 5. Slučajnosti. Občni zbori se vrše po sledečem razporedu: Podružnica Celje: V nedeljo, dne 16. februarja ob 8. uri zjutraj v prostorih Delavske zbornice. Podružnica Ormož: V nedeljo, dne 16. februarja ob 11. uri dopoldne v prostorih gostilne Gaberc. Podružnica Maribor I: V pon-deljek, dne 17. februarja ob 17. (5.) uri v prostorih gostilne Gačnik — Studenci. 1 NASA PRILOGA! Čitajte današnjo prilogo »Delavske Politike«. Ko ste jo prečitali, jo izročite svojemu prijatelju, ki jo mora tudi citati! Uprava »Delavske Politike« namerava naši prihodnji številki priložiti naročilne karte, s katerimi se bo »Delavsko Politiko« lahko naročilo za mesec dni brezplačno na poskušnjo. m :g*ć> Oglas m Podružnica Maribor II: V pon-deljek, dne 17. februarja ob 19. (7.) uri v Ljudskem domu — Ruška cesta. Podružnica Ptuj: V pondeljek, dne 17. februarja ob pol 16. (pol 4.) uri v prostorih gostilne Šegula. Podružnica Murska Sobota: V pondeljek, dne 17. februarja ob 21. (9.) uri v prostorih gostilne Turk. Podružnica Zalog: V nedeljo, dne 2. marca ob 14. (2.) uri v prostorih gostilne Siherl. Podružnica Ponikva: V nedeljo, dne 2. marca ob 8.30 (pol 9.) uri v prostorih gostilne Gobec. Podružnica Slov. Gradec: V nedeljo, dne 2. marca ob 9. uri v prostorih gostilne Rup. Podružnica Brežice: V nedeljo, dne 16. marca ob pol 10. uri v prostorih gostilne Zorko. Podružnica Brezno: V nedeljo, dne 16. marca. Kraj in čas še objavimo. Pozivamo vse organizirane so-druge, da se občnih zborov sigurno in točno udeleže. Železničarji pred sodiščem. Na drugem mestu smo prinesli poročilo o sodnijski obravnavi radi rajhenburške katastrofe, v kateri je bil prometnik oproščen in pri kateri je celo državni tožite!j kot olajševalno navajal pomanjkanje varnostnih naprav in stroge kazni radi zamud. Veseli nas to zadoščenje železničarjem, ker je ta razsodba udarec v obraz onim, ki so obsojali železničarje kot malomarne, površne. ,kateri so grozili s še večjimi kaznimi. Vendar ta obravnava ni edina: v kratkem se bo izvršila sodna obravnava radi nezgode v Zagorju, kjer se je tudi hotelo vlakosprem-nemu in strojnemu osobju naprtiti vso krivdo. Bili so odstavljeni od vozne službe, nato celo suspendirani, vendar niso klonili glave in1 njih nedolžnost se bo v najkrajšem času izkazala pred rednim sodiščem. Naš savez je zbral mnogo obtežilnega materijala zlasti glede varnostnih naprav in posebno še glede uvoznih znamenj v Zagorju in sodišče je že odrejeno razpravo preložilo, da se zasliši nove priče in zbere od našega pravnega zastopnika ponuđeni dokazni materijal. Pred sodiščem se bo obravnavala tudi nezgoda v Blanci od 9. januarja 1930 in tudi tami bomo dokazali, kako ne smejo biti na železnicah urejene varnostne (bločne) naprave, ako se hoče preprečiti nezgode. Po teh obravnavah bomo prinesli o rezultatu obširnejše poročilo, danes pa apeliramo na železniško upravo, da naj od svoje strani posveča varnosti prometa največjo pažnjo, da zbolj-šuje varnostne naprave in da ne krši nikjer osemurnika. Le odpočito osobje more vestno in točno vršiti svojo službo, kdor pa hoče zamenjati človeka s strojem, pa naj pomisli, da človek ni iz železa, stroj pa nasprotno nima živcev, vendar ima na pr. vsak stroj naprave, ki kažejo največji mogoč pritisk in če človek v svoji lahkomiselnosti hoče iz stroja iztisniti še več sile — stroj eksplodira! Dolžnost predpostavljenih je, da izkušnje, dobljene na mrtvih — železnih strojih, upoštevajo tudi pri živi delovni sili. Ne prenapenjati, ker drugače lok poči! Ne izsiljevati iz človeka več, kot njegove fizične sile in splošni delavsko-zaščitni zakoni dopuščajo! 8 — 8 — 8! To formulo upoštevaj delodajalec! To formulo izvajaj železniška direkcija in zmanjšale se bodo nezgode, promet bo točnejši. sigurnej-ši in varnejši in dobiček bo obojestranski. Osem ur delu, osem ur odpočit-ku, osem ur izobrazbi, razvedrilu! Važno za železničarje. a) Pozor pri protokolih. Sistem kaznovanja je v ljubljanski direkciji vedno strožji in pretežna večina prizivov proti kaznim je brezpredmetna. V več slučajih smo dosedaj že ugotovili, da železničar podpiše protokol, ne da bi ga preje prebral iu tako lahko seveda podpiše tudi svojo smrtno obsodbo. Druge slučaje smo enako ugotovili, kjer zaslišujoči uradnik izprašuje prizadetega, kako se je ta in ta stvar pripetila in koncem celega pogovora sam napiše iz pripovedovanj obdolženca cel zapisnik. Sigurno se v takih slučajih lahko pripeti. da so izjave obdolženca čisto drugače ali vsajl v drugem smislu napisane, kot je ta povedal. Da se zavarujete proti napačnim izjavam, pazite, sodrugi, pri vsakem: protokolu na sledeča navodila: 1. Predno protokol podpišem, ga bom sam prebral in če vse odgovarja mojim navedbam, ga bom podpisal takoj koncem zapisnika. 2. Ce je kaka stvar drugače napisana, kot sem povedal, bom zahteval popravek in šele potem, ko bo popravljeno, bom zapisnik podpisal. 3. Že na prvi zapisnik moram navesti vse razbremenilne priče in zahtevati, da se jih zasliši. 4. Predno odgovorim na vprašanje, moram vedno točno premisliti, kaj odreja tozadevno signalni pravilnik, saobračajni pravilnik itd., da bo moj odgovor v skladu s predpisi. Večkrat se pripeti, da se: zaslišanje zavleče po cele tedne in včasih bo kdo zaslišan po preteku enega ali dyeh mesecev. Na slučaj se ne more več točno spominjati, zagovor je nesiguren in edina posledica je kazen. Zato bodi poglavitna dolžnost vsakega železničarja, da si o vseh nedostatkih in o vsej svoji službi sploh, vodi male zabe-ležbe, ki zlasti pri protokolih vedno prav pridejo. b) Proč s pijančevanjem! Zadnje mesece se je zopet pripetilo par slučajev, da so bili železničarji radi vinjenosti odpuščeni iz železniške službe ne oziraje se na število službenih let. Opozarjamo vse. da je generalna direkcija izdala najstrožje odredbe in da zahteva za slučaj vinjenosti v službi kot edino kazen: odpust iz službe. Disciplinsko sodišče v Ljubljani je' na pr. slučaj, ki ni bil težkega značaja in db-tičnik sploh ni bil v eksekutivni službi, radi vinjenosti kaznovala le z denarno kaznijo, druga instanca v Beogradu pa je izrekla odpust iz službe, dasi ima dotičnik 20 let. Opozarjamo vse v njih lastnem interesu, da pred službo in med službo ne zavži-vajo alkoholnih pijač. V težki in naporni službi, zlasti če železničar nima zadosti odmora, se lahko pripeti, da mu postane slabo, če opoteče ali kaj drugega in čim je preje pil alkoholne pijače, se to že lahko kvalificira za vinjenost. Torej pred službo in med službo proč z vsakim alkoholom! c) Prijavite vsako nezgodo. Železničarji polagajo premalo pažnje na male nezgode v službi in jih večkrat, zlasti ako kljub nezgodi lahko vrše dalje službo, sploh ne prijavijo. Cez mesece, včasih celo čez leto dni pa nastopajo posledice in oni nimajo nikakih podatkov, da bi lahko zahtevali priznanje nezgode in so, zlasti če so v staležu kot delavci, občutno prizadeti, ker dobe mesto cele plače le 70% hranarino. Zatorej veljaj za vse železničarje pravilo: Ce se mi med službo kaj pripeti, da I ali padem, me kaj udari, malenkostno rani, pade v oko, prijavim nezgodo in navedem svoje priče, da se naredi zapisnik, čeprav sem' še sposoben, da vršim naprej službo, ker morda bodo jutri, čez teden dni ali čez mesec nastopile kake posledice. d) Važno za železničarje, nastavljene 1. 1926. Do leta 1926 so bili železničarji nastavljeni v ono stopnjo, kamor spadajo po službenih letih in ker so> med tem postali stalni, so tudi obdržali dotične stopnje in napredujejo redno naprej. V letu 1926 pa so nekateri bili že nastavljeni v one stopnje, kamor spadajo po službenih letih, nekateri pa le v prvo stopnjo osnovne plače; bilo pa jih je tudi nekaj, ki so bili sicer prvotno nastavljeni v višjo stopnjo (peto ali šesto itd.), pa' jih je potem direkcija na podlagi razsodb državnega sveta pomaknila nazaj v prvo stopnjo. Eni kot drugi so težko čakali 1. j’anuarja 1930, ko poteko 3 leta njih nestalnosti in se jih bo pomaknilo v one stopnje, kamor spadajo. Vendar so vsi ti v svojih upih kruto varani in ne samo oni, marveč tudi vsi tisti, ki so bili leta 1926 nastavljeni v višjo stopnjo osnovne plače, bodo sedaj pomaknjeni ob enem s priznanjem stalnosti nazaj v prvo stopnjo. Pozivamo vse te, ki bodo prizadeti, da se čimpreje (takoj, ko dobe tozadevne dekrete) javijo na centrali (v kolikor so iz Ljubljane ali bližnje okolice), odnosno pri svoji podružnici ter ji izroče oni dekret iz leta 1926, kakor tudi sedanji dekret, s katerim bodo pomaknjeni nazaj v prvo stopnjo. Za vse te bomo naredili pritožbe na državni svet. e) Imejitelji 20 odstotnih bonov, pozor! Železničarji, ki imate 20 odstotne bone od svoječasnega žigosanja kronskih novča-nic, lahko te bone sedaj vnovčite in sicer najkasneje do 16. marca 1930. S temi boni lahko plačate zaostale davke do leta 1928, odnosno jih lahko prodate v raznih denarnih zavodih. S 17. marcem 1930 pa izgube vsako veljavo, zatorej, kdor še ima te bone, naj jih čimpreje odda. Danes se prodajajo približno po 50—60% njih vrednosti v denarnih zavodih, za davke pa se seveda vzamejo po nominalni vrednosti. Na deželi prodajte te bone raje kmetom, ki imajo zaostanke na davkih do leta 1928. V naslednjem pod'ajamo glavna navodila radi teh bonov: Z dnem 17. januarja 1930 je stopil v veljavo zakon o jemanju iz obteka in o uporabljanju potrdil, izdanih po členu 10. zakona o vojni škodi, in 20% kronskih priznanje. Po tem; zakonu sprejemajo davčne uprave za odplačevanje davčnih zaostankov na neposrednih davkih in državnih pribitkih, dolžnih do konca leta 1928., navedena potrdila in navedene priznanice namesto gotovine. Ne sprejemajo se za odplačilo dolga niti se ne priznavajo kronske priznanice izdane na ozemlju, ki je danes izven mej kraljevine. Za poravnavo svojih davčnih zaostankov se s temi potrdili in priznanicami lahko koristijo ne samo osebe, na katere se glase, ampak vsak drug davčni dolžnik, ki jih ima. Neukoriščeni ostanek vsote, označen na potrdilu ali na priznanici, ki preseza osebni dolg enega prinosnika ali skupni dolg več prinosnikov omenjenih potrdil in priznanic, se nikakor ne bo več upošteval. Navedenih potrdil in priznanic ne morejo v nobenem primeru uporabiti prinosniki za poravnavo davka, ki je bil odmerjen za leto 1929. ali kesneje. Na vsakem potrdilu, odnosno na vsaki priznanici se zapiše pred davčnim, odnosno občinskim oblastvom, ki jih sprejema, ona oseba, ki se okoristi z njimi, in sicer svojeročno, odnosno jo zapiše, če je nepismena, uradnik pred prinosnikom in dvema pričama, in sicer z njenim imenom in prebivališčem, prav tako se zapiše vsota, ki je bila plačana zaradi poravnave davkoplačevalčevega davčnega dolga., Na ta način je moči urediti stare davčne zaostanke samo do vštetega 17. marca 1930. Po tem roku se ne bodoi ta potrdila in te priznanice v to svrhO' več sprejemale in tudi se po tem roku država ne bi smatrala za zavezano, plačati zanje komurkoli ali karkoli. Občinstvo, ki nima davčnih zaostankov do konca leta 1928., v tem roku lahko ..UJEDINJENI SINDIKATI“ organ svobodnih delavskih sindikatov v sestavu „Ujedinje-nega Radničkega Sindikatnega Saveza Jugoslavije“ je centralno glasilo naših strokovnih organizacij. Izhaja mesečno enkrat na 16 straneh in stane polletno Din 12'—. Prinaša poučne in zelo dobre članke in poročila o našem gibanju. Organizacije, naročajte ga in tudi člani, ki jim je do strokovne izobrazbe, bi ga morali imeti. proda potrdila, odnosno priznanice ali pa jih lahko svobodno odstopi osebam, ki imajo davčni dolg, a niso v posesti takih potrdil, odnosno priznanic. Iz centralne uprave. Člansko gibanje. Internacionalni pregled. Avstrijske strokovne organizacije in brezposelnost. Zahteve avstrijskih strokovnih organizacij za odpravo nezaposlenosti. Pozivu centrale koncem oktobra 1929, da naj vse podružnice pojačajo svoje delovanje in pridobe čim več novih članov, se je odzvalo^ precejšnje število agilnih naših sodrugov in danes sporočamo njih uspehe v mesecih november, december in januar. V novembru so pridobili največ članov: Beograd . . . 64 članov Ljubija . . . . 34 Šibenik .... 21 Ljubljana 4 » Ozalj 3 » Borovnica . . . 3 » Split 3 » V ostalih podružnicah 16 » Skupno v novembru . 148 članov. V decembru pa je vrstni red sledeči: Drvar .... 156 članov Srnatica .... 33 » Oštrelj . . . . 28 » Prijedor . . . . 25 Beograd . . . Šibenik . . . . 16 5 Sisak . . . . . 4 » Maribor I. . . 4 » Ljubljana, Jasenovac, Sarajevo, Ljubija 12 ostale podružnice 15 Skupno v decembru 298 članov. V januarju 1930 pa sledeče podružnice: so bile najboljše Drvar .... 75 članov Oštrelj .... 46 » Zagreb .... 48 » Podsused . . . 16 Prijedor . . . . 11 Celje .... 10 » Srnatica . . . 9 Split 6 » Novo mesto . . 3 » Ljubljana . . . 3 » ostale podružnice 21 Skupno 248 članov. V treh mesecih je torej pristopilo 694 novih' članov. Istočasno pa je centrala s I. jan. 1930 črtala iz staleža vse, ki so* bili tri mesece v zaostanku, to je, ki niso tedaj imeli plačane članarine za oktober. Črtanih je bilo: v Mariboru 1...................76 članov v Mariboru II..................44 » v Mariboru III. ...............39 » v Ljubljani ...................17 » v Ormožu.......................12 » v Novem: mestu ................14 » v Logatcu...................... 7 » v Kranjski gori................ 6 » v Rogatcu ..................... 5 » v Rakeku, na Pragerskem', Ljubiji po 4 ..............12 » v ostalih podružnicah . 68 » Skupno 300 članov. Savez je torej v treh mesecih narastel za 400 članov. Poziv železničarjem radi Cankarjeve družbe. Vse one sodruge, ki so bili v letu 1929 naročniki Cankarjeve družbe, pozivamo, da nam čimpreje sporoče, kaj jim. v knjigah za leto 1930 ni ugajalo, kaj smatrajo za nepravilno ter istočasno naj nam1 sporoče tudi vse želje, kakšne naj bodo' knjige za bodoče leto in zlasti, kaj naj se v koledarju izpopolni. Upamo, da se bo letos število' železni-čarjev-članov Cankarjeve družbe podvojilo ter pozivamo vse zaupnike, d!a gredo na delo za pridobivanje novih članov. Pritožbe radi bolniške blagajne. Iz več krajev prihajajo na centralo pritožbe nad postopanji posameznih zdravnikov, da ne pridejo na dom, dalje radi zo-bozdravljenja, vendar pri vseh teh pritožbah pogrešamo točnih podatkov. Pavšalnih pritožb v bodoče ne pošiljajte, ker so- za naše sodruge v upravnem odboru bolniške blagajne brez vrednosti, pač pa javite vsak slučaj, kjer mislite, da ste prikrajšani ali da se Vam godi krivica, s točnimi podatki centrali. Nobenemu se ni treba bati, da bo vsled tega preganjan. Podružnice — pozor! Tekom meseca januarja in deloma v februarskem obračunu je plačalo- večje število članov, ki so bili v zaostanku in so bili začetkom januarja obveščeni, da so črtani, svoj zaostanek. Doslej je plačalo zaostanek že 43 zamudnikov. Da se centrali prihrani delo. naročamo: podružnicam:, da pri takih članih, ki plačajo zä nazaj in so bili že črtani iz staleža, vedno pošljejo sledeče podatke : Članska številka, ime, priimek, čin, bil član saveza od . . . do ... ter njegov naslov, kam: naj se pošilja list. Centralna uprava USŽJ. Dunajska strokovna komisija je imela sejo, na kateri je sklenila minimalni program za omejitev nezaposlenosti. Program obsega sedem točk, in sicer: 1. Zvezna država naj nujno naroči svoje potrebščine zase, za svoje zavode in obrate kakor tudi zvezne železnice. (To so investicije in potrebni materijal.) 2. Zgradi naj se produktivna preskrba nezaposlenih in poveča investicijsko delovanje javnih korporacij; razširi naj se produktivna preskrba nezaposlenih na posamezne stroke industrije in trgovine, (To je državno pospeševanje produkcije in investicij.) 3. Ustanovi naj se kreditna organizacija za inozemska naročila industrije in pritegne k temu banke in hranilnice. 4. Strogo po zakonu naj se izvaja osemurnik; omeje naj se nadure na posameznih obratnih oddelkih in posameznih delavcev, ki služijo zvišani produkciji. 5. Ukrene naj se, da se ne bodo sprejemali kmetiški delavci k težki industriji, zveznim železnicam in javnim obratom. 6. Strogo naj se izvaja zakon o varstvu domačih delavcev. 7. Preprečiti se mora delo oseb, ki so že drugje zaposlene (dvojna zaposlitev). Z ozirom na naraščajočo nezaposlenost so avstrijske strokovne organizacije morale skleniti ta minimalni program, da zajeze najhujšo nesrečo za delavca —' glad in bedo, ki sta navadno posledica nezaposlenosti. Dopisna šola za Esperanto. (6. nadaljevanje.) Odprite stran 32. Deksesa leciono. Šestnajsta naloga. Tolmačenje nepotrebno, ker je vsaka beseda označena že z odgovarjajočo arabsko številko, razen zadnjih dveh stavkov, katerih prevod glasi sledeče: Koliko let? Koliko je trikrat štiri? SLOVNICA: Glavni števniki. Unu, du, tri, itd. Številke sestavljamo naravno: II dekanu, 13 dektri, 19 deknaü, 20 dudek, 30 tridek, 70 sepdek, 90 naüdek, 200 ducent, 700 sepcent, 2000 dumil itd. Primer: 37 tridek sep, 88 okdek ok, 1921 mil naucent dudek unu, 6 + 7 = 13 ses kai sep estas (iaras) dektri, 12 — 4 = 8 dekdu malpli kvar estas (iaras) ok. Glavni števniki se ne sklanjajo. Ostali števniki. Iz glavnih števnikov, ki se razen mi-liono, ne sklanjajo, tvorimo druge števnike: a) take, ki se dajo sklanjati: 1. samostalniške s končnico- -o: nulo ničla, duo dvojka, trio trojka, deko desetorica, cento stotica, dekduo ducat itd.; 2. v r s t i 1 n e .(na vprašanje: koliki, kateri po vrsti) s končnico -a: uma prvi, dua drugi, tria tretji, deka deseti, dudektria triindvajseti. Kioma horo estas? Koliko je ura? Estas la kvara. Štiri (četrta ura) je. Je la oka horo vespere. Ob osmih! zvečer. La dudekan (20-an) de Junio. Dvajsetega junija; 3. ulomke s priponko -on: duono % polovica, triom Vs tretjina, kvarom 'A četrtina, dekono Vi» desetina, k v in centonoj 0.05 pet stotin itd.; 4. ponavljalne z besedico -/o/ iz glavnih števnikov: trifoje trikrat, kvinto je petkrat, milfoje tisočkrat in iz vrstilnih števnikov: unuafoje prvič, triafoje tretjič, dekafoje desetič itd.; 5. m noži Ine s priponko -obl: du-obla dvojen, dekobla deseteren. Trioble kvin ali (trifoje kvin) estas dekkvin 3 X 5 = 15. -Oble ali -foje pomeni naš -krat. b) take, ki se ne dajo sklanjati: 1. delilne, tako- da pred glavni štev-nik stavimo predlog,po: po du po dva, po tri po tri, po dek litro j po deset litrov; 2. d ruži In e s priponko -op: duope v dvoje, triope v troje. Samostalniške oblike: (/hopo dvojica, triopo trojica. Triope ni promenadis. V troje smo se sprehajali; - 3. prisl ovne s končnico -e: unue v prvo (prvič), due v drugo (drugič), trie v tretje (tretjič) itd. O števnikih smo povedali zadosti. Vrnimo se na predzadnji stavek v šestnajsti nalogi, kjer vidimo vporabo predloga da (namesto- navadnega de). Delni rodilnik stoji tedaj1, kadar ne mislimo na celoto kake reči, temveč samo na njen del. V esperantu izražamo ta1 sklon s predlogom da. Beseda, ki stoji pred da, nam pove, koliki del imamo v mislih, beseda: za tem predlogom pa označuje predmet sam in ima navadno obliko imenovalnika brez člena la n. pr. glaso da vino čaša vina, pazi! (glaso de vino pomeni: čaša za vino, iz katere se pije vino-, torej vinska čaša). Metro da drapo meter sukna, multe da papero mnogo papirja itd. Preidite na vprašanja in odgovore v šestnajsti nalogi, potem pa na: Deksepa leciono. Sedemnajsta naloga. Prevod: 1. prvi — dvojen — zadnji -a -o; 2. drugi — štirikrat — cel -a -o; 3. šestintrideseti — prvič — ducat jajc: 4. tretjina — tretjič — celo-; 5. desetina — dvojka; 6. polovična jabolka — stotero; Preidite na vprašanja in odgovore, potem pa na: Dekoka leciono. Osemnajsta naloga. Numerirajte: od 1 do 3 (pred oklepaji). Prevod: 1. Jaz bom ostal (v času od) petnajst dni. 2. On je šel v Paris. 3. Oni ubogajo očeta. Gornji trije stavki so izraženi v Esperantu na dva načina, in sicer: a) s predlogom in b) samo s tožilnikorm in to tam, kjt»-označujemo smer, oziroma čas. N. pr. Mi iras Parizon, Jaz grem v Pariz (tudi: mi iras al Pariza). Restu tri tagojn. Ostanite tri dni (tudi: restu dum tri tagoi). Venu di-mančon. Pridite v nedeljo (tudi: Venu je di-mančo) itd. Vežbajte stavke in preidite na Deknaüa leciono. Devetnajsta naloga. Prevod: L Mačka je v sobi. 2. On gre v sobo-. 3. On sedi na mizi. 4. On skače na mizo, 5. Položiti (postaviti). 6. Nič. 7. Liti (točiti). Tolmačenje: V drugem- stavku označuje četrti sklon čambron smer, kre-tanje (Kam gre on?). Li iras en la čambro bi značilo-: on gre v sobi. Isto imate v četrtem stavku. On skače na mizo: (smer, kam?). Li saltas sur la tablo bi značilo: On skače na mizi (se nahaja na njej in skače). (Nadaljevanje sledi.) Odsek vlakospremnega osobja USŽJ Ljubljana. Vabilo na članski sestanek vlakospremni-kov, ki se vrši dne 21. t. m. ob 15. (3.) uri v vestibulu Delavske zbornice s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo centrale in odseka. 2. Lokalne zadeve, rang in drugo. 3. Priprave za bodoči turnus. 4. Razno. Dolžnost članov je, da se sestanka sigurno udeleže, ker je zelo važen in se na poznejše kritike sklepov ne bo moglo ozirati. Odsek vlakospr. osobja USŽJ, Razno. Občni zbor ljubljanske podružnice našega Saveza se vrši v četrtek, dne 20. februarja t, 1, v vestibulu Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Pozivamo vse naše člane, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Odbor. Občni zbor »Podpornega društva železniških uslužbencev in vpokojencev v Ljubljani« se vrši letos idne 23. februarja v salonu restavracije Ljubljana gl. kolodvor. Začetek ob 8. uri zjutraj. — K -o-bilmi udeležbi vabi odboiri. Podružnica Maribor sklicuje redni letni občni zbor -v torek, dne 18. februarja ob 19. (7.) -uri pri »Belem zaicu«. Zahvala. Podpisani se iskreno izahvaljuijem USŽJ podružnici Celje za sprejeto podporo, katero sem -prejel v dolgotrajni bolezni svoje žene; zato vam kličem: železničarji, vsi v or-g-aniizacijo Ujedinjene ga Saveza Železničarjev Jugoslavije. Vodovnik Franc, progovni delavec Polzela. --- PRIPOROČANO = TRGOVINO Z ŽELEZNINO FRANC STUPICA V LJUBLJANI GOSPOSVETSKA CESTA 1 ———-----------... — Tiska: Ljudska tiskarna