Stev. 519. V Ljubljani, v sredo dne 26. iebuarja 1913. Leto III. UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, FrančiStumsua ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradni ure za stranke so od Id do 11. dopoldne in od 5. do 0. »c: oldne VBak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefvankirana pisma se ne : : sprejemajo : : : NAROČNINA . celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avtlio-Oi'isko in Rosno K 21‘fiO, polletna K 10'80, četrtletna K 5’40, mesečna K 1 *80; za Nemčijo celoletno K 26‘40; za s ostalo inozemstvo in Ameiiko celoletno K 36"—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZAkJA iznaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob pol 11. dopoldne. \ \ % UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburjjovi ulici štev. 6, II., in araduje za stranke od 8. do 2. dopoldne in od 3. do 7 zvečer Inserati: enostopn« petitvretica 30 vin., podojen prostoi, poslana ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. s Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo Reklamacije lista go poštnine proste. Lukacsevo tolovajstvo. Aii nam res nič ni mar? Drte 16. oktobra 1905. je ogrski kralj Fran Josip poslal baronu Fcjervaryju ročno pismo, ki je obsegalo sledeči stavek: »V teni, ko Vas vnovič imenujem za svojega ministrskega predsednika, pričakujem, da se potrudite na podlagi meni predloženega in od mene odobrenega načrta čimprej ustavno razvozlati položaj.« Kakšen je bil vladni načrt, ki ga je bil baron Fejervary predložil in kralj Fran Josip odobril? Dne 25. oktobra 1905. ga je ministrski predsednik Fejervary sam razglasil. Dejal je: Na čelu našega političnega programa, obenem kot eksponent smeri našega političnega stremljenja in vsebine našega vladnega dela Stoji reforma volilne pravice. Razvozlanje, resnično razvozlanje, tako ki ne ostane pri simptomih bolezni, ampak poseže dol do zadnjih vzrokov in ozdravlja bolezni korenine: tako razvozlanje omogoči edinole reforma parlamenta. ki spravi parlament zopet v sklad z ljudskimi interesi in z ljudsko voljo. Od izvrševanja političnih pravic ne more biti izključen nihče, kdor izpolnjuje svoje dolžnosti napram državi, in zato je postavila vlada na čelo svojega programa splošno, enako, tajno, po občinah In neposredno Izvrševano volilno pravico. ... Nobena srednja rešitev ne more voditi do cilja. Tako globoko, kakor tiči zlo, tako radikalna mora biti rešitev . . . To je bilo leta 1905. Takrat je ogrski kralj odobril program splošne in enake volilne pravice kot edino možnost, da se urede razmere na Ogrskem. In kraljevska obljuba je bila mogočno sredstvo, ki je znatno pospešilo volilno i p™0 v Avstriji. Na Ogrskem pa je ostala obljuba več kakor sedem let neizpolnjena. Dokler obstajajo monarhije, imajo kraljevske besede svojo vrednost. In prvi faktor, ki bi jih moral spoštovati, je pač kraljevska vlada, ki je prisegla monarhu zvestobo, ki vlada s svojo odgovornostjo v njegovem imenu, in ki ima skrbeti tudi za ugled kraljevskega dostojanstva. Izpolniti obljubo, ki jo je dal krplj, je poglavitna dolžnost kraljevske vlade, ne le s stahsca zvestobe napram kralju, ampak tudi Zato, da prepreči vsak sum o vladarjevih namenih in o njegovi volji. Tako bi morala ravnati vlada, ki se ob vsaki priliki sklicuje na svojo lojalnost in na svoj patriotizem. Na Ogrskem bi bilo to posebno lahko, ker se v vprašanju volilne reforme lojalnost navzgor vjema z lojalnostjo navzdol. Kar je obljubil kralj, to zahteva ljudstvo; kar smatra ljudstvo za svoj interes, je kralj potrdil (kot interes države. In v skladu s tem je tudi interes dinastije in monarhije. ya Ogrskem pa so razmere postavljene na glavo ne 0(j puntarjev, od prekuctihov, temveč od kraljevske vlade, ki je bolj vdana nekronanemu blaznemu gospodarju Stefanu Ttszj, kakor pa kronanemu monarhu Franu tfViM K ZOLA: Rim. (Konec.) Ko se je peljal mimo Cancellerije, se mu je zdelo, da se strogo pravilna, ogromna zgradba umika, da izginja; in dalje na desni, na kraju od maloštevilnih zakajenih plinskih lučic razsvetljeni Via d’ Aracoeli je bil Kapitol ves potopljen v popolni temi. Potem se je zožil široki korzo, in voz je drdral izmed dvojih mračnih mas, temne cerkve 11 Gesu in težke palače Alfieri. V tem tesnem hodniku, kjer se čuti celo ob lepih solnčnih dneh vsa vlaga starih časov, se je vdal, trepetajoč na duši in na telesu, novi sanjariji. Naenkrat se je v njem zopet zbudila misel, ki ga je že večkrat vznemirjala: Da je tam od spodaj, iz Azije prihajajoče človeštvo vedno romalo za solnccm. Vedno je pihal vzhoden veter. ki je nosil človeško seme za bodočo žetev proti zapadu. Ze dolgo je, kar je uničevanje in smrt zadela zibelko; tako je, kakor da se morejo narodi le stopnjema pomikati naprej, zapuščajoči za sabo izčrpana tla, razrušena mesta, decimirano in izprideno prebivalstvo, čim dalje korakajo od vzhoda proti zapadu, proti neznanemu cilju, Ninive in Babilon ob bregovih Evfrata, Tebe in Memfis ob bregovih Nila so razpadli v prah, se od starosti in utrujenosti pogreznili v smrtno omotico, iz katere ni prebujenja. In odtod je presegla ta preživetost na >obale velikega Sredozemskega morja, pokopala je Tiros in Sidon v prahu časa in pozneje uspavala v polni bleščobi od staroste slabosti pograbljeni Kartago. To naprej korakajoče človeštvo, ki ga skrita moč civilizacije valja od vzhoda proti zapadu, označuje svoje potovanje z razvalinami. Kako strašno neplodna je 'danes ta zibelka zgodovine, Azija, pa Egipt, kjer se zopet glasi otroško jecljanje, te dežele, ki leže negibčrte, nevedne in hirajoče na razvalinah starodavnih velikih mest, nekdanjih gospodarjev sveta! * Med vožnjo, med svojim raztnišljevanjem je Pierre nenadoma občutil, kakor da se v temo Josipu. Kar ukazuje nori avtokrat Tisza, izpolnjuje Lukacs; kar je kralj dejal in podpisal, meče Lukacs na tla in tepta. In še več. Mase na Ogrskem so zapisale kraljevske besede o volilni pravici na svojo zastavo; zaraditega mobilizira Lukacs proti njim žandarmerijo in vojaštvo. Prote verolomnosti loiK)vske vlade se pripravlja ogrsko meščanstvo na boj v parlamentu, ogrsko delavstvo pa na boj s splošno stavko, z orožjem, ki seka na obe strani, ki pa edino more pospešiti zmago. Zločinca Tisza in Lukacs zapirata delavstvu vrata parlamenta, delavstvo je torej prisiljeno na boj izven državnega zbora; in tukaj je stavka edino sredstvo, ki nima samo demonstrativnega pomena. Socialna demokracija je napovedala generalno stavko; in zdaj jo mora izvesti, tudi če bi se je branila. Tudi v poštenejših razmerah, kot so Ogrske, zahteva tak boj ogromne žrtve. Tega se delavstvo zaveda, ali ker so mu vladni tolovaji zagradili vse druge poti. mora pograbiti edini meč, ki ga more sukati v tem položaju. Socialna demokracija ne more opustiti splošne stavke, če se ne izpolnijo njene zahteve glede na volilno pravico. Na Ogrskem dobiva tak boj drugačen značaj kakor v deželah evropske kulture. Zakaj brezvestni Lukacs, ki ceni svoje osebne interese više, kakor življenje in kri državljanov, preži na priliko, da bi gibanje zadušil v krvi. In če mu gibanje samo ne poda take prilike, je bečar pripravljen, da jo umetno ustvari in dobi pretvezo , za zapiranje, sekanje in streljanje. Kadar pa pokajo puške na eni strani, tedaj ne more nihče prerokovati, odkod pride odmev in kakšen bo. Vpričo priprav vladajočega hudodelca je vkljub vsej opreznosti stranke mogoče, da se razvije iz generalne stavke vse drugačno gibanje, katerega zaključek je zavit v tako gosto temo, da ga ne razodene nobena Pitija. Če bi se to godilo v Patagoniji ali v himalajskih gorah, bi bila nevtralnost Avstrije umevna reč. Lahko bi gledali od daleč ves razvoj, tako kakor se gleda senzacijska drama v kinematografu. Ali Ogrska ni le naša soseda, temveč del monarhije, v kateri živimo tudi mi; in veliki dogodki na Ogrskem postanejo lahko pomembni, celo usodepolni tudi za Avstrijo. Zato ne gre, da hi smatrali boj za volilno pravico za »notranjo zadevo Ogrske«. Meščanska vojna, ki pripravlja Lukacsevo tolovajstvo v enem delu monarhije, je zadeva vse državne skupine, imenovane Avstro-Ogrska. In baš sedanji moment, ko je monarhija močno, angažirana v zunanji politiki, je tako resen, da bi morala oficielna Avstrija preprečiti vsak konflikt v notranjosti, ki je tako silen kakor boj za ogrsko volilno reformo. Naše meje straži vojaštvo; v deželi pa mobilizira Lukacs vojaštvo proti domačim državljanom, ker zahtevajo, da izpolni kraljevsko besedo! Ne skupna, ne avstrijska vlada ne bi smeli dopustiti takega razvoja, če ni tudi njiju patriotizem samo prazna beseda; dovoliti da zagrme avstrijske puške zoper ogrske delavce in meščane, se pravi povabiti vse sovražnike Av- zavita palača di Venezia pod nekakšnim napadom nevidnega ruši. Megle so odele njeno streho; visoki, goli, strašni zidovi so se upogibali pod pritiskom naraščajoče teme. Za globokim, jarku podobnim Korzom na levi, ki je ležal samoten pod belkasto svetlobo električnih luči, se je prikazala na desni palača Torlonia — eno njeno krilo je že raztrgal podiralčev cepin; dalje pa, zopet na levi, se je raztezalo mračno pročelje palače Colonna s svojimi zaprtimi okni. kakor da čaka tudi ta od svojih gospodarjev zapuščena, svoje nekdanje krasote oropana palača na podiralca. Medtem ko te voz počasi drdral in se jel vzpenjati po ulici Nazionale, so se pletle Pier-rove sanje dalje. Ni li razdevanje, ki ga puščajo dalje korakajoči narodi vedno za sabo, pograbilo tudi Rim? Ni li prišla ura, da izgine tudi on? Grška. Atene in Sparta spe v svojih slavnih spominih in ne štejejo nič več za današnji svet. Ves spodnji del italskega polotoka je že pograbilo napredujoče otrpnjenje. Zdaj je z Napuljem tudi Rim na vrsti. Na meji okuže-nja leži. na robu one smrtne pege, ki se neprenehoma širi po starem kontinentu, tam na robu, kjer se pričenja smrtni boj, kjer noče izčrpana zemlja hraniti in nositi nobenih mest več, kjer so videti ljudje, kakor da jih drži že od rojstva starostna slabost. Dvesto let drči že Rim navzdol, polagoma se izloča iz modernega življenja, nima trgovine, nima industrije, nima niti znanosti, ne literature in umetnosti. Zdaj se ne ruši le šentpeterska cerkev, da posuje travo s svojimi razvalinami kakor nekoč hram kapi-tolinskega Jupitra. V svoji temotni, bolestni sanjariji je videl Pierre ves Rim, ki se razpada z zadnjim strašnim pokom in pokriva vseh sedem gričev s kaosom svojega razsula. Bazilike, palače, cele četrti so izginile in počivajo pod koprivami in trniem. Kakor Ninive in Babilon, kakor Tebe in Memfis je bil Rim le še ravna plan, posuta z razvalinami, med katerimi bi zaman izkušal spoznati mesta starih zgradb. Le kače in jata podgan žive med njimi. Voz je naredil ovinek, in Pierre je spoznal na desni v ogromnem zalivu nočne leme Trajanov steber. Ali ob tej urj }e bil ves črn. ka- strije, naj porabijo ugodni trenotek naše deso-lacije. Ce na Dunaju tega ne razumejo in ne upoštevajo, tedaj si podpisujejo izpričevalo uboštva in nesposobnosti. Iz ničevih razlogov so se Madjari neštetokrat vmešavali v notranje avstrijske zadeve; zdaj gre za to, da se avstrijski faktorji pobrigajo za reči, ki niso več »notranje ogrske zadeve«, ampak vitalni interesi cele monarhije, torej tudi Avstrije. Ogrska generalna stavka. (Naše posebno poročilo.) 13 ti d i m p c š t a . 26. februarja. Včeraj je izdala socialno demokratična stranka zopet tniljon letakov zaradi generalne stavke. Manifest poziva delavstvo, naj bo pripravljeno, da lahko vsak trenotek ustavi delo in prične boj za svojo najelementarnejšo politično pravico. Stranka je prepričana, da je generalna stavka neizogibna, ker se faktorji, ki bi bili pozvani, da preprečijo nedogledne posledico te borbe, ne zganejo. Stranka ne taji. da bi ji bila v splošnem interesu ljubša mirna rešitev. Ali zoper goljufijo, ki jo namerava vlada s svojimi mameluki, je stranka dolžna nastopiti z vso svojo močjo, tembolj ker se v tem oziru z njenim bojem strinja javno mnenje po Vsej deželi. Mnenje, da pride še zadnjo uro avtoritativna beseda, ki vrže Lukacsevo spako v koš, da bo Lukacs demisioniral pred izbruhom stavke, smatra stranka Izza dosedanjih dogodkov za iluzorično. Splošna stavka je torej edini Izhod Iz sedanjega položaja. Ker je po vseh Lukaesevih izjavah očitno, da igra v njegovem načrtu terorizem glavno vlogo, je storila strank« vse, kar je v njeni moči. da ne dobi nobenega povoda za prelivanje krvi. Stranka poziva delavstvo, da se vzdrži ob času stavke vseh pouličnih demonstracij, da se ne zbira na javnih prostorih in da se izogiba vsem konfliktom, na katere čaka Lukacs, da bi mogel izvesti pogrom nad delavstvom. Zaupniki imajo nalog, da strogo pazijo na to. da sc ustavi delo kolikor mogoče povsod. Vendar se nima na noben način rabiti sila. ako se to kje ne bi zgodilo. Splošne simpatije za politično stavko, ki se izražajo v vseli krogih prebivalstva, dajejo stranki upanje, da se bo štrajk lahko izvršil v velikem obsegu. Splošna stavka se prične dne 3. marca, ko se vrne tudi opozicija v zbornico, kjer se bo parlamentarno bojevala zoper Lukacsevo Volilno reformo. Za nocoj so sklicani vsi tovarniški In strokovni zaupniki na shod, na katerem se določijo zadnje priprave za stavko. Delavstvo je navdušeno za boj. Vodstvo stranke dobiva od vseh strani izraze sorrlašania. (Glej zadnje vesti.) w Pošliite naročnino, ® če ie niste! X kor razpočeno deblo ogromnega drevesa, ki so mu odpadle veje. In ko se je peljal čez trikotni trg in dvignil pogled, se mu je prikazalo više gori drevo — pinija vile Aldobrandini, stoječa tam gori kakor milina in ponos Rima — zdaj enaka umazani pegi, malemu oblaku ogljenega prahu, dvigajočemu se iz popolnega razsula mesta. Zdaj, ob dovršitvi teh tragičnih sanj, je pograbila groza njegovo bratovske ljubezni polno srce. Če prekorači preko postaranega sveta se razširjajoče otrpnenje še Rim, če pograbi Lombardijo, če zaspe Zenova, Turin, Milan, kakor že spe Benetke, tedaj pride Francija na red. Bolezen pojde čez Alpe, pesek zasuje marziljske luke kakor tlrško in sidonsko, pogrezne Lyon v samoto in dremež in naposled pograbi nepremagljiva omotica Pariz, ga iz-premeni v neplodno, z osatom poraslo kamnit-no polje, ga pridruži Rimu, Ninivam in Babilonu. medtem ko bodo narodi nadaljevali svoj pohpd od vzhoda proti znpadu za večnim soln-cem. Glasan krik se razlega skozi temo — smrtni krik latinskega plemena. Zgodovina, ki se je zdelo, da je bila rojena ob Sredozemskem morju, zamenjuje svoj prostor in atlantični ocean postaja središče sveta. Kako visok je že dan človeštva? Ali je človeštvo, ki je prišlo tam od spodaj, od zibelke, od solnčnega vzhoda in je od postaje do postaje razsipavalo svojo pot z razvalinami, na sredini dneva, tam kjer se žari poldne? Tedaj se torej pričenja druga polovica dneva, tedaj prihaja novi svet za starim, tedaj so ameriška mesta, v katerih se pripravlja demokracija, kralji, ki bodo vladali prihodnje stoletje. In tedaj pride, onstran drugega oceana, na drugi strani zemlje, približevaje se zopet zibelki, nepremični skrajni vzhod, skrivnostno Japonsko in Kitajsko, vse žugajoče dviganje rumenega plemena. Ali kakor se je voz vzpenjal po Via Nazionale, ie Pierre čutil, da se razblinja mora, ki mu je tlačila prsi. Vel je lažji zrak, in v srce se mu je vračalo nekaj več upanja in poguma. Banka pa le s svojo novo grdobo, s svojo še kredasto ogromnostjo napravila nanj vtisk pošasti, blodeče v svojih mrtvaških ritihah skozi Strokovne organizacije na Srbskem in vojna. B e 1 g r a d, sredi februarja. Mobilizacija, izvršena v začetku lanskega septembra, je hitro izpraznila vrste naših strokovnih organizacij. Nekaj dni pozneje je bilo že 90 odstotkov vseh organiziranih delavcev pod vojaško oblastjo, v vojašnicah, na potu na bojišča. Prenehali so biti privatne osebe z nekaterimi svoboščinami; postali so deli velikega vojaškega stroja, čigar usoda je v rokah nekaj oseb in ki jo izrabljajo v to, da razširjajo smrt in bedo med nami in našimi sosedi. Iztrgali so jih iz njegovega mirnega kulturnega dela doma in v delavnici, v strokovnem in političnem delavskem gibanju in jih potisnili v navidezno kulturo meča. Umor in ubijanje so sredstva za čast in plen mogočnjakoin, beda in pomanjkaj^je za ljudsko množico — to so uspehi tega krvavega »kulturnega dela«. V dnevih mobilizacije, ko so odhajali posamezni polki iz Belgrada na mejo, so prihajali sodrugi, vsi pobiti in obupani k nam, da nas morda zadnjikrat pozdravijo. Zavest, da zapuščajo nepreskrbljene družine, stranko in strokovne organizacije za nedoločen čas. morda celo za vedno, ta zavest jih je tlačila k- kor mora. Kdor je le imel še nekaj dinarjev, iili je dal svojim dragim, čeprav je vedel, da bo moral zaradi tega prenašati najhujše pomanjkanje. Kdo zamore opisati njihovo trpljenje na pohodih. v bojih, da celo v času premirja? Mno^i so morali prehoditi peš 500, celo 800 kiloir^r^v, ne da bi spali, lačni, v mrazu in oslablieni. In vse to, ne da b? dobili naimanjše poročilo od svoiih dragih, ne da bi znali, kakšna je riiihova usoda. Podjetništvo, ki se je kar cedilo od patriotizma. je hitelo, da prekuje vojne za^Mljaje v svoj dobiček. Vse mezde so samovoljno /nižali. ali jih pa sploh niso izplačevali. Prav trotovo je, da so bili osleparjeni delavci na ta način za miljone. Mnogim delavcem, zlasti rudarjem, so pridržati mezdo za dva. tri mesece. Poledica so bile vstaje, ali policiia je hitro priskočila na pomoč roparskim podjetnikom, O'^ velika družba za gradbo železnic v vzhodni Sr-biii ni izplačevala mezd in policija je •or,lf,n-!i!a posredovanje za bedne delavce. Naša strokovna komisija je sklenila, da so se takoj po razglasitvi mobilizacije presen> vsa del?vska društva v »Ljudski dom« in spravila v njem tudi ves svoj inventar. Kmalu so bilj napolnjeni vsi prostori z omarami, pisalnimi mizpmi. knjigami itd. Blagajniku centraV so. izročili vse vrednosti in ves denar in preskrbljeno je bilo. Če bi nastopile bredne k c cije, da se spravi vse na varro. Sodrugi. ki so ostali še doma — bili so skoraj le prav mladi ali prav stari —■ so dobili navodila s posebnimi okrožnicami. Zlasti se ie poudarjala važnost, da se razširja naše centralno glasilo. Nekaj stavk smo morali takoj prekiniti. Vsega skupaj smo opustili 11 stavk s noč; nasprotno pa se je Kvirinal nad nejasnimi vrtovi izražal le kot črna, nebo križajoča črta. Cesta se je dvigala boljibolj in se širila, in na vrhu Vlminala, na kopeljnem trgu, ko se je Pierre peljal mimo Dioklecianovih razvalin, se Je globoko oddahnil. Ne, ne, človeštva dan se ne more končati; večen je in postaje civilizacije si bodo sledile brez konca in kraja. Kaj je na tem, da nosi vzhodni veter kakor od solnčne sile gnane narode proti zapadu? če bo treba, se vrnejo na drugi strani zemeljske oble, dokler se ne bodo mogli danes ali jutri pokojno naseliti v miru. v resnici in v pravičnosti. Po prihodnji civilizaciji ob atlanskem oceanu, ki postaja središče sveta s svojimi gospodujočimi mesti nastane zopet druga civilizacija; njeno središče bo Tihi ocean z obrežnimi glavnimi mesti, kakršnih ni bilo slutiti, katerih kali počivajo še v neznanih obalah. Potem pridejo zopet druge, vedno druge, tja v neskončnost! In v tej zadnji minuti mu je prišla zaupljiva, rešilna misel, da vodi vse to gibanje narodov instinktivna potreba plemen po povratku v enoto. Izšli so iz ene same družine, in dasi so se pozneje ločili, razsuli v rodove in napadali z bratomornim sovraštvom, streme vendar za tem, da postanejo zopet ena družina. Pokrajine se združujejo v’ narode, narodi v plemena in plemena se združijo naposled v edino neuinrjoče človeštvo. Naposled eno Človeštvo brez mej, brez vojne — eno človeštvo, živeče od poštenega dela. s splošno skupno posestjo svojih bogastev! Ni li to razvoj. ni li to smoter povsod se vršečega dela, ni li to rešitev zgodovine? Naj postane v Italiji zdrav, krepak narod, naj nastane sloga med njo in Francijo, in to bratstvo latinskih plemen bodi začetek vesoljnega bratstva! Oj, enotna domovina, spokoiena in srečna zemlja! V kolikih stoletjih bo to? In kakšne sanje so to! Na kolodvoru, v splošni gnječi, iti Pierre nič več mislil. Kupiti je moral listek’, oddati prtljago, in potem je takoj stopil v voz. Pojutrišnjem na vse zgodaj bo v Parizu. 1000 delavci, za katere smo izdali že nad 15.000 dinarjev. Podjetniki so porabili vojno tudi v to, da $o odpravili obrtna sodišča in oropali delavce vsake možnosti, da si poiščejo pravico. Ono malo število delavcev, ki šc delajo, je izročenih sedaj na milost in nemilost delodajalcem. Po vseh delavnicah in tovarnah, kjer delajo za armado, so znatno znižali mezde, a delovni čas znatno podaljšali. V vseh državnih obratih odtegujejo še vrhutega delavcem za Rdeči križ! Vsako socialnopolitično delo je seveda prenehalo, a vlada samovoljno pomanjšuje še one varstvene določbe, ki smo jih bili dosegli prej z velikim trudom v parlamentu. 2e 5. septembra lanskega leta je imela zbornica plenarno sejo, na kateri je protestirala proti sabotaži, ki jo vladajoči uporabljajo proti vsem socialnim zakonom. Kako močno ovira vojna delovanje organizacij, kaže okolščina, da smo v vsem času od 300 skupin dobili le osem pisem. Poleg tega pa ravnajo s sodrugi v notranjosti dežele kar najhuje. Njihova shajališča so zaprta, ali pa iz-premenjena v hleve in skladišča, imetje so jim pobrali, dostikrat uničili. Vojaške in policijske oblasti, ki se čutijo gospodarje sedanjega položaja, tekmujejo v šikaniranju delovnega ljudstva. Orožniki odganjajo s silo moške in ženske, katere dobe nezaposlene na cesti ali v kavarni, celo one. ki sede doma. na delo v delavnice. ki so jih ustanovili za armado, da, celo v zasebne obrate. Vsi naši zelo mladi in zelo stari sodrugi, ki so za vojno nesposobni, so prisiljeni. da delajo po 15 do 20 ur na dan brez mezde, le za kruh in za vojaško mučenje. Delovanje policije pa je višek srednjeveške surovosti, ki Jo more prinesti le vojna. Policija lovi vse nezaposlene delavce, tudi take, ki so za delo povsem nezmožni in jih priganja podjetnikom v stavbni in transportni obrti, seveda brezplačno. Prav pred kratkim se nam je posrečilo s protestom pri oblastih, da smo nekoliko omejili »delovanje« policije. Sedaj so na-Idotnestili »svobodne« delavce s kaznjencu V nemški cukrarni dela n. pr. sedaj 200 kaznjencev. Da dokaže cukrarna svoj patriotizem, je v svojih delavskih stanovanjih uredila majhno bolnišnico za ranjence. Delavske družine je pa zapodila na cesto II Med tem ko ljudstvo strada in kriči po kruhu, nadomestujejo tovarnarji žene in otroke, ki so jih prej tako radi jemali, s kaznjenci. Kako ttalefi sega ropaželjnost nekaterih oseb, kažejo komentarji meščanskega časopisja, ki so pozdravljali prve turške in albanske jetnike kot ceno delovno moč... Srbski delavci prelivajo na bojiščih kri, zato pa kradejo mogotci doma njihovim ženam in otrokom zadnjo možnost za Uefo in zaslužek. Ljubljana in Kranjsko. — Laž in klerikalci. Bistvena lastnost klerikalnega časopisja je lažnjivost. Poročali smo zadnjič, kako je pisala »Gorica* o umoru sodr. •Schtihmeicrja. »Gorica« je trdila, da je bil Kunschak socialist ter hotela s tem preslepiti tttatdje in tajila, da Je bil krlčanski socialec. Tudi v Nemčiji na Bavarskem ima klerikalen Ust »Hamberger Volksblatt« poročilo o umoru k pravi naravnost, da je bil Kunschak organi-et an socialni demokrat Torej v Gorici in na Bavarskem klerikalci enako lažejo, dasi niso y nobeni direktni zvezi med seboj. Ej. ej, to yendar niso božji glasovi, marveč le znaki ma-lovrednosti klerikalizma. — Za take. ki po *vetn »rajžajo«, klerikalna »strokovna« organizacija itak ni! Klerikalna »strokovna« organizacija ni ne za take. kt po svetu »rajžajo«, ne za take, ki sede v sr zapečku vse žive dni, to ve deželni odbornik dr. Zajec kot njen načelnik najbolje. Vzlic tem« ugovarja naši trditvi, da je svoje notranje misli predzadnjo nedeljo na nekem shodu y Kranju razodel, in natn pošilja to-le pismo: pZ ozirom na dnevno vese pod navedenim na-jdovom v »Zarji« št. 515 z dne 21. februarja 1913 pozivljem Vas sklicuje se na tiskovni zakon. da priobčite v zakonitem roku in v zakoniti obliki sledeči styarni popravek: Ni res, jda Je dr. Zajec zadnjo nedeljo v Kranju odkritosrčno izpovedal, da za take. ki po svetu »rajžajo« klerikalna strokovna organizacija 'Itak ni. res pa je, da tega ni izpovedal. Ni res, jda se je dr. Zajec organiziranemu sodrugu, misleč, da ga je na shod poslal Majdič, brž predstavil, res pa Je, da je dr. Zajec zahteval, da Se mu predstavi nepovabljeni gost, ni res, 'da Je dr. Zajec ogovoril sodruga nemško, res pa Je. da ga je ogovoril slovensko, na kar je dr. Zajec dobil nemški odgovor. Ni res, da je bil dr. Zajčev odgovor, ko ga je sodrug vprašal: »Kaj potem če gre na Dunaj ali v Zagreb?« Ja. za take pa tli naša organizacija, ki »raj-lajo« po svetu«, res pa je. da dr. Zajca sodrug ni vprašal, kaj potem, če gre na Dunaj ali v Zagreb, in res Je dalje, da dr. Zajec ni odgovor« »Ja, za take pa ni naša organizacija, ki rajžajo po svetu«. — Na popravek, ki obrača naše poročilo na glavo, se Še povrnemo, ko važno to zadevo preiščemo in doženemo. Sicer pa naše poročilo dr. Zajcu ni neprijazno: očita P4? .,e “ zg,)vorno resnicoljubje. Ali mar po krivici ? — Odborova seja »Matice Slovenske« bo v petek, dne 28. t. m., ob 6. zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Naznanilo pred-iSedništva. 2. Potrditev zapisnika. 3. Priprave 'la glavno skupščino. 4. Poročilo odseka za iz-pfemembo pravil. 5. Poročilo iz knjižnega od-fceka. 6. Slučajnosti. Dr. Ilešič, predsednik. — »Glasbena Matica« priredi dva velika koncerta, in sicer v petek, dne 7. marca ob pol a zvečer in v nedeljo, dne 9. marca ob pol 5. popoldne. Izvajalo se bo DvoFakovo delo za samospeve, mešan zbor in orkester »Mrtvaški ženin«. — Iz gledališke pisarne. Nocoj v sredo se fzven vsakršnega abonmana kot kronska pred-Stava zadnjič v sezoni uprizori Offenbachova velezabavna opereta »Ortej v podzemlju«. Začetek ob polu 8. zvečer. — Jutri v četrtek (par) se tretjič v sezoni poje kratkočasna Lebarjeva opereta »Grof Luksemburški« z gospodom L. Iličičem iz Trsta kot gostom v naslovni vlogi. Prijave kažejo, da bo predstava razprodana. — Turki na povratku. Predsnočnjem ob pol 9. se je iz Soluna preko Trsta in mimo Ljubljane s posebnim vlakom peljalo v Bosno 237 Muslimanov, ki so se bili za časa bosenske okupacije izselili na Turško. — Nesreča vsled streljanja vojakov. Včeraj je peljal 30!etni posestnik Franc Sitar iz Godiča, občina Mekinje, apno v Ljubljano. Peljal je mimo Zelene jame, kjer so vojaki na vaji streljali. Konj se je splašil, pri tem pa Je posestnik Sitar prišel med konja in voz. Dobil je težke poškodbe na glavi. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. — Umrli so v Ljubljani: Ivan Pirnat, posestnik. 41 let. — Pavla Lenarčič, ključavničarskega pomočnika hči, 5 tednov. — Andrej Kocmur, mestni ubožec, 68 let. — Franc Zajec, strojnik na parni žagi. 43 let. — S trebuhom za kruhom. V ponedellek se Je z južnega kolodvora odpetjalo v Ameriko 60 Hrvatov, 17 Slovencev. 10 Kočevarjev in 17 Macedoncev, 19 Hrvatov je prišlo v Buchs, 10 v Inomost. 17 v Heb. 20 pa na Dolenjsko, 16 Kočevarjev se je odpeljalo na Dunaj, 60 Lahov pa v Novo mesto. — Večkratna detomorilka pred ljubljansko poroto. Marija Žičkarjeva iz Anž na štajerskem je bila leta 1906. pred celjsko poroto obsojena na tri in pol leta težke ječe, ker je svojega živega nezakonskega otroka takoi po porodu utopila v potoku in ga pokopala v gozdu. Žičkarjeva je prestala 3 leta ječe v ženski kaznilnici v Begunjah na Gorenjskem, pol leta pa ji je bilo milostnim potom odpuščeno. Po prestani kazni je dekle služila po raznih služ-žbah, bila je sicer pridna deiavka, dobra kuharica, samo y občevanju z moškimi je bila lahkomiseljna. V Kranju pri g. Mariji Kranjčevi ženi trgovca. Je porodila 1. 1911. drugo nezakonsko dete. Otrok je živel, gospodinja mu je botrovala, njen gospodar pa mu je bil varuh. Dala ga je na rejo in plačevala zanj po 20 K mesečno. Otrok je živel 5 mesecev in umrl naravne smrti vsled telesne slabosti. Iz Kranja je šla Žičkarjeva v Lesce na Gorenjsko. Služila je pri Pipu. Tam se je seznanila s pismonošem Francetom Pretnarjem. Občevala je' tudi z njim in postala z njim noseča. Med tem pa je odšla zopet v Kranj h Kranjčevi, in ni povedala Pretnarju, da je noseča in je nosečnost tajila tudi gospodinji. Tudi pisala ni Pretnarju o svoji nosečnosti. Skrivala je do zadnjega. Dne 9. decembra 1912 ob 2. zjutraj je čutila popadke. Vstala je in šla iz skupne spalnice, kjer sta spali še dve služkinji v podstrešje. kjer je imela v ta namen že pripravljen škaf vode, v kateri si je dva dni preje umivala noge. Porodila je otroka, fanta, utopila ga je v škafu, zavila v stare žakije in ga skrila pod steber v drugem podstrešju. Vrnila se je nato v sobo, drugi dan pa je šla zopet na delo. — Toda pozabila je posnažiti ono mesto, kjer je porodila. Skoro čez teden dni je našel učenec Kranjčeve v podstrešju mlako krvi. Povedal je to gospodinji, ki je takoj sumila, kaj se je zgodilo. Vprašala je Žičkarjevo, kaj je to, toda ta ji je vedno tajila. Stvar so naznanili orožni-štvu, ki jo Je aretiralo, in nato je Žičkarjeva vse priznala. Pri včerajšnji obravnavi Zičkar-leva ne taji dejanja, pravi pa, da je to storila iz strahu in v zmedenost: misli. — Priča Franc Pretnar potrdi, da mu Žičkarjeva ni prav nič sporočila o otroku in da je o celi stvari zvedel šele po dejanju in sicer 20. decembra pri okrajnem sodišču v Radovljici, kamor so ga poklicali kot od nje označenega očeta utopljenega nezakonskega otroka. — Priča Marija Kranjčeva je izpovedala, da je z obtoženko lepo ravnala, kar kaže že slučaj pri njenem prvem, odnosno drugem otroku, ki mu je botrovala. Sodišče je stavilo po dovršenem dokazovanju porotnikom erio glavno vprašanje in sicer: če je obtoženka kriva, da je dne 9. decembra v Kranju, proti svojemu otroku tako ravnala, da je nastopila vsled tega otrokova smrt? Zagovornik je predlagal dodatno vprašanje, namreč: če je bila obtoženka ob času poroda nezavestna? Senat vprašanje samega ni zavrnil, pač pa ga drugače formuliral. Ali je obtoženka storila v glavnem vprašanju označeno dejanje v kaki zmedenosti misli, tako da za dejanje ni odgovorna' Državni pravdnik predlaga porotnikom, da ugode postavi in prvo vprašanje soglasno potrde, drugo dodatno vprašanje pa soglasno zanikajo! -- Po daljšem zagovoru zagovornika in odgovoru državnega pravdnika, ki je vseboval večinoma prerekanje in dokazovanje glede porodnih bolečin in zmedenosti misli, je predsednik obravnavo prekinil. Na popoldanski razpravi je načelnik porote naznanil izrek porotnikov, ki so prvo vprašanje potrdili z II proti 1 glasu, drugo vprašanje zanikali z 9 proti 3 glasovom. Na podlagi tega kriydoreka je sodišče obsodilo Marijo Žičkarjevo na sedemletno težko ječo, poostreno vsako četrtletje s postom in na dan 9. decembra s temnico. V kazen se ji všteje preiskavolni zapor od 14. decembra lanskega leta. — Pazite na otroke! Iz Sore poročajo: Na Homu sta v ponedeljek dva dečka igrajoč se zažgala hosto. Pogorelo je štirim posestnikom. Posrečilo se je, da so omejili ogenj. — Kinematograf »Ideal«. Danes spored je splošno dopadel, Posebno je ugajala Nordisk drama »Hčerka komanderja«. Pathe Juornal je velezanimiv. Izborne so veseloigre. V petek »Ljubavna bol«. misija tudi dognala, da je vzrok silni obsežnosti bolezni tudi v tesnih in slabih rudarskih stanovanjih. Torej samo žareče oglje za trboveljsko premogokopno družbo. Trboveljski rudarji bodo morali enkrat krepko obračunati s profitarsko družbo, ki se tako brezvestno igra z njihovim življenjem in življenjem rudarskih družin. Rudarjevo delo je že samo po sebi tako, da ne ve zjutraj, ko gre na delo, če bo še videl kdaj solnce in poleg tega ima zavest, da z vsakim požirkom vode spravlja v sč kal smrti. Na vsakih sto bolnikov za legarjem je bilo sedem smrtnih slučajev, ki jih ima na vesti miljonska družba. — Umor In samomor. V soboto zvečer sta v Zeltwegu končala življenje 19!etni ključavničarski pomočnik Karl Sauer in 171etna Marija F.ngelmaier. Imela sta se rada, a dekletovi sorodniki so bili proti ljubavnetnu razmerju. Mariji so pretili, da jo pošljejo v samostan, ako ne konča razmerja. Sauer je v soboto zvečer prosil sorodnike svoje ljubice, naj jo puste z njim v Brazilijo. Tega mu niso dovolili. V soboto zvečer je odšla Marija od sorodnikov — mati je v Opatiji — in se ni več vrnila. Iskali so jo vso noč. V nedeljo zjutraj pa so našli trupli mladih ljudi na gostilniškem vrtu. Komisija je dognala, da je Sauer ustrelil najprej dekleta, nato Pa še sebe. Kroglja je šla dekletu v levo sence, izstopila na desni strani glave in zadela nato ob vrtno ograjo. Sauer se je ustrelil v desno sence in mu je obtičala kroglja v glavi. Čisto očividno Je. da sta mlada človeka šla le vsled tega v smrt, ker so jima nasprotovali dekletovi sorodniki. Dekle pa še posebno zaraditega, ker so ji pretili s samostanom. Take sužnjosti dekle ni maralo in je šlo raje v smrt Klerikalni štajerski listi pa sedaj pišejo, da so Sauerjevo smrt povzročili organizirani delavci, ki so ga preganjali, ker se ni hotel udeleževati stavke, ki je bila prav takrat v Zeltwegu. Klerikalcem se ne zdi nobena stvar prepodla, da je ne bi izrabili proti zavednemu delavstvu. — Ponarejen denar. V Gradcu krožijo ponarejeni bankovci po 10 K. Izvršeni so tako dobro, da so jih celo poštni uradniki brez ugovora sprejemali. Izgledajo le nekoliko starejši in obrabljeni. Prišli so baje od ogrsko-hrvaške meje. — V vodnjaku se je zadušil. Iz Ormoža poročajo: Posestnik Andrej Kovačič v Dobrovi pri Ormožu je dal na svojem dvorišču izvrtati vodnjak. Delo je prevzel Vincenc Oenz starejši iz Dujnovce na Ogrskem, ki pa je prepustil vse delo svojemu 161etnemu sinu, kateremu so pomagali pri delu posestnik Andrej Kovačič, njegov sin in dninar. Pred nekaj dnevi so spustili Oenzovega sina v vodnjak, ki je bil že 27 metrov globok. Naenkrat je fant zaklical na pomoč. Kovačič in njegov sin sta se takoj tudi spustila v vodnjak, a do dna nista mogla zaradi dušljivega ozračja. Nato so poklicali požarno brambo na pomoč in zdravnika. Vsi rešilni poizkusi so ostali brezuspešni, ker ni mogel nihče do dna, Oenza so potem s sidrom potegnili iz vodnjaka. Bil je že mrtev, zadušil se je vsled strupenih plinov. Štajersko. — Legar v Trbovljah se sedaj več ne razširja. Zdravstvena komisija je dognala, da je bilo kužno semenišče v vodnjakih po rovih, iz katerih so rudarji pili Dalie Je zdravstvena ko- Koroško. — Nezgoda v rudniku. Od Sv. Stefana poročajo: V sredo zvečer sta v tukajšnjem rudniku ponesrečila rudarja Franc Miinzer in Simon Šilher. Popravljala sta v rovu oporne brune, ki so se prevrnili na rudarja. Miinzer ima zlomljeno nogo, težke poškodbe na roki in oprsju. Težko ranjenega so prenesli v bolnišnico. Šilher je dobil lažje poškodbe. — Samomor vojaka. V Celovcu se je ustrelil s puško v vojašnici vojak Viktor Moser. Samomor je izvršil v pijanosti vsled strahu pred kaznijo, ker j,e izostal čez dovoljen čas. — Veliko poneverjenje. V Trgu so aretirali lesnega agenta Giulia Schiavona in njegovo ženo. Na sumu sta, da sta ogoljufala svojega gospodarja Blažiča na ta način, d je Schiavon neko menico, glasečo se na 20.000 K, izstavljeno v svrho nakupa lesa, intabuliral na ime svoje žene. Tudi Schiavon zvijačno izvabil od nekega uslužbenca iste tvrdke Borgliva 2000 K. Trst. — Izredno važen shod zidarjev bo v četrtek, 28. t. m. ob 5. popoldne v veliki dvorani »Delavskega doma«, ulica Madonnina 15. Zidarji naj se ga udeleže polnoštevilno. — Smrtna nezgoda v Trstu. V ponedeljek popoldne se je dogodila v zalogi lesa in oglja Alberta Faber v ulici Tesa št. 22 smrtna nesreča. Iglavca Frana Komana je namreč zajel pas transmisije in ga raztrgal v pravem pomenu besede na kose. Po konstataciji smrti so odpeljali kose telesa z mrtvaškim vozom v mrtvašnico pri Sv. Justu. — Prepovedan polet. V nedeljo je hotel poleteti znani aviatik Vidmer iz Trsta v Rim. Politična oblast je prepovedala polet, ker je tržaško ozemlje prepovedano za polete nevojaških letal. Tržaški listi poročajo, da bo Vidmer v nedeljo 2. marca vseeno poletel v Rim in sicer bo izhod za polet Lido pri Benetkah. Umetnost in književnost. — Slovensko gledališče. Odkod je prišla potreba, da se uprizori Jacobyjev »Greh iz mladosti«. nam ni razumlijvo. Nemara so hoteli poskrbeti gospe Danilovi vlogo; ali tudi v tem slučaju je bil eksperiment ponesrečen. Za to odlično igralko bi se dobile pač več vredne In poleg tega tudi efektnejše vloge kakor ta jokava Zofija, ki od začetka do kraja ne dela nič druzega, kakor da se zgraža in da pretaka solze. Igra sama ima na sebi vsa znamenja di-letantovskega dela; mogočno se zaletava, pa nikamor ne poskoči, premetava probleme, pa jih ne rešuje, vlači na oder cel kup afer, ki nimajo prav nobene zveze z dejanjem in nanj tudi nič ne vplivajo; kjer filozofira, tam pa izreka reči, ki so jih že drugi bolj kremenito povedali. Skromen talent bi rad nastopil z genialno pozo, pa se mu vsiea tega ccio talentirana poriesreu Fabula bi bila prav enostavna, če ne bi bil avtor nametal vanjo cele kupe nepotrebnih i.stcnl in napolnil ves oder s celim zborom nepotrebnih oseb. Veleposestnik Moulis, poljski pa;r.o‘ na Pruskem, ima ženo, ki jo ljubi — vsaj besede pravijo tako. Tudi ona ga ljubi; in iz ljubezni do njega je grešila, Se ko je bila v penzionatu, jo je zapeljal veleposestnik Aleksander Kanj-ski, velik lahkoživec, ki je pozneje poročil njeno sestro Sabino. Ona se je medtem omožila z Via-dislavom Moulisom; a ko se je zopet sešla s! Konjskim, ji je ta zagrozil, da pove vse njenemu možu. če mu ne dovoli nekdanjega užitka iz penzionatske dobe. Iz strahu, da bi razdrla srečo ljubljenega moža. se je Zofija vdala lahkoživem Naenkrat ji pove soprog, da se je neki znani ritmojster ustrelil, ker je izvedel, da ga vaia žena; bila je zapeljana že v penzionatu in pozneje jo je zapeljivec prisilil, da se vrne v njegovo posteljo, češ da pove vse njenemu možu. Ta tehnika paralelnih slučajev ni bila nikdar posebno veliko vredna; zdaj je pa že tako obrabljena, da jo noben starinar več ne kupi. Kanjskega žena Sabina je vedela, da jo mož vara, ni pa poznala svoje tekmovalke- a ker Kanjski tudi zapravlja denar pri litru in kvar-tah, da ni včasi groša v hiši, povrh pa še pretepa svojo ženo, mu ta uide in pride v Mouli-sovo hišo, kjer se zaradi te afere zbere vsa cenjena familija. Ko pride Kanjski po svojo ženo, nastane prepir, v katerem sam pove, da je bila Moulisova Zofija njegova ljubica. Že prej je Zofija sama priznala svoj greh pastorju Krajev-skemu. la in Sabina, ki ji je odpustila prosita zanjo Vladislava; nazadnje pride sama razloži kako in kaj. na ga vpraša, če je nima nič, prav nič več rad. Ta hip je Vladislav še popolnoma zmešan; pravi, da še sam ne ve, kaj i« z njim. Njej pa zadostuje ta odgovor, porojen iz bolečine moža, ki pač ni filozof življenja, odgovor, ki ne izreka nobene obsodbe in odpira vsaj upanju vrata; Zofija odide v svojo sobo i" si prereže vrat. Ko pa pride nato Kanjski v hišo, plane Vladislav nanj in ga zadavi z rokami, kakor je rezotier igre dr. pnu zadavit vojaka na transportu v Sibirijo . . . Fatalno učinkovanje starega greha, usodnost preteklosti so pred par leti izrabljali različni pisatelji kar zapored, tako kakor so se množile n. pr drame šolarjev. A nobeno veliko delo ni zrastio iz te snovi, dasi bi bila materija v rokah krepkega umetnika zelo porabila. Jacobyjevo delo bi -s,! pa moralo prišteti najmanj uspelim. Glavna napaka je ta, da niso osebe skoraj nič karakte-rizirane, pa ne more nihče vedeti, če izvirajo dogodki jz njihovih značajev ali ne; t0 je tem nei odnejse, ket je tudi sicer katastrofa nemotivirana. Sodba o efektnosti dratne je stvar okusa; nam se četrt ur,e trajajoč jok da odri ne zdi posebno efekten Igralci so se s to nehvaležno nalogo pošteno trudili in so dobili tudi aplavze za svojo dobro voljo; ali iz nič se ne da nič ustvariti. Gospa Danilova ie morala ves čas delati uplašen obraz, vzdihovati in jokati: to pa mso elementi, ki bi sestavljali umetniški uspeh na deskali. Z enakim naporom bi gospa Danilova v kakšni drugi vlogi uvtvarm, g .^velikega. 1 udi gospod Verovšek je bil prav (to' ber v maski in v nastopu; njegova vloga ima vsaj par teatralno hvaležnih momentov, ki jih je prav dobro izrabil. Ničvrednega Kanjskega je dobro utelesil gospod Skrbinšek; to velja tudi za pastorja gospoda Bukšeka iu za revoltu cionarskega begunca gospoda Bratino. Oospsf Šetfilova, gospa Kreisova, gospa Bukšekova, gg. Danilo, Povhč, Peček so imeli majhne vloge, in so napravili iz njih, kar se ie dalo. Socialno politični pregled" = Stavka bolniških strežajev v Tr«tu Od nedelje zjutraj stavka vse osobie v blaznici pn sv. Ivanu, in sicer strežali, kuharii in vratarji. Stavka sc je pričela za to, ker je bil odpušeeli strežaj. ki je prosil za dopust, a mu ga niso dovolili. Ker je vzlic temu odšel iz blaznice, so ga takoj odpustili, ko se ie vrnil. Iz solidarni sti je stopilo vse osobje v stavko. Začasno! opravljajo službo zdravniki, kuharice in neka) pomožnega osobja. = Stavka ameriških krojačev, iz Nove#3 Jorka poročajo: Poleg novojorških krojačev sd pričeli s stavko tudi krojači v Bostonu. Prišle je že do resnih konfliktov med policijo in stavj kujočimi. Nekaj oseb je ranjenih. Policija je * palicami napadla stavkujoče. ki so odgovoriliJ kamenjem in steklenicami. - Strokovna centralizacija. Tudi angleški delavci, ki so bili na strokovnem polju tako dolgo razcepljeni na tisoče društev iu društvec, spoznavajo, da zahtevajo moderni strokovni boji centralizacijo bojnih sil. Sijajen zgled tegd spoznanja je centralizacija železničarskih organizacij. Doslej so imeli izprevodniki svoje, kurjači svojo, strojevodje svojo, čuvaji svojo”, pre-mikači svojo organizacijo. Sedaj se je ustanovila enotna in centralistična organizacija železničarjev za veliko Britanijo, ki šteje že 188.000 članov in ima 12 miljonov imetja. Združitev železničarjev — sad velikih bojev na železnicah v poslednjih letih je privlačen zgled za ostalo delavstvo. = Posledice vojne v Bosni in Hercegovini. Iz Bosne in Hercegovine poročajo mednarodnemu tajništvu o sedanjem položaju v teh deželah sledeče: Naše mlado delavsko gibanje je v težki krizi. Na vse razmere v deželi vpliva vojni dirindaj na Balkanu kar najmočnejše.. Gospodarska kriza, ki nas zlasti tlači v stavbni obrti že vse dolgo leto, je vsled vojne nevarnosti jiostala splošna. Velik del odraslih moških so vpoklicali k vojaštvu ter tako odvzeli rodbinam reditelje. Zato pa doma ostali družinski člani vsak dan bolj trpe vsled nezaposlenosti ker zastaja vsa trgovina in vsi obrati zaradi vojne nevarnosti, ki ogroža deželo. Ali vse M bi še prenesli, če nam be bi jemali svobode. Društveni in zborovalni zakon naša vlada kratko-malo prezira.* Pred kratkim so naše kr3jevn« skupine vložile pri vladi pravila, a vlada jih ni »vzela na znanje«, temveč lih le prepovedala. Celo ustanovitev godbenega društva je prepovedala vlada, češ, da je državi nevarno. Zloglasna absolutistična vlada pred šestimi leti ni deiala ustanovitvam naših društev toliko za-prek kakor sedanja. Naše strankino glasilo »Glas Slobode«, ki je obenem obligatorično glasilo vseh strokovnih organizacij, je v zadnjem Času venomer zaplenjeno. Po tukajšnjih tiskovnih zakonih je vsaka zaplemba združena z višjimi denarnimi kaznimi in še drugimi neprijetnostmi ter običajnim zaporom. Vsled tega mora prestajati naše mlado gibanje preizkušnjo, katere rezultat ie nemogoče povedati vnaprej. Ce pi,de res do vojnih zapletljajev, tedaj bo brezdvomno hudo prizadeto naše gibanje, če ne celo uničeno. Zato bi radi vso internacionalo opozorili na naše razmere in jo poprosili za moralno pomoč, zlasti potom časopisja, da ne bo aziatsko nasilje vladajočih krogov še bolj oteževalo našega kulturnega delovanja. Edini vladar v deželi je sedaj general Potiorek, čigar predstojnik je bosanski upravni minister Bilin-ski na Dunaju. Ta dvojica je tako nazadnjaška, da daleč prekaša absolutistični režim, s katerim smo bili obdarjeni prej. Vsak protest, ki prihaja iz delavstva, hočejo ubiti, da bo lažje slavil svoje orgije šovinizem in absolutizem na račun delavskega ljudstva, ki je že sedaj, ko le grozi vojna, obsojeno k brezpravnosti in gospodarski bedi. Položaj na Balkanu. Na bojiščih še sneži in zmrzuje. Vreme ovira vse operacij. NIC NOVEGA. Carigrad, 26. Snežni metež še vedno ovira fse operacije. Le tupatam so manjše praske. NAKNADNA PO KO ČILA. Ponesrečeno izkrcanje. Carigrad, 26. O ponesrečenem poikusu tur-škegu ipkrcavanja pri liski Fanarju prihajajo zdaj sledeče podrobnosti: »Ko so Turki izgubili bulajirska torta »Napoleon« in »Viktorija«, o čemur tudi Bolgari iz taktične previdnosti niso poročali, je nastal za turško armado na polotoku kritičen položaj. Da ne nastane nevarnost za Bulajir. bi bilo treba okrepčati fort »Sultanje«. ki je najvažnejša utrdba na polotoku. Iu se je imelo zgoditi dne 18. februarja *iutraj. Dvajset transportnih ladij je iskalo prostor, ki bi bil primeren za izkrcanje. Mislile so. da so ga našle pri Eski Ftinerju, deset kilometrov severno od Golipolija. Izkrcavanje je vodil sam Enver beg, ki je bil izdelal načrt za vse operacije. Manever se je vršil zelo hitro in br-z zapreke. Cete so štele do desettlsoč mož. Ko so bile na suhem, so odkorakale proti Ok Mejdantt. Toda Bolgari niso prezrli izkrcavanja, bili so piipravljeni, aa nastopijo o j?fapCm času. Ko so Turki prišli tja. kjer so }«i Bolgari hoteli imeti, so pričeli s strelbo in z manevrom, da bi obkolili sovražnike. Razvil se le grozovit ':*oj, v katerem so Turki izgubili oajtnanje pettlsoč mrtvih hi ranjenih. Ostala {K'J},v£a se ie umikala, dokler ni prispela do Jadij, ki so potem odpeljale ostanek prej dva-kiat tako močne vojske.« TURČIJA POTREBUJE MORNARICO. Carigrad, 25. Veliki vezir Mahmud Šev-ket paša, ki je na svojem potovanju inšpieiral Dardanele, je izdal ferman, v katerem izraža častnikom in moštvu mornarice zahvalo sul- .za *ir^b|~oi>t, ki so jo izkazali v pomorskih mkan. Nadalje pravi: »Sultan je spoznal, da je vsen dosedanjih nezgod krivo dejstvo, da nima l urcija močne mornarice, brez katere ne more več živeti. Sedanji dogodki Jasno dokazujejo potrebo mornarice. Sultan želi, da dobi Turčija dobro in z vsem potrebnim opremljeno ladjevje. S to sultanovo željo se strinjamo. in dobiti bomo dobro mornarico. To Vam obljubujem!« »HAMIDIJE« NA VARNEM. Carigrad, 26. Iz zanesljivega vira poročalo* da je križarka »Hamidije* v varnem pristanišču. Častniki in moštvo je zdravo. SRBSKA POMOČ V TRACIJI. Rpff|™an* 26. »Corriera della Sera« poroča iz *^VlJ nov' srbski diviziji, katerih oanoa so v uradnih krogih pred kratkimi dnevi Se taku, sta v resnici že dospeli na bojišče v •I raciji za pojačanje bolgarske armade.« SKADER. Milan. 26. »Corr. della Sera« poroča, da se F* ^kadrom nadaljujejo praske. Črnogorska m srbska vojska čaka, da odteče voda. ki je poplavila vso dolino okrog Skadra, ki pa je že začela izpadati. Srbski generalni štab misli, da bo mogoče ponoviti splošni napad, čim dospe vsa srbska ablegoyalna attiljerlja pred Ska-'m 12 Skadra pripovedujejo, da pri- manjkuje v mestu razun živeža tudi vode ter da prihaja vsak dan do konfliktov med turskimi vojaki in Albanci. V soboto so obesili na mestnem trgu pet Albancev, ker so dejali, da Nlo najbolje, da se mesto vda.« NEMŠKI IN RUMUNSKI OFICIRJI. Pariz, 25. »Matin« poroča Iz Sofije: Iz Konstance telegrafirajo o čudnem dogodku. Sto nemških in rumunskih oficirjev se je vkrcalo v tej luki in odpeljalo v Carigrad. MAHMUD ŠEVKET PRI RUSKEM POSLANIKU. Carigrad, 25. Včeraj Je veliki vezir Mah-m«d Sevket paša obiskal ruskega poslanika. KJAMIL PAŠA. Pariz, 26. »Matin« poreča z ozirom na vest nekega nemškega časnika, češ, da je Kjamil paša v Aleksandriji umrl: »Kjamil paša je bil V pondeljek v Kairu, kjet je sprejel poročevalca lista »Times« in mu dejal, da Turčija ni mogla dobiti ugodnejših mirovnih pogojev od onih. ki so jih priporočile velesile, ko Je bil še Kjamil na krmilu. Sicer pa ne izgubi Turčija nikdar Carigrada, naj se že zgodi karkoli. Kja-mil Je še izjavil, da se misli tekom treh tednov .vrniti v Carigrad.« BOLGARSKA IN RUMUNIJA. Rurnunija napeljuje kanone. Berlin, 26. »Nat. Ztg.« poroča iz Odese: Italijanski konzul potrjuje vest. da Je dala Ru-munija na otočku bliža Silistrije namestili topove velikega kalibra, lo pa se je zgodilo le iz strategičnih razlogov, ker upa rumunska vlada, da bo bolgarsko-ruinunsko vprašanje v kratkem mirno rešeno. IZ FINANČNEGA ODSEKA. Davek na peneča vina sprejet. Dunaj, 25. Finančni odsek je danes sprejel davek na peneča vina, in sicer po 80 vinarjev od steklenice. V imenu socialnih demokratov je izjavil sodrug Schiegl, da so načelno zoper indirektne davke: davek na peneča vina je sicer tudi indirekten davek, ampak ker je davek na luksus in ne tišči ljudskih slojev, glasujejo socialni demokratje zanj. STURGKH PRAVI, DA BO KMALU MIR. Dunaj. 26. Včeraj je bila neka nemška de-putacija s Češkega pri grofu Stlirgkhu in mu je opisala veliko stisko industrije na severnem Češkem in gospodarsko mizerijo v splošnem. Predsednik liberške trgovske zbornice je dejal, da bi bila za zboljšanje gospodarskih razmer nujno potrebna avtoritativna izjava o splošnem gospodarskem položaju. Grof Stiirgkh Je odgovoril. da je utemeljeno upanje, da mine v kratkem splošna napetost. PROVIZIJE VOJNEGA MINISTRSTVA. Dunaj, 26. »Milit. Rundschau« pravi, da je pooblaščena na izjavo, da pri kupčiji z Briik-kom, kjer Je šlo za prodajo starega orožja, ni bilo govora o nikakršni proviziji. Kar se je pozneje razvijalo iz te afere, se ne dotika ne vojnega ministrstva, ne njegovih organov. MONTECUCCOLIJEVA DEMISIJA. Dunaj, 26. Cesar je sprejel demisljo poveljnika vojne mornarice grofa Montecuccolija in mu podelil veliki križ reda Sv. Štefana. Sočasno je imenovan podadmiral Haus za poveljnika mornarice z nalogo, da obdrži svoj« dosedanje funkcije kot nadzornik marine. VATIKAN ZOPER ŠKOFA. Milan, 26. »Secolo« poroča iz Rima: »V Vatikan Je prišel včeraj en iztis pastirskega pisma, ki ga Je izdal kremonskl škof monainjor Bonomelll o kočljivem vprašanju »Papež in Italija. cerkev in politika«. Pastirsko pismo kritizirajo v Vatikanu zelo ostro in dajejo razumeti, da bo kmalu obsojeno. V spominu je še obsodba, ki jo je bil »sveti oficij« izrekel nad pastirskim pismom o ločitvi cerkve In države, in ko je škof pisal sedanjo pastoralko. si ni tajil verjetnosti obsodbe, zato jo je pisal težkega srca. Krepko pismo napravi gotovo globok vtisk v katoliškem svetu, pa tudi v nekatoliškem zaradi avtoritete pisatelja in zaradi vsebine.« MEHIKANSKE HOMAT1JE. Trupla ustreljenih. Novi Jork, 26. Vsled energičnega posredovana ameriškega poslanika je novi predsednik mehikanske republike general Huerta izročil trupli Madera in Suareza njiju rodbinam. Amerika ne priznava vlade. Novi Jork, 26. Vlada Zedinjenih držav odklanja novi mehikanski ‘vladi priznanje, dokler se ne pojasni umorstvo Madera. Izdan ie ukaz. da se takoj mobilizirata dve^diviziji in 14 brigad, potem oa še šest brigad. Čete se venomer zbirajo ob mehikanski meji. Novi vladi ne verjamejo. Mehiko, 26. Uradnim vestem o smrti Madera, ki druga drugi nasprotujejo, ne verjame nihče, zakaj izdavna se tabi v Mehiki zakon o begu; v akte se vedno zapisuje da so bili Jetniki ustreljeni, ko so hoteli pobegniti. Ma-derovo truplo so odnesli v mavzolej na francoskem pokopališču. Obitelj je bila navzoča. Pred ječo se ie zbrala- skupina, ki je klicala »Slavo!« Maderu. Vojaštvo je razgnalo demonstrante. Suarezovo truplo so odnesli na špansko pokopališče. Drugi umori. Novi Jork, 26. V Ciudad Bella je bil ubit Maderov glavni tajnik Juan Ascona. Nekateri Maderovi sorodniki so se vkrcali na kubanski topničarki »Cuba«. Gosposka zbornica zoper pisarniške oficiante. Lordi postajajo nesramni. Dunaj, 25. februarja. Na današnji seji gosposke zbornice je vložil dr Unger zakonski načrt, ki določa jamstvo države, oziroma dežele in občine za škodo, katera nastane po krivdi njih uradnikov. (Dr. Unger hoče s posebnim zakonom rešiti pereče pravno vprašanje, ki je pravzaprav že »ešeno v. splošnem državljanskem zakoniku, a iudikatura dosledno zanemarja tozadevne določbe). Nadalje je zbornica odkazala društveno novelo politični komisiji, zakon o kontroli državnih dolgov proračun: k; ki misiji. Nato je sledilo drugo čitanje zakona o napredovanju in plačah pisarniških oficlantov Za rojene zakonodajalce se je ponudila zaželjena prilika, da izbruhajo iz sebe ves srd na ljudsko zbornico in se pokažejo v najodio-znejši luči. Poročevalec baron Call, ki je bil svoj čas obskuren in nesposoben trgovinski minister, ie grmel proti protestu odseka za drž. nastavljence, ki j>a ie bil provociral pred nekaj tedni socialni demokrat posl. Gldckel. Domišljavi tirolski baron je utemeljeval z ustavnimi zakoni tavnopravnost gosposke zbornice, ki jo ta skupščina oholih grofov, škofov in baronov y socialno političnih vprašanjih prav nemarno zanemarja. Nato je marastični starec razdiral svoie misli o ljudski suvereniieti: da se spozna neskončna omajenost gosposkih zakonodajalcev, ie vredno zabeležiti nekai odstavkov. >S teorijami in fantazijami, je dejal, ki izvajajo pravno konsekvenco o sakrosankt-nosti enodu.šnih sklepov tako/vane (!!!) ljudske zbornice, ki tortj proglašajo ljudsko su-vereniteto za vrhovno načelo, se ne bomo pre-rekaliC) te teorije se morajo razbiti še ob povsem drugih faktorjih kot na tej zbornici. Ob faktorjih, ki so hvala bogu ukoreninjeni v naši državi, da jih ne mora omajati nobena teorija in nobena i raksa.« Predrzni baron je potem govoričil, da sta oh sistemu dveh zako-nodajalnih zbornic obe zbornici navezani na medsebojno naklonjenost pri ztavnavanju diferenc in sporov. (Posebno gosposka zbornica kaže to naklonjenost pri vseh prilikah, kedar gre za skromen košček delavskega varstva!) Ampak tako daleč ta naklojenost ne gre. da bi se brezpogojno pokorili sklepom druge zbornice. Nato je prešel na zakon o pisarniških ofi-ciantih in izjavil, da manifestacije drž. uslužbencev za lorde ulso merodajne. Ako bi bilo res. da stoji večina pisarniških oifciantov za temi agitatorji, bi bilo to le nov argument, da tl elementi niso vredni uradniške časti. Končno predlaga, da gre zbornioa preko sklepa ljudskega zastopstva na dnevni red. Z njim je govoril finančni minister Za-leskl, ki se je izrekel proti zakoniti uredbi tegff perečega vprašanja: vlada hoče to kategorijo rezervirati kot domeno za certifikatiste in obljublja, da bo naredb