ORGANIZIRANJE OBČINSKlH UPRAVNIH ORGANOV
Dosedaaije fekušnje so nedvoonno po-trdiiile, da &o občkvski ljudski «djx>ri kak«,r tudi druigi organi abčimsike mprave sposob-ni uxesndčiti tiste naloge, ki zagotavljajo gospodaTski j.ii kulMi-rna razvoj komun. Te izkušnje so prav tako opoizorik' iva p«tre-bo po rečjeui zaokroženjiu področij (ani. kjer je šlo za liuiiijše ob&Lne, da bi taiko ustvarili ugotlnejše pogoje za njiliov go-spodarski razvoj. V sldadu s tem so faiile sredi lainskega leta' izvršaiie tudii ustrezne spireineinJx; v Uii>ravno teriitoriiaJni razde-litvi.
V   oJcvdmi vseh teli spremoml) označuje ra^irbtev   pristojtnasti   občiinskih   Ijudskih odiborov  veliik koraik   v  nadaljnje  iizgraje-vamje   irn   utrdjrte\'   ljuidskih   odlborov   kot osnovtnih   organov   v   komumalni   urociiitvi. Kar  je   posebno  pomeaiibno,   je  to,   da   je vzporedno s  teru  porasel   iudi   p(*nien  »b-omskih upravniih orffamov. Z uovimi  prod-piisi   o   prkt0Jnpostfi   Sjiudslkiiih   odilxi'ix>v   je hitlo   —   pole-g   mnogih   za<Iev   iz   prejšnje pristojnosti okrajniih Ijudsikiib. odborov, med Karterimi   so  predvsem   števiHjie   inšpekciij-&ke  zadeve  —  veliiko upravnili  zaclev, kd so j.ih prej opravljali olnriinski sAret;i iin celo tudii  obČMiski   ljudsiki   <xlbori,   iizročeno   v pristojuost    usirezniih    Uip'iavn;iii    or^aaiov. Doscduifijo organizaoijo uiprave v obeiiitakiih ljmdskih odborih bomo potemtjkcm nujmo morali   vsJdadiiiti  s   ttmi  nt>%liini   riulo#ami, ki   so   v   današnjiiili   razm»rah   poslavljene
1 prthd občLnsko uipraivo.
Večje in manjše občinc
To vprašanje zaininia prod^sem občioske Ijudisike <xilK>re. O tem je bi.U> mmogo raz-pravljanj tudi v Stalni konferenci mest. Hes je, da ]« iežišče teh raaipirav'1'janj še vedno pri organizaoiji uprave v veliikiih iin gospodarsko bolj razviitih občimah. Ni pa dvoma. da j(? vprašanje organteacije upravnih or^anov v majijiših in v srednje razvitih obšiiiali prav taiko pomembno. Kajti po veljavnih predpisjli o organizaoiijii upraTe, so v občraiskih ljiidiski'h odix>pih, kakor je znano, irije ti.pi organizacdje u/pra-ve: organkaoiija iiprave v inanjšiib im go-spodarsko nerazvitiJi ob&inah, orgam'zaci'ja uprave v večjiih i.n gospodarsko bolj raiz-viftih občinah in koočno orgMiiizacijia v največj.iih in gosipodaTSko n-ajljoi) razviitih občiaiah. Zato prido, ko gre za spremembe. v več.jii adi manjiši meri do njiiJi v vsch irdi obstoječih tupih organizaoije uiprave v ob-činskih  ljudski.h odbor.ih.
V najmanjših občinai je mprava organi-araaa    v   enotnem    tajuištvu    občinskega ljudskejra odbora. V akviru tega  tajrnižtva se obliikii.jejo notrainje organiizacijske enote ze. opravljanje zadtv ii, ustrezinili upravnih vej. To. kar je značiilno za  tako organizi-rano upravo. je. da se  tajništvo pojavlja kot   edini   samostoj^ni   upravni   organ.   Pri nekaterih občiinah bo taka organizacija spo-sobna   zadovoljiti potrebe,  m«ltom  ko pri drugih to vsekakor ne bo tako. Zato se bo
nioraltt todi v številniiih. majteih oibčmah taika oRgaaiiiziicija nujno vskladiti z no-vimii   potrebami.
Tuidii v »kvird arfcajuEaeije uiprave y ob&imskiiih Ijudskih odibonih večjMi občiin se bodo morale nujno izvršiti ufiiirezjne sprcmenibe. Tu gre predvsem za obli'ko-vanje tistili inSpefkoijstkiih služib, za katere so bili-doslej pfistoj.ii.i ^kraj.inj ljudski od-bori, ki pa so biile z noviimi predipisi pre-nešene v pristojmost abčiuisk.ih ljiiwbk'iih odiborov. Taiko je z jnšpekoiijo za varstvo rastliin, z veterimarsko iašp«kcLjo, finančno iinšpekc-.ijo, injšpekcijo deila in drugiani.
Posebni organi za notranje zadeve
Po novih predpisiJi o pniist^jnosti bodo občimski ljudsfci odlx>ri razen matični^h knjig voddili tutJ.i knjigo o državljanustvu, nadalie bodo skrbeli za vzdrževanje reda vn niuu, zavarnost krajevnega promota, neposredno bodo orgamizirali Lu v<xlili služ-ba ciivilne zašfike in varstva pred požarora ter. kar je z.lastj po>meml>iio, i:zda]aLi bodo os<>bne izkaz,n:ice (Iržavljanorn a oprav-ljaili priprav!janje in (Kljavljanje bivamja tiržavljanov. Opravljanje vseli teh zadev vsiljuje polrel)o, da se tudi v oboiinskih ljudhikiih odl>f>rih obliiiiuje poseben upravai orgam, ki bi l>iJ pri«i<>jen za oprarljanje teh zadev, ki priipadajo ssknpiL"! notranjiih aadev. Ker so notra;nj<? zadeve po svoji narav^ spccifične, terjajo kot. take tudi ob-lii/kovanje posabnega orgama za njiliovo oprarljanje, da bi prak teh oirgainov zago-toyii!j jjoctrebiio veptiikailino povezanost med višjiimi im niKJimi uipravnainu organi za no-trauje zadeve.
V zvez.i z ušt&iovitvijo pos«bnih uiprav-nj]h orga.nov za notranje zadeve se zastav-
Ija vprašanje, aiLi bi labikn morda Sli »a to,
da bi v aboiinskih ljiUjdskih ad'bori'h ©bli-kovali siku>pen organ za notraaije zadeve in splošnio upravo, kakor jc to pri ustanav-lja«j'u sveta ljudskLh odlborov za natranje ziudeve im splfflšno uprava. Odigovor na to ¦viprašamje ni preprost, povsem pa se zdi, da ne bi smeli tcžiiti za tem, da bi obliiko-vaii taik organ. To zato, ker je lahko z<ini-žkev teh zadev v okviru enega u-pravncga orgama Skodljiva za ono ali dirugo wsto za-dev, to je, da je eua skuipina za<le>v zapt>-sfavijesia na raču/n drwge s-kupaine. Zato hi biillo potreibno, <la za otpravljanje notranjih zadev tudi v alMv-iiu«biili ljudskiih ocjiboriib. obliikujismo posebnc uipravne orgajie. V manjšiih občimah bi la-hko za oarav^ja.nje teh zadcv organiV.iraili refcrate a'li otlseke. Kar se tače zadev S().k)šne nprave v manj-ših ob&unah, bi laliko organii/jinral.j aprav-ljanije ieljL zadev v posebni orfranizacij^skd enoti v okviiru splošnega lajništva občin-Sk«»a ljudiakega odibora ali pri bolj raz-Clenjeni uipravi koit poseben odsak, ki bi ffa laliiko hikra-ti z diruigtmii &lužbami nepo-sreduo voiliil tudi sain tajniik občinsikega ljudskega tnlibora.
Zadeve prodvojašike vzgoje so prej spa-dale v p.ristojnost organov, ki so se uikvar-jiuLi s .prosvetmiiimi vpirašanjL Po novtiii predpisiili so prešle v pnistoijn<*st organov za zadeve ljudsike obrambe. V ma-nj raz-viitili ol>aiinah bo zadeve ljudske obrambe opravljal rcferat ali odsck. a y bolj raz-vi'tih občiinabt širša organizaoijska einota, to je oddelcik.
Novi pred;pisi o pristojnostti oanogočajo, da labko v občimi ustanoviiimo obččn&ko pi-avoibrariiifalvo. Res \e, [^ravobrajulstva ue bodo ustanavljale vse občine, ker ne bodo imele te potirol«. V tem suiJslu določajo novi predpisi, da j<* moigxvče občiinsko javno pravobra.niiistro nstanavl'ja.ti samo tam, kjer to terja obseg zadev, a to bo redno v obPinab, ki jiili tvoni'jo večja mestina j':q druga gospodarsko bolj razviita središča.
Iskajije rešitev za ta in dniga vpraša-nja cnrganiizacije uiprave v abč.imskili ljud- i skih otiborili vs-illjinje potrebo, da jih. vse-strain&ko prončiiimo glede na dejansike po-treibe in speoifičiie pogoje vsake občine. Občinsko uipravo je treba onganizirati ta-ko, da bo organizac.ijsiko stabllina, a to je potrebno tmli zaradd dejstva, da jo orga-niziramo in določiimo z občiinskiiTn 9tatnt<nn kot  naj-vušjiiiin  občinskiivn  aktoni.
P. A.