naš tednik
LETO XXXVIII. Številka 38 Cena 8.— šil. (200 din) Četrtek, 18. september 1986
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
Deželno zborovanje KEL
Prireditelj: Koroška enotna lista Čas: v nedeljo, 5. oktobra 1986, ob 14. uri Kraj: Slomškov dom v Celovcu
Delegati z glasovno pravico prejmejo posebna vabila.
F. Meissner-Blau piva kandidatka Zelenih?
„Sedaj so tudi socialisti morali spoznati, kar stopamo naše interese. Prepričan sem, da jim je KEL že zmeraj trdila: FPÖ nikoli ni bila libe- bo 23. novembra uspel skok v parlament, če talna, temveč zmeraj nemškonacionalna bojo le enotni. Na prvem mestu pa bi naj kan-stranka. Dogodki preteklega tedna ponovno didirala Freda Meissner Blau.“ Tako je novo si-potrjujejo, da je bila odločitev KEL za sodelova- tuacijo, ki je nastala po razpadu koalicije, oce-nje z Zelenimi pravilna. Zeleni so edina grupa- nil predsednik Koroške enotne liste, Karel cija, v kateri lahko Slovenci enakopravno za- Smolle. (Dalje na strani 2.)________
„Hitro bo prišlo do zedinjenja Zelenih“
Kot je v pogovoru z NT povedal pred-sedni VGÖ, Josef Büchner, Zelenim jesenski volilni termin sploh ne škoduje. Menil je, da bo sedaj zelo hitro prišlo do zedinjenja vseh zelenih skupin. To naj ne bo zedinjenje v smislu združitve; prišlo bi naj do skupne volilne zveze. „Osebno me jesenski volilni termin veseli,“ je rekel Büchner, „saj je spravil na tla realnosti tudi tiste, ki sicer najraje diskutirajo o statutih in paragrafih. Ce bi bile volitve šele spomladi, bi doživeli še najmanj sto združevalnih sej — tako pa to seveda odpade.“ Seveda ne bo nikdar možno spraviti pod eno streho prav vseh zelenih in alternativnih skupin. „Zeleni ptič“, kot ga je označil Büchner, „bo še na desni in levi peruti izgubil nekaj peres. “ To pa je po mnenju predsednika VGÖ za zeleno gibanje dobro, saj se tako znebi ekstremistov.
Možnosti, da dobi slovenska narodna
Šef VGÖ, Josef Büchner
skupnost svojega zastopnika v parlamentu, pa je Büchner označil tako: „V primeru dobrega volilnega uspeha je jasno, da bo KEL dobila zastopnika v državnem zboru. Le pri za nas neugodnem izidu volitev, če bi torej dobili samo pet ali šest mandatov, imajo prednost kompetentni strokovnjaki za ekologijo, ekonomijo, ustavno pravo itd. Brez teh pač nobena frakcija ne more biti. Vendar sem jaz osebno o uspehu prepričan, mislim, da bomo celo prekosili uspeh Frede Meissner-Blau pri volitvah zveznega predsednika. “
Tudi znani predstavnik BIP (Ljudske iniciative za parlament), ddr. Günther Nenning, je v pogovoru z avstrijsko televizijo dejal, da bo hitro prišlo do zedinjenja. Nadalje je Nenning naznanil, da lahko računamo s kandidaturo uspešne kandidatke pri predsedniških volitvah, Frede Meissner-Blau.
Politika
STRAN o ČETRTEK,
O 18. september 1986
Politika
Tednikov
komentar
PIŠE RUDI VOUK
23. novembra imamo torej volitve za državni zbor. Zanje se lahko zahvalimo novemu svobodnjaškemu šefu Haiderju, ki je v soboto, 13. septembra svojo stranko razkrinkal liberalnega videza in javnosti pokazat njen pravi obraz; goli nemški nacionalizem. Neki pravi liberalec se je navzlic dogodkov na svobodnjaškem strankinem kongresu celo spomnil, da bi Haider utegni! biti Hitlerjev adoptiranec.
Kaj vse to pomeni za nas Slovence? Vsi vemo, kako „dober prijatelj“ Slovencev je Haider. Torej smo lahko veseli, da se bo — kot vsaj jaz domnevam — spravil iz koroške v zvezno politiko. Tam nam ne bo mogel delati toliko škode, na Dunaju veje drug veter. Prav začudljivo je, kako hitro je koroška SP reagirala na spremenjene razmere: torkova KTZ je že pisala, da je manjšinsko šolsko vprašanje samo Hai-
Po 13. septembru
Da bo Haider slej ko prej spravil s poti razmeroma liberalnega Stegerja, je javnost že dalj časa pričakovala. Zelo točno je spoznal, da se rjavkasta svobodnjaška baza ne počuti dobro v liberalnem plašču. Kot politik, ki še nikdar ni kazal kakšnih pomislekov pri izbiranju svoje poti do oblasti, se je postavil na vrh zvestonemške-ga tabora — čeprav tudi on sam točno ve, da ta tabor nima več dolge bodočnosti. Časi tisočletnega sanjarjenja so dokončno mimo. Ampak Haider je že zmeraj bil za tisto, kar mu je v trenutku najbolj koristilo.
Socialistom je lahko v čast, da so tako hitro odpovedali sodelovanje stranki oportunističnega Haiderja. Sicer je res, da je bil že sam začetek te koalicije zadosten šok. SPÖ že dolgo ne odgovarja več svojim visokim antifašističnim idealom
—	to so pokazali že štirje SS-ovski ministri v Kreisky-jevih kabinetih. Ampak tokrat — jaz tega, odkrito rečeno, nisem pričakoval — so reagirali pravilno.
Vse kaže, da nam bojo volitve prinesle veliko koalicijo
—	Vranitzky jo ponuja, Ljudska stranka pa jo itak že zdavnaj želi. Graff je sicer nekaj govoril g morebitnem sodelovanju ÖVP/FPÖ, ampak saj ga poznamo: Graff je že zmeraj mnogo govoril. In razen tega: če pridejo Zeleni v parlament, potem po vsej verjetnosti nobena koalicija s svobodnjaki ne bo prinesla absolutne večine.
derjeva iznajdba in da se ga je on v škodo vseh Korošcev lotil na oportunističen in neodgovoren način. Dolgo je trajalo, da so prišli do tega spoznanja. Bodimo optimisti — morda bodo zdaj končno začeli upoštevati tudi pedagoško utemeljene predloge koroških Slovencev.
Tudi če se bo FPÖ razletela na drobne koščke in bo preživela le kot runda gostilniških diskutantov, kot je to prerokoval Steger za primer Haiderjeve zmage, nam je to lahko prav in gotovo ne bo motilo nobenega Slovenca.
Dosti teže je kaj reči o veliki koaliciji, vseeno, kdo bo imel nos spredaj. Znani argument zanjo je, da je skupno laže reševati nemajhne probleme, ki tarejo Avstrijo. Bojim se le, da to ne velja za probleme koroških Slovencev. Le težko si lahko predstavljam, da bi SPÖ in ÖVP skupno boljše ravnali z nami, kot to delata posamič. In bojim se, da bi ob veliki koaliciji zmanjkalo prave demokratične kontrole vladinega dela — opozicijske Haiderjeve svobodnjake bo pač le malo kdo jemal resno.
Obeh stvari se ne bo treba v tolikšni meri bati, če bojo prišli Zeleni v parlament. Nje je jesenski volilni termin najbrž najbolj prizadel. Zdaj se bojo pač tudi na zvezni ravni morali malo hitreje zediniti, kot so to storili že v nekaterih zveznih deželah. Potem jim vsa povpraševanja prerokujejo uspešen nastop.
Slovenci bi jih naj v lastnem interesu podprli.
V dvojezični občini Pliberlačeli graditi otroški vrtec:
Bo otroški vrtec za sionsko govoreče
■ ■
občane za ort? 7onvfin molk ÖVP/SPÖ
0 dvojezični skupini oz. vzgoji v novem otroškem vrtcu v Pliberku tudi na zadnji občinski seji, pretekli ponedeljek, koalicija ÖVP/SPÖ ni hotela prav nič slišati. Čeprav so na tej seji že razdelili dela, koalicija še vedno ni pripravljena stvarno govoriti o vzgoji v otroškem vrtcu, katerega so začeli graditi že ta teden.
EL je že na vseh zadnjih sejah zahtevala, da mora občina pred gradnjo zagotoviti dvojezično vzgojo, toda naletela je pri ostalih frakcijah na gluha ušesa. Podžupana Fridl Oschmautz in mag. Raimund Grilc (OVP) sta se zvijala na vse mogoče načine, zadnji se je celo zgovarjal na trenutno zmedene politične razmere v Avstriji ter splošno nerešeno manjšinsko vprašanje. Zaradi tega je moral tudi slišati očitek, da on kot oseba v tem vprašanju ni „ne bajbka, ne mandelc". Da se že v koaliciji sami ne strinjajo več vsi s postopanjem v vprašanju otroškega vrtca, Je dokazal občinski odbornik Perdacher (SPÖ), ki je pozval župana, naj končno skliče sejo, na kateri naj bi frakcijske vodje konstruktivno in stvarno rešile to, za vse občane važno vprašanje.
Frakcijski vodja EL, mestni svetnik Fric Kumer, je ostro napa-
Jože Part! (EL) dosegel končni nakup vodnega vrelca
Meissner-Blau naj kandidira ...
(nadaljevanje s 1. strani)
Dogodki preteklega tedna so temeljito spremenili politično stanje v Avstriji. Izvolitev Haiderja za predsednika FPÖ in ponovna okrepitev nemškonacionalnega tabora znotraj svobodnjaške stranke sta povzročili razcep vladne koalicije med SPÖ in FPÖ. „Razcep med SP in FP je bilo pričakovati, saj se je koalicija že dalj časa krhala,“ je v pogovoru z NT rekel predsednik KEL, Karel Smol-le. „Zanimivo pa je, da je sekretar ljudske stranke, Michael Graff predlagal koncentracijsko vlado, socialisti pa temu predlogu sploh niso ugovarjali. V primeru skupne vlade vseh treh strank bi bili Zeleni edina prava opozicija, to pa daje njihovemu nastopu še dodaten pomen.“ Smolle je prepričan, da bo Zelenim uspel vstop v državni zbor, če bojo le enotni. „Na prvem mestu naj bi kandidirala Freda Meissner-Blau, ki je že pri
volitvah zveznega predsednika dosegla preko četrt milijona glasov. S tem bo tudi vsem volilcem jasno, katera zelena skupina je prava. Volilci so zadosti kritični in se ne bojo pustili voditi za nos od drugih .zelenih' skupinic, ki jib stranke umetno držijo pri življenju," je menil predsednik KEL.
Seveda bo tudi KEL zastopana na kongresu Zelenih, ki bo za državni praznik v Haimburgu. Na tem kongresu bo na predlog KEL sprejeta tudi obširnejša točka o narodnih manjšinah. „Mi ne moremo podpreti nobene stranke, ki bi akceptirala, da Haider lahko postane minister. Koncentracijska vlada bi bila nov tristrankarski pakt proti Slovencem, tokrat na zvezni ravni. Zato je za KEL smotrna edinole podpora Zelenih-Oni so trenutno edina grupacija, v kateri Slovenci lahko enakopravno sodelujemo," tako Karel Smolle.
del postopanje koalicije, ki o dvojezičnem otroškem vrtcu še ni naredila nič konstruktivnega in doslej niti ni bila pripravljena za pogovore. Da do teh neobhodno Potrebnih pogovorov v dvojezični občini Pliberk še ni prišlo, je „zasluga" podžupana Oschmautza (ÖVP), ki s svojim avtoritarnim načinom vodi politiko koalicije. Da koalicijski partner SPÖ k temu
Srce me boli, če pridejo k meni starši, ki zaradi pomanjkanja prostora ne morejo dati otrok v otroški vrtec.
župan Franc Mikusch h gradnji otroškega vrtca
Bo Vas bolelo srce tudi potem, ko v novem otroškem vrtcu ne bo prostora za slovensko govoreče otroke?
občinski odbornik Franc Valeško na izjavo župana. Mikusch na Valeškovo vprašanje ni odgovoril.
vprašanju niti ni zavzel stališča, dokazuje, kdo je v Pliberku v tej Periodi prevzel krmilo. Župan franc Mikusch očitno le na zunaj izvaja svoj mandat, občinsko politiko pa diktira ÖVP, ki pa se ne ozira na želje in potrebe vseh občanov.
Kako bo šlo v vprašanju otroškega vrtca v Pliberku naprej, tudi Po začetku gradnje ni moč reči. V interesu vseh občanov pa lahko uPamo, da bosta ÖVP in SPÖ končno postopali, kot to lahko Pričakujemo od demokratično izvoljenih ljudskih zastopnikov.
Razveseljivo v tej zadevi pa je to, da so dobila naročila domača Podjetja (Vodivnik, Krof in Schi-Pok), ki so bila najbolj poceni.
Občinski svet je sklenil na tej seji tudi nakup Ledrovega vrelca, s katerim naj bi zagotovili občini vodno oskrbo za naslednjih 30 let. Odgovornemu referentu Jožetu Partlu (EL) je z nakupom tega vrelca uspelo napraviti važen korak v sistematični izgradnji vodne oskrbe v pliberški občini.
Za vročo diskusijo je skrbela tudi razširitev kocesije za prevoz šolarjev za podjetnika Steinbucha. Odbornik EL, Andrej Wakounig je ugotovil, da sta podžupana Fridl Oschmautz in mag. Raimund Grilc namreč odpovedala podjetju Sien-čnik prevoz šolarjev, in priporočila deželni finančni direkciji podjetnika Steinbucha, ki je letos začel prevažati šolarje. Podjetje Sienč-nik, ki je 15 let brezhibno skrbelo za prevoz, ima zaposlenih mdr. 8 Pliberških občanov, od teh jih plačuje 6 redno davek namezdno vsoto (Lohnsummensteuer), ki znaša na leto pribl. 100.000,— šilingov. Čeprav ima podjetje Sienč-nik svoj sedež tudi v Pliberku, za ÖVP ni domače podjetje.
Čeprav podjetje Steinbuch še nima dokončnega privoljenja deželne finančne direkcije, se bosta ÖVP in SPÖ verjetno požvižgali na ta davek in bosta ustregli interesom stranke — stvarni argumenti so tudi pri tej odločitvi stopili v ozadje, kar zrcali način politike koalicije ÖVP/SPÖ.
Občinski svet je sklenil tudi sanacijo nogometnega igrišča SVG Pliberk (3 mil. šil.), nakup bagerja (610.000,— šil.) ter varnostne ukrepe na pobočju družinske smučarske proge na Peci (1 milj. šil.)
Predsednik kontrolnega odbora Andrej Wakounig (EL) je v svojem poročilu kritiziral povišanje gradbenih stroškov za obnovitev občinske hiše od 2,7 milj. na 4,2 milj. šilingov, pohvalil pa je arhitektonsko spremembo, ki se dobro ujema z gradbenim slogom mesta.
Silvo Kumer
Včeraj je Iniciativna skupina za dvojezično šolo v Celovcu imela termin pri deželnem glavarju Wagnerju. Slovenski in nemškogovoreči starši, ki živijo v Celovcu in ki bi radi svoje otroke prijavili k dvojezičnemu pouku, so deželnega glavarja ponovno seznanili, da bi v Celovcu radi imeli dvojezično šolo. Hkrati so ga prosili, da bi se zavzel za izpolnitev te upravičene želje. Vendar: gospod deželni glavar za naše starše ni poznal nobenega „usmiljenja“, zato pa jih je skoraj celo uro napadal neverjetno agresivno, da ne rečemo primitivno.
Deželni glavar Wagner: „V Celovcu ni Slovencev!“
V naslednjih vrsticah citiramo samo nekaj Wagnerje-vih izjav, kr vse povejo in jih zato ni treba posebej komentirati.
—	„V avstrijski državni pogodbi dvojezična šola v Celovcu nikakor ni predvidena.“
—	„Vsak, ki hoče dvojezično šolo v Celovcu, je romantičen sanjač.“
—	„Želja po dvojezični šoli v Celovcu je nadaljevanje slovenske ekspanzije proti severu in pomeni slovenizi-ranje Celovca.“
—	„Državni jezik je nemški."
—	„Že v monarhiji so uradno ugotovili, da je Celovec nemško mesto.“
—	„Celovec ni eksercirno mesto (Exerzierfeld) za slovenske ekspanzije proti severu.“
—	„Uradno vam potrdim, da celovški občani nimajo
interesa za dvojezično šolo. Kaj je v primerjavi s tem teh nekaj staršev — podpisnikov za dvojezično šolo!“
—	„V Celovcu ni Slovencev.“
—	„Večina odločiv“
—	„Ne podpiram niti javne niti privatne dvojezične ljudske šole v Celovcu.“
*
Vemo, da Wagnerja zelo moti, ker vedno več Slovencev ne zaupa več večinskim strankam in zato podpirajo zeleno-alternativno gibanje: saj lahko v njem enakopravno sodelujejo, vrhu tega pa Zeleni zagovarjajo izpolnitev raznih zakonskih obveznosti republike Avstrije do njenih manjšin.
S temi izjavami pa jih je Wagner še bolj prepričal, da tudi od socialistične stranke nimamo kaj pričakovati — in to kljub njenemu trenutnemu boju proti Haiderju.
Železna Kapla: spominska plošča Valentinu Polanšku
Gotovo pa ne bi bilo niti ome-hjene spominske plošče, ko se ne bi zganila odbornika EL, Hajnžič in Smrtnik. Njun predlog občinskemu odboru je bil, da bi naknadno 'menovali Valentina Polanška za 'astnega občana. Ta predlog, Podprla ga je tudi KP, so večinske fikcije zavrnile. Zato pa so na ti-bem namestile spominsko ploščo...
Odbornika EL sta imela tudi pri-
V popolnem molku sta frakciji kapelške socialistične in ljudske stranke pred nedavnim namestili na ljudski šoli na Obirskem spominsko ploščo lani umrlemu pesniku, pisatelju in narodnemu buditelju Valentinu Polanšku. Da so namestili spominsko ploščo, je vsekakor razveseljivo, vendar bi zaslužil rajni V. Polanšek več pozornosti.
pravljen predlog, da naj bi v Železni Kapli poimenovali vsaj kakšno ulico ali trg po Valentinu Polanšku. Vendar so bili slovenska društva v Železni Kapli in krajevni odbor ZSO mnenja, da naj to zahtevajo društva sama in ne politična frakcija. „Vendar," tako občinski odbornik Lado Hajnžič, „društva do sedaj še niso ničesar predložila ali zahtevala in upam, da se bo to čim prej zgodilo."
Razno
Zadruga Pliberk razstavila na obrtniškem sejmu v Celju
Z leve: Mirko Perč, Mojca Koletnik in Hinko Berložnik
Zadruga — Market Pliberk letos prvič razstavlja na obrtniškem sejmu v Celju, ki seje začel v petek, 12. 9. in bo trajal še do 21. septembra.__________
Že kar pri vhodu v halo C je opaziti veliko gnečo obiskovalcev. Tam namreč razstavlja Zadruga Pliberk del svoje široke ponudbene palete. To so predvsem HiFi stereo naprave, radio aparati, električno ročno orodje (kompleten Hitachi program), najrazličnejša rezkala za obdelavo lesa, razne cevi in lepila.
Zanimanje za razstavljene predmete je veliko, tako da imajo vsi trije nastavljenci Zadruge na sejmu polne roke dela. Dobra je bila ta zamisel in kot vse kaže, se bo udeležba na sejmu obrtnikov lepo obrestovala.
Zakaj se je Zadruga Pliberk odločila, da razstavlja na obrtniškem sejmu? Predsednik upravnega odbora Fridl Kapun: „Naš cilj je, da se predstavimo, da presen-tiramo našo hišo in naše kapacitete, da širši krog v tej regiji spozna našo hišo. Zavedamo se, da je na gospodarskem področju potrebno ožje sodelovanje s sosedom. Gospodarstvo ne sme biti
enosmerna cesta, temveč mora sloneti na interesu obeh gospodarskih partnerjev. To skušamo v večji meri tudi uresničiti. Poslužujemo se širše ponudbe gospodarskih ustanov v Sloveniji. Zadruga Pliberk je danes močen gospodarski faktor, mimo katerega ne moremo, saj daje delo 35-im domačinom.“
Podobnega mnenja je tudi predsednik nadzornega odbora, Valen-
tin Kumer, ki je še posebej poudaril, da naj bi razstava na sejmu obrtnikov utrjevala in poglobila stike med Zadrugo in njenimi odjemalci v Sloveniji. „Zadruga se naj predstavi kot trgovska hiša z obširno blagovno paleto. Udeležba na sejmu je en korak naprej v našem razvoju na področju obrtništva. Na tem področju moramo iti naprej, to je nov korak, so nove perspektive za našo Zadrugo.“ Tako Valentin Kumer.
Povprašali smo tudi nastavljen-ce Zadruge o njihovih vtisih na sejmu. Mirko Perč: „Interes je zelo velik. Celjski sejem ima obiskovalce — ne le iz Slovenije — temveč tudi iz drugih republik Jugoslavije, ki do sedaj niso vedeli za Zadrugo Pliberk. Naša naloga je, da jih opozorimo na Zadrugo, ki je slovenska ustanova, njene prednosti in široko ponudbo. Želimo, da bi se obiskovalci iz matične domovine posluževali domačih trgovin v zamejstvu. Z obiskom smo zelo zadovoljni; prihajajo tudi obiskovalci iz Koroške in Štajerske.“
Mojca Koletnik: „Tukaj samo razstavljamo in dajemo informacije. Zanimanje za razstavljene predmete je veliko, z informiranjem obiskovalcev imamo polno dela. Predvsem pa želimo predstaviti Zadrugo javnosti v Sloveniji. Najbolj se ljudje seveda zanimajo za tehnične predmete.“ Mojca pa ima kot „bar-dama" še dolžnost, da pogosti goste in obiskovalce z izbrano kapljico.
Hinko Berložnik: „Na ta sejem pride ogromno obiskovalcev; kdor ni tukaj, si tega ne more predstavljati. Največje zanimanje je za HiFi stolpe, rezkala za les in električno ročno orodje. Na vsak način se bo to poznalo pri prometu v Zadrugi.“
Po dvajsetih letih končno spremembe v domu Korotan?
V sredo, 10. septembra, je bila skupna seja odbora Družbe sv. Mohorja ter zastopnikov slovenskih študentov v Korotanu in študentskih organizacij o zadevi študentskega doma Korotan. Mohorjev odbor je študentom sporočil, da je odslej prebivalcem Korotana dovoljeno, med osmo in dvaindvajseto uro prosto sprejemati obiske. Mohorjeva se bo držala tudi vseh ostalih določil novega zakona o študentskih domovih. V naslednjih dneh bojo študentje dobili vpogled na novo izdelani domovski statut, nato pa se bojo študentje sami lotili formulacije novega hišnega reda za Korotan.
Študentje so bili s tem izidom seje zadovoljni; rekli so, da so računali z večjimi težavami. Kljub temu so mnenja, da zaradi Korotana nikoli ne bi prišlo do takšnega vznemirjenja, če bi Mohorjeva že prej reagirala na proteste in opozarjanja študentov. Izostale bi tudi nemajhne formalno-pravne težave. Tako v Korotanu ni nobenega izvoljenega študentskega za-
stopstva, ki pa je po novem zakonu edino upravičeno, da izdela hišni red. Tudi pogodbe o uporabi doma, ki jih bojo študentje jeseni podpisali, bojo pravzaprav neveljavne, ker še ne bodo vsebovale novega domovskega statuta in hišnega reda. „Študentsko zastopstvo bi lahko volili že lani in statut ter hišni red bi že zdavnaj bila izdelana. Pomagalo bi nam tudi, če bi se že v prejšnjem semestru lahko posluževali vseh naših pravic. Potem bi zdaj že vedeli, kaj se obnese in kaj ne — in bi to že lahko upoštevali pri formulaciji hišnega reda,“ so menili študentje.
Kljub uspehu pa študentje svarijo pred prevelikim optimizmom. „Počakati je treba, kako bo pater Tomažič reagiral na sklepe odbora Mohorjeve družbe. Kar tako enostavno ne bo, gotovo bo še treba nekaj pogajanj,“ je rekel Vladimir Smrtnik, študent iz Korotana. „Ampak veseli me že: po dvajsetih letih bo Korotan morda le postal pravi študentski dom.“
Prof. Leser predaval v Tinjah
„Manjšino je treba priviligirati. Ako jo postaviš na isto raven z večinskim narodom, obstaja nevarnost, da se docela asimilira. Ne bi pa vedel svetovati, kako zaustaviti vedno močnejšo asimilacijo manjšin, posebej še koroških Slovencev.“ Tako je dejal univ. prof. dr. Norbert Leser pretekli petek zvečer na predavanju v Domu v Tinjah, kjer je v okviru foruma za politična vprašanja predaval na temo „Avstrija v navzkrižju idej“.
Dr. Norbert Leser, ki šteje med vodilne mislece avstrijske socialne demokracije, je ugotovil, da je neizpolnitev ADP več kot samo napaka. Vendar kot vnet zagovornik vključevanja v večinske stranke ne razume, zakaj Slovenci bojkotirajo sosvete. Nadalje je omenil dogodke okrog volitev zveznega predsednika, ki „so pokazali, kako malo so Avstrijci preboleli rane druge svetovne vojne“. Leser: „Najlažje se je namreč otresti krivde s tem, da se smatraš kot prva žrtev anšlusa.“
Dr. Leser je nadalje govoril o tem, kam je privedla strankarska politika. Mnogo ljudi danes izpolnjuje funkcije samo zato, ker so pripadniki neke stranke, nihče
pa se ne vpraša, ali so za to ali ono delo sploh sposobni. Naloga vlade in strank naj bi bila, da se čutijo za svoje delo odgovorne. Za to pa so potrebne vedno nove ideje. Dr. Leser ugotavlja, da se stranke idejno med seboj križajo in da smo celo že tako daleč, da sta ljudska in socialistična stranka zamenjali vlogi kot tudi svoje zahteve. Zato ljudje nimajo več pametnega pregleda in se čutijo od strank zafrkavane.
V zvezi s Cerkvijo je Leser dejal, da se je v 2. republiki — v prvi tega ni zmogla — ločila od strankarsko-političnega življenja, za kär ima posebne zasluge kardinal König.
Naši gostje
Medtem, ko ob začetku šolskega leta 1986/87 na mnogih šolah opažajo padanje števila v prvih razredih, je zelo razveseljivo, da se je na Zvezni Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu vpisalo v prvi jetnik 78 učencev. Za gimnazijo, ki v tem letu stopa v 30. leto svojega obstoja, je to najlepše
Sandi Lukan	Gudrun Egartner
darilo v jubilejnem letu. Zadnjič je biio tako veliko prijav v šolskem letu 1976/77 (81 prijav), od takrat naprej so bile številke vedno nekoliko manjše. Pogovarjali pa smo se tudi z nekaterimi prvorazred-niki, kako so „preživeli“ prvi korak čez gimnazij-ski prag. Reportaža: M. Pasterk in M. Dolinšek
Avrellja Lausegger	Marjan Kargl
,Dolgčasa ni, našli smo nove prijatelje'
Da so starši tako številčno zaupali svoje otroke tej izobraževalni ustanovi, je mdr. tudi sad informacijskega dela, tako gimnazije kot tudi Združenja staršev. Predvsem so veliko prispevali osebni pogovori s starši. Poleg informativnih sestankov na podeželju se gimnazija v zadnjih letih zelo trudi za dobre odnose s slovenskimi društvi.
Odločilni so seveda še številni drugi dejavniki. Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu se namreč vedno bolj uveljavlja v družbenem življenju, uveljavlja se tudi dejstvo, da nudi svojim dijakom kvalitetno izobrazbo, ki omogoča vstop v življenje. Nadalje ljudje vse bolj spoznavajo vrednote večjezičnosti. Po maturi jo vsakdo zapusti z znanjem štirih jezikov, lansko leto pa so uvedli tudi informatiko, s katero letos nadaljujejo. V petem razredu je dveurni pouk računalništva obvezen, lahko pa si vsakdo izbere računalništvo še kot prosti predmet, iz katerega lahko tudi maturira. Torej ponudba mdr. za tiste, ki pozneje želijo delati z računalniki.
V šolskem letu 1986/87 je na Zvezni gimnaziji v Celovcu vpisanih 435 dijakov, od teh je 220 deklet, kar je
tudi svoje vrste rekord. Skupaj je 17 razredov, od tega trije prvi razredi, ki jih vodijo prof. Joško Kovačič -(l.a razred), mag. Magda Erenst (1.b razred) in mag. Mirko Oraže (l.c razred). Od 78 dijakov prvega letnika jih sedem prihaja iz Celovca in okolice, kar je soraz-meroma visoko število. Sicer pa jih je še vedno največ iz pliberške občine.
Ravno prvo leto je za marsikoga zelo težko in naporno, predvsem zaradi oddaljenih krajev, iz katerih dijaki prihajajo. Zato mnogi stanujejo v domovih, predvsem tisti, ki nimajo dobre prometne zveze z domačim krajem. Od prvega letnika jih stanuje 13 v Modesto-vem domu, 10 v Slomškovem domu, 4 v Provincialni in 15 v Mladinskem domu SŠD.
Gotovo je temu ali onemu na začetku nekoliko dolgčas, saj pomeni zanj Celovec popolnoma nov svet. Nekateri se kar hitro znajdejo in si poiščejo nove prijatelje. Začenja se del novega življenja, na katerega se morajo še privaditi.
Od kod prihajajo, kje so obiskovali ljudsko šolo, kakšni so prvi občutki v Celovcu, to smo vprašali nekatere, ko smo jih obiskali
v dijaških domovih. Kaj torej pravijo?
Ime mi je Sandi Lukan doma sem v Vetrinju in
sem star 10 let. Hodim v l.b razred, kjer je razredničarka mag. Magda Erenst. V ljudsko šolo sem hodil v Vetrinju, kjer sem doma. Ker se tam nisem mogel učiti slovensko, sem moral vsak teden dve uri v Celovec v „Naš otrok“, kjer sem se učil svoje materinščine. Ker oče in mama delata, grem na kosilo v Mladinski dom, kjer imam tudi učne ure. Drugače stanujem doma, na gimnaziji pa mi je zelo všeč.
Jaz sem Avrelija Lausegger iz Slovenjega Plajberka.
Stara sem 10 let. V šolo sem hodila v Slovenjem Plajberku. Tam so bili štirje razredi v enem prostoru in bilo je zelo dolgčas. Zelo dobro „zastopim“ slovensko. Iz Slovenjega Plajberka sva prišla v gimnazijo Han-zi Lausegger in jaz. Hodim v l.b razred. Do sedaj smo delali od vsakega nekaj, malo smo risali in pisali. Zelo mi je všeč dom (Mladinski dom), ker je tako blizu šole. Kaj bom po gimnaziji, še ne vem.
Meni je ime Gudrun Egartner in sem iz Št. Jakoba v Rožu. Tam sem hodila
v ljudsko šolo, prej pa tri leta v otroški vrtec v St. Peter. V ljudski šoli sem se učila slovensko. Od prvega do tretjega razreda smo imeli skupaj slovensko in nemško, v četrtem razredu smo imeli slovenščino posebej. Naš razrednik je prof. Jože Kovačič. Dolgčas mi ni, ker sem Diano z Brnce že prej poznala. Ko sem bila pri zborovskem petju pri sr. Antoniji, smo bili deset dni na morju. Zato mi tudi tukaj ni dolgčas. Imam že dve novi prijatelj-ci, Simono iz Št. Primoža in Veroniko iz Bač. Gudrun smo vprašali v Slomškovem domu. Kdo se je predstavil v Modestovem domu?
Jaz sem Marjan Kargl, star 10 let in doma v Ba-čah. Hodim v 1.a razred, kjer nas je 28, 13 fantov in 15 deklet. Danes (ponedeljek) smo prvič dobili domačo nalogo, prej so se nam vsi učitelji predstavili in mi njim. Do sedaj sem bil samo tri dni od doma, zato mi je včasih malo dolgčas. V šolo sem hodil v Loče, kjer sem se učil slovensko. V mestu do sedaj še nisem bil, šli pa smo s prefektom na celovško letališče. Ker sem pred šolo hodil v vrtec v Št. Peter, poznam že nekaj prijateljev od tam.
Rož, Podjuna, Žila
Ganljivo slovo od župnika Pavla Kanaufa
Zelo nas je pretresla vest, ko smo prejšnji teden zvedeli, da nas je za vedno zapustil priljubljeni duhovnik in rojak Pavel Kanauf. V 73. letu starosti ga je Bog poklical k sebi. Vrnil se je v zadnjem počitku med svoje ljubljene rojake — domačine iz svoje rojstne vasi Globasnice.
Rajni župnik Pavel Kanauf je bil leta 1938 v krški stolnici posvečen za duhovnika. Torej v času, ki je bil zelo razburkan in v katerem so morali tudi številni slovenski duhovniki marsikaj pretrpeti, ker so ostali zvesti svojemu narodu. Tudi župnik Kanauf je moral deliti usodo pregnanstva z drugimi slovenskimi duhovniki. Sprva je bil nekaj časa kaplan v Železni Kapli in v Št. Jakobu v Rožu, nato pa je moral zapustiti svoje rojake: moral je delovati v nemških župnijah Kolb-nitz, Sagritz, St. Ulrich ter Weiß-briach.
Po razsulu Hitlerjevega rajha je smel spet delovati med svojimi rojaki v Št. liju, nato pa v Kapli ob Dravi. V Kapli je deloval do svoje upokojitve leta 1973. A tudi v pokoju je z dušo in telesom opravljal službo vestnega dušnega pastirja — in sicer v Zavodu šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu. Hkrati je svojim sobratom vedno prihajal na pomoč, predvsem kot pridigar in spovednik, vrhu tega pa jim je urejeval farne račune in jim pomagal pri vodenju pisarniških poslov.
Pokojnega župnika Pavla Kanaufa smo preteklo soboto pospremili na njegovi zadnji zemeljs-
ki poti. Njegovo telo počiva na globaškem pokopališču pod nagrobnim kamnom, v katerega so z zlatimi črkami vklesana imena duhovnikov, rojenih v Globasnici. Pogrebne obrede je vodil škofijski kancler msgr. Mihael Krištof, kot pridigar-rojak pa se je od njega poslovil tudi globaški domačin, župnik mag. Franc Božič. Nadalje so še spregovorili rožeški dekan Martin Hotimiz, boroveljski dekan Leopold Kassl ter podpredsednik globaškega župnijskega sveta Mirko Smrečnik. Le-ta se je v izbranih besedah zahvalil rajnemu župniku za vse, kar je domačinom pomagal kot veliki dobrotnik farne cerkve in svetišča sv. Heme. Župnik Kanauf je bil vrhu tega tudi moder svetovalec ter pobudnik marsikatere akcije globaške fare.
Ob petju farnega in društvenega zbora in ob navzočnosti številnih domačinov, duhovnikov-sobratov in šolskih sester se je zaprla gomila nad krsto duhovnika, ki je bil zaradi svoje zvestobe, delavnosti ter ponižnosti zelo spoštovan in priljubljen.
Naj se v domači zemlji mirno spočije. Bog mu bo gotovo dober plačnik.
PISMA BRALCEV
Pismo iz Nürnbergs
Herzlichen Dank für den „nt“, von dem ich sofort nicht loskam und was mich jetzt 2 Nachtstunden kostet. Deswegen schreibe ich auch nicht auf Slowenisch, weil ich da zu lange überlegen müßte und Angst vor Fehlern hätte. Senden Sie mir aber auch die Abonnentenrechnung + Porto. Nahe beim Pressegger See stieg ich hinauf zu einer Kapelle durch den Wald und kurz vorher fand ich oben ein Schild mit slowenischer Schrift, ein frommes Gedicht, wie ein Wegweiser, und es war am Umfallen und am Verwittern. Den Text habe ich entziffert. Was macht ein Heimatkundler und „Slawophile“ da? Ich ging unten zum Pfarrer, traf ihn, den Guten, beim Aussortieren der Hosenknöpfe von den Schillingen und gab ihm etwas Geld mit der Bitte, sich um das Schild mit der
alten slowenischen Aufschrift zu kümmern, daß es nicht umfällt und kaputt geht. Zuerst sah er mich an, als käme ich wie ein Engel vom Himmel, dann, nach meinem Anliegen, seufzte der Mann tief und anderes als „Vergelt’s Gott“ hörte ich nicht.
Als ich das nächste Jahr hinauf kam, war nichts mehr da. Ich traf Waldarbeiter, tippte das Sprachenthema an und bekam als Information: diese andere Sprache, das Slowenisch, sei gar keine Sprache, weil, wenn man die Leute fragt, was das heißt, was sie da beim Kirchenumzug singen, wissen sie selber nicht, was das heißt; also das sei „wie Vogelzwitschern so ungefähr zu verstehen“.
Hätte ich damals schon gewußt, daß es den „Naš tednik“ gibt!
Herzliche Grüße Werner Engel, Nürnberg
Nad 500 slovenskih vernikov je v nedeljo romalo v Maria Luggau
Lesni dol je doživel praznik stoletja. V nedeljo, 7. septembra, je bila romarska cerkev v Maria Luggauu povzdignjena v baziliko; v nedeljo, 14. septembra, pa je tja poromalo nad 500 slovenskih vernikov iz dvojezičnih župnij južne Koroške. Somaševanje je vodil škofijski kancler msgr. Michael Krištof. Somaševala sta še Jože Kopei-nig in Jože Andolšek.
Pevsko je slovensko slovesnost zaokviril MePZ „Gallus" iz Celovca, ki je po bogoslužju zapel tudi nekaj narodnih pesmi pred cerkvijo. Tako je iz 500
grl zadonela tudi pesem Rož, Podjuna, Žila“ v tem kraju, ki povezuje ljudi različnih narodnosti. Saj je eden izmed glavnih razlogov, da je bila ta cerkev imenovana za baziliko tudi narodnopovezovalnega značaja. Prior servitov v Maria Luggauu si vsekakor želi, da bi tudi v bodoče romali Slovenci v ta kraj. Vsekakor smatrajo tamkajšnji redovniki, da je ta nedelja, 14. septembra 1986, bila nov začetek romanj slovenskih vernikov v ta prečudoviti kraj v Lesnem dolu.
ct
Romarji so zapeli pesem „Rož, Podjuna, Žila“
ČESTITAMO
Na Dunaju je uspešno opravil svoj izpit za odvetnika dr. Franci Serajnik iz Št. Petra pri Št. Jakobu. Mladem odvetniku, ki je absolvent Slovenske gimnazije, želimo veliko uspeha na bodoči poklicni in življenjski poti.
*
V Trdni vasi obhaja te dni svojo 83-letnico gospa Marija Wasner. Jubilantki iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva.
Tereziji Strugger iz Podna v Slovenjem Plajberku želimo za 75-letnico vse najboljše.
*
Iskrene čestitke veljajo gospe Tereziji Urbanc iz Ziljske doline. K njenemu 80. rojstnemu dnevu ji želimo
vse najboljše, predvsem zdravja in zadovoljstva.
*
Na Blatu pri Pliberku praznuje te dni svoj 55. rojstni dan Črnčov Alba. Za njegov življenjski praznik mu iskreno čestitamo in mu želimo še obilo zdravja in veselja.
*
Svoj 54. rojstni dan slavi Albej Piskernik. Za rojstni dan naj sprejme naše čestitke.
*
Prisrčne čestitke veljajo gospe Mariji Rajšp v Špita-lu ob Dravi, ki te dni slavi svojo 60-letnico. Vse najboljše!
*
V soboto, 20. septembra 1986 bosta stopila na skupno življenjsko pot Stanko Polzer in Giti Amrusch iz Št. Jakoba v Rožu. Mlademu paru čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova farna mladina, cerkveni pevci in župnik.
Rož, Podjuna, Žila
Nujnostni sklepi žitraj-skega občinskega odbora
V petek, 12. 9. 1986, je vabila občina na nujnostno občinsko sejo. Iz časovnih razlogov je bilo potrebno nekaj sklepov.
Občina dodatno plačuje za prevoz učencev v 2 ljudski šoli. Ker pa postaja prevoz vsako leto dražji, je občinski svet potrdil sledeči sklep: napravile se bodo postojanke v Goričah, Bikarji vasi, Mlinčah, Selah, Zagorjah in v Poleni.
Odborniki EL so mnenja, da je v redu, da občina plačuje
prevoz, ampak, da sedanja ureditev pomeni poslabšanje: nekateri učenci morajo namreč hoditi več kot 1 km peš. Odborniki EL so se zavzemali za to, da bi vsaj zjutraj „pobirali“ učence po domovih in popoldan učence zapeljali na postojanke.
Ker je bilo neko domačo podjetje predrago, bo občina nabavila nov 110 PS traktor pri Raiffeisen Dobrla vas. Na kratki občinski seji so še sklenili gradnjo poti na Plaznico. ,
Informativni večer za slovenske zdravnike
Pretekli konec tedna je bil v Celovcu tridnevni kongres zdravnikov za pljučne bolezni. Udeležili so se ga zdravniki iz prostora Alpe Jadran, kongresu pa so se pridružili tudi zdravniki iz Panonije. Številčno najmočnejša je bila udeležba zdravnikov iz Slovenije. Glavni organizator kongresa je bil univ. prof. primarij dr. Olof Wieser iz Celovca.
Na pobudo zdravnika dr. Jožeta Messnerja je bil v petek zvečer v Mladinskem domu SŠD informativni večer KKZ in SPZ o kulturnopolitičnem življenju koroških Slovencev, namenjen slovenskim in koroškim dvojezičnim zdravnikom.
Predsednik SPZ, Tomaž
Ogris in tajnik KKZ, Nuži Tol-majer, sta informirala zdravnike o kulturni dejavnosti koroških Slovencev. O pomenu Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu in o trenutnem položaju dvojezičnega šolstva je navzoče Informiral dr. Reginald Vospernik. Nadalje so spregovorili zdravnikom: generalni konzul SFRJ v Celovcu, Borut Miklavčič, zastopnika slovenskega zdravniškega društva in primarij dr. Olof Wieser. V poznejših pogovorih so zdravniki pokazali precejšnje zanimanje za probleme koroških Slovencev in za marsikaterega zdravnika je bil informativni večer o koroških Slovencih — poleg kongresa — pomembna pridobitev.
ROZALSKO ŽEGNANJE pri sv. Hemi
ČAS: v nedeljo, 21. septembra 1986 Slovenska sv. maša ob 10. uri na prostem
• Socialna podpora
V času vse večje brezposelnosti se kar naprej dogaja, da se nekateri ljudje ne zmorejo sami preživljati. V takem primeru imajo možnost, da zaprosijo za socialno pomoč.
Kje in kako naj zanjo zaprosijo, je razvidno iz brezplačne brošure, ki jo je v slovenščini in nemščini izdal Zavod za socialno posvetovanje. Pri tem Zavodu je brošuro tudi možno naročiti.
Naslov:
Verein Sozialberatung/Zavod za socialno posvetovanje Bahnhofstr. 9/2/III 9020 Celovec/Klagenfurt Telefon: 0 42 22 / 51 27 40 (ob torkih in četrtkih med 8.00 in 11.30 uro)
• Spodnje Vinare
Ponovitev „PUNTARIJE“ Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza
Čas: v petek, 26. septembra 1986, ob 19.30 uri Kraj: V Spodnjih Vinarah pri Št. Primožu
V primeru slabega vremena bo prireditev v soboto, 27. septembra, ob istem času in na istem kraju.
Če pridete v Šmihel, ne pozabite nas obiskati. Trgovina Krivograd
Loče — Rute: tudi pri nas smo imeli žegnanje
Po Koroškem so žegnanja ali po naše semenj! dokaj znani, razlika je le v tem,v kolikor se ti bolj ali manj praznujejo. Tudi mi smo preteklo nedeljo praznovali ta praznik v farni podružnici v Rutah in to še prav posebno slovesno, saj je cerkev obhajala svoj visoki jubilej: petstoto obletnico blagoslovitve. Vsekakor pa segajo začetki svetišča verjetno še dosti dalje nazaj v zgodovino, samo da o tem ni ohranjenih nikakršnih virov. Cerkev ima za svojega patrona svete tri kralje, kar je res edinstveno na Koroškem. Ker je pa češče-nje teh predvsem znano iz okolice Kölna, se je utrdila domneva, da so to prinesli s seboj priseljenci iz svojih rojstnih krajev na Nemškem. Tudi druga imena ter razni pojmi dajo slutiti na takšno poreklo, na kolonizacijo prebivalcev iz Porenja.
Prvotna rutarska cerkev pa je bila, kot številne njene vrstnice, v času turških vpadov od teh opu-stošena. Ti kraji so takrat spadali pod oglejsko patriarhijo, zato je škof Pietro Carlo iz Kaorla blagoslavljal tukajšnje, obnovljene cerkve in sicer 20. septembra leta 1486. Ta jubilej smo torej v nedeljo dostojno proslavili. Slavnostno sv. mašo, ki sta jo darovala loški župnik Jakob Škofič in dekan Richard Kogler v obeh deželnih jezikih, je olepšal z ubranim petjem moški pevski zbor SPD „Jepa — Baško jezero“ pod vodstvom mag. Aleša Schusterja. V zgodovinskem pregledu smo slišali, kako je po prvotnem gotskem slogu dobila rutarska cerkev v 18. stoletju svojo današnjo lično obliko s če-
bulastim zvonikom.
Ponovno prizadeta je bila cerkev leta 1919, ko so imeli koroški brambovci v njenem zvoniku svojo postojanko. Ker je bilo tam tudi skladišče municije, je prišlo ob umiku teh do požara. V kolikor so ga zanetili namenoma ali ne, do danes ni bilo mogoče ugotoviti. Vsekakor spada cekvica med bisere koroških svetišč in ima poleg glavnega oltarja (sveti trije kralji) tudi še enega, posvečenega apostoloma Petru in Pavlu (rutarsko pranganje) ter še posebno znanega tretjega, s pozno-gotsko zaš-čitnico Marijo iz leta 1675.
Za slavnostni zaključek je impozantno zadonela jubilejnici pesem: Še — „Na mnogaja leta!“
F. Č.
Na XX. festivalu narečnih popevk „Popevka vesele jeseni“ je v soboto, 13. septembra, uspešno nastopila tudi skupina s Koroške: PEPEJ (Krop) in ENERGIJA. V kategoriji „Najboljši debitanti" (prvič nastopajoči) je skupina dosegla s pesmijo „ŠTK NE GRA“ prvo nagrado. Besedilo je napisala Anita Hudi, melodijo pa Pepej Krop.
Izmed šestnjast nastopajočih pevcev in ansamblov so navzoči gledalci (nad 4000) izbrali za najboljše popevke:
I. „Slovenija, najlepša si dežela", Oto Pestner in Nace Junkar; II. „Maček, Maček, grdi pacek“, Marjan Smode ter III. „Koroška pesem" ansambla Duo Kora. Medtem je izšla tudi že kaseta s posnetki vseh pesmi, ki so bile predstavljene na festivalu v Mariboru. Kaseto „Popevka vesela jesen 1986“ lahko kupile v knjigarni Mohorjeve ali v Naši knjigi v Celovcu.
Reportaža
Ena izmed usodnih posledic radikalnih sprememb v Sloveniji in Jugoslaviji po državljanski vojni in po zmagi nad fašističnim okupatorjem je bila emigracija tisočih in tisočih Slovencev, ki so si politično obliko domovine drugače predstavljali, se bolj ali manj odločno borili proti komunizmu in niso hoteli ali niso mogli živeti v državi s sistemom, ki so ga iz prepričanja odklanjali. Na Koroškem nimamo pravice, da bi sodili in obsojali, da bi lahkomiselno in nekritično ponavljali globalne obtožbe na eno in drugo stran, da bi odklanjali kontakte s katerokoli skupnostjo. Slovencev v svetu in bi zanemarjali uresničitev enotnega kulturnega prostora na vseh področjih, ki se nam odpirajo.
deluje več pevskih zborov, folklornih skupin, mladinskih zborov, igralskih družb, skratka, kulturne aktivnosti so precej podobne našim na Koroškem. Seveda je pa delovanje dosti težje, ker so ljudje raztreseni po ogromnem mestu in marsikateri učenec se vozi v šolo po celo uro ali več v eno smer. Isto seveda velja tudi za pevce in igralce, za režiserje in pevovodje. Vse delovanje v domovih je seve-
Ne smemo jih pozabiti
Piše
dr. Janko Zerzer
Dejstvo je, da skoraj štirideset let nismo dosti kaj vedeli o zelo močni slovenski skupnosti v Argentini. Seveda tudi še naprej lahko tako delamo, kot da teh Slovencev ne bi bilo in nas nič ne brigajo, saj jih komaj poznamo. Če se odločimo za tako ravnanje, pa ne smemo več govoriti o enotnem kulturnem prostoru, potem je to res le prazna parola za nedeljske govore. Mislim pa, da se s tako površnostjo ne smemo zadovoljiti; nasprotno, nekaj odklanjati, kar človek resnično ne pozna, je prepoceni in nekulturno.
Po posredovanju predsednika Slovenskega pastoralnega odbora, rektorja Jožeta Kopeiniga, ki je sam pred nekaj leti skupaj s Ti-schlerjevim nagrajencem Vinkom Zaletelom potoval k argentinskim Slovencem in ob sodelovanju slovenskih lazaristov sva bila povabljena z dr. Reginaldom Vospernikom od Slovenske kulturne akcije v Argentino. Moram priznati, da me je to, kar sva tam doživela in videla, zelo globoko prizadelo. Kdo na Koroškem je že vedel, da živi daleč v Argentini, 12.000 km proč od stare domovine, več tisoč duš močna slovenska skupnost, ki je neverjetno vitalna, ki napenja vse sile, da bi ostala pri življenju in ki je s svojim optimizmom in nepopisno požrtvovalnostjo lahko zgled ne le nam Korošcem, temveč še marsikomu drugemu.
Zdaj dorašča v Argentini že tretji rod Slovencev, otroci, ki obiskujejo obvezno šolo, seveda argentinsko s španskim učnim jezikom. Vendar veliko skrbi posvetijo Slovenci poleg tega izobrazbi
v materinščini. V Buenos Airesu samem imajo sedem Domov, to je kulturnih društev, kjer docela prostovoljno in brezplačno učitelji in strokovnjaki za posamezna področja, učijo mladino v svojih prostih sobotah. Ljudskošolske tečaje pa imajo tudi v drugih mestih, kjer so močnejše slovenske kolonije, na primer v Mendozi in Bari-lochah. Poleg ljudskošolskega tečaja ima Buenos Aires še dva srednješolska tečaja, enega, manjšega v Lanusu v Slovenski vasi, in centralnega za vse ostalo območje Buenos Airesa v Slovenski hiši. Tam so zdaj začeli tudi z visokošolskim tečajem.
Omenjeni domovi so poleg tega centri kulturnega življenja, ki je izredno razgibano. V Buenos Airesu
Slika zgoraj: mladina je kulturno in narodno zelo osveščena. Spodaj: Slovenska hiša v Buenos Airesu, kje ima večina kulturnih in političnih organizacij argentinskih Slovencev svoj sedež.
da brezplačno, nasprotno, člani morajo celo še redno prispevati določene vsote, da domove, ki so jih seveda sami zgradili brez kakršnekoli podpore, zdaj lahko vzdržujejo.
Argentinski Slovenci imajo vrsto kulturnih in političnih organizacij in večje število periodičnega tiska, ki ga tiskajo v dveh slovenskih tiskarnah. Ena je last slovenskih misijonarjev, druga pa je privatna.
Domovi so tudi središča verskega življenja in duhovnikom gre, kolikor sem spoznal, največja zasluga, da je skupnost tako zavedna in živa. Družine imajo poprečno pet otrok, nekatere pa tudi več, osem ali devet. To je za narodno skupnost v diaspori seveda
zelo važno in o občevalnem jeziku v družinah ni debate; tudi v najmlajšem rodu se govori seveda slovensko. Da starši pošljejo svoje otroke brezizjemno v sobotno slovensko šolo, je samoumevno. Problematično je edino tam, kjer so si mladi Slovenci poiskali argentinske zakonske partnerje, kaj ti v mešanih zakonih se pač, po dobno kot pri nas, skoraj izključ no uveljavi jezik večinskega naro da. Vendar so tudi za otroke iz mešanih zakonov vpeljali poseben jezikovni tečaj.
Najin obisk ni bil le za obiskovalca važno spoznanje, temveč po pričanju številnih zdomcev tudi za slovensko skupnost v Argentini velikega pomena. Saj sta prvič v štiridesetih letih prišla med nje dva laična predstavnika slovenskega kulturnega življenja, ki sta brez olepšavanja in prikrivanja podala sliko o tukajšnjih razmerah in o odnosih do matične Slovenije. Za marsikoga je to bil povod za razmišljanje o lastnih stališčih. Spoznala pa sva tudi neskončno ljubezen do izgubljene domovine in verjetno je bilo srečanje s Korošci, ki je bilo tako ljubeznivo in prisrčno, da ga moreš le doživeti, ne pa opisati, hkrati tudi srečanje z matico. Vedno spet sva slišala ob besedah hvaležnosti za naše zanimanje, da imajo prvič občutek, da niso sami. Mislim, da bomo morali v bodoče storiti mnogo več, da ta skoraj že odpisani del našega naroda tudi v naslednjih rodovih ne bo zgubil svoje življenjske volje. Sicer je pri mnogih pogovorih prišlo do izraza, da se naši politični pogledi tu in tam močno razhajajo, vendar imamo kljub temu toliko skupnega, kar je treba gojiti in poglobitL da je to resnična obveznost za nas vse.
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) In izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“.
Tisk:	Mohorjeva/Hermagoras,
Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer'Ring 26,9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
Reportaža
Petdeset let smrti Mihe Habiha - žrtve pobalinstva in sovraštva
V torek, 16. septembra letos je minulo 50 let od tragične in nasilne smrti zavednega in delavnega prosvetarja Mihe Habiha, po domače Žaborčevega iz Ruta pri Hodišah. Njegova smrt in njene okoliščine so odjeknile po vsej slovenski Koroški, kajti Miha Habih je umrl za posledicami zverinskega napada. Ta napad je bil izveden iz nacionalističnih, protislovenskih nagibov, ki sta jim botrovala „zverinsko pobalinstvo in satansko sovraštvo“ (Koroški Slovenec, 23. 9. 1936).__________________
Žaborčeva domačija je bila daleč naokoli znana kot trdna in zavedna. Oče je bil predsednik krajevne posojilnice, doma so veliko peli. Tako ni čudno, da je vseh devet otrok — Mihi je bil tretji in najmiajši sin — sodelovalo pri slovenskem prosvetnem društvu „Zvezda“ v Hodišah. Miha je pel pri zboru, ki ga je tedaj vodil Anton Umek. Župnik v Hodišah pa je bil deželni poslanec dr. Starc.
Gospa Pavla Schöttl, Miha-nova najmlajša sestra in Žaborčeva mati, nam je dejala, da je Miha bil zelo veselega in odprtega značaja. Spregovorila je tudi o njegovih poslednjih urah.
Zločin, ki mu je po treh dneh podlegel, se je zgodil po vsej verjetnosti v nočnih urah v nedeljo 13. septembra 1936. Ho-diški pevci so peli v Logi vasi in na poti domov jih je zajela noč. Blizu Škofič je Mihanu odpovedala luč pri kolesu. Spremljevalcem je dejal, naj ga nikar ne čakajo, ker bo okvaro že sam popravil. Kaj seje Odtlej dejansko dogajalo, nikoli ni bilo razčiščeno. Ljudje pa vedo povedati, da je v gostilni v Škofičah prišlo do prepira, v katerem je nekdo zabrusil Mihanu v obraz, da je „Čuš in da od Čuša ne vzame nobene pijače". Miha Habih je prepir, ki je bil daleč od pretepa, končal tako, da je zapustil gostilno in se podal domov. Kako daleč je prišel, se ne ve, vsekakor pa sta ga dva zasledovala in eden od njiju ga je s kolom pobil. Kdo je najhuje ranjenega Miho (razbito lobansko dno r— (Schädelbasisbruch — in razmrcvarjen obraz) še ponoči pripeljal domov k Žaborcu, je ostalo neznano do danes. Šele zjutraj je gospa Schöttl, ko je hotela Miho zbuditi, opazila

JOHANN SCHÖTTL
* J.I0.U0« + 2J 10 I9J9
*
■ .
MICHAEL HABICH
* 10 0.1005 + 16.0.10J6
ANTON HABICH
* 5.0.1664 + 6.2.1440
KAJ POČIVAJO V MIRU
-i. .. «m ■,	Viž#
zločin: postelja je bila čisto krvava. Miha sploh ni dovolil poklicati žandarmerije, češ, „to bom že sam poravnal!" in gospa Schöttl mu je napravljala hladne obkladke. Zvečer je Miha popil še nekaj kave in se pogovarjal z dvema pevcema, ki sta ga obiskala.
Ponoči pa je vročina premagala oslabelo telo in od bolečin je trgal obleko raz sebe. Pomiril se je šele, ko mu je zdravnik dal pomirjevalno injekcijo. Počasi je izgubil zavest in vse do smrti 16. septembra ob 12.00 opoldne se ni več zbudil. Pred smrtjo ga je župnik dr. Starc mazilil s poslednjim oljem.
Pogreb Mihe Habiha, žrtve sovraštva, je bil v soboto, 19. 9. 1936 — torej prav na njegov rojstni dan. Ogromno pevcev in prosvetarjev od Podjune do Zilje se je udeležilo pogreba. Leto dni navrh pa so hodiški društveniki Mihi postavili nagrobni spomenik.
Okoliščine tega zločina, ki ni prizadel samo Žaborčeve družine, ampak vso slovensko koroško srenjo, nikoli niso bile docela razčiščene. Zaradi uboja je bil na tri leta ječe obsojen neki domačin (ime uredništvu znano) in je kazen presedel v Karlauu. Dejal pa je, da je sedel čisto po nedolžnem, „dejanski storilec" (ime uredništvu znano), da ga je pahnil v to zato, ker je vedel, da nima alibija.
Kakor koli že: zločin nad Miho Habihom se je zgodil v dobi vse bolj rastočega nacizma in vse hujše narodne nestrpnosti. Tega dejstva se moramo vse bolj in bolj zavedati.
Franc Wakounig
Kultura	STRAN *4 ČETRTEK, I U 18. september 1986
r-NAŠI JUBILEJI . . .	... IN SPOMINI-^
Starodavna Stična z znamenitim cistercijanskim samostanom je lani in letos počastila dva pomembna jubileja iz svoje bogate zgodovine, segajoče že v čase pred 2500 leti. Za nami je častitljiva 850-letnica ustanovitve samostana, v prvih jesenskih dneh tega leta pa se spominjamo 850. obletnice podpisa ustanovne listine stiske opatije.________________________
Ob 850-letnici ustanovne listine stiškega samostana
V svoji rezidenci jo je 24. septembra 1136 izdal oglejski patriarh Peregrin. Poleg njega so listino podpisali še tržaški škof Dit-mar, oglejski arhidiakon Ulrik in možaški opat Ulrik. S tem, zadnjim pravnim dejanjem, je bil stiš-ki samostan pridružen matični opatiji v Reinu pri Gradcu (ustanovljena 1129), s katero je bil skozi vso svojo dolgo zgodovino v tesnih stikih.
Redno redovno življenje se je v Stični začelo že 7. julija 1135, cerkev pa je bila dograjena najbrž šele 1156; njeno posvetitev je opravil patriarh Peregrin. Kljub številnim prezidavam je cerkev do danes ohranila vse bistvene sestavine romanske bazilike. S svojo edinstveno zasnovo, tlorisom s petimi polkrožnimi apsidami, se uvršča med najzanimivejše primere zgodnjega cistercijanskega stavbarstva v Evropi. Pripada ji tudi prvo mesto med romanskimi stavbnimi spomeniki na Slovenskem; pomembna je celo v evropskem in svetovnem merilu.
Na takratnih slovenskih tleh sta razen Stične zrasla še dva cistercijanska samostana: Vetrinj pri Celovcu 1142 in Kostanjevica na Dolenjskem 1234.
Središče omike in gospodarskega napredka
Čeprav je patriarh Peregrin ustanovil stiški samostan predvsem zato, da bi mu beli menihi pomagali pri poglabljanju in utrjevanju verskega življenja med Slovenci, je bil dom cistercijanov ves srednji vek tudi pomembno središče kulturne omike in gospodarskega napredka slovenske dežele. Še več: Stična je bila od srede 12. do konca 15. stoletja največje in najpomembnejše versko in kulturno središče na Slovenskem. Tudi po ustanovitvi ljubljanjske škofije 1462 je z govorjeno in pisano besedo nadaljevala svoje kulturno poslanstvo. O tem zgovorno govori znameniti Stiški rokopis iz začetka 15. stoletja. Danes ga hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani in ima po ocenah najuglednješih poznavalcev izjemen pomen v zgodovinskem razvoju slovenskega pismenstva.
Stična danes. Vsa zadnja leta se v samostanski tišini oblikuje in razvija razgibana kulturna dejavnost. Samostan, ki je bil nekdaj središče slovenske duhovnosti in kulture, je tudi v našem času pomembno kulturno žarišče. Prezreti pač ne gre dejstva, da spada med najlepša in najbogatejša izročila stiške opatije, prav njeno vsestransko razgibano kulturnoumet-niško delovanje.
Vera in kultura z roko v roki
„Danes ni naloga cistercijanov, da bi ljudi učili naprednega kmetijstva, niti ni naša naloga delo na številnih župnijah. Še vedno pa ostaja naš samostan središče duhovnosti in kulure. Teden za tednom se bodo v Stični zbirali na duhovno okrepitev mladi in starejši. Starodavna opatija bo še naprej kulturno središče. Najprej s tem, da bo novim rodovom vedno posredovala svoje umetnostne znamenitosti“, razgrinja načrte, navdahnjene z bogato samostansko dediščino, opat dr. p. Anton Nadrah.
Že sedaj je v Stični na ogled stalna muzejska razstava, ki je odprta vsak dan v dopoldanskem in popoldanskem času. Pripravili so tudi dva polurna programa o zgodovini in pomenu samostana: enega z diapozitivi in magnetofonskim posnetkom komentarja, drugega z barvno video kaseto. Poleg stalne muzejske zbirke si obiskovalci lahko ogledajo še galerijo akademskega slikarja p. Gabrijela Humeka, ki se je letos s svojimi vabljivimi likovnimi stvaritvami predstavil tudi v Domu v Tinjah. Ob napotkih, kaj si velja v Stični posebej ogledati, moramo najprej opozoriti na zanimivo arhitekturo samostanskih stavb in na cerkev, znamenito romansko baziliko. Ni dvoma, da se ena znamenitost prepleta z drugo, navsezadnje je stiški samostan najstarejši obstoječi samostan v Sloveniji, zato je vreden toliko večje pozornosti.
Zbirka krščanske umetnosti in kulture
In Stična, jutri? Med prednost-
Stiški opat p. dr. Anton Nadrah
nimi nalogami redovne skupnosti cistercijanov na kulturnem področju v prihodnje, je v ospredju načrtno in postopno uresničevanje zbirke krščanske umetnosti in kulture na Slovenskem.
„Ko govorimo o tej zbirki“, pravi stiški opat, „mislimo v prvi vrsti na umetnine, ki predstavljajo krščanske motive in izražajo krščansko vsebino. Večinoma služijo za bogoslužje in druge krščanske verske potrebe. V našem muzeju pripravljamo stalno razstavo, ki bo prikazovala rast krščanstva in zgodovino Cerkve na vsem slovenskem etničnem ozemlju.“
„In kako ste si zamislili to, doslej edinstveno tovrstno muzejsko predstavitev, ki bi zajela tudi slovensko zamejstvo?“
„Zbirka naj bi najprej predstavila začetke krščanstva v pozni antiki, smiselno pa bi jo dopolnjevala posamezna obdobja vse do naših dni. Za ta del zbirke bi uporabili najrazličnejše sakralne umetnine in pomembnejše dokumente krščanske kulture. Vzporedno s tem bi si lahko obiskovalci ogledali tudi zanimive predmete s področja ljudskega verovanja in religiozne folklore. Ker najbrž ne bomo dobili veliko izvirnih predmetov, si bomo pač morali pomagati s kopijami, z odlitki, maketami, s fotografijami, skicami, zemljevidi in podobnim gradivom. Upam, da se bodo tudi med našimi zamejskimi rojaki našli zasebni zbiratelji, ki bodo pripravljeni odstopiti vsaj nekaj svojih predmetov za našo zbirko.“
Rubriko pripravlja In ureja Ivan Virnik • Rubriko pripravlja in ureja Ivan Vimik • Rubriko
• Obirsko
KEGLJANJE ZA TELE Prireditelj: Alpski klub „Obir“ na Obirskem
Čas: v soboto, 20. 9. 1986, od 13. do 20. ure; v nedeljo, 21. 9. 1986, od 9. do 20. ure Kraj: na naravnem kegljišču pri JEREBU na Obirskem.
• Dom v Tinjah
v torek, 23. sept., ob 18. uri TEČAJ ZA SLOVENŠČINO (za začetnike, 1. del)
Vodi: Franc Krištof, Celovec Kraj: Waaggasse 15 (glasbena soba, pri kapucinih)
• Dom v Tinjah
v četrtek, 25. sept., ob 18. uri TEČAJ ZA SLOVENŠČINO (za napredujoče, 1. del)
Vodi: Franc Krištof, Celovec Kraj: Waaggasse 15 (glasbena šola, pri kapucinih)
• Celovec
RAZSTAVA ILUSTRACIJ OTROŠKIH KNJIG IZ LETONSKE Kraj: Mohorjeva knjigarna v Celovcu
Čas: 11. do 24. septembra 1986 v delovnem času
Kultura/Pisma bralcev
Razstava del Barda Jucundusa v Rožeku
V svoji dokaj mladi zgodovini se je galerija v Rožeku postavila in pokazala kot zelo zanimiv in umetniško pester ter razgiban razstavni ambient, kar je seveda tudi zasluga voditeljice galerije, Marije Šikoronja. Imena kot Oman, Hoke in Vouk — omenjeni so že razstavljali v galeriji — so porok kakovostnega, a zato prav nič elitarnega galerijskega življenja in dogajanja. Prav senzacionalna pa je spominska razstava del pred kratkim preminulega slovenskega slikarja in pesnika
Barda Jucundusa.	Bard Jucundus, avtoportret
Po mnenju mnogih je Jucundus eden najbolj popolnih in dovršenih slovenskih likovnikov, ki je s svojimi monumentalnimi, enkratnimi deli kaj kmalu prekoračil meje slovenskega kulturnega utripa in- se v širnem svetu proslavil kot slikar izjemno in čudovito izpovednih del.
Otvoritev razstave „in memo-riam Bard Jucundus“ — na ogled so maloformatne risbe — je bila v soboto, 13. septembra. Uvodne in otvoritvene besede je spregovoril akademik Josip Vidmar, dolgoletni osebni spremljevalec in pogovorni vis a vis Barda Jucundusa. Dejal je, da je pokojni umetnik bil pronicljivega in sprejemljivega duha, poln žeje po spoznavanju in razumevanju stvari.
Slike pričajo o izjemno fini risarski roki umetnika in kar izzivajo hrepenenje po ogledu njegovih ostalih del. Figure so polne ponosa in zanosa in skorajda odmaknjene v drugi, zgodovinski svet preteklih dob.
Bard Jucundus je bil tudi pesnik in članica ljubljanske drame Polona Vetrih je recitirala njegovo pesem. Pesnik Erwin Fritz pa je bral pesmi, primerne za to spominsko razstavo. Andreja Zikulnig je predstavila njihovo nemško verzijo.
Razstava bo v Rožeku do 5. oktobra. Ogled je možen ob petkih, sobotah in nedeljah med 15. — 18. uro.
-wafra-
Nastop okteta „Suha“ v Ljubljani — na povabilo televizije
Pod arkadami Trubarjevega antikvariata v Ljubljani je v ponedeljek zvečer iz grl okteta „Suha“ zadonela slovenska pesem. V okviru snemalne serije „Jesenske serenade“ je RTV-Ljubljana povabila fante s Suhe, da predstavijo izbor svojih pesmi televizijski publiki.
Nastop okteta „Suha“ (vodi Bertej Logar) je povezoval z recitacijami pesmi domačih slovenskih pesnikov dr. Ludvik Karničar.
Da so suški fantje res pevci z dušo in srcem, so dokazali z „in-oficielnim koncertom“ v restavraciji Maček, ko se je vrstila pesem za pesmijo, ker fantje pač niso mogli in smeli prenehati.
Pisateljica teh vrstic pa se še posebej zahvaljuje vsem za go-dovnico, ki so ji jo zapeli.
-nika-
Znani lirik Tomaž Šalamun bo bral v Celovcu
V četrtek, 25. septembra bo ob 18. uri bral iz svojih del znani lirik Tomaž Šalamun iz Ljubljane. Šalamun se bo predstavil v Mohorjevi knjigarni v Celovcu, Viktringer Ring 26. Literanri večer, ki ga prirejajo Avstrijsko-jugoslovansko društvo (Österreichisch-Jugoslawische Gesellschaft), Koroška pisateljska zveza (Kärntner Schriftstellerverband) in Mohorjeva založba, bo dvojezičen. Prevode Šalamunovih pesmi Petra Kerscheta bo v nemščini bral Arno Patschei-der (ORF Koroška).
Tomaž Šalamun, eden najbolj znanih slovenskih pisateljev, je bil rojen 4. julija 1941 v Zagrebu. Leta 1965 je na ljubljanski univerzi diplomiral iz umetnostne zgodovine. Po študiju je bil asistent za umetnostno zgodovino. Od leta 1973 naprej živi kot svobodni pisatelj. Lirik je živel dalj časa v inozemstvu, med drugim v Franciji, Italiji, ZDA in Mehiki, kjer je napisal več zbirk.
Tomaž Šalamun, predstavnik filozofske smeri absurda v pesništvu, reizma in ludizma, zavrača tradicionalno poezijo, njeno vsebino, obliko in logiko. Njegova antipoe-zija je pod močnim vplivom ameriških, angleških, a tudi nemških in francoskih skrajnih modernističnih pesnikov.
Prve Šalamunove objavljene pesmi so zbudile v javnosti nemir in estetski odpor. Njegovi prvi pesniški zbirki, „Poker“ in „Namen pelerine“, izšli sta v samozaložbi, sta danes legendarni.
Kot važen prevajalec Šalamunovih del v nemščino se je izkazal koroški pisatelj Peter Kersche, ki je prevode Šalamunovih del objavil v številnih renomiranih literarnih revijah nemškega jezikovnega prostora.
Znani slovenski lirik Tomaž Šalamun (na sliki desno) in prevajalec njegovih pesmi v nemščino Peter Kersche.
Radio/televizija/prireditve
STRAN .1 r\ ČETRTEK,
I ćL 18. september 1986
• Kotmara vas
1. SPORED
Petek, 19. septembra:
16.30	Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Niklaas — 17.30 Prišla je iz vesoljstva — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Primer za dva — 21.20 To so bili časi — 22.05 „Umetnine“
—	0.05 Poročila
Sobota, 20. septembra:
14.30	Gabrijela — 16.00 Nils Holgersson — 16.25 Maček Mikesch — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Otroci sprašujejo — 17.30 Ptičje strašilo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Fröhlich v soboto — 18.50 Vprašanje kristjana — 19.00 Avstrija danes
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Velika priložnost — 21.50 Šport — 22.35 Mednarodna Koroška 1986 - 23.25 Solid gold — 0.20 Poročila
Nedelja, 21. septembra:
14.30	Nikoli ne reci ja — 15.35 Biblija za otroke — 15.40 Otroški čar — 16.50 Nadaljevanja ni — 17.40 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Deželnozborske voltve na Štajerskem — 19.25 Kristjan v času — 19.30 čas v sliki — 20.15 Mecbeth — 22.45 Šport
—	0.00 Poročila
Ponedeljek, 22. septembra:
16.30	Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Fraggles — 17.30 Tuji kraji — novi prijatelji — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport v ponedeljek — 21.15 Ceste San Frančiška
—	22.05 Ozdravitev in šamanizem — 23.00 SP v šahu — 23.30 Poročila
Torek, 23. septembra:
16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Čebelica Maja — 17.30 Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Inozemski re-port — 21.15 Dallas — 22.00 Slike v zrcalu
—	22.45 Kobra, prevzemite vi — 23.30 Poročila
Sreda, 24. septembra:
16.30 Hrustljava hišica - 16.55 Mini-ZiB -17.05 Jolly box — 17.30 Velemestni živžav na Dalnjem Vzhodu — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v sliki — 20.15 Kir Royal — 21.15 Santa Lucia — 22.50 Walkabout — 0.25 Poročila
Četrtek, 25. septembra:
16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Sindbadove pustolovščine — 17.30 Klatež — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Z Dunaja v svet — 21.50 l-2-x — 22.20 Najdba — 0.05 Poročila
2. SPORED
Ponedeljek, 22. septembra:
18.00 Lipova cesta — 18.30 Knight Rider — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Reši me, kdor zna — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Šiling —-22.05 Zadnja plima — 23.45 The Addams Family — 0.10 Poročila
Torek, 23. septembra:
17.30	Orientacije — 18.00 Če Kuli pride —
18.30	Knight Rider — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Zveneča Avstrija — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Club 2 — nato poročila
Sreda, 24. septembra:
17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Zaupna divjina — 18.30 Knight Rider — 19.30 Čas v sli-ki — 20.15 25 let mlad — 21.50 Čas v sliki — 23.30 Alfred Hitchcock — 23.55 Poročila
Četrtek, 25. septembra:
17.20 Nova Gvineja — 18.00 Tu sem jaz človek... — 18.30 Knight Rider — 19.30 čas v sliki — 20.15 Tuzemski report — 21.15 Čas v sliki — 21.50 Club 2 — nato poročila
VESELICA GORJANCEV Prireditelj: SPD „Gorjanci“ v Kot-mari vasi
Čas: v soboto, 27. septembra 1986, ob 20.00 uri Kraj: pri Pušniku v Šentgandolfu Igrajo: Fantje iz Podjune
V torek,
23. sept. 1986,
bo ob 20.15 uri v ORF (FS 2) oddaja „KLINGENDES ÖSTERREICH“. Med mnogimi skupinami iz Koroške, Štajerske in Gradiščanske bo nastopil tudi družinski kvartet KEŽAR iz Horc.
1. SPORED
Nedelja, 21. septembra:
8.05	Poročila — 8.10 Živ žav — 9.05 Flipper — 9.30 Pragovi — 10.30 Domači ansambli
11.00 Prenos Trubarjevih slavnosti —
12.30	Poročila — 14.35 Moby Dick — 16.25 Poročila — 16.30 Retrospektiva nagrajenih športnih in turističnih filmov v Kranju —
17.00	Pod lipo — 18.45 Risanka — 20.00 Oče na službenem potovanju — 21.00 Jazz na ekranu — 21.30 Reportaža z nogometne tekme — CZ: Velež — 22.00 Športni pregled — 22.30 Poročila
Ponedeljek, 22. septembra:
17.05	Poročila — 17.10 Planinski domovi — 17.35 Modro poletje — 18.00 Poletni festival 86 — 18.45 Risanka — 19.30 TV D —
20.05	Omožila sem se s Klondikom —
21.00	Omizje — 23.00 Poročila
Torek, 23. septembra:
17.20 Poročila — 17.25 Baletna šola Maribor — 17.50 Živi planet: novi svetovi — 18.45 Risanka — 19.30 TVD — 20.05 Zgodbe o prvi ljubezni — 21.15 Integrali —
22.30	TVD
Sreda, 24. septembra:
16.10 DP v rokometu — 17.25 Poročila —
17.30	Slovenske ljudske pravljice — 17.50
.. ' . ■ ." .." .., .
1. SPORED IV
Modro poletje — 18.15 Ladje na Jadranu
—	18.45 Risanka — 19.30 TVD — 20.05 Dokumentarec meseca: Dva, tri kroge nad peklom — 20.50 Film tedna: Quilombo
Četrtek, 25. septembra:
17.35 Poročila — 17.40 Miškolin — 17.50 Čirule čarule — 17.55 Modro poletje — 18.20 Mozaik kratkega filma: Otok dobrega blaga — 18.45 Risanka — 19.00 Danes — 20.05 Tednik — 21.05 Kuharski nasveti — 21.15 Srečanje v neskončnosti — 22.15 TVD
Petek, 25. septembra:
17.30	Poročila — 17.35 Pesmi in zgodbe za vas — 17.55 Modro poletje — 18.20 Industrijsko oblikovanje — 18.45 Risanka —*
19.30	TVD — 20.05 Afrika — 21.10 Derrick
—	22.10 TVD — 22.25 Moška zadeva
Sobota, 26. septembra:
8.00	Poročila — 8.05 Planinski domovi — 8.25 Slovenske ljudske pravljice — 8.45 Miškolin — 8.55 Cirule čarule — 9.00 Pesmi in zgodbe za vas — 9.15 Baletna šola Maribor — 9.40 Afrika — 10.40 Spoznano, neznano — 11.20 Poročila — 13.05 Prisluhnimo tišini — 15.05 Poročila — 15.10 DP v nogometu — Budučnost: Željezničar —
17.00	Črna in bela magija — 18.15 Kratki film — 18.30 Knjiga — 18.45 Risanka — 19.30 TVD — 20.15 Skrivnost Santa Vittorie
—	22.35 TVD — 22.50 20. jubilejni slovenski festival narečnih popevk Vesela jesen '86
©S.“15
Petek, 19. septembra:
16.20 Bolnišnica na robu mesta — 17.15 Zmenek s človekom in živaljo — 18.00 Tedenski pregled — 18.30 Knight Rider — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Velika družina -21.15 Čas v sliki — 21.45 Šport — 22.15 Mož kot sam hudič — 23.30 In tako je umrla Riabouchinska — 23.55 Poročila
Petek, 19. 9.1986
Kulturno-glasbena oddaja: pri ljudskih pevkah (H. Lausegger)
Sobota, 20. 9.1986
Torek, 23. 9. 1986
Za starejše letnike (M. Inzko). Cerkev in svet (J. Merkač)
Sreda, 24. 9.1986
Sobota, 20. septembra:
16.00 Iz parlamenta — 17.00 Ljubite klasiko? — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Panoptikum — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Sweet brid of youth — 22.10 Obračun v San Franciscu — 23.45 The Addams Family — 0.10 Poročila
Nedelja, 21. septembra:
14.00	Športni popoldan — 17.40 Paul Young — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Kraj storjenega dejanja —
22.00	Sam proti mafiji — 0.05 Poročila
Duhovni nagovor (žpk. Tomaž Hol-mar z Obirskega) — Voščila (D. Urschitz)
Nedelja, 21. 9.1986
Pri Slovencih v Argentini (dr. Janko Zerzer)
Ponedeljek, 22.9.1986
Sv. Hema in Rozalija — žegen v Podjuni
Tončka Marolt — legendarna osebnost slovenske folklore (I. Virnik)
Četrtek, 25. 9.1986
Rož, Podjuna, Žila.
Petek, 26. 9.1986
Domača in ledinska imena — Zgornji Rož: kjer je Miklova Zala zrasla (A. Peinig)
•	Šmihel
VAŠKI PRAZNIK 1986 Prireditelj: KPD Šmihel Kraj: Davidov travnik v Šmihelu (trgovina Krivograd)
Cas: v nedeljo, 21. septembra 1986, ob 14.00 uri (samo ob lepem vremenu)
•	Borovlje
SPD „Borovlje“ vabi na DVODNEVNI IZLET K PLITVIŠKIM JEZEROM
Čas: 20. in 21. septembra 1986 Prijave možne pri Melhiorju Verdelu (tel. 0 42 27/21 3 92) do začetka septembra
• Železna Kapla
KONCERT
z ansamblom „Šanson in kitara“ s pevko Meri Avsenak pod vodstvom svetovno znanega mojstra Bojana ADAMIČA Čas: v petek, 19. septembra 1986, ob 20. uri
Kraj: v farni dvorani v Železni Kapli
Bojan ADAMIČ je dirigent, skladatelj, aranžer in komponist filmske glasbe.
•	Obirsko
PISATELJSKO SREČANJE — NA ROBU DVEH KULTUR“
Cas: od 26. — 28. septembra 1986
Kraj: na Obirskem pri Železni Kapli
Petek, 26. 9. 1986
Od 16.00 ure naprej: prihod udeležencev v hotel „Obir“ v Železni Kapli Sobota, 27. 9. 1986 Gostilna „Kovač“ na Obirskem Ob 9.30:
Jaša L. Zlobec „Si lahko narod na obrobju privošči razkošje delitve na središče in obrobje?“
Miran Kočuta „Vloga obrobja v odnosu do središča in do sosednjih kultur“
Ob 13.00 uri:
kosilo
Ob 15.00 url:
Jani Oswald „Koroška slovenska literatura in avstrijski kulturni prostor“
Maja Haderlapp „Slovenska kulturna zavest in meje — koroška slovenska literatura in osrednji kulturni prostor“
Ob 19.30:
literarno branje v društveni sobi „Zarje“ v Železni Kapli ter predstavitev kasete Obirskega ženskega okteta.
Nedelja, 28. 9. 1986
Ob 10.00 url:
izlet na Peršmanovino —
ogled muzeja slovenskega
upora
Ob 12.30 url:
kosilo
Oglasi/Prireditve
VE
•	Celovec
Razstava — MONOGRAFIJ MLADINSKE KNJIGE Kraj: Mohorjeva knjigarna v Celovcu
Čas: od 26. sept. do 11. okt. 1986 v poslovnem času Odprtje razstave: v petek, 26. septembra 1986, ob 18.00 uri
•	Železna Kapla
ORGELSKO — PEVSKI KONCERT
ob 600 letnici Marije v Trnju čas: v petek, 26. septembra 1986, ob 19.30
Kraj: pri Devici Marija v Trnju Nastopajo: Hubert Bergant — orgle, Marcel Ostaševski — bariton, Zlata Ognjanovič — sopran, Dragiša Ognjanovič — bas
•	Sele
POJOČA SKRINJICA -premiera
Prireditelj: KPD „Planina“ v Selah
Čas: v nedeljo 28. septembra 1986, ob 19.00 uri Kraj: farni dom v Selah Nastopa:	Igralska skupina
KPD „Planina“ — Sele Režija: Milka Olip in Franci Končan
Pred igro bo koncert kvarteta „SPEV“
•	Stična
Katoliška mladina vabi na SREČANJE SLOVENSKE MLADINE V STIČNI
Čas: v soboto, 20. septembra 1986
Pričetek: ob 10.00 uri Iz sporeda: uvodno bogoslužje, delo po skupinah, čas za spoznavanje drugih, prijateljski pogovori, sklepno bogoslužje
•	Celovec
Literarni večer s pesnikom TOMAŽEM ŠALAMUNOM
Kraj: Mohorjeva knjigarna v Celovcu
Čas: četrtek, 25. septembra 1986, ob 18.00 uri Prireditelj: Društvo pisateljev na Koroškem, Mohorjeva založba, Avstrijsko-jugoslovansko društvo
Vabilo na
REDNI OBČNI ZBOR
Zveze slovenskih izseljencev
ki bo v nedeljo, 21. septembra 1986 s pričetkom ob 14. uri v Kulturnem domu „Danica“ v Št. Primožu.
•	V pozdrav očnemu zboru bo zapel moški pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva „Vinko Poljanec“ iz Ško-cijana pod vodstvom pevovodje Franca Starca.
•	Ker bo letošnje srečanje bivških pregnancev v znamenju 40-letnice ustanovitve in delovanja Zveze slovenskih izseljencev, bomo prireditev obogatiti s kulturnim sporedom, ki ga bo izvajal
KOROŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR
pod vodstvom svojega dirigenta prof. Branka Čepina.
•	Za Dan izseljencev pa bo v Kulturnem domu na ogled tudi dokumentarna razstava pod naslovom „PREGNANSTVO IN UPOR“
ki jo je pripravil tajnik Slovenske prosvetne zveze dr. Janko Malle. Razstava v besedi in sliki pripoveduje o preganjanju in trpljenju koroških Slovencev v času nacizma ter o njihovem junaškem uporu in boju proti zločinskemu nasilju fašizma.
Vse bivše pregnance vabimo, da se z družinami, prijatelji in znanci udeležijo letošnjega DNEVA IZSELJENCEV v nedeljo, 21. septembra v Št. Primožu!
Darovi za tiskovni sklad
Daniel Erlach, San Frančiško 82,—; Maria Böhm, Velika vas 20,—; Anton Gabriel, Leše 30,—; Franc Kajžnik, Brez-[lica 20,—; Justina Mikel, Svatne 20,—; Janez Kajžnik, «vatne 50,—; preč. g. Andrej Karicelj, Št. Jakob 70,—; Ma-Nja Tscherteu, Šmiklavž 20,—; Tomaž Sabotnik, Plešerka /00,—; Anton Sabotnik, Hodiše 70,—; Josef Perdacher, Nolbiče 20,—; Elizabeta Standtman, Holbiče 20,—; Martin Rekar, Klopce 100,—; Franc Wrolich, Podgorje 20,—; Alojz
/e simbol, ki zagotavlja varnost, zaupnost natančnost in ekspeditivnost	m
	hitreje t	~
ljubljanska banka	do
ki zagotavlja sodobno, učinkovito in zanesljivo bančno poslovanje	cilja
SOZD	priporoča se vam:
PETROL	
		4 DNI
d	[Jj	
v ceni vključen prevoz in 3 x prenočevanje (privat) z zajtrkom
za samo
sh. 1380;-
v ceni vključen prevoz in 1 x prenočevanje (hotel) polpenzion in 2 x prenočevanje (privat) z zajtrkom.
od torka, 21. do petka, 24. OKTOBRA 1986
9141 DOBRLA VAS, TELEFON 0 42 36 - 22 19
Vozimo z aklimatiziranimi avtobusi.
Baumgartner, Bistrica 50,—; Doroteja Samonig, St. Jakob 50,—; Mihael Amruš, Št. Jakob 20,—; Ana Jelenik, Št. Jakob 20,—; dr. Milan Hoja, Št. Jakob 100,—; Jože Krištof, Velika vas 20,—; dr. Janez Krištof, Velika vas 100,—; dr. Franc Kraiger, Rožek 20,—; Franc Schuster, Rožek 20,—; Marija Ropač, Dule 20,—; Ana Krauzer, Rožek 20,—; Gregor Piček, Semislavče 20,—; Marija Krauzer, Dolinčiče 50,—; Josef Valentinič, Ravne 30,—; Johan Lepušic, Ravne 20,—; Joško Lepušic, Št. Janž 50,—; Anton Isop, Gorin-čiče 30,—; Valentin Wuzella, Reka 20,—; Johan Lederer, Reka 30,—; Kristijan Mečina, Reka 30,—; N. N., Reka 20,—; Johan Gröblacher, Reka 20,—; N. N. Št. Peter 20,—; Josef Kunčič, Št. Peter 20,—; Anton Amrusch, Tešinja 50,—; Martin Mišic, Podsinja vas 50,—; Ivan Russ, Struga 20,—; Maks Kanzian, Loče 20,—; Marija Schöfman, Št. lij 20,—; Peter Mečina, Gora 30,—; Franc Valentinič, Gora 20,—; Johan Reichman, Želuče 20,—; Franc Rulic, Kotmara vas 50,—; prof. Jože Wakounig, Kotmara vas 20,—; Dominik Krušic, Kotmara vas 40,—; preč. g. Maks Mihor, Kotmara vas 70,—: Fanc Lauritsch, Kotmara vas 10,—; Ferdinand Kulnik, Cahorče 25,—;
Sport
Sport
Andrej Herman
Andrej Herman je bil tokrat najboljši igralec svojega moštva
Weitensfeld — Šmihel 0:0
Šmihel: Leitgeb 3, Andrej 5, Šuler 4, Lo-pinsky 4, H. Kräusler 3, W. Kräusler 3, Berchtold 3, (50. Berchtold 3), Pajenk 3, (69. Blažej 0), Eberhard 3, Ramusch 2, Buchwald 3;
Weitensfeld, 100 gledalcev Sodnik: Janesch (poprečen)
v odlični formi
Kwiatowsky: premagali bomo Šmihel
Oče uspeha je bil tokrat branilec Andrej Hermann, ki je igral popolnoma brez napake in je bil najboljši šmihelčan. Ker je trenerju Djuriču manjkal napadalec Manfred Ramusch, so Šmihelčan! posebno okrepili obrambo in si s tem zagotovili točko. Drugače tekma ni bila na najvišji ravni, obe moštvi pa sta bili s točko zadovoljni. V soboto proti Wietersdortu pričakujejo navijači poln uspeh, saj bo na razpolago zopet Manke Ramusch. igralec trener Wietersdorfa Kwaitowsky ne pozna Šmihelčanov, zahteva pa od svojega moštva zmago.
M. K.
		
1. ATSV Wolfsberg	64 11 12:3 9	
2. ASV	632 1	9:4 8
3. Št. Andraž	632 1 11:7 8	
4. Št. Leonhard	623 1 12:7 7	
5. ATUS Borovlje	53 1 1	9:4 7
6. Wietersdorf	5221	5:4 6
7. KAC	6141	5:6 6
8. ASKÖ Šmihel	6222	6:9 6
9. SCA Št. Vid	6 1 32	6:7 5
10. Weitensfeld	6 1 32	7:12 5
11. Frantschach	61 23	9:11 4
12. Dobrla vas	6 1 23	6:9 4
13. Velikovec	6 123	8:15 4
14. Ruda	8 114	7:14 3
1. razred D
Ob odprtju kabine—zmaga za Globašane
Globasnica — Sinča vas 2:1 (2:0)
Globasnica: Modre 4, J. Micheu 4, Koli-mann 4, F. Hutter 3, Schatz 3, Galo 4, Dlopst 4, H. Micheu 4, Beliš 4, Thonhofer 3, Blaže] 4;
Globasnica, 200 gledalcev Sodik: Unterluggauer (poprečen)
Strelci: Blažej oz. Prašniker (enajstmetrovka), Beliš
1. razred C
Bilčovs naprej v vodstvu
Jože Partl je dal kar dva gola in je s tem zagotovil zmago
Kot v vseh tekmah sta tudi tokrat odlično režirala tekmo Albin Dlopst in Beliš. Domačini bi morali pravzaprav v prvem polčasu dati iz mnogih možnosti še več golov. V drugem počasu, ko so gostje iz enajstmetrovke skrajšali na 2:1, je postala tekma hektična, kljub temu pa je uspelo domačinom obdržati obe točki doma.
1. razred D	
1. Globasnica	650 1 10:410
2. Reichenfels	6402 13:8 8
3. DSG Sele	632 1 11:9 8
4. Železna Kapla	623 1 9:6 7
5. Št. Paul	63 12 12:11 7
6. Neca	6312 12:14 7
7. Sinča vas	6 22 2 12:9 6
8. Klopinj	622 2 9:7 6
9. Metlova	6 30 3 12:12 6
10. Grebinj	6222 11:136
11. Žitara vas	"V 1 313:11 5
12. Žrelec	6 1 23 5:10 4
13. Pokrče	6 114 6:13 3
14. Podkrnos	601 5 4:12 1
Straßburg —	Bilčovs 1:3 (0:1)
Bilčovs: Schaunig 4, Glantschnig 4, P. Kuess 4, Schellander 4, Maierhofer 4, Stojilkovsky 4, Schöffmann 4, Hobel 5, Partl 5, Ogris 5;
Straßburg, 150 gledalcev Sodnik: Aichholzer (zelo slab)
Strelci: Hobel, Partl (2) oz. Pusar
Že v peti minuti so gostje iz Bilčovsa dali presenetljivo prvi gol. Možnosti za zadetek sta imeli izenačeni moštvi v prvem plčasu. Tik po polčasu so domačini izenačili. Nato pa je postal Bilčovs vedno močnejši in iz mnogih možnosti dal dva gola. Po zmagi v StraBburgu Bii-čovščani še naprej vodijo na lestvici in upajo, da bodo konec tedna premagalgi tudi Wölfnitz doma.
1. razrec C
1. Bilčovs	6411 10:8 9
2. Glanegg	6 32 1 13:8 8
3. Oberglan	5 32 0 7:4 8
4. Vetrinj	5311 12:6 7
5. SV Kraig	6 1 5 0 6:5 7
6. Vrba	6 22 2 6:5 6
7. Liebenfels	6 222 8:8 6
8. Wölfnitz	621 311:105
9. Straßburg	52 12 10:9 5
10. Kotmara vas	6 2 1 3 9:8 5
11. Metnitztal	62 1 314:17 5
12. Gospa Sveta	6 1 2 3 10:13 4
13. Blatograd	6 1 23 8:11 4
14. Reichenau	50 1 4 4:16 1
Taktika ie bilairaviln premagal FC IVBlltal
Proti Treibachu generalka za veliki ctoi y Pliberku
Po porazu doma proti Lienzu je SAK šel dokaj motiviran v Obervellach, kjer je domače moštvo na vsak način potrebovalo zmago, saj je letos že precej razočaralo svoje gledalce. Pod tem velikim pritiskom so domačini pričeli zelo ofenzivno in so po avtogolu šli že v 10. minuti v vodstvo. Zgledalo je že, da bo SAK zdrsnil v debakel — toda k sreči je prišlo drugače.
FC Mölltal - SAK 1:3 (1:2)
SAK: Dalanovič 5, Stern 5, A. Sad-jak 5, Čertov 5, F. Sadjak 5, Polanšek 5, Kreutz 5, Ramšak 5, Velik 5, Pihorner 6, Lesjak 3 (Lu-schnig 0);
Obervellach, 400 gledalcev Sodnik: Hauk (v tej hektični tekmi vedno obdržal pregled)
Strelci: F. Sadjak (10. avtogol) oz. Mario Pihorner (33. in 43.), Polanšek (55.)
Moštvo trenerja Jagodiča se je počasi ujelo in zaigralo taktično dokaj dobro. V obrambi je tokrat precej pomagal Mario Pihorner in je tako lahko brez pravega stražarja šel sam v napad, kjer je tokrat odločil tekmo. V 33. minuti je v kazenskem prostoru sam prišel do strela in izenačil. 1:1. 10. minut pozneje pa je s krasnim strelom iz 25 metrov poslal žogo v desni zgornji kot, vratar Sylle je bil brez možnosti. 2:1 za SAK.
V drugem polčasu je SAK igral naprej odlično, predvsem Kreutz in Ramšak sta v sredini opravila izredno veliko defenzivnega dela. Posebno razpoložen je bil Kreutz, kateremu je skoral vse uspelo. Obervellach je sicer z vso silo skušal izenačiti, toda igral je premalo efektivno. „Star“ moštva Breitenberger je bil z Velikom polno zaposlen, Kizzee v sredini ter Pacher sta pa prinesla enostavno premalo. V enem izmed protinapadov je PgJanšek z lepim golom kronal zmago SAK, sam pa je odigral letos najboljšo tekmo.
FC Mölltal 23 — SAK 23	4:1 (1:1)
ASK mlad. — SAK mlad. 4:1 Žrelec pion. — SAK pion. 1:4
Koroška liga
1.	Rapid Lienz	75 11 15:911
2.	SVG Pliberk	6 4 2 0 14:6 10
3.	Irschen	7502 8:6 10
4.	WAC	74 12 13:7 9
5.	SAK	7 3 3 1 11:7 9
6.	Trg/Feldkirchen	7403 16:148
7.	Treibach	72 2 3 10:7 6
8.	Šmohor	7 30 4 9:9 6
9.	Breže	722 3 8:12 6
10.	Mostič	7223 3:11 6
11.	VSV	7 1 33 12:135
12.	FC Mölltal	72 1 4 9:10 5
13.	Matrei	6 1 2 3 8:104
14.	Brnca	701 6 3:18 1
Rekli so po tekmi:
Trener Lojze Jagodič:
Kot sem pričakoval, je Mölltal igral zelo ofenzivno, naša taktika je bila popolnoma pravilna. Pihorner je prišel iz obrambe in dal odločilne zadetke. Pohvaliti pa moram celotno moštvo, ki se je res odlično borilo. Zdaj moramo ponoviti igro doma proti Treibachu, kjer moramo zmagati. Potem pa že vsi čakajo na tekmo proti Pliberku, ki je gotovo igra leta.
Trener FC Mölltala,
Günter Kronsteiner:
SAK je igral taktično zelo dobro, moje moštvo pa enostavno nima sreče. S sodnikom nisem bil najbolj zadovoljen, toda poraza smo sami krivi. SAK šteje med najboljša moštva v ligi in bo ob koncu gotovo čisto spredaj.
Mario Pihorner:
Ta tekma mi je zelo ležala, ker sem igral iz obrambe. Zdaj moramo zmagati doma proti Treibachu, potem pa gremo po točke v Pliberk, kjer se že danes tresejo.
Ivan Ramšak:
Brez borbenosti tudi tehnično dobro moštvo, kot SAK, ne more zmagati. Tokrat smo se vsi zelo borili in zasluženo zmagali. Če bomo igrali tako borbeno tudi v Pliberku, sem prepričan, da bomo tudi tam uspešni.
Pliberk še vedno neporažen
SVG Pliberk — Šmohor 1:0
Pliberk: Eberwein 3, Pawluch 5, Djurovič 2, (60. Skoff 0), Hober 4, Liesnig 3, F. Go-lautschnig 3, StauB 3, König 4, G. Go-lautschnig 4, (Roßmann 0), Slanitsch 3,
Hutter 4.
Pliberk, 400 gledalcev Sodnik: Kohlweg (dober)
Strelci: Hober (61.)
Pretekli teden so igrali Pliberčani doma proti Šmohoru. Zmaga domačinov je izpadla nekoliko srečno, kajti nasprotni napadalci so v drugem polčasu izpustili dve stoodstotni možnosti.
NT-
ŠP0RT
Schatz in Thonhofer (od leve) sta se tudi v tej tekmi izkazala kot velika talenta , na katera bodo Globašani v bodoče lahko računali. (Iz tekme Globasnica — Sinča vas 2:1)
Biljard — avstrijsko prvenstvo v Linzu
Gusti Serajnik dosegel 7. mesto
Na letošnjem avstrijskem prvenstvu v biljardu 13. in 14. 8. v Linzu je poskrbel Gusti Serajnik (Slovenski BK) za pravo senzaci-
i°-
Čeprav je na Koroškem trenutno samo na 16. mestu (ker je ustanovil nov klub, dalj časa ni smel tekmovati), je presenetil vse konkurente in se le za las ni uvrstil med najboljše tri. Postal pa je kljub temu še sedmi, kar je gotovo odličen uspeh.
Slovenski biljardisti so se medtem s svojim trenerjem Serajnikom že pričeli pripravljati na prvenstvo.
Norea Repro — prijatelj športa
Le točka proti Kapli - v nedeljo z Woschitzem?
DSG Sele — Železna Kapla 2:2 (1:1)
DSG Sele: Milan Oraže 4, Jakopič 4> Užnik 4, Kulmesch 2, Wieser 2, Urban 2, Oiip 3, Zdravko Oraže 3, Kreutz 3, P. Čertov 3, N. Hribernik 3;
Sele, 400 gledalcev Sodnik: Hitzenhammer (poprečen) Strelci: Zdravko Oraže in Nanti Ulip oz. Krische, Kucher
Po krasnem golu Zdravka Ora-‘■eta so Selani kratko časa že vo-toda po hudi napaki v obram-P' je Krische še v prvem polčasu 'zenačil. V drugem polčasu je kapetan Nanti Olip z volej strelom Ponovno spravil svoje moštvo v vodstvo, toda 15 minut pred kon-cem tekme so Kapelčani dali po oepozornosti Selanov drugi gol in ®° si s tem zagotovili točko. Pri pelanih smo tokrat zelo pogrešali 'gralsko linijo, deloma pa so bra-ni|ci delali ogromne napake. Po Prvih uspehih so Selani očitno v ahki krizi, že naslednjo nedeljo Proti št. Paulu pa naj bi zopet 'Sral poškodovani rutinje Wo-Schitz, ki bo dal moštvu gotovo mnogo opore.
Po 0:4 porazu proti NECA so se Selani proti Železni Kapli le nekoliko ujeli in si priborili zasluženo točko. Selani so šli dvakrat v vodstvo, ob koncu pa so se morali zadovoljiti s točko — obramba tudi tokrat ni imela naboljšega dneva.
Zdravko Oraže (levo) v dvoboju s Kapelčanom Preschernom, ki je lani še igral za SAK v koroški ligi. Zadaj Herbert Kulmesch.
Športni termini:
ASC St. Paul - DSG Sele v nedeljo, 21. sept., ob 10.15 url U-23 ob 12. uri
Šmihel — Wietersdorf v nedeljo, 21. sept., ob 16.00 uri
Brnca — Pliberk v nedeljo, 21. sept., ob 10.15 uri
SAK mladinci — KAC v nedeljo, 21. sept., ob 14. uri na Košatovem igrišču
SAKI — Treibach I
v nedeljo, 21. septembra, ob 16. uri U-23 ob 14.15 uri
Bili smo na ziljskem štehvaniu
•. i !i
„ ... kot praznik zahvale za dobro letino, pa tudi kot praznik dobre jedače in pijače, primerne zabave in sprostitve“, tako opisuje dr. Pav-le~ Zablatnik v svoji knjigi „Čar letnih časov“ t. i. „legen“. Nadalje pravi: „V Ziljski dolini pa je „legen“ ponekod še danes povezan z izredno zanimivo šego in navado, ki je ne najdeš nikjer drugje med Slovenci, pa tudi ne pri sosednih Nemcih. To je ziljsko štehvanje in prvi rej pod lipo. “
V Zahomcu, Dravljah, Draščah in Gorjanah obhajajo „žagan“ vedno prvo nedeljo po Mali gospojnici. Sicer je Zahomc že druga fara, vendar že od nekdaj praznujejo omenjene vasi „žegen“ kot skupni praznik. Letošnji je bil preteklo nedeljo, štehvanje pa so priredili v Draščah, Gorjanah in Zahomcu. Ta dan so posebno slovesno obhajali, saj so ziljski fantje in dekleta hodili praznično oblečeni v pristnih ziljskih narodnih nošah, na vasi v bližini vaške lipe pa je bil že pripravljen „štebeh“ za štehvanje.
Bolj se je bližala ura štehvanja, več je bilo ljudi, ki so prišli tudi od daleč, da bi videli to enkratno ziljsko navado. V Zahomcu sta bila celo dva avtobusa obiskovalcev iz Slovenije, med njimi člani MoRZ „Vres“ iz Prevalj in zbora „Lipa zelenela je“ iz Ljubljane.
Skoraj se čudiš, da imajo štehvovci še toliko prostora, ko vsa množica sili k „štebehu“, da ne bi zamudila, kdaj se bo pod udarci „kuvleča“ razletel „faslč“. Ko so se štehvovci z veselim vriskanjem in ob spremljavi muzikantov spustili prvič mimo droga, na katerem je bil leseni sodček, se je množica nekoliko odmaknila. Napetost pa je po* novno naraščala, ko so začeli razpadati prvi koščki „fasl-ča“. Ko se je končno razletel pod močnim udarcem, je množica glasno vzklikala uspešnemu jahaču.
Štehvovci so nato morali na „štehvan“ loviti še obroče, ki so padli od soda, nazadnje pa je zmagovalec, ki so ga določile dečve, slavnostno prejel „kranclč“. Temu je sledil
„prvi rej“ pod lipo, ki ga slovesno začne slavni zmagovalec. Med plesom se izmenjavata godba in petje tako dolgo, da ne odpojejo vse kitice „prvega reja“ ali „visokega reja“, kot ga ponekod imenujejo.
„Medtem, ko v nekaterih krajih tudi pri štehvanju vse-bolj ponemčujejo, je v Zahomcu ostalo še vse po starem“, tako Niko Kriegl. Tako petje pod lipo kot prvi rej in pesmi, vse je še slovensko. Edino, kar se je spremenilo, tako Niko Kriegl, da danes nikjer ni več tako spretnih muzikantov, ki bi znali še tako igrati, kot nekoč. Menda nekoč na „žegen“ ni nikdar igral kdo drugi, kot „plehmuzka“, v ponedeljek, ko je štehvanje za poročene, pa so igrali „štrajh“. Danes obakrat igra navaden ansambel.
V	Zahomcu je bilo pet štehvovcev, medtem, ko jih je bilo v Draščah sedem. Tam namreč štehvajo fantje iz Drašč in Drevelj. Poleg številnih obiskovalcev se je v Draščah udeležil štehvanja tudi predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, v Zahomcu pa dipl. ing. Janko Urank, podpredsednik NSKS.
V	vedno večji meri prirejajo domače šege in navade tudi folklorne skupine, ki žele te navade ohraniti. Dostikrat to počenjajo brez primernih noš in brez posebnega poznavanja navade.
Vendar: vse, kar počenjajo z ziljskimi navadami drugod, je samo pačenje šeg in bi se naj opustilo.