MLADO JUT
Št. 12.
V Ljubljani, 24. marca 1940
Leto XI.
"-J-J*..."^,!
Tom, iunak Texasa
POVEST S SLIK ami
tegnilo s konja V hipu se je zavedel položaja, s strme, visoke skale je nekdo pognal na njega laso in ga ujel v zanko zahrbtne vrvi
Skušal se je osvoboditi, toda zanko in vrv je držala trdna in izvežbana roka Čutil je kako ga ta nevidna roka vleče ob steni navzaor in od srda da se je pustil tako začetniško ujeti v past. so mu zavrele solze v oči Vrh skale ija je sprejel eden izmed tolovajev z revolverjem v roki »Joe Mexico«. je nehote vzkliknil presenečeni
Bob je vzpodbodel svojega konja in se pričel hitro vzpenjati po težavni, ozki stezi Kmalu ga Tom ni več videl. Ni trajalo dolgo in bil je na drugem koncu soteske Že je hotel jahati tolovajem nasproti, ko jih je nenadoma zagledal pred seboj Takoi je ustrelil in eden se je zvrnil ko snop s konja Predno pa je mogel ustreliti drugič, je zažvižgalo nekaj skozi zrak in ga po-
Bob Tolovaj je zadovoljno smehljajoče se zategnil usta: »Čista resnica, mladič; sam samcati Joe Mexico! Pa nisem tako neumen, kakoi sta mislila vidva, mlečnozoba junačka Ko sem opazil, da nas zasledujeta, sem. kakor viaiš, hitro poskrbel, da nam ne bosta mnogo škodovala Z nekaterimi svojimi tovariši sem sc povzpel sem gor in uspeh vidiš s svojimi očmi Le tako mi je uspelo zadovoljstvo da ti morem izkazati prijaznost, ko te vabim, da prostovoljno nadaljuješ z nami našo pot. Ne boš se dolgočasil, družba tvojega
strica ti bo pregnala vse dolgočasje.«
Bob se je z obupom v očeh ozrl okoli sebe. Toda zaman, nikjer ni bilo drugega izhoda, kakor da stisne zobe in se prepusti usodi. Njegov samokres, edino učinkovito upanje, je ležal nekje med skalovjem v soteski. Zakaj je bil vsak odpor zaman, ko ga je zajel laso in ga vlekel kvišku, pa je spoznal šele sedaj. Drugi konec vrvi so lopovi namreč privezali na konjal
Ko je pokazal, da se ne misli več upirati, so tolovaji brž posadili Boba na njegovega konja in mu zvezali roke na
Hrbtu. Po skriti gorski stezi so ga naglo pripeljali k četi v soteski in vsa tolpa je brž odjezdila naprej Skoro istočasno se je v soteski za tolovaji pojavil Tom — žal prepozno! V zadnjem trenutku je zagledal oba zvezana ujetnika med stražarji, ko je že tudi vsa skupina izginila v prahu ob izhodu iz soteske. Tom je kakor brez uma pognal konja. Na vsak način mora dohiteti roparje. Upal je. da mu bo uspelo tem lažje, kar sta oba zvezana ujetnika deloma ovirala prosto gibanje ostalih.
(Dalje prihodnjič)
Kristus
Pozno vstalo in zasijalo,
solnce je v zasnežen breg, da solzi in topi,
se umazan sneg. —
Zasnežena in ledena,
skorja v solncu, že kopni, k življenju in zelenju,
vsa narava se budi. —
So pognale, cvetke male, na vso moč, da cveteče in dišeče,
bile bi za Veliko noč. —
Dom in polje,
kar najbolje,
naj očisti se in pripravi,
ko bo vstal,
Kristus Kralj,
da dostojno ga pozdravi. —
Pa medice in potice,
pirni, jagnje, oljčno zelenje, naj bo v spomin,
Krali ie vstal
ko Božji Sin.
je daroval, za nas življenje. —
Naj raduje in praznuje,
stvarstvo vse, kar Bog je dal, vse naj peva in razodeva,
da je Kristus, Bog naš vstal!
Jugoslovani, domovini vdani, z zaupanjem v lastno moč, složni zbrani, Bog pa z nami,
to naše je vstajenje, Velika noč!
Manica:
Zaseki
Ko sem lansko leto iskala zdravja v prijazni Dobrni, sem se mimo grede seznanila s Kosovim Tinčkom, sinkom tamkajšnje trgovke. Priden in živahen fantiček je bil ta Tinček. In mnogo je izpraševal. No, kakor vi vsi.
Neko popoldne sediva s Tinčkom na klopi v parku. Ne daleč od naju, pri
sosednji mizi sloni stan možak, vleče svojo »dimnjačo« in nama prijazno kima Najbrž se dolgočasi in hoče z nama v pogovor
Pa Tinček že začne metati iz sebe vsakovrstna vprašanja. Naenkrat se domisli:
»Zakaj takole o Veliki noči slikajo
poleg pirhov, jajčkov in piščet — zajčke? Zakaj ne samo putke, ki res nesejo jajca, katera potem spreminjamo v pirhe. Zajčki vendar nimajo nobene pravice do jajčkovl Ali ne?«
~ ripHfiir
i iaicki
»O pač, dečkol« se oglasi stari možakar. »Lahko ti navedeni primer, ko je zajček celo izvalil piščetal«
Tinček se razhudi:
»Ni res!«
»Bo res, bo.« Slušaj fantiček! NekoČ je gospodinja naložila v hiev pod jasli polno gnezdo jajc putki, da jih izleže. Putka se je vsa vesela takoj raz-košatila čez gnezdo. Ko je tako sedela na gnezdu že nekaj dni, je nenadoma zbolela in poginila. Gospodinja je vsa obupana razmišljala, kaj naj zdaj napravi z jajci.
Ali njen mož. hišni gospodar Jo je iztuhtal. Zgrabil je domačega zajca in ga položil na gnezdo. Začetkoma se je kunček upiral. Ko pa gospodar ni od-jenjal in ker mu je poleg gnezda na-nosil najboljše hrane, se je slednjič dolgoušček privadil in čepel na jajcih vse dotlej, da so se izvalili piščanci. — Zato mislim, da imajo zajčki do јајб-kov in pirhov tudi vsaj majčkeno pravice«
S Tinčkom se spogledava:
»Na, pa spet veva nekaj novega.«
Ali je bila ta storjica resnična, afl jo je možak kje čul, ali je zrasla v njegovi domišljiji — ne vem. Res pa je, da mi je bila všeč. Zapisala sem jo in zdaj jo poklanjam vam za pirhe.
Mihec in Uala
Mali Mihec živi v naši vasi in roditelje lepo skrbita cau) Vselej, kadar za-
fllcd« belo štorkljo i velikim klopota-um sc razjezi Štorklja ima kaj grdo navado: neprestano se seli Spomladi in poleti živi na dvorišču mak ^а Mihca. jeseni in pozimi se pa potepa po tujih deželah Daleč na jupu ob obali reke Hip Hip je njeno stanovanje.
Vasica Tam-Tam je zamorska vasica Tukaj stanuje zamorček Uala. Ves jc črn, saino zobke ima bele kakor sneg. okoli pasu pa nosi rdeč predpasnik Uala ima štorkljo zelo rad Štorklja ve povedati vs? polno zanimivih re-
či. Zamorčku pripoveduje o malem MIh cu, ki stanuje daleč na severu v beli kočici Pripoveduje mu v 4iritctn morju, čez katero mora leteti vsako jeacn in vsako pomlad Pripoveduje mu, da ima Mihec zlate lase. sive oči in rožnata usta Štorklja klopotača pripoveduje m Uala jo ves zamaknjen posluša. Naposled postane zamorček tako radoveden, da začne moledovati:
»Draga štorklja klopotača, čez nekaj mesecev bo prišla pomlad in spet boš odletela na sever v svoje drugo stanovanje Vzemi me s seboj! Tako rad bi videl belo kočico, malega Mihca in rad bi letel s teboj nad širnim morjem.«
Štorklja Klopotača se popraska z dol go rdečo nogo za ušesom. Čez nekaj mesecev pa reče Uali:
»Dobro! Sedi na moj hrbet In me čvrsto primi okoli vratu Paziti moraš,
■HiH—Hllllir.l—li1!!?-!'!',1-' 'i m 11'" Mirit Gustav Strniša:
Sirota Breda
Mamica zlata, mamica mila, rada s teboj bi spet govorila, pošlji mi beli oblaček z neba, vso uoč o tebi naj mi šepetal
Mamica mila, mamica bleda, rada objela bi tvoja te Breda, nagni se k meni ko bom zaspala, da me spet enkrat boš ljubkovala!
Mamica draga, mamica ljuba, tvoja smrt meni je strašna izguba, ko bom zasnula me vzemi s seboj, pa še naš očka naj pojde z menoj!
da ne nadeš v morje, drugače te bodo
ribe pojedle.«
Uala sede štorklji na hrbet in se je trdno oklene. Zletela sta. Zdaj buči pod njima morje, zdaj vidita visoke gore. zdaj spet širno ravan. Po dolgem potovanju prideta do bele kočice.
Štorklja začne kričati, da jo slišijo daleč naokrog. Ljudje prihitijo iz svojih hiš in gledajo v tisto smer, odkoder se bliža štorklja. Tudi Mihec priteče iz bele kočice. za njim oče, mati, pes Pazi in domača muca.
Vsi se razveselijo Itorklje, sakaj
zdaj vedo, da je prišla pomlad. Štorklja se raduje prisrčnega sprejema, počasi se spusti na dvorišče in posadi malega zamorčka Ualo na tla.
Jejmene, kako strmijo ljudjel ICar verjeti ne morejo. Odkar stoji vasica, ni še nikoli prišel zamorček v vas. Vsi ga prijazno pozdravijo, a najbolj vesel ga je Mihec. Dobra prijatelja bosta postala in Mihcu odslej ne bo več dolgčas, kadar bo štorklja odletela т južne kraje.
Roland Davies — GriSa Koritnik:
Miško gre po svetu
PinmV
Oh! Oh! si je dejal, zdaj pa na delo. Ozrl se je na obe strani ceste, da bi bil videl, ali ni morda kdo videl, kaj je storil, na kar je počasi stopil naprej in pobral z usti tiste vile. Prisluhnil je malo, nato pa z vsemi štirimi stopil na belo črto; držeč v ustih leseni drog, je lovil ravnovesje, mahal z repom in gizdavo stopal po beli črti. medtem ko mu je z zavese prihajalo na ušesa težko smrčanje.
Zares, zabavno, si je dejal Miško, ki si je domišljeval, da stopa po žici visoko nad srečno cirkuško množico.
In Miško je res kmalu dobil celo tolpo radovednih gledalcev. Velika množica krohotajočih se, vriskajočih
fantov in deklic jo je navdušeno ubrala za njim. Gledati po beli cestni črti stopajočega konjička, se jim je zdelo nad vse zabavno Klicali so svoje prijatelje in prijateljice, naj pridejo gledat, in množica je rasla in rasla.
Miško se je zavedal, da je napravil otrokom neznansko veselje, zato jim je hotel pokazati, kaj vse zna Začel je hoditi po zadnjih nogah, nato samo po sprednjih, kai je med gledalci seveda povzročilo še več zabave. Nihal je drog v ustih na desno in levo. Skakljal je, odskakoval in preskakoval. O kako so se otroci smejali! Bil je zares pravi cirkus.
Tista pot pa je bila že stara in ozka in se je bolj in bolj zoževala, ko je Miško stopal dalje.
Kmalu je zajela Miška cela truma avtov in avtobusov, ki jim je bil napoti, da niso mogli varno mimo njega. Zaradi njegovega oviranja prometa je nastala velika zmešnjava, opominjanje s hupami in klicanje, kajti vozniki, ki se jim je mudilo, niso v tem videli nikakršne zabave. Miško pa je bil tako vesel svoje razposajene igre, da se ni prav nič zavedal, koliko nejevolje in zmede je s svojim nastopom povzročil. Hoteč čim bolj ustreči svojim mladim gledalcem, je uganjal najprej svoje cirkuške spretnosti, se smejal, skaka! in telovadil, ne da bi bil slišal glasov hupe za seboj.
Zdaj pa je neki stražnik postal pozoren na njegovo početje.
Poklical je po telefonu svojega predstojnika.
Povedal mu je. da je na cesti čuden prizor — da neki bel konj hodi po beli cestni črti in daleč naokoli ovira vozni promet. Predstojnik je bil zelo nejevoljen Nahiulil ga je, češ da ne sme dopustiti kaj takega.
»Prav,« je dejal predstojnik, »stopil mu bomo na prste.« In poklical je po telefonu motoriziran oddelek straže. Na glavni postaji motoriziranih čet je nastal velik vrvež.
(Dalje prihodnjič)
JUTROVČK!
PIŠEJO «..
Dragi stric Matic! Tu Ti napišem pet slovenskih pregovorov, kakor si želel: Sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna pogača. Priden človek ima kruha, glad mori samo lenuha. Bolezni sto imamo, a zdravje eno samo. Prebrisana glava in pridne roke boljše blago so kot zlate gore.
Ivanka Hočevar, uč. III. razr. v Loki pri Zidanem mostu.
Dragi stri Matic! Najlepše se Ti zahvaljujem za poslano knjigo, ki sem je bila zelo, zelo vesela. Obenem Ti pošljem pet slovenskih pregovorov za novi natečaj, in
sicer: Zmernost — lepa čednost! Kolikor znaš. toliko veljaS! Za lenuha ni kruha! Red In snaga sta vsakomur draga! Kdor malega ne ceni, velikega vreden ni! Lepo te pozdravlja
Pivec Slavica, uč. Ш. razr.
v Loki pri Zidanem mostu.
Dragi stric Matic! Sklenil sem, da se udeležim novega natečaja, ki ml je prav všeč. Pošljem ti več pregovorov, izberi si tiste, ki so Ti najbolj všeč: Ljubo doma, Kdor ga ima! Povsod je dobro, doma pa najbolje! Ti očeta do praga, sin tebe čez prag! Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti! Kakršen oče, takšen sin! — Zdravo!
Jože Remlc, dijak
v Ljubljani, Tyrseva cesta 99.
Dragi stric Matic! Brala sem razpis novega natečaja in sklenila sam, da Ti pošljem pe» pregovorov, ki so mi najbolj všeč: -. Z zlatom otovorjeni osel preskoči še tako visok zid 2. Zadovoljstvo je sreča, vse drugo je nič. 3. Kdor laže. tudi krade. 4. Zob za zob. 5. Kdor maže, dobro vozi.
Karašovec Ksenija, dijakinja v Žalcu.
Dragi stric Matic! Tudi jaz bi se rada enkrat oglasila In Ti odgovorila na Tvoj novi natečaj. Upam, da moje vrstice ne bodo romale v koš.
Boljša je domača gruda kot na tujem zlata ruda. Ce človek pol sveta obteče. najboljši kiuh se peče. Ljubo doma, kdor ga ima. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Stara navada železna srajca.
Barei Janfca, učenka II. razr.
Zagorje, selo št. 5.
Pet slovenskih pregovorov: Stara navada — železna srajca. Ni vse zlato, kar se sveti. Kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja. Lastna hvala, cena mala. Ne prodajaj kože, dokler medved tiči v brlogu.
Mara Gnezda, uč. IV. razr. na ITncu pri Rakeku.
Dragi stric Matic! Tudi jaz sem se odločil, da Ti pišem. Takoj ko se prebrala v »Mladem Jutru« razpis novega natečaja, sem šla kupit dopisnico in zdai Ti pišem. Rada bi bila med prvimi, ki Ti bodo odgovorili na natečaj. Precej časa sem potrebovala, da sem izbrala pet najlepših pregovorov, ki jih poznam. Rada imam naše lepe stare slovenske pregovore, ki vsebujelo resnico in nas učijo, kakšni naj bomo, da ne bomo sebi in drugim v snotiko.
Vsak je sam svoje sreče kovač. Kdor se zadnji smeje, se najbolje smeje. Danes meni jutri tebi. Ne gasi. kjer te ne peče. Kakor si boš postlal, tako boš ležal.
Sonja Rebec, (lijak. 1П. razr.
real. gimn. v Celju
Dragi stric Matic! Danes se prvič oglasim v Tvojem kotičku. Odločila sem se, da ti napišem nekoliko vrstic o Tvojem novem natečaju, ki si ga objavil v zadnji Številki. Upam, da moj spis ne bo romal v tvoj požrešni koš, katerega se zelo bojim. 1.) Kdor pridno dela in lakomen ni, lahko brez vsega bogastva živi. 2.) Veselo srce in pridne roke je večje bogastvo kot zlate gore 2.) Lahko vsako razvado premagaš, če poboljšanja ie ne odlagaš. 4.) Kdor majhne nadloge ne potrpi, še večjo težavo si navali. 5.) Sreča iz takega kraja beži, ki v njem poštenja potrebnega ni.
Lepo Te pozdravlja
Romana Vnk, uC. IV. a razr.
Ambrožev trg S, Ljubljana.
Nove zanimive knjige: Prosite starše,
naj vam kupijo knjižico »Igralna šola«, ki jo je spisala gospa Jerica Kozinova Knjižica stane samo 6 din in nudi vam kakor tudi staršem obilo zabave ln pouka Naročite jo pri pisateljici-založnici: Gradaška
ulica 18 v Ljubljani.
★
Književnik Gustav Strniša, ki ga že val poznate iz našega lista, je Izdal ljubko knjižico ugank V nji je zbranih 103 ugank. Kdor si rad beli glavico s trdimi orehi in lešniki, naj prosi starše da mu kupijo Strnlševe uganke Knjižica stane samo 1в dinarjev in jo dobite v vsaki knjigami.
Listnica uredništva
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE «KLI VSEM JUTROVCKOM
STRIC MATIC!
Uganke in križanke Iz zadnjih številk ■o |>ravUno rešili: Sgerm Stanka, učenka V. razr. v Vuhredu; Dicon Mata, učenka IV. razr. v Ljubljani; Repič Nada, dijakinja v Kamniku; Blagotinšek Marija, dijakinja I. razr. real. gimn. v Celju; Ješe Pavel. dijak I. a razr. gimn. v Kranju; Kune Marjan, dijak III. drž. real. gimn. v Ljubljani.
Manica:
Za razvedrilo
Krovec, mlinar, kovač, pisan, zvrhan, slovit
Vzemite iz zgornjih besed po dve zaporedni črki. pa dobite dve besedi, ki značita nekaj, kar smete pričakovati, če boste pridni.
II.
epoêtrkapajok
K. Marjan in Žitnik N., dijaka: Vajine uganke so dobre in prav zanimive. Stric Matic jih bo o priliki rad objavil, vendar ne smeta postati nestrpna, ako ne pridejo takoj v prihodnjih številkah na vrsto! S podobnim gradivom smo založeni za vse leto.
akapmkltčjgel
Vstavite v srednjo vrsto mojo čestitko, ki velja vam. prijateljčki moji Ce ste zadeli pravo, dobite tudi v navpičnih vrstah besede.
Ka-Ma, Nada, F. D. M., dijaki in dijakinje: Pesmi, ki ste jih poslali, niso zrele ■a tiski
Stanka S.: V zadnji številki smo razpisali nov natečaj. Udeleži se ga tudi Ti. Ce Te pa ta snov ne zanima, nam opiši •vojega konjička, toda v nevezani besedi Pozdravljena, mlada Pohorka!
Rešitev križanke
Vodoravno: 3 Rab, 5 pas, 7 samo-govor, 9. jetrnik, 10. čeber, 11. čer, 12.
vas.
Navpično: 1. nameček, 2. zavirač. 3. raj, 4. boter, 5. ponev, 6. sok, 8. grb.