1891
Pet in trideset letni jubilej
1926
the oldest
and most popular slovenia* newspaper in united states or
America.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, - S. F DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.

»najstarejši. in najbolj priljubljen slovenski
LIST V ZDRUŽENIH
drŽavah
(ameriških,
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 25. FEBRUARJA — THURSDAY 25, 1926.
LETNIK XXXV,
0LICIJA JE PRESENETILA CHIKAŠKE ROKOM AVHAR-JE ITALIJANSKE NARODNOSTI. — VELIKO ŠTEVILO ARETIRANIH; ZASLIŠEVANJE SE JE TAKOJ ZAČELO, KATEREMU BO SLEDILA DEPORTACIJA.
Chicago, 111. _ Trdnjava si-ft ljafiskih gangsterjev je bila v ^''čakovano napadena. Za-Zeta je bila, ne da bi padel en terel- Aretirali so 121 oseb, ka-J1 bodo morali dajati obla-l.1? °dgovor, od česa se predajo.
Policiji je bilo gnezdo zlo-največ najetih moril-^ 12 Sicilije, že davno znano. ljjjVendar iz gotovih vzrokov ni v *lkoli še uprizorjen kakšen p" napad od strani policije, napadu so pomagali, o-a napad vodili, zvezni
^om,
0rniki. Mašina z,a de-
Mz
!>jo je v teku, ne bo dol-60, 1-. ,
te 't nase mesto očiščeno julijanske golazni, katerim
ieli
več
prepovedane pijače;
misel ne pride, da bi pri-^kakšno pošteno delo, tjijj^, Se preživljajo le s tiho-
sočloveka umoriti, jim
Jalenkost.
v^'^edni smo, kaj bo sedaj gi 'talijanski konzul in dru-ž^^ovorniki italijanskega
Njk,
Chicago.
liži
m ran, da je že po par mi-cjjj' 0 Je bil izdan ukaz poli-s^j.,^0 v rokah oblasti 75 s0. ]lv'h elementov. Najprvo
j Mrli
H
v skladišče Antonio
)0olfdo, kateri ima pod svo-\\ astjo oni del Sicilijancev, l)t. s° v zvezi z razpečevalci So 10v,edane pijače. Aretirali do]g . čisto nepričakovano že rj tkanega zločinca, kateri pod svojo oblastjo e' Sicilijancev, ki za ma-t»0> svoto spravijo s sve-Tjvj za katero so najeti. Cat	približno en du-
)ijj^av2nih imen, pravo bo pa Se j 2e Tony Russo. Ne le, da napad dobro obnesel že na to, ker so jih veliko žat0 arefirali, temveč tudi čutij'0 Je veliko njih, ki se st0. prizadeti, zapustilo me-
K0
sla v Se je med Italijani razne-. . c o policijski akciji,
%
je
■^j. kakor bi posvetil z ščurke. Vse je ner-^Hjj -^galo sem in tja. Na polic*^ York Central želez-<1% v °bvestil uradnik, ki pro-D^j Zelezniške listke, da so
V	^dnjo minuto predno je ''•ie °dvoziti, na postajo % n'talijani, ki so bili le za \ al>favljeni. Nogavice so Vl0 t!(^ale iz žepov, srajce le So v v2aPete, videti je bilo, da ^'icist' na8lici. Ko so prišli
' bili Italijani že na
\iiii,10čem vlaku< Listke 80 Nli vaa Buffalo, kjer bodo S '	policiji, ki je o
\s jbveačena. Na postajo
V	Wi- . nia železnice je tudi S, 'Cl Prihitelo šest Italija-
^'»cist atere so Pa tako-i tam . aretinali.
^eVanJ'e se je takoj pri-
^^ aretivancev bo
"jih j 1)arnikom odposlanih
j imovino.
>bJ)aPadu na skladišče »o tudi našli strelno T^nega se nav-adno
J° italijanski ubijalci,
ODGOVOR SV. OČETA MUSSOLINIJU.
V izjavi sv. očeta italijanski vladi je navedeno, da ne bo nobenega sporazuma med Vatikanom in vlado, dokler se ne da papežu popolna svo boda in neodvisnost.
Rim, Italija. — Sv. oče Pij
XI. je potom svojega tajnika kardinala Gaspari obvestil italijansko vlado, da ne I bo pripo-znal nove reformirane cerkvene postave, katera bo v kratkem sprejeta v italijanskem parlamentu, dokler se ne doseže med vlado Mussolinija in Vatikanom sporazum. Tak sporazum se pa ne more doseči, dokler je sv. oče jetnik v Vatikanu po krivičnih razmerah, katerih žrtev je bil papež, ko so leta 1870. Italijani z-asedli Rim in uničili posvetno moč papeža.
Papežovo pismo se pa ne smatra samo kot izjavo, temveč tudi napeljevanje, da bi se fašistovska vlada spustila v pogajanja in enkrat za vselej rešila rimsko vprašanje.
-o-
ARMADA SOVJETOV NAJMANJŠA NA SVETU.
Moskva, Rusija. — Tukaj se je praznovala osma obletnica takozvane rdeče armade. Ta organizacija šteje 562,000 članov, to je častnikov in jnoštva. V carski Rusiji je bilo 1,325,-000 pod orožjem', za katere se je letno porabilo en bilijon rubljev, to je približno $500,-000,000. Rdeča -armada je tako sestavljena, da pride na vsakih 10,000 prebivalcev po 41 vojakov. Toraj je glede na število prebivalcev najmanjša armada na svetu, pa tudi najcenejša za vzdrževanje. "Delavci in kmetje z zanimanjem motrijo našo socijalistično stavbo." Tako je rekel general Clement Voroshilov, ki je vrhovni poveljnik ai-made.
-o-
SVEDROVCI OROPALI BAN-KO ZA $50,000.
Winston, Salem, N. C. — Banka v King, N. C., 15 milj od tukaj, je bila ponoči obiskana od svedrovcev, ki so navrtili blagajno, iz katere so vzeli 50 tisoč dolarjev v gotovini. Ban-diti so odšli, ne da bi pustili kakšno sled.
NOVA LETALA ZA ZRAČNO POŠTNO SLUŽBO.
"National Air Transport, Inc." je dobila svoje ,prvo letalo za poštno zračno službo, s katerim je bil napravljen po-izkusni polet na črti Molline, 111., Chicago in Dallas. Pilot te-g.a letala je E. P. Lott. Imenovana zračna služba se bo začela meseca aprila.
kar bo nema priča, s kakšnim orodjem so se aretirane! ukvarjali za njih preživljenj®. A K
GRŠKI UPORNIK ARETIRAN V JUGOSLAVIJI.
Dunaj, Avstrija. — Semkaj je prišlo poročilo iz Jugoslavije, da so v Dalmaciji aretirali generala Plastirada in mu preprečili delovati na jugoslovanskih tleh proti grškemu pre-mierju P.angalosu. Jetnika pa jugoslovanska vlada ne namerava še izročiti Grčiji. Grška vlada skrbno čuva jugoslovansko mejo, da prepreči eventuel-no gibanje proti vladi.
SVARILO SENATORJA BORAHA.
12,000 oseb je poslušalo izvajanje senatorja Boraha v Chicago. — Burno aklamira-nje, ko je citiral besede Wa-shingtona.
Chicago, 111. — "Zedinjene države so bile z zvijačo potisnjene v ligino past," tako je dejal senator Bor.ah 12,000 zbranim chikažanom, ki so napeto poslušali njegova, izvajanja in živahno pritrjevali.' Chicago je pokazala, da se strinja z Borahom in je proti pristopu naše republike svetovnemu razsodišču, ki je le past za pristop k ligi narodov.
Nikoli v zgodovini še ni bil "Coliseum" tako natlačen kot je bil sedaj. Senator Borah je tudi udarjal na pravo struno, ko je citiral besede očeta naše dežele, Washingtona: "Ne u-mešavajte se v evropske zadeve. Ne imejte % njimi preveč tesnih prijateljstev, pa tudi ne sovraštev."
V torek je Borah že odpotoval v Milwaukee, Wis., kjer je imel še tisti večer velik govor, katerega je poslušalo mnogo občinstva in mu viharno pritrjevalo.
-o-
VISOKOŠOLSKA IZSILJEVALKA ARETIRANA.
Chicago, 111. — Helen Britt, 16 let stara dijakinja iz Lake View, katere dom je na 2343 Clifton Ave., je bila aretirana na podlagi obdolžitve, da je pisala grozilno pismo nekemu gledališkemu igralcu, v katerem je zahtevala $1000 ali življenje. Seveda, igralec bi se ne bil rad ločil od svojega denarja, še manj pa od tega sveta. Pismo je izročil policiji, katera je kmalo izsledila izsiljevalko. Miss Britt je priznala, a je) rekla, da je to storila le za šalo.
PROHIBICIJSKA POSTAVA — HINAVŠČINA.
Washington, D. C. — Od tukaj poročajo o hudi bitki, ki se je bila med suhači in mokrimi. Vršila se je seja, na kateri so imeli priliko prijatelji in sovražniki prohibicije povedati vsak svoje. Oni, ki se bojujejo za modifikacijo Volsteadovega zakona, zahtevajo pivo in vino. Trdijo, da je po šestih letih, odkar je v veljavi prohibicija, se dovolj jasno pokazalo, da je — Volsteadov zakon zlo; ni drugega kakor »ama hinavšči-na, ker tudi tisti, ki so za pro-hibicijo, sami radi pijejo in kršijo ta zakon. ;
KAPITAN GORDON CAMP BELL.
Gorenja slika nam predstavlja Gordon Campbella, ki je znan pri angleki mornarici kot "Boy Captain," katerega je doletela čast, da so ga imenovali poveljnikom velike boljne ladje Tiger. Kapitan Campbell še ni dopolnil 40. leto. Znan je kot eden največjih junakov v svetovni vojni. On je iznajditelj angleškega znamenitega "mi-sterioznega parnika," s katerim so uničili več nemških podmorskih čolnov.
KRIŽEM SVETA.
»	i ■ »ihi i i» •»
—	Quebec, Kanada. — V St. Francois d'Assize bolnišnici je po dolgotrajni bolezni preminul kanadski primat, nadškof Paul Eugene Roy. Rojen je bil leta 1859. .
—	Chicago, 111. — V našem mestu se je prijavilo več slučajev influence. Zdravstveni komisar dr. Bundesen pravi, da ni vzroka za vznemirjenje; bolezen se bo omejila.
—	Daytona Beach, Fla. — Kardinal Mundelein, kateri se je nahajal tukaj na oddihu, je zopet prispel v Chicago na svoj dom, kjer ga fraka veliko delo: priprave za 28. mednarodni evharistični kongres.
—	Dubuque, Ia. — Po dvanajst ur trajajočim posvetovanju porotnikov so oprostili J. Duschnerja, kateri je umoril svojega zeta, John Dolenca. Izkazalo se je ,da je Duschner izvršil umor v silobranu.
—	Atene, Grčija. — Semkaj je prišlo poročilo iz Bolgarije, da so prišli na sled v Sofiji veliki komunistični zaroti. Veliko oseb je aretiranih.
—	Logansport, Ind. — Pod-stava pri mostu se je podala, ko je preko vozil tovorni vlak, naložen z raznim blagom in je 6 vozov skočilo s tira in se razbilo. Moštvo vlaka je ostalo nepoškodovano. Škoda je velika.
—	Austin, Minn. — *Tukaj je umrla Mrs. Nancy Clark, ki je bila dosegla stai*ost 102 leti.
—	Albany, N. Y. — Tukaj je preminul B. Cady Herrick, ki je bil prominentna osebnost v političnem življenju. Bil je demokrat po prepričanju in svoj čas kandidiral za guvernerja^ Star je bil 79 let.
ŽENO PRETEPEL, KI JE RANAM PODLEGLA.
Grayson, Ky. — Jerry Stid-ham, star 72 let, farmar, je svojo ženo tako močno pretepel, da je kmalo na to za poškodbami preminula. Zverinskega moža, ki se je zgovarjal, da so ga napadli roparji in njega privezali k drevesu, ženo pa pretepli, so aretirali. Rekel je tudi, da so mu roparji odnesli $400. Kaj ga je gnalo do tega čina, ni znano.
VOJAŠTVO POŠILJAJO NA DELAVCE.
Vojaštvo je bilo odposlano na pomoč lokalnim oblastim, da bodo čuvali lastnino premo-garskih baronov.
—o—	,
Indianapolis, Ind. — V rudniškem okraju v državi Indiana se nameravajo odpreti premogovniki, v katerem bi delali neunijski delavci. Samoobsebi umevno, ob takih prilikah vidijo premogarski baroni strahove, zato so zahtevali vojaštvo na pomoč, da b# pomagalo braniti njih lastnino pred "napadi" unijskih delavcev.
Še ni dolgo, ko so že začeli obratovati po nekod v državi z neunijskimi delavci, a so prenehali, ker so se zbali gibanja linijskih premogarjev.
Poročila pravijo,' da je vse mirno v okraju, toraj nobenega povoda za vojaško strašilo. Organizirani delavci že sami vedo kaj je prav ali kaj ne. Da bi napadali, o tem pa ni govora.
-o-
WILSON & CO. REORGANIZIRANA.
Chicago, 111. — Vsa lastnina Wilson & Co., izdelovalnica mesnih izdelkov, katera je bankrotirala, je bila prodana na javni dražbi. Kupila jo je skupina, sestavljena iz prejšnih delničarjev in upnikov kompa-nije za,svoto $23,150,000. Na dražbi se ni nihče drugi oglasil kakor imenovana skupina. V tej skupini je 90 odstotkov prejšnih delničarjev. S prvim marcom bo že zopet začela nova družba obratovati, ki bo imela skoro vse še ravno tiste uradnike, kakor so bili pri stari tvrdki. Thomas Wilson bo še nadalje predsednik kompanije.
-o-
IZPOSODIL SI JE $20.00 IN IZVRŠIL SAMOMOR.
Belleville, 111. — William L'. Meyer je bil na dolgu na zavarovalnini pri družbi, kjer je zavarovan za življenje. Izposodil si je od svojega prijatelja, pogrebnika, $20.00, plačal dolg pri zavarovalni družbi, nato pa je vzel revolver in si s kro-gljo končal življenje.
-o-
— New York, N. Y. — Poročila sta se Pablo Rodriguez, star 25 let, z nevesto Nadave-do, staro 23 let. Ko so se po svatbi svat je razšli, sta šla no-voporočenca v svojo sobo k počitku. V sobi je spuščal pri peči plin. Zjutraj so našli oba mrtva.
-o.
Iz Jugoslavije
-o
NOVA DAVČNA BREMENA. — PREDLOGI OPOZICIJE ZA ZNIŽANJE DAVKOV ODKLONJENI—VSAK SLOVENEC PLAČA VELIKO VEČ KAKOR SRB.— DRUGE ZANIMIVE VESTI.

Davčna bremena.
Z ozirom na število prebivalstva izkazuje Slovenija najvišje povišanje davkov. Posledica tega je, da pride v Sloveniji na enega prebivalca 83.82 din. posrednih in neposrednih davkov, v Srbiji le 47.42 din. Ako! se razdele še splošni neposred-j ni davki, davek na poslovni, promet, invalidski davek, voja-j ški davek, davek na plače, iz-i redna 500 odst. in 30 odst. do- j klada, komorska doklada na j pokrajine po razmerju po plačanih davkih v zadnjem letu, dobimo, da pride v Slovenijo neposrednih davkov 170.64 dinarjev, v Srbiji pa 62.60 din.
Slovenija plača trikrat več kot Srbija, dočirn je bilo razmerje v prejšnjem proračunu malo ugodnejše, ker je Slovenija plačala samo 2 in polkrat toliko, kakor Srbija. Od vseh pokrajin, razen Vojvodine, kjer pride 10 din. več na ose-' bo, kakor v Sloveniji, plača i Slovenija največ davkov.
Povečal se je davek na poslovni promet za 20 milijonov, in znaš.a 220,000,000, četrtino tega davka plaoa Slovenija. In-j validski davek se'je povišal od! 50 milijonov na 140 milijonov' dinarjev, petino tega plača Slovenija. Pa še ni dovolj. Slovenija bo plačala r.adi večjega proračuna tudi največ posrednih davkov, kateri so se znatno povečali: trošarina od 602,-000,000 na 781,000,000 din.; ravnotako takse in tako dalje.
Z ozirom na' to se je zmanjšal uvoz in izvoz. Delno so se ukinile izvozne carine in bodo dale manj, kakor lansko leto, ko so tudi dale manj, kakor je bilo proračunjeno. Monopolski dohodki so se zvišali od 2,336,-000,000 na 2,426,000,000 din.
-o--
Koliko je Slovenija v sedmih letih plačala.
Belgrad. — Člani fin. odbora so dobili pregled, koliko so posamezne pokrajine plačale neposrednega davkžv in doklad za vsa leta do 30. septembra 1925 v letih 1919., 1920., 1921., 1922., 1923., 1924. Po tem pregledu je Slovenij-a v teh sedmih letih plačala 768,825,789 din., Srbija in Črna gora skupaj pa 1,176,699,574 din., Hrvatska in Slavonija 1,089,195,813 din., Bosna in Hercegovina 704,612,-036'din., Vojvodina 1,322,807,-419 din., Dalmacija 136,258,-334 din. Skupaj se je plačalo 5,189,398,569 din.
-o-
Pavle Radič proti kmetom.
Zagreb. — Minister Pavle Radič je i odredil, da se 500 juter zemlje, katera je bila odvzeta grofu Elsi v Vukovaru in razdeljena med kmete, vrne nazaj. Razburjenje med ljudstvom je vsled tega veliko in se mnogo govori o tem, da je Radič pred časom vžival gostoljubje grofa Else.
O
Umor.
rr
-'fW
Žalosten slučaj, katerega žrtev je postalo mlado življenje, se je pripetil v Apneniku nad Pleterjenr. T.amošnji posestnik Tomšič je opazil, da hodi za njegovo pastorko Jože Klemen-čič, pos. sin iz Zvabovca, kar mu pa nikakor ni bilo ljubo. Očim je radi tega dekleta že večkrat ostro prijel. Ko pa je v nedeljo zvečer opazil, da prihaja dekle zopet v spremstvu Klemenčičevem domov, mu zavre kri. Ves razburjen steče pO 35 cm dolg kuhinjski nož ter ga porine nič hudega slutečemu spremljevalcu v prsa. Kle-menčič je na mestu izkrvavel. Storilca so zaprli.
-o-
Vse pride na dan.
' i'
Samo način je različen. Tako sta živela pred leti mož in žena v lepem, mirnem skupnem zakonskem življenju. Manjkalo jima ni ničesar. Mož železničar je zaslužil običajno mesečno plačo, poleg tega je pa1 prinesel domov razna živila, kojih izvor tudi -ženi ni ostal prikrit. Pa je že nesrečni slučaj nanesel, da sta se sprla in sicer tako hudo, da sta se sodno ločila. Mož je šel k drugi gospodinji, kar je imelo za posledico ,da se je pri ločeni ženi vzbudila grozna ljubosumnost.; Morda je bila ta ljubosumnost neupravičena, a je bila združena "A maščevalnostjo, katera js segala do vrat policije in takd odkrila vso tatinsko železni-čarsko družbo v Celju.
-o--*
Umrli so v Ljubljani:
Maks Kačnik, 20 let star, priv. uradnik ; Anica Hlastan, roj. Forte, soproga trgovca Hlasfca-na, 21 let stara; Jožefa Miklav-čič, rudarjeva vdova, 77 let. '
Denarne posiljatve.
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. ' AVSTRIJO, itd.
Naša banka ima svoje lastne ive«< s pošto in zanesljivimi bankami 1 starem kraju in naše posiljatve »o dostavljene prejemniku na dom ali ni zadnjo pošto točno in brez vsakegl odbitka.
Nage cene za pošiljke ▼ dinarjih 14
lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino:
500 i— Din. 1,000 Din. 2,500 — Din. 5,000 — Din. .10,000 — Din. 100 — Lir _ 200 m Lir _ 500 — Lir _ 1,000 — Lir
| 9.55	'
$ 18.73	'
$ 46,73	"
$ 93.00	»
$185.00	«
$ 4.70	'
$ 9.05	<
$ 21.73	' $ 42.25
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. tU nad 2000 lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokrat mtt« nja, dostikrat docela nepričakovan^ je absolutno nemogoče določiti cen* vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejm* ftio denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TU- " DI BRZOJAVNO.
Vse pošiljatve naslovite na SLQa VENSKO BANKO
ZAKRAJŠEK ft CEfiAREK " 455 W. mi st. Nt« yort, H. X.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Amerikanski Slovenec
Prri m najstar«jii slovenski lift ,'	9 Ameriki.
i i< Ustanovljen leta 1«L
Izhaja vsak dan razuo nedelj, pon-ialjksv la dsmT pa »nualkik.
Izdaja in tiska! EDINOST PUBLISHING CO
Naslov uredništva in »prave] 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: Canal 009&
Naročnina!
-$5.00 _ 2.56
Za čelo leto Za pol leta Za Chicago, Kanado in Evrope)
Za celo leto_____ ._ 6.00
Za pol leta ___________________6.00
Tli« first and tha oldest file* veni an newspaper in America
Established 189L
Issosd daily, axcapt Sunday. Monday. and tha day altar halMayft,
Published byi
EDINOST PUBLISHING CO
Address of publication offica]
1849 W. 22nd St., Chicago, III.
'Phone: Canal 0091.
Ko so bili lansko leto slovenski romarji v starem kraju, se je naš prijatelj zavzel za to stvar in šel k vsem mogočim oblastem in uložil formalno pritožbo. Strašno sladki so bili obrazi in velike obljube, da bodo vse uredili, ker do sedaj so "mislili" tako in tako. In res v času, ko so bili ti zastopniki tam so nekako tri tedne vsi naročniki naenkrat zopet začeli dobivati list "Amerikanski Slovenec & Edinost". Ravno v tem času je pa bilo sklenjeno potom volitev med naročniki, da se ime popolnoma spremeni v "Amerikanski Slovenec." Od tedaj je pa seveda protikatoliška vlada našla takoj dovolj "dokazov," da se mora listu prepovedati vhod v državb. Pa zopet ni obvestila upravo.
Tiskovna družba "Edinost" je potem vložila potom Chi-caškega generalnega konzulata na Jugoslovansko vlado vlogo, da se tudi "Amerikanskemu Slovencu" vkine prepoved v državo. To je vlada tudi storila. Tako smo mislili, da je stvar rešena, ker toliko poštenja smo pričakovali vendar tudi od jugoslovanske vlade, da bo držala svojo besedo ako jo 1.) podpiše, 2.) potrdi s pečatom in 3.) dotičniku uradno sporoči. Da bi tudi s tem "ciganili," nam ni prišlo niti v sanjah na um.
Ko so bili naši romarji v starem kraju so jim svetni duhovniki povsodi tožili, da ne poznajo ameriških razmer, v katerih žive njih bivši farani. Tudi je veliko družin po njih župnijah, ko je mož tukaj, žena doma, morda tudi nekoliko otrok tukaj, drugi doma. Zato so izražali vsesplošno željo, da bi radi čitali kak katoliški politični časopis. In res par sto se jih je tudi naročilo na list Amer. Slovenec. Uprava je začela pošiljati list tako.? y oktobru v prepričanju, da se sme zanesti na podpis in pečat vlade, da bo tako potrjena beseda tudi veljala, kajti pri Beograjska jugoslovanska vlada je vlada duševnih pritli- navadnih ljudih velja že mož-beseda. Pa kako smo bili razoča-kavcev. Doma, v starem kraju narod tega morda še ne vidi ta- rani, ko smo črez nekoliko mesecev začeli dobivati sporočila o
Subscription]
For one year -
For half a year___
_$5.00
_ 2.50
Chicago, Canada and Europe]
For one year	..... 6.00
For half a year -3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlanl na Brcdništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izida list.—Za zadnjo itevilkel v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa >e na ozira.
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listo znači, do kedaj imata list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker a tem veliko pomagate listo.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Beograjska vlada proti amer.Slovecem.
ko jasno, kakor vidimo mi, ki opazujemo vso politiko od daleč. Tukaj ne vidimo malenkostnih osebnosti, ki prihajajo na površje pri političnih vladah, kakor pri vseh drugih človeških { napravah. Tu vidimo samo to, kar je velikega, ali bi imelo biti veliko. Zato pa toliko bolj jasno vidimo in opazujemo vso "veliko" pritlikavost jugoslovanskih državnih voditeljev.
Nov dokaz svoje pritlikavosti in pomanjkanje diplomatič-nega smisla pri voditeljih jugoslovanske vlade je posebno afera izza obiska interparlamentarne komisije tukaj v Ameriko, takrat ko katoliški Slovenci "nismo prišli" na uradne bankete in uradne sprejeme in smo potem tudi odkrito in možato povedali: "Zakaj nismo prišli."
Žaljiva opazka, ki je najbrže ušla iz ust voditelju te misije, pod katero se je razumelo, da smo Slovenci samo narodna manjšina v Jugoslaviji, da smo v eni vrsti z Mažari in Nemci v državi, je izzvala tudi veliko ogoi'čenje doma in poslanci Slov. Ljudske Stranke so interpelirali v parlamentu, da dajo duška temu svojemu ogorčenju.
Vse to je pa diplomatične pritlikavce razburilo tako, da so sklenili se zmaščevati nad katoliškimi Slovenci v Ameriki. In pomislite nad kom so znesli najprej svojo jezo? Prav po načinu pritlikavskih diplomatov: na najbolj nedolžne osebe pri celi stvari, na tiste, ki se morejo najmanj braniti, na slovenske
teh naročnikov, da nihče ne dobiva lista. Toraj pomislite poštenje te vlade: Sama dovoli prost vstop listu v državo, izda po-človeških ,sebno naredbo, jo podpiše in potrdi s pečatom, list prihaja redno, toda — v koš ž njim! in to mirno, kakor bi nič ne bilo. In vendar je vedela vlada, da stane pošiljanje lista v domovino ogromne novce. To je nekaj, da človek ostrmi in si kaj takega niti misliti ne more, da bi bila kaka vlada na svetu, morda tudi eulukaferska v Afriki, ki bi bila zmožna tako podlega ravnanja.
In taka vlada potem zahteva od nas katoliških ameriških Slovencev sodelovanje? hoče, da bi "mi prišli" in se klanjali njenim zastopnikom, katere pošilja, potem ko iimf ona takele podle brce za nas.
Zato ji sedaj na vsa usta povemo, da že do sedaj "nismo prišli" in tudi v prihodnje ne bomo prišli na nič, kar bo vladnega, dasi smo drugače navdušeni Jugoslovani in smo za časa vojske in po vojski dovolj jasno pokazali, da smo bolji Jugoslovani, kakor so pa tisti, ki sedaj ta polena mečejo nam pod noge. In bomo v prihodnje tudi s svojim političnim vplivom pritisnili pri vsaki priliki, da bomo pokazali taki vladi, da naj ne pričakuje od ameriških državljanov nikakih uslug, dokler ne bo vlada ubrala drugo pot.
Posebno ji pa kličemo na vsa usta črez morje, da se bo ja-
New York, N. Y.
Rev. A. Leo Blaznik je podlegel kruti pljučnici v sredo, 17. svečana ob polu šesti uri zjutraj v bolnišnici v Nyack, kjer je bil prepeljan v torek zvečer iz župnišča.
Dasi je bolehal že precej dolgo, vendar je prišel konec nenadoma. Ležal je samo štiri dneve. Njegova smrt je bila nad vse lahka in bil je pripravljen stopiti pred sodnika v večnost.
Pol ure pred smrtjo naprosil je svojo rodno sestro, katera mu je stregla celih dvanajst let in se tudi zadnje dneve ni ločila od njegove postelje, da mu moli molitve za umirajoče Odgovarjal je vse molitve besedo za besedo do zadnjega. Ko je končala, tedaj pa se je s smehljajem na ustih poslovil in zatisnil oči za vedno. Isti smehljaj mu je še ostal utis njen, ko je že ležal na mrtvaškem odru.
Kako je bil pokojni priljubljen, je pokazal veličastni pogreb pretečeno soboto v cerkvi kjer je pastiroval nad osemnajst let.
Nad 50 duhovnikov se je zbralo, da mu izkažejo zadnjo čast. ■ Celo protestantovski in kalvinski minister sta bila pri obredih in na pokopališču. — Pontifikalno mašo zadušnico je opravil pomožni škof new-yorške nadškofije Rt. Rev. J. J. Dunn ob asistenci Rev. J.
Butte, Mont.
Dragi urednik:—
Le malo dopisov se čita našega mesta. Temu pa vzrok, ker spimo, ampak ker se nikdo ne pripravi, da'
fije in je leta 1906. bil posve- kaj napisal.
Imeli smo prav lepo veselic
na pustni večer. Prav po star« krajski navadi smo ga obhap li. Ljudje so prišli od daleč
d
šla za Teboj. Nam pa ost?i v večnem spominu. R. I. P.
August. Jakopich.
-o-
D'
čen v mašnika po pok. kardinalu, takrat nadškofu John Farleyu. Posvečenju sta prisostvovala tudi njega oče in mati,
ker sta prihitela iz Ljubljane, blizu. Vse je bilo veselo
na to izvanredno slavnost. Pr- dec nam je prav lepo igra'
vo sv. mašo je pel v cerkvi sv. vse se je vrtelo. Tudi mas*|
Janeza Nepomuka v New Yor- so nas prišle pogledati.
ku na 72. ulici. Slovenci so mul Naše marljive ženske soK> ;
priredili slavnostni banket vj pripravile malo prigrizka
češki dvorani ter mu podarili tudi pijače m manjkalo. 1»
krasna darila, katera si je o- Jim hvala in upamo, da se
hranil v časti do smrti. Kot ka- prihodnjič malo potrudi^
pelan je službovaL v isti cerkvi Nai tu omenim, da v Monj
nad leto dni. Gledal je takoj,1 ni imamo zel° leP° zinl0,
ben dan še ni termometer Pau
Cl
Na dvoji Pride za n; 2. za nov ; še ni ških nobei
kako da bi kaj storil za osame-le brez duhovnika živeče roja- pod ničlo. Dosti ljudi misli.
ke v New Yorku. Tako je pri- ie Montana mrzla, pa se mow čel s popoldansko službo božjo j t Predpustom se^ je pol*
"bili presrečni, da so imeli nauk'0ba sta dosti stara in m«
pla1
spovedovanjem. Mnogi so >hn Recher z Mafijo
' 1 ' >tara in i
in pete litanije v milem sloven- (tudi pametna. Poročevalec-
skem jeziku. Skušal je tudi, ka- j	0
ko bi'organiziral Slovence, da!	Kansas City, Kan'
bi si postavili lastno župnijo. A i Cenjeno uredništvo A® komaj po enem letu bivanja v,Slovenca: — Prosim, da P New Yorku bil je nastavljen občite sledeči dopis v nam P kot župnik v Haverstraw, kjer .priljubljenem listu Amer. 3
na
je ostal do prerane smrti. Toda ivencu nekoliko novic iz tudi tam ni pozabil svojih ro- naselbine, ki bodo tudi dn jakov ter hodil v New York,naše rojake-čitatelje g<»u vsaki mesec v cerkev sv. Brigi- zanimale, te, da je tam zbral svoje mu j Imeh smo ta predpust d0*J drage ter pridigoval, spovedo- različnih zabav in plesov, val in obenem bodril ljudi za Pa jih ne bom' Podrobneje
"Jem častn Panj. di dn P'
amer buči
kliče
na Pet n b«dit od f] hiše katol
fočni iar0( 2anij tiec," lavci ko so Poka vzaje
"em )evar Da "ejSa
ko zmotila, če misli, d<j. nas bo po bizantinsko s kakimi ruskimi Sheehanaikot dijakona in Rev.
šolske sestre. Kakor čitamo v ljubljanskem "Slovencu" v po- knutkami prisilila pred sebe na kolena! O, ne, ne! Strašno se T. Prendergasta kot subdijako-ročilih zasedanja parlamenta v Beogradu, je slovenski poslanec vara' Pašič in ves liberalni ljubljanski Žerjavčkov štab, če mi-;na. Ceremonijer je bil škofij-Dr. Kulavec povedal, da bi nekaj teh sester rado prišlo sem v slijo, da se jih bojimo, in če mislijo, da bomo res toliko izgubili, j ski tajnik Rev. T. J. Duggan. Ameriko na pomoč svojim sosestram ki podučujejo po sloven-i ako ne dovoli katoliškim listom v deželo. Zato nas pa to prav j Rev. John J. Mitti, njegov
skih in hrvatskih šolah, pa jim vlada ne dovoli iz dežele. Na te uboge reve so se ti "veliki" diplomati v Belgradu spravili in nje udarili, da bi se zmaščevali nad nami. Najprej jim je vlada že dovolila, da smejo oditi. Toda ko je čitala, da "nismo prišli" in posebno "zakaj nismo prišli," je pa preklicala svoje dovoljenje. In domovina je rešena! Živio Beograd!
Taka diplomacija je tako nizkotna, tako podla in tako nevredna tudi najbolj omejenega narodnega, še bolj, državnega voditelja.
j|;	sfc
Pa še nad enim se znašajo ti "veliki diplomati": Nad našim listom "Amerikanski Slovenec."
Za časa vojske in takoj po vojski je bil "Amerikanski Slovenec" kakor znano pod prejšnim vodstvom radi svoje Avstriji prijazne politike prepovedan list za Jugoslavijo. Ne pa tako "Edinost." Vsaj cela Amerika in tudi vsi medvojni in povojni jugoslovanski diplomati, ki so prihajali sem k nam v Ameriko, vedo, da so našli vso pomoč in sodelovanje v Amepki od strani tega lista. Vendar, ko smo v nekoliko člankih povedali novim voditeljem Jugoslavije, da si nismo mislili Jugoslavije take, ka-koršno nam sedaj hočejo dati, da so nam njeni odposlanci obetali čisto drugačno, je potem tudi "Edinost" zadela ta čast, da so ji prepovedali vhod v Jugoslavijo. Toda to je bilo samo nekoliko mesecev. Takoj so se zanjo potegnili Chicaški konzul Lažarevič in vsi tisti, ki so se še spominjali, koliko dobrega jim je storil ta list za uresničenje Jugoslavije
nič finanči^) ne boli, temveč nas je samo sram, da se v naši najboljši prijatelj iz semem-rojstni domovini tako ravna, kjer se tako dela za državno ino-|ških let pa je imel poslovilni zemsko politiko, in kjer mislijo, da si bodo s takim-le početjem nagovor v angleščini. Slovaški pridobili veljavo zunaj svojih državnih meja. Mi vsi smo ame-(župnik Rev. John Kubašek iz riški državljani in ne več Jugoslovani. Jugoslovani smo samo ; Yonkers, N. Y., pa je imel pose toliko, kolikor smo s srcen| ostali zvesti svoji materi domo- slovilni govor v slovaškem je-vini. In zato naj ta vlada v Beogradu kakor v Ljubljani ve, da, ko z nami tako dela, ne dela teda s svojimi podaniki, temveč z državljani države, s katero je precej v "žlahti" potom lepih milijončkov.
Prav kar je v Washingtonu posebna komisija, ki se pogaja z našo vlado za kake ugodne pogoje in polajšave, morda popust pri teh velikih dolgovih. Apeliramo na to komisijo, da naj pove doma svoji vladi, da tako ne bo šlo, da Jugoslavija potrebuje tudi ameriških državljanov, ki so prišli iz Jugoslavije, jjotrebuje ves njih vpliv, Ameriški Jugoslovani pa prav nič ne potrebujejo več od Jugoslavije.	,
Upamo, da nas bodo krogi, katerih se tika slišali. Ako ne, bomo še bolj glasno in občutno povedali.
ustanovitev lastne cerkve. Ven-,soval radi pomanjkanja
19
dar pa razmere onega časa ni-,štora v listu. Pač pa nikdj
so bile ugodne, da bi se ta želja ne smem °Pustltl' bl nei izpolnila. Tako se je polagoma ^ Pnreditve Matenjs^ vse opustilo.	i Društva sv. Resnjega TeW
'katera se je vršila na Pus Kaj je storil za Slovake v nedeljo dne 14. februarja- ' lastni župniji, lahko vsakdo Tmeli smo se izvrstno. Stari" vidi kdor pride tja. Kaj so iz-|mladi, moški in ženske, vS® gubili siromaki z njegovo smrt- je iahko našel obilo zabave
1 **
Dr
%
°De \ Hiti,
jo, vedo le oni, kijih je_pod-!svojem srcu. in zakaj bi se
ne veselili! Saj je bila to v

dar pustna nedelja in vsak ^ Hii porabi zadnji čas, ko je
tU® k;
"Od
'''je i
fola, 2ira
H >
s
kar
ziku. Tudi Slovenci so bili zastopani prav številno. Med drugimi je prišel tudi Rev. Škur iz Pittsburgha, Rev. M. Golob iz Bridgeporta, Conn., i Rev. Irinej Petričak O.F.M. iz New Yorka in mnogo drugih. Petje so preskrbelisemeniščniki iz Donwoody, N. Y. Pri grobu pa je dal z-adnjo odvezo nje-goviVsošolec. Rev. John J. Mitti'
piral in pa dobri Bog. Bil je skromen in pobožen v vsakem oziru. Nikdar- se ni nikomur usiljeval. V politične razmere zabava in veselje še dovolj^ se ni nikdar vmešaval. Njegovo Zato čast vrlim članicam največje veselje sta bila spo- rillskega društva, ki so tako', vednica in altar. Cerkev mu je vrstno postregle celemu obf bila vse. Sam jo je lepotičil in vedno skušal voditi službo božjo kolikor mogoče po domačih obredih. Ni čuda torej, da je dosegel tako lepe uspehe. Mno-
ka
Lukežu v
D. D., župnik pri Sv New Yorku.
Rev. Blaznik se je rodil v Smrt v grobu.	|čeli sipati zemljo na krsto. Tu jLjubljani leta 1883. in je bil
Poročajo, da so v Lindaru v zaslišijo v krsti udarce z noga-'sin stare, dobro znane rodovine
igokrat mu je bila boljša fara na ponudbo, a vedno je odklonil in prosil, da ga pustijo v hribih. Sedaj pa tudi tam počiva med njimi. Dasi ima lastno grobnico na Kalvariji v New Yorku, vendar so ga pokopali |
stvu. (Bilo je vsega dovolj grlo in za podplate.)
$ot
vas živi
Stopili smo zdaj v postni
Ž*
čas spomina trpljenja in našega Zveličarja Jezusa
S
toJa
J, %
•ii s
stusa. Dobro je torej, da se ga, tudi res spominjamo in
da prihitimo v tem svetem su pogosto k sv. Križevem V. tu ter si s tem pridobimo
pri Bogu. Naša sv. Cerkev je določila ta čas za pokor"
Istri položili v jamo krsto neke mi in rokami. Prestrašili so se starke, potem pa so pogrebci in zbežali v Lindar. Vestj se je zbežali, ker so čuli ropotanje v .hitro raznesla ali nihče se ni njej. Starka Ruža Jedrejčič se jzganil. Župan seje obrnil brzo-
Ko je pa "Edinost tiskovna družba" prekupila "Amerikan- je po dolgem bolehanju neko;javno na oblast v Pazinu, kaj skega Slovenca" leta 1924 in naredila napis na list "Amerikan- 'jutro onesvestila. Vsi so misli- 'naj; stori — tačas pa je starka ski Slovenec - Edinost" je šlo tudi pri Jugoslovanski pošti ne- li, da je mrtva. Pregledovalec umrla v grobu.
kako leto vse dobro.	!mrličev je določil pogreb že na!	--o-
Po preteku enega leta pa kar tebi meni nič začno konfis- |drugi dan popoldne. Duhovniki j"AMER. SLOVENEC" JE NAJ-cirati list, ne da bi o tem vsaj obvestili upravo lista, ki je imela 'so odmolili pri jami in ljudje STAREJŠI, A MORA PO s pošiljanjem lista velike stroške.
tam, kjer je služboval nad 18 let. Tukaj zapušča tri rodne
sestre, katere ga bodo gotovo _______ ^ .........
pogrešale. Pogrešali pa ga bo- _ y naSi s]0Venski župnij'^
losti, blagoslova in usrm
iljelU

molitev, držimo se torej
teS*
ov Hlu
Vi
H
T
so odšli, ostali pogrebci so za-
STATI TUDI NAJVEČJI
govarjanju
ljev odločil se je, da gre meriko nadaljevati višje študi je ^jn tako ga je pripeljal dobri
do tudi revni dijaki, ki jim je Družine se vrši služba c bil velik prijatelj.. Tudi duhov- med tednom vsako sredo i" ^ ni sobratje ga bodo pogrešali, |tek ZVečer ob pol osmih- T* ker mnogo, posebna iz mesta |ie dana prjiožnost tudi o"1 o
Bl^znikove na Starem trgu. — Ljudsko šolo je obiskoval v Ljubljani na Grabnu. Nižjo gimnazijo jq obiskoval v Ljubljani v stari gimnaziji. Po pri- .	. .____ .	,
nekaterih prij.Se- 3lh ,e romal° k,n-iemu mi kra" iki delajo čez dan, da se 1 v A_ tek odmor, kjer so našli gosto- 'udeleže Križevega pota. .
ljubnega prijatelja.	| Nadalje, moram z vesejf
naznanjati cenjeni mčitate^
semenišče newyorške nadško-.Dela Tvojega življenja bodo j (Dalje na 3. strani.)
Ti pa dragi nam, počivaj v
icfl>
Bog tu med nas. Vstopil je v miru in prosi za nas pri Bogu. in sploh celokupnemu
ZGODBA 0 NEVIDNEM ČLOVEKU.
Angleški spisal H. G. Wells Prevedel Paulus
Po dnevi je le redko stopil iz hiše. O mraku pa je šel na sprehod zavit in povit od peto do, temena, in najsi je bilo mrzlo ali toplo. Izbiral si je samotna pota in mračne drevorede. Delavci, hiteče od dela domov, zaljubljeni parčki, ki so se sprehajali za vasjo, so vedeli pripovedovati, kako jih je prestrašil njegov strahotno poviti obraz pod širokim klobukom, ki se je nenadoma pojavil kje iz polumraka, in Teddy Ken-frey se je do mozga sramoval, tako se je prestrašil, ko je prištorkljal iz "Rdeče suknje" ob poldesetih zvečer in zagledal pred seboj velika očala in golo glavo v belih povojih — tujec je nosil klobuk v roki, oi. tir j eno od brleče cestne svetiljke. Otroci, ki so ga srečali v mraku, so sanjali o strahovih in kriča! i v spanju, in ni se prav Vedelo, ali se tujec bolj boji vaških poredne-žev, ali poredneži njega, pa vsekakor je
bilo na obeh straneh mnogo neprikritega
sovraštva.
Ni moglo priti drugače ko da je tak nenavaden človek razburil vse čenčave jezike na vasi. Mrjmja o njem so bila zelo razdeljena. Gospa Hali je bila glede svojega "gosta" jako občutljiva. Ce ji je kdo prišel blizu z vprašanji, je odgovorila previdno, da je "iznajditelj in da se bavi s poskusi" ter je neuko in nevešče izgovarjala te zanjo nenavadne besede. In če so jo vprašali, kaj počenja, je odgovorila s ponosom, da je u-čen človek in da hoče "narediti iznajdbo." Njen gost da je imel nesrečo pri svojih poskusih, je pripovedovala, grdo si je skazil obraz in roke in ker je zelo občutljiv, se sramuje in se skriva pred ljudmi.
Tako je pravila. Kadar pa nje ni bilo blizu, "so ljudje govorili, da je zločinec, ki bi se rad skril pred očesom pravice in da se zato tako zavija in šemi. To naziranje se je rodilo v glavi Teddyjevi.
Toda na žalost vseh pristašev te teorije ni bilo že par mesecev čuti o nobenem zločinu. Zato je storil gospod Gould, pomožni
učitelj na vaški ljudski šoli, korak naprej v zločinski teoriji in je zatrjeval, da je neznanec, anarhist, prevraten element, nevaren za družbo in državo, da pripravlja raz-streljiva in strupe, in sklenil je, da ga bo
nom, ki so takih nastopov vajeni pri učenjakih in drugih duševnih delavcih, mirnim vaščanom zakotne vasice pa je bila nerazumljiva. Da je kakor blazen mahal z rokami krog sebe, kakor so ga včasi videli da
opazoval in da bo zasledoval njegovo po-, dela, da je po noči iznenada pridirjal izza
čenjanje, v kolikor mu bodo razmere dopuščale. V ta namen je vsikdar srepo pogledal tujca, kadar ga je srečal, in je iz-praševal o it em ljudi, ki ga nikdar niso videli, — vkljub temu pa ni nič dosegel.
Tudi Fearenside je imel močno stranko za svoje naziranje o "marogastem polu-krvnežu." Največ vaščanov pa je bilo mnenja, da je mož nesrečen in — nor. To naziranje je imelo zase prednost, da so se dali z njim izlahka razložiti vsi različni pojavi in dogodki, ki so bili v zvezi z neznancem. Ženske, stare in mlade, pa so se križale pred,njim ih so bile prepričane, da je sam "bognasvaruj" kakorkoli v zvezi z njim.
Pa najsi so sodili o lijem tako ali drugače, — eni in drugi, vsi so ga sovražili. Njegova ra^dražljivost bi bila umljiva mešča-
mirnega ogla, da je s krajno sirovostjo odbijal vse radovedneže, ki so se skušali seznaniti z njim, da je hodil okrog v poznem mraku, ko pošteni ljudje zapirajo vrata in okna in se spravljajo spat"— kdo bi naj bil prijazen s takim človekom;? Šli so mu s poti, če je prišel po vasi, in ko je bil mimo, so si vaški frkolini zavihavali suknje čez glavo in tlačili klobuke čez čelo in nos ter s krilečimi rokami stopali za njim in ga o-ponašali in otroci so kričali "Strašilo!", nato pa urnih pet odbežali za ogle iiv vrata.
Cussa, vaškega lekarnarja in "padarja," je neznano trla radovednost. Povoji so vzbujali njegovo strokovno zanimanje, pripovedke o tisoč in eni steklenici pa so ga delale ljubosumnega in nevoščljivega. Ves april in majnik je iskal priložnosti, da bi govoril s tujcem, in o Binkoštih se ni mo-
no1"
gel več držati. Sestavil je nabiralno i za dobrodelen namen in šel h gospe r1'
Začudil se je, da ni vedela za ime S* ga gosta.
.ju'
"Povedal je neko ime," se je izgov1"^, la — prav nič ni bilo res! — "pa si ^ sem zapomnila."
Hf?
Ni si mogla drugače, morala se je 'f1 ti. Sramovala se je, češ, še imen svoji'1 stov ne ve —.
Razlog0
'Hi
«li '"d,
h \ \ '01
Cusa je potrkal in vstopil, slišala, kako je tujec zaklel od znotraj-

"Oprostite, da vas motim!" je Cuss in vrata so se zaprla. Gospa sama ostala na hodniku.	^
Celih deset minut je fiula polglasn"^ji. vorjenje, nato je zadonel krik iznenad'^ noge so zaropotale, nekdo se je hrUpn°
n
krohotal, nagli koraki so prihiteli in 1 je pokazal na vratih. Njegov obraz J v bel kakor stena in njegove oči so kft^0 kamenele strmele preko hrbta v sobo-
(Dalje prih.)
\ \
h
S t^i Bjh
'u
iitr
la,

Dve pomenljive kampanje.

IZPRED SODIŠČA.
(Ljubljanskega seve.)
Cleveland - Collinwood, O. 1110 pokazati, da nimamo nobe- Vrankar in Gril sta pila pri Nahajamo se v razmahu nega strahu pred takimi lice- Kavki v Moravčah. Vrankar je dvojih velikih kampanj: 1. za^ merci, ki z raznimi zvijačami pri mizi zaspal in sanjal, da Pridobivanje novih naročnikov jn pretkanostmi lovijo naše lju-j mu je nekdo ukradel uro,'veriga naš list "Amer. Slovenec,"i di v njih mreže, a potem ko žico in denar .Ko se je zbudil, - za pridobivanje novih čla- nas enkrat imajo v svojih je videl, da so bile sanje res-?ov za K.S.K. Jednoto. Morda krempljih, pa nas bijejo in tol
nikdar v zgodovini ameri-1 čejo skih Slovencev se ni razvijala' ljubi. Kako hinavsko se ______ „„ ^
'l0tana narodna agitacija s ta-! prilizujejo, se rotijo in pridu-j zanor kim	i.... .
mene, vse je izginilo. Sodišče v obraz kakor se jim po-| na Brdu je obsodilo Grila, češ,
nam; da je bil on storilec, na o dni a. Mož se je pritožil. Pri
zanimanjem in navduše- šujejo, da so nepristranski, a; vzklicnem sodišču se je naen '1Jem> kakor se sedaj deluje za poglejmo le njih časopise, ka ' Castni izid teh dvojih kam- ko se zrcali iz njih pasja ne ^nj- Kakor je prva, tako je tu- dolžnost
1 di'Uga kampanja velikanske-na Pomena za občo blaginjo
Zopet
fneriSkih Slovencev.

Sli
vsem kandidatom slov. Dr[ Perme. S tem i i* v	prilika za pristop
Ijj'^Pi'Otniki našega mišljenja lt4 Cer radi videli, da bi vse, k^l6 trobi y njih rog, pocr-tiii ..S(i danes mesto jutri, toda . ^ ftioramo ravno nasprot-
oV
glas mogočnih trobent, ki lce in vabi nas verne Sloven-Ce nazaj v katoliški tabor; zo-^ nas pozivajo naši neumorni ^ditelji na delo, n.a agitacijo clana do člana, od hiše do ,Se za razširjevanje dobrega ^oliškega tiska. Ci r°cnikov ^i-odna
Leta 1925. so nam prerokovali naši nasprotniki, da se bp-de palica sv. Jožefa posušila in da bode KSK. Jednoto pobrala jetika; a danes vidimo vspehe, ki so nam jih donesla njihova natolcevanja. Palica sv. Jožefa se ni posušila, temveč se je bujno razcvela in poganja čimda-lje lepše mladike. — Ko smo lani agitirali za nove člane, so nasprotniki v njihovem "ne-glasilu pozivali rojake" mjT "j	ke, naj nam dajo brco, ko pri-i ' iyii razredno zavedni de-1 , L , , . _	,. lavci •, i , t demo z dobrim namenom v hi-, M nismo se nikdar zaostali,1- , , , , . , ,v *(ii»„„„ , .. v. ...... so, toda pokazalo se je, kakšno
60 nas klicali nasi voditelji, i,	,	i	• j
^azimn	J^temelJlto brco 80 brezverci do-
bili, kojo so tudi pošteno zaslužili. Nihče ne mara več zanje. Kako gnila in puhla je njih brezverska organizacija, nam kažejo gola dejstva, da je te
m vec na-tem močnejša naša' zavest, tem lepši inl1^^ !vejsi bo "Amer. Slove-
zimo tudi sedaj, da smo Jeoini in solidarni v skup-. nastopu z.a pravično izvode narodne pravde, "a bo
naša zmaga še popol-in veličastnejša, moramo
^fbpt; j	'vm'l<,,lw kom njih kampanje, katero so
čl^1' da pridobimo cim vec I
n0v v K.S.K. Jednoto. Wuštvo sv. Jožefa št. 169 "le l V ^ollinwoodu vabi vse ^^ndidate, ki želijo pristo-j po v omenjeno društvo, naj1 arjJej° v petek dne 26. febru-Ho ^' ur* zvečer v cerkve-• v°rano pod cerkvijo Ma-Pol ^ovzete, kjer bo na raz-
ago
razbobnal^, mnogo več članov izstopilo kot pristopilo. Slovenski delavci, združite se proti trinogom, ki vas tlačijo in vkle-pajo v okove suženjstva, vrzite raz sebe sleparski plašč brez-verstva, ki vas tišči in gara, a oni pod krinko socializma se vam hinavsko posmehujejo. Predragi rojaki, dajmo se skleniti za pridobivanje novih članov za KSK. Jednoto, dajmo se združiti v skupnem boju do pravične zmage, tedaj bodo za-vihrale naše z.astave širom a-meriških planjav, kjer bivajo in žive zavedni Slovenci.
Karol Skebe.
(it

? SLOV.
adaljevanje 2. strani.)
NASELBiN.
krat pojavila nov,a priča, neki Brvar, ki je trdil, da je dobro videl Toneta Grila, ki je jemal uro in verižico, vžigalnik ter nož iz Vrankarjevega žepa. — Nazadnje je vzel tudi cigaretno dozo iiv jo odprl; ker pa je bila prazna, jo je porinil nazaj v žep. Priča je tako živo dogodek opisoval, da se je senat prepričal, da fant samo laže in je Toneta Grila popolnoma o-prostil.
Enonogi berač Jurca je stal pred sodnikom in se zagovarjal : "Naš 'kšeft' ne gre več gospod sodnik! Pravite, da se v naši državi ne sme beračiti. Že štiri leta nisem prosjačil, čeprav od svoje občine deset let nisem dobif kot 1 čevel in 50 par. Zadnjič so me pa uši toliko časa grizle in preganjale, da sem se odločil stopiti v Ljubljano po — caherlin. Ko prirajžam v Vodmat, se spomnim, da sem suh in da "štupce" nihče ne bo hotel podariti. Zato se mstopil v par hiš, a nisem imel sreče. Oko postave predobro vidi in ni mi bilo treba caherlina, ker sem se brez njega očedil pri sodišču, kjer me imate še zdaj." — Bil je obsojen na 10 dni zapora.
-o-
Železniška nezgoda v Sevnici.
Zagreb, 23. jan. Pri postaji Sevnica je nekaj vagonov skočilo s tira. VLak je imel dve uri zamude. Več vagonov je poškodovanih.
Na celem ni med ka
drugega
svetu idilci prijatelja,
kot je Camel
V celi vesoljnosti cigaret ni tako razveseljivega in zvestega prijatelja kot Camel. Nobena druga cigareta ni napravila—in obdržala—toliko prijateljev kot Camel. Camels nikdar ne utrudijo vašega okusa, ne glede na to, če jih še toliko pokadiš. Tako dovršeno so pomešane, da nikdar ne zapustijo cigaretnega okusa. Kadarkoli zažgeš Camel, veš, da okušaš najprijetnejše kajenje, ki je kdaj prišlo od cigarete.
Pri izdelovanju teh cigaret je vsa želja, da zadovolji, vsa spretnost, da posluži, največje
tobačne organizacije na svetu. Nič ni pre-dobro za Camels. Najbolj izbrani turški in ameriški tobak. Najbolj spretna mešanica. Najboljši cigaretni papir, ki ga delajo v Franciji. Nobena cigareta ni kot je Camel in. boljše ni mogoče napraviti. Camels so najbolj neprekosljiva izbira navajenih kadilcev.
Ako še ne poznaš sladkosti in okusa Camels, odpri sloviti zavitek in poskusi! Priporočamo ti, da primerjaš Camels s katerokoli cigareto, ki je narejena za katerokoli ceno. Vzemi Camels!
■j občinstvu v Združenih [— palača! o našem nadebudnem :lpnn nnnrpf
toj^'ojim umetniškim talen-^ P&dobarstvu vzbudil po-W <>, ne samo svojih roja-W °yencev, ampak cele tu-»Hjl ® Javnosti. Star tukajšnji 1lH Jdnevnik je posvetil te-kf J^ttiu mlademu umetni-. V k°'ono pod naslovom:
9tt 1 "'ft
P lost za jugoslovanskega 'razbija
Saj pravi pregovor: Zrno do zrna pogača, kamen na kamnu — Delo pri cerkvi
r°jak 11 ° našem nadebudnem jlepo napreduje. Zadnji teden S. Josip Krstolič ml., ki so pričeli s postavljanjem železnih stebrov in ogrodja (steel structure). Samo sneg nekoliko nagaja. Zapadel je zadnje dni tolikšen, d.a ga še nismo letos tolikega videli. — Toda upajmo, da ga: bo kmalu konec, kajti že se je začel u-mikati, in ne bo dolgo, ko bo-S;it P?dobar kaže talent.—Jmo spet videli krasno pomlad. zavoda vidi dobro |Saj veste, da sv. Matija led
_	.. „	„ -----j,- . . . Ker imamo v naši
enca." Mladi Krstolič je [naselbini precej Mathov, želim \ v vasi Porga, občina vsem veseli god, da bi še mno-Cl na Belokranjskem. — g0 let obroče na sodih nabijali.
Vila Rojenica ima v naši naselbini precej mnogo opravila, se je vpisal na tukaj- ^Nedavno je obiskala našega ro-
v	zavod, in jeljaka Math Požeka in njegovo
N^ ^el kazati izvrsten na-'soprogo Katarino, 517 Drville ■eljjj ličen ju in je po svojih I Ave., ter jima nato po svoji
Milwaukee, Wis.
Če mislite, da v Milwaukee
SVETI KRIŽEV POT, Leonardo Porto - Mavriškega,
samo spimo, vam povem, da to' S slikami, v broširani obliki, se ni res. Na predpustno nedeljo' dobi v zalogi knjigarne A. S., dne 14. februarja je imelo dru-' 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. štvo sv. Janeza Ev. št. 65 KS.I Za postni čas je ta knjižica KJ. v Harmony dvorani vese- posebno primerna, kjer se moli
,>n

lico, katera se je prav dobro obnesla. Bili smo vsi vrlo zadovoljni. Bilo je dosti zabave, petja in plesia. Zatorej se moram zahvaliti vsem tistim, kateri so nas obiskali. Posebno pa društvenim pevcem in mladinskemu oddelku našega dru-! štva.	i*"*-'
Društvo sv. Jožefa št. 103 KSKJ., društvo sv. Ane št. 17s!
križev pot skupno, bodisi v cerkvi ali doma. Cena komadu je 15c, pri večjem naročilu znaten popust.
Ali ste Vi že volili? Nič ne de, če Vam šele čez par mesecev poteče naročnina; podaljšajte jo sedaj in pomagajte s svojo glasovnico kakemu kandidatu do glavne nagrade !
VABILO
DRUŽBE SV. MOHORJA
M Je prišel iz starega kra-
foiL, Kmalu po svojem in;:
gobarski
4
''i '/.
Hi .asl°vel celo med tuje- spremljevalki štorklji poslala
katero dne 5.

Njegovo nadarjenost v dar brhko hčerkico, občudovati v So krstili v naši cerkvi
% ^ Priliko
'Wi?veni dvorani, kjer je j,an. Kumoval je Mr. Bajuk s
S?'*1* k

S? Cestitamo in mu želimo
Ni.Vspeln
<») '
K H ifli,.',
L,
^4nr]eJav«0st zavzela za tega ■ Sila !!e«a p°jaka in mu pri-
0 bi / denarjem na pomoč,
na odru prav okusno soprogo Ano. — Še lepši dar Našemu mlademu sta prejela Mr. Peter Milčino-vič in njegova soproga Marija, ,a "a umetniškem ki živita na 507 Elizabeth St. naprej, in ponosen j Njima je radodarna štorklja r^iliioT-1 'slovenskl narod! podarila krepkega dečka in za-X bilo> da bi 8e 8l°" lo deklico, katera so krstili za
Robert Edward in za Isabel Rose. Botra sta bila Prof. Wm. A. Toplikar in njegova soproga. Mr. Peter Milčinovič je delovodja pri Armour Packing Co. — Nato se je Štorkljia ustavila pri rojaku Mr. J. Petelin in soprogi. Jima je li prinesla dečka ali deklico, meni same-ni znano, in torej žalibog ne morem poročati. — Vsem srečnim staršem iskrene čestitke, mladim priseljencem' pa mnogo
AJ* Morebiti slučajno po-.'h ž* Pri nadaljevanju svo-
<uN. Je Pri društvu Vitezi Vas.Ja 1 k,
^Vj^-.Zdaj je star 24 let. Cfj* JSKJ.
kHi(1 Rektorji se neumorno V> zbiraj
k - n0v -""»JO prispevke za jjlS'em0 Cerkcv- Prijateljsko
'a^edo0 naše r°jake- naJ j)()J na r°ko in naj vsak
^iti	moči m napre- ^zdravja in pridne mamice!
1( fllvojemu narodu t5°dimo požrtvovalni
'H
H

Ker se je moj dopis že precej raztegnil, hočem končati, drugič pa pojasnim naše delavske razmere in splošno, kar bo v f*v	""'J —JV"" korist nas vseh. Vas pozdrav-
0 združenje naredi !t|ljam Vaš Mathew Papich.
Hhk Ponosom bomo p
^Djl" Vldeli, kaj vzajem-
za leto 1927.
Družba sv. Mohorj.a v Pre-
KSKJ., pevski klub Danica pod! valJah izda 1 1927- sledeče vodstvom John Kovačioa, člana1 knjige: 1. Koledar za 1. 1927. društva sv. Jožefa, Mladinski! 2- Slovenskih večernic 79. zv. oddelek, člani našega društva,1 3- Katoliška cerkev 2. zv. 4. pod vodstvonv Ignac PeršinarjaJ Primerno daljšo povest, člana našega društva, društvo1 Udnina za te štiri knjige sta-Lilija, društvo Vijolica, društvo' ne ^L25 <en dolar 25 centov). Bratoljub ,vsi zaslužijo pohva-1 Kakor JavlJa odbor 'bodo knji" lo. Hvala tudi vsem članom1 obsegale 36 tiskovnih pol
(icam), ki so dobrovoljno po-1
magali delati, da se je tako do-i Naročnina naj se pošlje vsaj segel! večji uspeh. Tudi članice' do ^ede marca na podpisanega sv. Ane so pomagale veliko, ne! zastopnika Družbe sv. Mohor-smem tudi pozabiti na starše,! ia v Ameriki. Denar je zajam-ki so pustili svoje otroke hoditi cen-na učenje ali vaje, da so nam'	Rev- J- M- Trunlt»
potem tako lepo peli, tako pri-^ 424 W. 2nd St., Leadville, Colo, jazne narodne pesmi. Vsem ___ iski-ena hvala in Bog plačaj! I Občinstvu pa prisrčna hvala zal udeležbo!
George Ritonja, preds. -o-
Vsled prepirov
v domači hiši je obupal Anton Majetič iz Delnic na Hrvaškem. Njegovi otroci in sorodniki so
KJE SE NAHAJA Frank Grum? Odšel je v Ameriko 1892 meseca januarja. Zadnjikrat je pisal svojcem 1892 v mesecu juniju. Njegovo
NAŠIM ODJEMALCEM
Naši odjemalci v Collinwoo-du in okolici opazijo, da je naša prejšna prodajalna s pohištvom, nahajajoča se na 15301 Waterloo rd., zabita z deskami in sicer čez dva poslopja, nad 80 čevljev širjave v ospredju.
Marsikateri ugiba, kaj da pomeni ta zaprtija. Zadaj za temi deskami se je podiralo in rušilo že od 1. februarja naprej in stavili so se močni železni stebri, kateri so sprejeli teške zidpve na svoje rame, jih drže kvišku ves bodoči ,čas. Naš slovenski kontraktor Jos. Demshar je nabral številno izurjenih mož, kateri so vsak svoje delo prijeli in ga vršili, dokler se nista oba poslopja združila v enega in podvzela v svoje okrilje še oni prostor, ki je bil prazen med njinva, tako da je sedaj nastal velik trgovski izborilo urejen prostor, v katerega se prične v teku e-nega tedna dovažati 0110, za kar je bil namen preureditve.
Zadnja dela so dovršujejo, celice, v katerih se bodo izwa-jale na proiskušnje "Victor se vrsSi na najholjgem francoskem par. plošče in gramofone." Za tem niku PARIS, ki odpljuje iz New Yor-delom nastopijo barvarji, ki ka na L MA-JA 1926. bodo prostore olepšali in okin-^J",^"11^ tve1^„P°t0vanja bodo"a
v ,. , , ,. ,	,| Parniku 'n na vlaku prirejene posebne
call, potem sledi slovesno od- ugodnosti. Poleg tega bo spremljal prtje nove moderne in velike izkušen uradnik banke potnike prav
prodajalne, ki je namenjen*] t^^st^ " ^^
NA MILIJONE ljudi bi ne bilo danes brez las, ko bi vsaki ob pravim času rabil Wahcicevo Alpen Tinkturo, katera je najboljša in uspešna na na svetu za proti iz. padanju in za rast las. Bruslin tinktura zoper sive lase, od katere postanejo lasje popolnoma na-urni. Dalje imam najbolj uspešna zdravila, kot za rane, opekline, bule, turove, kraste, grinte, lišaje, solnčate pike in prahute na glavi, za revmati-zem ali trganje, kurje oči, bradovice, potne noge itd. Kateri bi rabil moja zdravila brez vspeha mu povrnem denar. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj.
JAKOB WAHČIČ, t436 E. 95th St. Cleveland. Ohio
MALI OGLASI.
SLOVENSKI ORGANIST
dobi službo na slovenski župniji v Waukegan, 111. Za vse podrobnosti in za nadaljni dogovor se je obrniti na: Rev. F. J. Ažbe, župnik, 520—10th St. Waukegan, 111.	s,č,p.
NA PRODAJ
hiša s 4 sobami in dve sobi pivnica; 1 aker zemlje, vse zasajeno z vsakovrstnim sadjem in 170 trt grozdja, belo, rudeče in črno. Voda izvira na farmi. Hiša je le pet minut od postaje in 15 minut do poulične kare.
Za pojasnila se obrnite pismeno ali ustmeno na: Nick Ju-rich, Hells Station, Box 355, P. O. Lawrence, Pa. s,t,sr
SKUPNO POTOVANJE
V JUGOSLAVIJO
za 13. dan meseca marca. Dol
znano je: Ledville, Colo., 646 Elum Street, L. P. Malo pozneje ga je dobil neki znanec v mu pri vsaki priliki očitali ko-j Pittsburgh. Mož je doma iz Iga lik o morajo dajati in koliko jih pri Ljubljani, če kdo ve za nje-stane vzdrževanje. Večkrat je gov naslov ali kakršnekoli po-mož pritiskal kljuke pri eose- drobnosti o njem, naj to sporo-dih, da mu ni .bilo treba poslu-'či. Njegovi odrastli otroci in sati domačih godrnjačev.
zadnje bivališče, ki je biloj tala^t bomo pa cenjenim odjemalcem naznanili o nadaljni nameravi velikega odprtja.
A. GRDINA IN SINOVI
TRGOVCI S POHIŠTVOM.
NE ZAMUDITE
ugodne prilike za nakup hiše, Za- njegova še živeča, žena bi radii ki je pripravna za obrt, 11a pro
na skrbi njih prtljago. Vsak rojak je vabljen, da se pridruži. Potniki bodo dospeli domov v najlepšem času. Izrabite to priliko. Priglasite se čim prej! Za nadaljna pojasnila o skupnem potovanju, kakor tudi glede drugih potovanj, pišite na:
SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
455 W. 42d ST., NEW YORK, N. Y.
Obrnite se na našo banko tudi: Kadar pošiljate denar y stari kraj
lost g,a je pa grizla in ga gnala | zvedeli za njega v domovini.) metnemu kraju mesta. Zraven'bodisi v dinarjih, dolarjih ali drugih na železniški tir, kjer je mirno |Torej kdor ve kaj o njem, naj počakal drveči vlak, ki mu je sporoči na: Kev. Josip Arh, du-
odtrgal glavo.
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA."
hovnik-učitelj tel., v Škofovem zavodu, Št. Vid nad Ljubljano, Jugoslavija.
je garaža za dve kari, cemen-tirana klet.
Za pojasnila vprašajte pri lastniku Louis Mohar, 2251 W. 22nd St., Chicago, IIL p,sr.
\
valutah;
Kadar hočete dobiti denar iz starega
kraja;
Kadar ste namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja; ali
Kadar imate opravka s kako drugo zadevo v starem kraju,
ŽENITNA PONUDBA.
Vdovec star 36 let z otroci se želi seznaniti z dekletom ali vdovo v starosti 30 do 40 let v svrho ženitve. Imam hišo in dobro idočo obrt. Katero veseli naj se vpraša za podrobnosti pri upravništvu Amerikanske-ga Slov. pod šifro 100. 1849 W. 22nd St., Chicago, III. . __t,sr,č,p,s.
CLEVELANDČANJE!
lc»<Ur potrebujete peirrebnik* $< spomnite redno na pr»i slovenski pogrebni zavod
GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND. OHIO Primite n bližnji telefoa ta pokličite:
Rudolph mi all 494«.
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi-štve ob času selitev in v$e kar spada v to »troko.
Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221.
AMUUKAN3KI SLOVENEC
Gospodarica sveta
AVANTURISTIČEN ROMAN. Karl Figdor — prevel R. R.
IBME

Razkril ji je tako to prepričevalno, da se je Mavda, ko je s hvaležnostjo sprejela njegovo ponudbo, začudila njegovemu srečnemu smehljaju, s katerim- ji jo je opravičeval.
Sedaj sedejo pod platneno streho voza vsi trije tesno stisnjeni skupaj, Mavda obrnjena z obrazom naprej — v sredini, Kien-Lung in konzul pa levo in desno, s preko voza visečimi nogami.
Mir utrujenosti leži nad trojico. Že nad četrt ure ni nihče spregovoril besede.
"Dolgo pač ne more več trajati," pripomni sedaj Kien-Lung tolažilno Mavdi.
Nenadoma se konzul hitro okrene.
"Ta-le stolp, ki se dviga v daljni pred nami, bo najbrže zvonik misijonarjeve cerkve! Upam, da je pater prejel naše obvestilo."
Iz mraka se odraža nizko, v kitajskem stilu zidano poslopje, obkroženo od visokih zidov in obsajeno z v vetru se zibajočimi drevesi, izpred katerih se 'dviga vitek stolp male cerkvice, da — to je misijonska postaja.
Voz obstane. Izza zidov se začuje lajanje psov in sredi sprednjega zidu se odpro vrata. Med dvermi se prikaže kitajski sluga, ki se takoj zopet umakne, ko zagleda na vozu sedeče Evropejce. Med tem, ko pomagata van Blankenstein in Kien-Lung Mavdi z voza, se že prikaže pri vratih širokopleč, debelušen misijonar z divje obrastlo brado in naočniki na nosu, jih pozdi-avi ter gostoljubno odvede v hišo.
Prijetna in domača je sobica, v katero jih popelje ter posadi za mizo, na kateri že čaka večerja. V velikanskem kaminu prasketa ogenj; po stenah vise podobe svetnikov, v kotu pa stoji veliko razpelo.
"Oprostiti morate moji skromni postrežbi," vzklikne pater Volfgang z globokim, polnim glasom. "Ne morem vam povedati, kako se veselim vašeg.a poseta."
Med tem, ko se lotijo Mavda, Kien-Lung in konzul brez nepotrebnega opravičevanja in klanjanja, čuteč se čisto domače, pripravljenih jedi, katere jim servira kitajski služabnik, jih zabava pater s tako odkritosrčnostjo, kakor da bi se poznali že leta in leta.
"Evropejci pridejo semkaj zelo poredko. Tudi odkar je otvorjena nova železniška proga Peking-Harkov, se v tem oziru ni mnogo obrnilo na bolje. Kakor vidite," je pokazal smehljaje aam nase, "sem postal tudi jaz že na pol Kitajec."
In potem pripoveduje z vidnim ponosom in udobno gostobesednostjo o svojem delu.
"Tu zadaj za hišo leži šola. Jutri, ko se na-spite, vam jo pokažem. Pomislite, poseča jo že krog šestdeset kitajskih otrok. Ravnokar gradimo velik katehumenat. Ko bo dogotov-Ijen, bomo pripravljali lahko po sto Kitajcev na enkrat na sveti krst. Jutri bodete videli tudi, da smo zgradili iz lastnih sredstev v tukajšnji okolici že celo vrsto kapelic. Da, da, naša setev gre v klasje; toda delo ni lahko. Večina mojih misijonskih bratov gleda na Kitajce kakor na slepe pogane, toda nič ni bolj napačnega kakor to. Jaz se nisem nikoli mogel sprijazniti z ortodoksnimi mislimi, da imamo le mi katoliški kristjani monopol na resnico. Na svetu je toliko resnic, ki ena ne
izključuje druge. To vse mi je postalo jasno šele v teh dolgih letih, odkar živim tu na Kitajskem. Mislim, da je zločin razbiti komu njegovo svetovno naziranje, v katerem se počuti varnega in zadovoljnega. Radi tega pa izvršujem svoje misijonsko delo čislJi drugače, kakor moji bratje. Jaz ne delam šiloma proselitov, temveč poučujem le one, o katerih sem prepričan, da jih bo moj nauk osrečil. Oni, katere je uničilo življenje, oni, kateri so se izgubili, ki so trudili in slabotni, oni so moje ljudstvo. In verujte mi, da bodo ravno ti sčasoma kristjani, nad katerimi bo sam Bog imel veselje. To vzdržljivost in jasno presojanje mi je vcepil neki stari Jud, ko sem ga hotel— mlad in strasten, kakor sem bil takrat — spreobrniti.
Culi ste gotovo že, da se je nahajala tu v bližini v starih časih več stoletij židovska cerkvena občina. Njeni prebivalci so komaj v zadnjih desetletjih, rod za rodom izumrli. Njihovo prejšnje bogastvo je izginilo že davno in že davno so minuli oni časi, ko je bila na cesarjeve stroške postavljena velika sinagoga. Kitajci niso nikdar poznali verskega sovraštva. Tu se je cenilo ljudi vedno po njihovi resnični vrednosti. Ugled teh Židov je bil tako velik, da je moral ob gotovih časih poseben cesarski odposlanec zažgati kadilo pred tablo božjih zapovedi, pod katero je bilo zakopano osvobodilno pismo, katero jim je bila poklonila nekoč mingdijska dinastija.
Toda to vse je že davno minulo. Slavna sinagoga je bila sicer potem, ko jo je nekoč v srednjem veku čisto uničila voda rumene reke, ki je stopila čez bregove, še v večjem obsegu zopet znova sezidana, razpad občine pa je uničil tudi njo. Danes stoje na njenem starem mestu doli ob reki samo še razvaline. Toda, kaj sem hotel reči: zadnji potomec te nekdaj tako cvetoče občine živi še dandanes. To je prastar mož, tako star*, da nihče ne more z gotovostjo trditi, kdaj je bil rojen. Vsi so ga poznali, že očetje davno dorastlih sinov, in tudi njihovi očetje. Kadarkoli sem ga videl, se mi je zazdelo, da ne more umreti, ker stoji ravno v sredini med preteklostjo in bodočnostjo.
Stari rabi živi doli ob reki, sredi razvalin starega templja v majhni bajtici in strah pred njim je tako velik, da se mu niti mladina ne upa približati .Od česa živi, ne ve nihče. . .
Na mojih potovanjih po okolici sem mnogokrat govoril ž njim; tudi napram meni je bil začetkoma plašljiv in nezaupen. Končno pa sem ga vendar pripravil tako daleč, da sva se včasih po cele dolge ure razgovarjala o tem in onem svetu. Moje stališče v teh pogovorih ni bilo lahko, kajti on je moder, kakor prerok.
Še danes ne morem razumeti, kako mi je mogla pasti na um blazna misel, spreobrniti ravno njega. Ko je nekega dne opazil kam merijo moji poseti, je bilo na mah konfec najinih odnošajev. Par mrzlih besed od zgoraj navzdol in bilo mi je jasno, da je že zdavnaj prišel onkraj človeške potrebe po družbi. On ima svojega Boga v sebi še bolj močno in bolj iskreno, kakor pa mogoče jaz svojega. Njegovo ljudstvo so brezkončne trume mrtvih, njegovo kraljestvo je velika preteklost."
Katoliška
Tiskarna
i	SE PRIPOROČA V NAKLONJENOST
—vtem slovenskim društvom in organizacijam, —vsem slovenskim trgovcem in obrtnikom, —za vsakovrstna tiskarska naročila«
—Naročila Izdelujemo lično, točno (n hitro,, —naie cene so vedno med najnižjimi, —poizkusite in prepričajte sj<
—Naia špecijaliteta so zlasti društvena dela, —društvena pravila, in vse druge tiskovine, —izvršujemo prestave na angleško in obratno.
KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, FlSlTE VEDNO NAJPRVO NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNO i
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,
;Ji! J
p a «>
fA. Jr
CHICAGO« I Lil
R. PAVLOSKj
Slovenski fotografist 719 No. Chicago St.
JOLIET, ILL. Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost!
PRIPOROČAM SE
rojakom na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni.
FR. PENGAL,
1 Veliki popust L
i

tia rimskih suknjah | in oblekah
Z ENIMI ALI DVOJNIMI HLAČAMI.
Imamo tudi posebne velikosti za prav debele, do št. 52.
Vrednost je bila dose-daj do $35.00, pri tej razprodaji pa le $23.00.
Kar je veljalo dosedaj $40, je sedaj le $28.50.
Vrednosti do $45.00, sedaj le $33.50.
Vrednosti do $55.00, sedaj le $45.00.
Hlače za moške — na tisoče parov. Posebno u-godna prilika za nakup po:
$2.95, $3 95, $4.95
in višje.
M. H. JELINEK, lastnik
VOGAL BLUE ISLAND IN 18. ULICA. CHICAGO, ILL.
Za one, ki živijo zunaj mesta je prav pripravno, ako pridejo k nam kupovat ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer ali pa v nedeljo dopoldne.
1 I
1 i
PISANO POLJE j
'G>-j. m. Trunk.	®
Vsi, ki boste za časa jubilejne kampanje "Amer. Slovenca" pošiljali naročnino na upravništvo, se poslužujte teh kuponov, Volite za one, ki delajo za skupni blagor našega naroda.
Volilni kupon za agitatorje
Upravništvu "Amer. Slovenca" Chicago, 111.
9	Dne..................................................1926
Pridobil (a) sem Vam................novih naročnikov in za
njih naročnino pošiljam $........................
Nai-očnino je obnovilo....................naročnikov, kar znaša
....................
Skupno število volilnih glasov je....................................nar
Glasujejo za....................................................................................
(Naslov) ......................i................................................................
I' ^AlAA.'..'!.'!,'..!!."..'..«. j- *
Stvar je malo drugačna.
McCabe da bi ne smel pisati o stvareh, ki jih ne veruje?! Ne vem, če bi se bil jaz tako izrazil, a vsekako je tako pisanje — neumno. Žarkometar pravi na. to, da sem tudi jaz občutljiv, ker odgovarjam na "plitvine." Ilahaha . . . Njemu in Prosvetarjem bi bilo seve prav po volji, ko bi nihče ne odgovarjal na "plitvine," ker potem bi pač lahko dosegli, kar z objavljanjem nameravajo. Jaz branim svoje versko prepričanje, in to je popolnoma druga stran. Moja občutljivost, ako je je kaj, bi bila le. v tem, da kdo s takimi malenkostmi argumentira. ' Zato pravim tudi : McCabove muhe in so pravzaprav le mušice.
:}: :js
Ne, ne, tudi "drobižar" ga pozna.
Glas Svobode pravi, da jaz namigavam, da edinole jaz poznam Aristotela. Ne vem, kje J je to pobral. Pozna ga pač tudi "drobižar," vsaj po imenu, drugače pa očividno zelo slabo, kakor jasno dokazuje drugi oddelek v "drobižu."
Pojmi o snovi in formi so prav — Aristotelovo delo. Ker, jaz to navajam, pravi "drobižar," da je to klobasa. Še nekdo je nasedel —-Žarkometar. Pride pozneje na vrsto.
Jaz se prav nič ne ponašam s svojo filozofijo, a gotovih pojmov se je treba priučiti, samo pero in neka korajža vodi le v — blamažo. Ako se pri tem operira s "klobaso," je bla-maža še večja. Samo ime Aristotel ne zadostuje.
O, ta repek.
Ker je nekoč g. Molek "mahal" z repkom, pač ni hotel o-stati za njim Glas Svobode. On
je z repki zelo radodaren in je vse razdal, tako, da so še opice prišle prekratke. Je pač
dvakrat "drobiž."
* * *
Bo tudi nekaj.
Sicer mi ni za kako priznanje, a človek je človek, in veseli ga le, če kdo pravi, da je vsaj za nekaj. Žarkometar pravi, da piše "leadvillski faj-mošter za humor." Thanks. Rad bi vrnil z enakim kom, a ni mogoče, ker v žar kometu in še mnogokje v Pro-sveti je marsikaj tako, da bi bilo za smeh, ko bi ne bilo tako žalostno. To sploh nima nobenega zenita.
Š1
Ni prav nobenega strašila.
Ako parkelja ni, se nil$ pred njim ne bo hal, če bi se! njim še tako strašilo, in pi'ai enako je z — rakom. Ampak "Zelo nedolžen strah." Ne želim ga nikomur.
Rak v želodcu. Toraj ne jjj sti, ne piti. "Po Trunkovi logi- s ki." G. Molek, ta logika j pristno vaša, jaz bi se je srt m oval. Moji "strahovi" bod vsekako več vredni, kakor ta-logika.
Trunkov "trunk" — prazen.
Miha Pavliha in še drugi kf dijo žarkometu, in zahteva]') dve koloni, ker regiment"' sveti, in "posega tudi v trunk To je mast. Kaj bo šele P'; dveh kolonah? Dobro, da vesna oglaša in bom jaz svoje srčno gorje potožiti borovcem. Zenit, zenit . • • " prekoračen!
ni
Gotovo po lastnem kopitu.
G. Molek pravi, da je Bi* bane Trunka potegnil, ko je pisal nekaj pametnega: On ^ ravnost trdi, da Brisbane piše morda iz prepričanj temveč "za business, tako je vsem prav," ima toraj B^ bana za golega hinavca. 0 * naj se sama poravnata. Kdo J^ služil g. Moleku za uzorec: trdi, da Brisbane čitatelje mo — poteguje ? Pregovor P'j vi: Kakršen je lump, tako sli o drugih. To je eno.
Molek spada med one,; k1 imajo za izredno "kunštne; presojajo najtežja neznansko lahko, a niti primitivnejše primere ne umejo. Vsak dopisnika!' "j pravlja strašno "učeno," P® učenjak, da se Bog usmili
Molek vidi pišče in dušo,1 halo; zdaj ga imamo —■ ka. "Trunk je £| primero PlS
m'
svojo vero v
duš0'
ta utrdil
trobenta* "Duša je toraj ^ ganih' "

stvari o kaki primeri ne 1
pišče, ki čepi v mož6»— « Trunkovi filozofiji. Ni mu . sti, da se je že enkrat bla^1 s "soljo zemlje," zdaj se i«0* še s piščetom.
Vsakemu jQ prosto, da smeši,' ko niti najprimitiV11^
H
h
iie,
4*
even- me< se Pero su^e 111 . 'odpirajo!
ti?
Naročniki in prijatelji l»sta
skrbe, da pride "Amer-venec v vsako slov«' hišo!
J *
u
da dobi priznanje za zasluge in jubilejno nagrado.
Imena teh, ki so mi plačali naročnino, Vam pošiljam na priloženi listini. Pošljite vsem jubilejni spominek.
Jaz si izvolim nagrado.
Podpis agitatorja
Naslov
VAŽNO:—Pazite, da bodo naslovi naročnikov, katere nam pošiljate, pravilno napisani. Označite natančno, koliko je kdo plačal naročnine.
Volilni kupon naročnikov.
Upravništvu Amer. Slovenca, Chicago, 111.
Dne..............................................1926.
Priložepo Vam pošiljam $.................... za obnovitev moje
naročnine na list "Am. SI." Mojih volilnih glasov je
Glasujem za ..................................................................
Naslov ..........................................................................
da dobi priznanje za zasluge in jubilejno nagrado. Pošljite mi jubilejni spominek.
Podpis pošiljatelja .......................................................
Naslov ..................................................v.....—........«...
Established 1857 Ni boljšega časa kakor sedanji
da začnete z varčevanje^
— ------ M*"'
polagate sistematično p
vsoto v našo banko. Presenečeni boste, boste videli, kako naglo raste vaše Pp ženje, ki vam bo nekdaj prišlo prav. toraj ne pozabite položiti gotovo vsoto ki plačilni dan v našo banko.
Začnite potovanje po poti finančJlC .,5 odvisnosti DANES in takoj vložite
vsoto v našo banko. __
h
H
%
S
S h
Premoženje te banka mah S13.000.000J*
■
aifl
Mii
H S
S
% K
»Ob