-----    256   -----
Narodopisne stvari.
Venetski božanstvi Fon in Gerio.
Spisal Davorin Trstenjak.
Visokoučeni Gilferding je, kakor je že v kovicah" bilo omenjeno, v posebnem spisu dokazal slovensko narodnost starodavnih Venetov, in med mnozimi druzimi dokazi navel vec imen venetskih božanstev in venetskih besed, ktere je pravilno iz zaklada slovanskega jezika razložil.
Za venetsko božanstvo on ima tudi Fon-a, kte-rega so Rimljani jednačili se svojim Martom. *) Vendar Gilferding ni si upal razložiti, kaj da pomenja ime božanstva Fon. Muratori nam je zapisal dva rimska napisana rimskih spomenicih: „Fonioni Sacrum, Seja Jonis magistra donum dedit". Na drugem spomeniku je neka Annia popravila: „aediculam Fonionis".
Ime Fon je, tako razširjeno po Goriškem, Kranjskem in Štajerskem, da ni dvomiti nad njegovim domačinstvom.
Utegnil bi se sicer že a priori kteri jezikoslovec upreti zoper slovenskost imena, češ, da glasnik f ni slovensk.
Jaz sem že v posebnem članku natisnjenem v „Matičinem" letopisu dokazal, da tudi f je glasnik slo-vansk,  in  bodm tukaj sopet nekoliko prikladov navel.
Slovanski glasnik f se je izobrazil iz glasnikov p, h, hv in th. Jaz opominjam samo na slovenske besede: flod, noft, kefa za: hlod, noht, keha, — na srbske: f i tati, frenka, fuga, f ali ti za hitati, vrenka, vuga, hvaliti.*) Tudi v staroruskih in staro-polskih listinah najdeš   osebna   imena:   F al,   F al ko,
') Glej: Muratori „Inscrip. 101, 2."
*) Tudi v italskih narečjih glasnik h prelazi v f, primeri oskijsko: fircus za hircus, sabinsko: trafere, za trahere, ve-fere za vehere, fostis, za hostis, fanula za hanula-orum, kleine Gotzentempel itd.                                                                       Pis.
-----    257    -----
Falon za H val, Hvalko, Hvalon, Falim za Hvalim starosrbska: Falisav, Falimin, Fraston za Hvra-sten, Farno t a za Hvamota. *) Tako tudi Fon i o stoji za: Hvonio. Koreniko XBaH, hvan, še je ohranila staroslovenščina, in pa današnja bolgarščina, ktera tudi glasnik hv spreminja v f. 2) Iz korenike XBaH je XBaHtf>, rapio,*) grabim, s silo jemljem, popadam, zmi-kavam; Fon — Hvon je toraj: saptor, prav naravno poznamenovanje za božanstvo boja, kteri se je pri starodavnih narodih pogosto začel zarad grabeža in
plenjenja. **)                                    m  ^
Beseda še se je ohranila pri Črnogorcih, v igri imenovani: F en. Vuk jo opisuje tako-le: „Fen igra, u kojoj igrači sjednuvši u naokolo biju turom (fasci-culus, Ruthenbiindel) jednoga, koji je na srijedi, krijuči turu, i dodajuči jedan drugome izpod koljena, i vičuči: Fen! Fen! kod koga onaj koga biju turu uhvati, onaj valja da ustane i da ide u kolo, a on sjede na njegovo mesto". 3) Fen'! Fen'! ni druga nego: h ven', hvan', novobolg. fant, rapere. Kakor so druga ve-netska božanstva, postavimo: Belin, Bilin, Belien, Bel en, dalje: Baj a s (primeri srbsko: „sunce baje = sija) Bergim, fulgurans slovenska, tako tudi Fon.
(Dalje prihodnjič.)
!) Glej: „Codex Polon." 1427. 434. Akta Kiejev. Moroškin, Imenoslov. str. 198.
*) Glej: Miklošič „Lexic. paleoslov." str. 1089.
*) Druga sorodna korenika je: hvat, rapere, prehandere, novobolg. fati za h vati, faŠta za hvašta, rapina.
**) Primeri nemško:  Krieg iz kriegen, prehendere, rapere.
Pis. *) Vuk „Rječ." s. v.