rsii

LETO XLIII. Številka 5
Cena 8,— šil. (10 din)
petek,
1. februarja 1991
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P.b.b.
Erscheinungsort
Klagenfurt/
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec
Številni se bodo 10. marca poslužili dvojne volilne pravice
Kot je Naš tednik poročal, je možno pri občinskih volitvah 10. marca 1991 voliti tudi v dveh občinah, če ima oseba v obeh občinah tudi središče svojih življenjskih interesov. Pri tem pa je prišlo tu in tam do težav, ker še niso bili vsi uradniki seznanjeni z odločitvijo ustavnega sodišča iz leta 1985.
Če bi kdorkoli bil odvrnjen na občini ali magistratu z argumentacijo, da ni možno voliti v dveh občinah, se lahko obrne v tej zadevi na Klub slovenskih občinskih odbornikov.
Pozdravlja novo ureditev — dipl. inž. Štefan Domej
Letos bodo kmetje volili tudi krajevni kmečki svet
Kmetje naj še bolj soodločajo — Janko Zwitter
Pri kmečkozborskih volitvah bodo lahko odslej volili vsi, ki delajo na kmetiji
V Koroškem deželnem zboru je bil danes, 31. januarja, sprejet nov zakonski osnutek za kmečkozborske volitve, ki bodo novembra tega leta. Novosti zakona prinašajo, da bodo novembra dvojne volitve. Tako bodo volilni upravičenci najprej volili frakcijo, ki kandidira za kmečkozborske volitve, obenem pa bodo potekale tudi volitve krajevnih kmečkih svetov.
Pust, masten okoli ust
Naslednji četrtek je „tolsti četrtek", kot mu pravijo ponekod v Podjuni. Ker obstaja toliko močnih poimenovanj ža ta pustni dan, Vas, dragi bralci, naprošamo, da se zglasite iz Roža, Podjune in Zilje in nam sporočite, kako Vi ta dan imenujete in kakšno je njegovo ozadje. Na fotografiji našega fotografa Marjana Fere Vam deklica ponuja okusne krape.
Po novem volilnem redu bodo imeli volilno pravico vsi družinski člani kmetov, ki so pretežno zaposleni v kmetijskem obratu in živijo v skupnem gospodinjstvu s kmetom, ki je član Kmetijske zbornice. Nadaljnji pogoj je, da
ti člani ne pripadajo kakšnemu drugemu interesnemu zastopstvu delojemalcev. V tem smislu veljajo kot družinski člani zakonci, otroci, vljučno s posvojenimi otroci, vnuki, zeti in snahe.
Na novo uvedeni krajevni kme-
čki svet bo imel v občinah nalogo, da bo zastopal interese kmetijske zbornice in bo svetoval zastopnikom občine v vseh zadevah kmetijstva in gozdarstva.
V krajevni kmečki svet bo izvoljenih v občinah, kjer je do 250 volilnih upravičencev, 7 članov, do 500 volilnih upravičencev 9 članov, do 1000 volilnih upravičencev 11 članov, do 1500 volilnih upravičencev 13 članov, do 2000 volilnih upravičencev 15 članov, v občinah, kjer pa je več kot 2000 volilnih upravičencev, bo v krajevni kmečki svet izvoljenih 17 članov.
Aktivno volilno pravico za krajevni kmečki svet imajo vsi kmetje oziroma kmetice, ki imajo avstrijsko državljanstvo in so vpisani na volilnem seznamu za kmečkozborske volitve. Volilno pravico dobijo vsi zakonci, tudi če niso pretežno zaposleni na domači kmetiji.
Zbornični svetnik SJK dipl. inž. Štefan Domej je glede spremembe volilnega reda kmečkozborskih volitev zavzel načelno pozitivno stališče. V novi ureditvi krajevnih kmečkih svetov vidi priložnost, da bodo na kmetijskem področju zastopani kmetje vseh frakcij, ki bodo lahko delovali predvsem na izobraževalnem in svetovalnem področju. Ureditev takega gremija pa bo tudi izziv za vse kmetijske zastopnike, da se bodo bolj trudili za direktno povezavo s kmeti. „V številnih občinah je predvsem kmetijstvo zaenkrat področje, ki je zanemarjeno in izgublja pomen. Krajevni kmetijski svet pa bo pripomogel, da se bodo strukture kmetijstva v občinah uredile na novo,“ tako Domej.
Politika
STRAN q petek,
O 1. februarja 1991
Politika
l/fes pretekli teden sta Slovenija in vsa Jugoslavija živeli v orwellovski psihozi napetega pričakovanja, polnega strahu. V zraku je dišalo po smodniku. Že v četrtek je jugoslovanska vojska hrvaškim oblastem poslala ultimat, po katerem naj bi v Zagrebu do petka zvečer razorožili in demobilizirali rezervno sestavo milice. V nasprotnem primeru
armadi, proti Jugoslaviji, ter o neusmiljenem poboju vojaških starešin in članov njihovih družin. Strokovnjaki so ugotovili, da gre za montiran ponaredek, eden od „igralcev" v filmu, tridesetletni funkcionar Hrvaške demokratske skupnosti, Zvonko Ostojič, pa je dve uri po predvajanju naredil samomor. Vojska in hrvaška policija sta
Bili smo na robu državljanske vojne
bi armada zvišala bojno pripravljenost na najvišjo stopnjo in s silo razorožila „ilegalne“ hrvaške policaje. Tudi v Sloveniji je bilo opaziti veliko napetost in stanje negotovega pričakovanja. Po ljubljanskih ulicah smo videvali veliko uniformiranih oseb z avtomatskimi puškami, dodatno so bile zavarovane pomembne zgradbe, pod strogo kontrolo so bili vsi mejni prehodi. Vojska je začela premeščati slovenske in hrvaške vojake v Srbijo. Obrambni minister Janša je ostro protestiral. Vzrok za takšno postopanje zvezne armade bi bržkone lahko iskali v dveh dejstvih: najprej imamo v Jugoslaviji po opravljenih volitvah v vseh republikah opraviti z dvema ideološko povsem nasprotnima taboroma. Na severozahodu, v Sloveniji, Hrvaški in delu Bosne, je zmagala demokracija z večstrankarskim sistemom, na jugovzhodu pa militantna Srbija in Črna gora, kjer so na volitvah zmagali komunisti. Po drugi strani imamo opraviti tudi s starimi zgodovinskimi sovraštvi med Srbi in Hrvati. Armada, ki je v srbskih rokah, je v senci Zaliva in Baltika na hitro želela narediti konec ter skrojiti usodo države po svojih pro-srbskih in unitarističnih obrazcih. Potrebovali so samo še povod, katerega so tudi sami izdelali. Beograjska televizija je v petek zvečer celi Jugoslaviji predvajala vohunski film, ki so ga s skrivnimi kamerami in mikrofoni posneli vojaški obveščevalci. I/ njem so strašno kompromitirali hrvaškega obrambnega ministra, generala Martina Špeglja, ter notranjega ministra Petra Boljkovca. Oba sta govorila o zaroti proti zvezni
druga proti drugi obrnili puškine cevi. Bojna pripravljenost na obeh straneh je bila popolna, po hrvaških cestah so zaropotali tanki. I/ času, ko so na televiziji predvajali vohunsko grozljivko, je \/ Beogradu zasedalo zvezno predsedstvo. Seja, ki je bila bolj podobna teksaški gostilni kot pa resnemu državniškemu kramljanju, je dosegla svoj vrhunec, ko so nanjo povabili hrvaškega predsednika dr. Franja Tudžmana, ki se je prav tačas mudil v Beogradu na razgovorih s srbskim šefom Slobodanom Miloševičem. Kaj se je dogajalo na tej seji za zaprtimi vrati, lahko le ugibamo, a v javnost je pricurljala vest, da je hrvaški predsednik neomajno vztrajal na svojih stališčih: Hrvaške ne damo, tudi za ceno življenj ne. Očitno je popustila armada. Zvezno predsedstvo je sosednji republiki v celoti priznalo njeno suverenost, samostojnost, politični sistem; vojska je v soboto zmanjšala bojno pripravljenost na normalno stanje. V zameno pa je Tudžman ukazal demobilizacijo svojih policajev ter spe-cialce poslal domov, orožje pa je ostalo na hrvaških policijskih postajah — za vsak primer. Jugoslavija je za las ušla državljanski vojni. Ob koncu naj pripomnimo, da se je dan pred zmedenimi dogodki na obisku pri Slobodanu Miloševiču mudil predsednik Milan Kučan in tam izjavil, da Slovenija upošteva željo srbskega naroda, da bi le-ta živel v eni državi. Hrvatje so ob tem nekolikanj zavihali nos. Nemara se obeta celo ohladitev odnosov z Zagrebom?
Od našega dopisnika Tadeja Bratoka
Predsednica Koroškega deželnega zbora Susanne Kovari je na tiskovni konferenci izrazila željo, da bi postal deželni zbor bolj dostopen koroškemu prebivalstvu. Z razstavo slik domačih umetnikov želi privabiti čim več ljudi v „visoko hišo“ in vzbuditi zanimanje za dogajanje in delo deželnozborskih poslancev.
Kot zelo pomembno pa je Ko-varijeva ocenila tudi sodelovanje parlamentarcev preko meja, posebno še v prostoru Alpe-Ja-dran. Zato je kot predsednica Koroškega deželnega zbora povabila slovenske parlamentarce; le-ti bodo prišli 19. marca in obiskali Koroški deželni zbor. Na ta način želi Kovarijeva prispevati k boljšemu sporazumevanju med političnimi zastopniki sosednjih držav.
Kot odgovor na kritiko, da se
kot predsednica Deželnega zbora premalo ukvarja s perečimi vprašanji, je Kovarijeva zagotovila, da se bo v bodoče pogosteje javljala k besedi in izražala svoja mnenja.
Predsednica Koroškega deželnega zbora Susanne Kövari je povabila Slovenski parlament na skupno sejo s Koroškim deželnim zborom. Ali bo do tega prišlo, se bo izkazalo. 19. marca pa bo prišel na vsak način na obisk predsednik Slovenskega parlamenta France Bučar v Celovec.
Tri ključna stališča slovenskega parlamenta
Na današnjem zasedanju vseh zborov slovenske skupščine so poslanci spregovorili odločno besedo o aktualnih dogodkih v svetu in doma. Glede vojne v Zalivu so se zavzeli za spoštovanje načel suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti, ter za reševanje sporov brez uporabe sile. Slovenski parlament je soglasno in odločno obsodil iraško invazijo na Kuvajt, kar je žal izzvalo vojno. Podprl je resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov in pozval k diplomatskim pogajanjem ter takojšnji prekinitvi spopadov. Republika Slovenija bo žrtvam v zalivski vojni nudila pomoč preko Mednarodnega rdečega križa.
Poslanci so se izrekli tudi do krvavih dogodkov v Pribaltiku. Podprli so zahteve tamkajšnjih držav do samoodločbe ter njihovo željo, da same odločajo o svoji usodi. Obsodili so poseg sovjetske vojske v Litvi in Latviji ter izrazili zaskrbljenost, da sedanji pribaltski dogodki predstavljajo veliko nevarnost za mir v Evropi ter svetu.
Glede domačih dogodkov je slovenski parlament zavzel nedvoumno stališče, da je le z medsebojnim dogovarjanjem jugoslovanskih republik mogoče doseči miroljubno in sporazumno rešitev krize na tem prostoru. Vsako vmešavanje jugoslovanske vojske bo Republika Slovenija imela za odkrit napad na svojo samostojnost in ustavno ureditev. Od predsedstva Jugoslavije so poslanci zahtevali, da v prihodnje onemogoči poseganje
vojske v politično življenje, podprli prizadevanja Hrvaške, da na miren način zgladi svoje notranje probleme, ter predlagali slovenski vladi takšne ustavne amandmaje, po katerih bo Republika lahko sama urejala vprašanje obveznikov oboroženih sil na ozemlju Slovenije. Zahtevali so moratorij na služenje vojaškega roka Slovencev in terjali odgovornost zveznega obrambnega ministra zaradi prekoračitve pooblastil ob petkovih dogodkih na Hrvaškem, ter njegovo razrešitev.	—	. . 0 t ,
Tadej Bratok
Naš tednik Vaš prijatelj — doma in po svetu
Koroški odbor Slovonskoga svetovnega kongresa na obisku pri NSKS in KKZ
V torek, 29. januarja 1991, je koroški odbor Svetovnega slovenskega kongresa, kateremu predseduje profesor mag. Lojze Dolinar, obiskal Narodni svet koroških Slovencev in Krščansko kulturno zvezo. Dolinar je predstavil program Svetovnega slovenskega kongresa in obrazložil, kako potekajo priprave na prvo zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa, ki se bo pričel
Drugi dan zasedanja Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani bo posvečen zamejcem. Na sporedu bo tudi ekskurzija Slovencev iz daljnega sveta na Koroško. V tej točki se je koroški odbor Svetovnega slovenskega kongresa domenil z Narodnim svetom koroških Slovencev in Krščansko kulturno zvezo, da bosta te Slovence sprejeli tudi ti dve organizaciji.
Sodelovali pa naj bi tudi Zveza slovenskih organizacij in Slovenska prosvetna zveza, kjer je koroški odbor SSK že zaprosil za predstavitveni termin.
Dolinar je gostitelje seznanil tedi s težišči Slovenskega svetovnega kongresa. Težišče SSK, ki je zanimivo tudi za koroške Slovence, je internacionalizacija slovenskega vprašanja, kar je nujen pogoj za uresničenje slovenske enakopravnosti. Tak proces pa naj bi olajšali Slovenci s
27. junija 1991 v Ljubljani. Lojze Dolinar je pri pogovoru z NSKS in KKZ poudaril, da bi se mogle najti skupne točke, ki bi povezovale, paziti pa je potrebno, da ena organizacija ne bi ovirala pri delu druge. V odnosu do NSKS in KKZ je Dolinar izrazil željo, da bi si organizacije „ne bile v konkurenco, ampak da bi našemu narodu lahko čimveč nudili“.
svojimi izvirnimi prispevki povsod tam, kjer stalno ali začasno živijo.
Lojze Dolinar je v pogovoru z NSKS in KKZ dejal, da so se organizacije v nekaterih vprašanjih zbližale. Predvsem je tu poudaril pripravljenost do skupnega dela in pripravljenost NSKS in KKZ, da se kot organizaciji vključita v koroški odbor Svetovnega slovenskega kongresa.
Tajnik NSKS mag. Marjan Pipp je pozval, naj bi koroški odbor Svetovnega slovenskega kongresa zajel celotno slovensko narodno skupnost na Koroškem. Zato se bo NSKS kot organizacija včlanila v koroški odbor SSK. „Tematika Svetovnega slovenskega kongresa mora biti v javnosti navzoča, kajti junijsko zasedanje SSK v Ljubljani bo nekaj enkratnega!“
vg
Mag. Lojze Dolinar je predsednik koroškega odbora Svetovnega slovenskega kongresa. V tej funkciji si zelo prizadeva za sodelovanje med vsemi dejavniki slovenske narodne skupnosti.
Ljubljanski župan pozval občinske odbornike
Ljubljanski župan Jože Strgar je 7. 1. povabil na obisk v Ljubljano koroške slovenske občinske odbornike, ki kandidirajo na samostojnih slovenskih listah. Ljubljanski župan se želi podrobneje seznaniti s položajem slovenske narodne skupnosti na Koroškem iz „prve roke“
Haider dal poročilo o lO.-oktobrski proslavi
Koroški deželni glavar je na minuli seji Koroškega deželnega zbora poročal o obračunu proslav okrog 10. oktobra v preteklem letu. Obračun je predložil včeraj, v četrtek zvečer. Podrobneje bomo o njem lahko poročali naslednji teden.
Pnročilo zvezne vlade o manjšinah
Prvič v povojni zgodovini je izšlo poročilo avstrijske zvezne vlade o položaju narodnih manjšin v Avstriji. Slovenski osrednji organizaciji sta prej posredovali zvezni vladi svoja stališča, katera so potem upoštevali tudi v poročilu. V njem zelo obširno opisujejo stanje vseh avstrijskih narodnih skupin v Avstriji in navajajo mdr. tudi vso finančno pomoč, ki jo dobivajo narodne skupine. O poročilu več prihodnjič.
Stoisičeva: Rome je treba priznati kot narodno skupino
V zvezi s poročilom o narodnih skupinah je Zelena poslanka Terezija Stoisič zahtevala, naj zvezna vlada prizna Rome kot narodno skupnost. „Romi doslej niso bili deležni nobene podpore in zaščite,“ ugotavlja Stoisičeva, ki se bori proti temu, da bi v Avstriji ustvarjali dva razreda manjšin.
Kmetijstvo/Gospodarstvo
STRAN a petek,
r 1. februarja 1991
STRAN ^
Občinske volitve 1991
KMETIJSKI KOMENTAR
PIŠE
DIPL. INŽ.
ŠTEFAN DOMEJ
Koroško kmetijsko zbornico vodijo na volitvah v kmetijsko zbornico izvoljeni zastopniki kmetov — zbornični svetniki. Po zadnjih kmečkozborskih volitvah leta 1985 je občni zbor kmetijske zbornice sestavljen iz dvajsetih odbornikov ljudske stranke, osmih odbornikov socialistične stranke, šestih odbornikov svobodnjaške stranke in dveh zastopnikov Skupnosti južnokoroških kmetov SJK (Zwitter, Domej).
Občni zbor kmetijske zbornice ima letno samo dve seji. Jeseni sklepa o proračunu zbornice za prihodnje leto in spomladi obravnava računski zaključek za minulo leto. Na občnih zborih je na dnevnem redu še poročilo predsednika zbornice o aktualni agrarnopolitični situaciji kmetijstva in splošna razprava odbornikov. Ob priložnosti občnega zbora
Kako je organizirana Koroška kmetijska zbornica?
le-ta na pristojne ustanove (npr. na deželno vlado, ministrstvo za kmetijstvo itd.) naslovi sprejeto resolucijo o najbolj perečih kmetijskih vprašanjih v deželi. V resolucijah se zagovarja izpolnitev zahtev kmetijske zbornice, npr. financiranje izvoza goveje živine, izpolnitev tržnih, socialnih in pravnih zahtev kmetov itd.
Možnosti neposrednega vpliva na oblikovanja cen kmetijskih pridelkov, subvencij za kmete itd. zbornica nima. S predsednikom in direktorjem zbornice je zastopana v predsedstvu združenja avstrijskih kmetijskih zbornic (Präsidentenkonferenz der Landwirtschafstkammern — PRAKO). PRAKO zastopa avstrijske kmete na zvezni ravni na socialnem področju in v pogovorih z zvezno vlado. Od prodornosti koroških zastopnikov v PRAKO je med drugim tudi odvisno uresničevanje zahtev koroških kmetov — v zadnjih letih ni bila vedno zadovoljiva.
Tekoče posle in organizacijo dela v zbornici vodi predsednik z direktorjem v skladu s predsedstvom zbornice. Skupnost južnokoroških kmetov v predsedstvu (Kammervorstand) ni zastopana. Zastopana je v strokovnih odborih zbornice. Strokovni odbori se ukvarjajo s konkretnimi strokovnimi vprašanji z določenega področja v kmetijstvu. V odnosu do predsedstva zbornice imajo samo svetovalno funkcijo. V Koroški kmetijski zbornici so trenutno naslednji strokovni odbori:
•	odbor za agrarna in socialnopolitična
vprašanja,
•	odbor za izobraževanje, svetovanje in
gospodinjstvo,
•	odbor za vprašanje gorskih kmetov,
•	odbor za mlekarstvo,
•	odbor za kmetijsko mehanizacijo in
za polkmete,
•	odbor za gozdarstvo,
•	odbor za kontrolna vprašanja v zbornici.
Na osnovi poslovnika zbornice je trenutno deio mandatarjev v odborih in v občnem zboru kmetijske zbornice precej omejeno. Ob reformi zbornice kot zastopnik majhne frakcije pričakujem večjo možnost sooblikovanja in demokracije v organih zbornice.
EKSKURZIJA NA ŠTAJERSKO
Prezračevanje gnojevke in gnojnice
Direktna prodaja, pridelovanje zelenjave, biološko kmetovanje
PROGRAM:
Ogledali si bomo štiri kmetije in kmetijsko šolo Großwilfersdorf z naslednjimi poudarki:
•	Prezračevanje gnojevke in gnojnice govedi, prašičev
•	Direktna prodaja, pridelovanje zelenjave in drugih „alternativnih“ pridelkov, biološko kmetovanje, kompostiranje, kurjava z lesnimi odpadki (Hackschnitzelheizung)
Zaključek na kmetiji (Buschenschenke)
Čas: petek, 8. februarja 1991
Odhod:	5.45 Bilčovs, gostilna Ogris
6.15 Celovec, Mohorjeva 6.30 Tinje, pošta 6.45 Sinča vas, Posojilnica 7.00 Velikovec, delovni urad Vrnitev:	pozno zvečer
Vodstvo: inž. BERNHARD POCK in KIS Prispevek: šil. 300,— na osebo (kosilo vključeno) Prijave: najkasneje do 5. februarja 1991 na KIS-Celovec, Modestov dom, tel. 0463 / 38 24 38
Število udeležencev je omejeno na 35 oseb!
Kärntner Sparkasse posluje odslej tudi v Ljubljani
V sredo, 30. januarja, je v Sloveniji Kärntner Sparkasse, eden največjih kreditnih zavodov na Koroškem, odprla predstavništvo, ki ga vodi dipl. trg. Marko Povalej. Od nekdaj sodi Jugoslavija in še posebej Slovenija med najpomembnejše gospodarske partnerje Avstrije. Na tiskovni konferenci je generalni direktor Krainz dejal, da se je leta 1990 avstrijsko-jugoslovan-ski trg poživil in je avstrijski izvoz v Jugoslavijo dosegel vrednost 12 milijard šilingov. Porast izvoza za 31,7 % v primerjavi z letom 1989 je privedel do tega, da je Jugoslavija prehitela Sovjetsko zvezo in je postala za Avstrijo najpomembnejše tržišče v jugovzhodni Evropi.
Kärntner Sparkasse želi s svojo poslovalnico v Ljublja-
ni v poslopju Smelta predvsem širiti in krepiti stike med koroškimi hranilnicami in jugoslovanskimi bankami — še posebej na območju avstrijsko-jugoslovanskega denarnega prometa in financiranja trgovskih poslov. Nadalje želi svetovati avstrijskim in jugoslovanskim izvoznikom ter jih podpirati pri financiranju blagovnega in denarnega prometa.
Eden od ciljev pa je tudi nadaljnje iskanje novih tržišč za jugoslovanska in avstrijska podjetja ter za privatne osebe.
V glavnem je delovanje Kärntner Sparkasse v prvi fazi namenjeno malim in srednjevelikim podjetjem, srednjeročno pa je predvideno, da bi dobivali kratkoročne kredite tudi privatniki.
IPH - lesna industrija
išče
KREATIVNEGA SODELAVCA za delovno mesto vodje prodaje pohištva v Evropi
Pogoji: avstrijsko državljanstvo, znanje obeh deželnih jezikov in angleščine, ustrezna tehnična in trgovska izobrazba za prodajo pohištva v Evropi.
Pismene prijave pošljite na: IPH-lesna industrija, 9133 Žitara vas 42
Šentjakob v Rožu:
tl Pllltepk: Fric Kurnep izkušan kandidat za župana
kandidat za mesto župana.
KANDIDATNA LISTA:
1.	Franc Janežič
2.	Joži Ottowitz
3.	Štefan Riegelnik
4.	Micka Miškulnig
5.	Jožef Sticker
6.	Mag. Jaki Sitter
7.	Gabriela Amrusch
8.	Karl Krautzer
9.	Alois Baumgartner 10. Jože Schüttelkopf
Socialno
HstaP vdšenha- ^notna ,ista p über k je pretekli teden sestavila svojo kandi-kobu je posta- listo ter delovni program za naslednjih pet let. vila na svoje 0liberško kandidatno listo so pričakovali z veliko radoved-Franca jane° l0sti°’ saj ie ^ Pliberk po številu mandatov in glasov žica, ki bo lajmočnejša med samostojnimi slovenskimi listami na hkrati tudi Koroškem.
Temu primerno veliko je bilo tudi zanimanje v Pliberku; na zredno dobro obiskanem volilnem zborovanju so Pliberčani 5100 % vseh prisotnih na tajnem glasovanju potrdili Priča Kumra za glavnega kandidata.
V vseh volilnih okrožjih so na žilnih zborovanjih že v preteklih ■ednih razpravljali o programu za faslednjih šest let ter o sestavu ^ndidatne liste. Glavni kandidat Fric Kumer je z velikim zadovoljstvom ugotovil, da je bila na ;eh zborovanjih udeležba tako številna, kot še nikoli doslej. To
Suha: Lenartu Katzu spet popolno zaupanje
govoreče občane glede njihovih pravic. Primer enojezičnega otroškega vrtca v Pliberku je tipičen primer.
Preziranje pravic slovensko govorečih občanov ne sme ostati brez posledic, so zahtevali na zborovanju Enotne liste, ki bo šla v volilni boj z zelo obširnim programom.
Kandidatna lista Enotne liste Pliberk:
1.	in kandidat za župana Fric Kumer
2.	Jurij Mandl
3.	Lojze Messner
4.	Štefan Domej
5.	Blaž Kordesch
6.	Franc Valeško
7.	Jožko Müller
8.	Milan Piko
9.	Sonja Kreutz
10.	Foltej Jop
11.	Sigi Stropnik
12.	Sabine Nachbar
13.	Barbara Grilc
14.	Janez Zdouc
lju ljudske šole Lenartu Katzu, ki je v preteklih letih skrbel v občini za zelo učinkovito kontrolo nad občinskim delom. Že na drugem mestu kandidatne liste pa je mlada in prizadevna Uli Potočnik, ki se bo zavzemala predvsem za mladino in za pravice in želje žensk v občini.
KANDIDATNA LISTA:
1.	Lenart Katz
2.	Uli Potočnik
3.	Michael Drug
4.	Pepej Krop
5.	Antonija Kulmesch
etih, ko se je kot edina frakcija J občinskem odboru dosledno Na Suhi bo- .rudila za enakopravnost vseh do zopet po- občanov; druge frakcije so nam-po noma za^ eč neštetokrat skušale (in so to u,m	'Udi storile) prikrajšati slovensko
Hodiše: „nova“ EL ima velike načrte — Glavni kandidat EL Robert Sitter:
„Po sezoni naša občina ne sme zaspati!"
Bistrica v Rožu: Willi Moschitz in dr. Anton Feinig
Na Bistrici v Rožu bo šla Enotna lista v volilni boj z glavnim kandidatom Willijem Moschitzem na čelu. Moschitz bo kandidiral
_______ tudi za mesto
2uPana. Nadaljnji kandidati so še Prof. Anton Feinig, Marko Haff-ner in Toni Hornböck.
Vrba:
Borovlje. maQ. Rotor Hanzej Dragaschnig Waldhauser združuje vodi koalicijo
interese vseh volilcev
V Borovljah t \ je Enotni listi 1 S'S 1 Z0Pef uspelo združiti vse si-ifiHb l0- Glavni kan-didat. mag-flb Peter Wald-■ V JS hauser, si želi ^______Al___tudi v prihod-
nje truditi se v imenu vseh svojih volilcev.
Na drugem mestu boroveljske EL bo kandidat Melchior Verdel.
V Vrbi so se Zeleni in EL združili in upajo, da bodo zopet usvojili mandat v občinskem odboru. EL ga je leta 1985 le za las zgrešila. Listo ZAL/EL vodi Banzi Dragaschnig.
T Hanzi Dragaschnig
2-	mag. Štefan Lesjak
3-	Erwin Erat
4-	Ernst Dragaschnig
5-	mag. Martin Urbajs
Rožek: EL upa na drugi mandat
Kandidatna lista EL Rožek:
T mag. Mirko Oraže
2-	Joško Lepuschitz
3-	Gertej Schuster
4-	Ludvik Lesjak
V Hodišah so Enotno listo prevzeli mladi in angažirani kandidati, ki jih vodi Robert Sitter. „V občini je treba marsikaj storiti na socialnem, ekološkem in kulturnem področju,“ zahteva EL, ki je tudi že predložila svoj delovni načrt.
Ena izmed glavnih točk je poživitev življenja v občini. Po sezoni (po 15. septembru) se namreč občina na mah sprazni in v bistvu spi do naslednjega leta. Glavni kandidat EL Robert Sitter je mnenja, da je proti temu potrebno konkretno ukrepati. Za domačine se življenje ne sme končati s sezono, kultura mora živeti naprej. Konkretno EL zahteva, da je potrebno vsem občanom po sezoni ponuditi sodelovanje pri kulturnem ustvarjanju, pa tudi tečaje in podobno.
Ker je prometna vez s Celovcem zelo slaba, se Hodišani npr. zvečer lahko pripeljejo v glavno mesto samo z avtomobili; pri tem je seveda zelo prikrajšana mladina, ki je najbolj odvisna od javnih prometnih sredstev. Veliko pozornosti pa je Robert Sitter s svojim „teamom“ posvetil tudi varstvu okolja v občini: proizvajanje odpadkov je potrebno obdavčiti z višjo pristojbino, v vseh
Robert Sitter vodi mlad in prizadeven „team ", ki ga podpirajo tudi izkušeni občinski mandatarji.
vaseh pa naj bi zbirali smeti deljeno (v tako imenovanih „ekoloških otokih“). Mdr. EL zahteva tudi prenosna stranišča za severno stran Hodiškega jezera, kjer se poleti zbira veliko turistov, ki „onesnažujejo“ bližnji gozd.
„Pomembno pa bo v prihodnje vzpostaviti novo kulturo sožitja brez
nacionalno priznavalnega pritiska,“ poudarja EL. Sožitje med obema narodnima skupinama se mora v prihodnje še izboljšati, kar naj bi bil cilj vseh občanov. Predstave, kako naj bi izgledale Hodiše v naslednjih šestih letih, pa bo EL predstavila tudi v posebni izdaji NT za Hodiše.
Železna Kapla: Franc Jožef Smrtnik glavni kandidat
Franc Jožef Smrtnik bo vodil zelo mlad in prizadeven „team“ v volilni boj in upa, da bodo na teh volitvah dosegli še četrti ali pa tudi peti mandat.
Bekštanj: tudi naslednjih šest let zaupanje Folteju Karglu
Foltej Kargl je v preteklih šestih letih zelo uspešno zastopal Enotno listo in občane v občinski sobi. Seveda je bil z veliko večino ponovno predlagan na
prvo mesto in kandidiral bo tudi za župana.
Kandidatna lista EL Bekštanj:
1. Folti Kargl; 2. dr. Peter Novak; 3. Rudi Pichler; 4. ErikaWrolich; 5. Martin Ressmann; 6. Martin Kravanja; 7. Šimej Triesnig ml.; 8. Josef Wutti; 9. Marija Koren; 10. Lojze Gallob.
Rož — Podjuna — Zilja
100 vozil za misijone
V okviru akcije Treh kraljev Katoliške otroške mladine se je tudi letos nabralo precej finančnih sredstev za različne potrebe v Tretjem svetu. Od zbranega denarja se je 13 mio. šilingov namenilo potrebam avstrijske MIVE. Ta ustanova je nato kupila 100 misijonskih vozil, katera bo poslala v Tretji svet. Tako Ekvatorialna Gvineja in Madagaskar dobita po eno vozilo. Na sliki vidite vozilo, ki je te dni zapustilo Avstrijo in je namenjeno v Ekvatorialno Gvinejo.
Stara pustna šega
Ko so se v starih časih ljudje po vaseh za pusta preoblekli, so vpregli belega „šimeljna“ Ckonja) in z njim hodili po vasi z godbo in petjem.
Nato so šli v gozd ter posekali najbolj debelo smreko, katero je „šimelj“ privlekel prav pred hišna vrata svojega lastnika; tam so smreko razžagali, premerili in dostikrat je bilo tudi veliko prepira in šale zraven. Ko so končali z delom, so šli vsi navzoči v hišo; povabljeni so bili tudi ljudje iz sosednje fare. Nato se je celo noč pilo, jedlo in rajalo tako dolgo, da je bila cela smreka gor. Mnogokrat se je že dan delal, ko so odhajali domov vsi utrujeni in tudi pijani. Smreko je smel kmet potem prodati, da je z izkupičkom kril stroške tega večera.
Pustni čas, res smešen čas, zasukan je vsak obraz.
Nos je dolg, velika usta, nič drugač’ ne vidiš Pusta.
Pustna šema na vsa usta se reži, zlaže se pa kar za tri.
Če ti kaj žalega stori,
Pustu se pač vse odpusti.
Na plesu se šopiri, nobeden mu ne zamiri.
Če mu krap na palici visi,
raje pa še krajcar v žep mu stisni.
Na pustni torek gospodinje pridne so, povsod po krapih že diši.
Nazadnje si pa voščimo iz srca, ker na Pusta skoraj vsak god ima!
Kathi Marketz
V Encelni vasi pri Galiciji je praznoval svojo 90-letnico Jožef Mohar, po domače Furjaž. Ob visokem jubileju mu iskreno čestitajo vsi domači, sorodniki in znanci ter mu želijo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika.	,
Rojstni dan obhaja Franc Breznik iz Drveše vasi pri Pliberku. Ob 70-letnici iskrene čestitke, obilo zdravja, zadovoljstva in sreče!
Te dni bodo obhajali jubilejne rojstne dneve Rozina Job iz Re-pelj, Ana Leitgeb iz Konovec, Peter Tratar iz Črgovič, Julijana David iz Vogrč, Lenca Müller iz Pliberka, Albin Tomič iz Šmihela in Milka Hartman iz Libuč. Vsem slavljencem želi Slovensko društvo upokojencev Pliberk vse dobro, največ pa zdravja in sreče!
Renati in Petru Trampusch iz
Žvabeka se je pred kratkim rodila hči, katero bosta krstila na ime Katarina. Mladima staršema iskreno
čestitamo, mali Katarini pa želimo vse najboljše na življenjski poti!
Svojo 70-letnico je tedni obhajal župnik na Žihpoljah, Janez Česen. To je bila priložnost, da se mu je farna družina zahvalila. Cerkveni zbor je olepšal bogoslužje, člani župnijskega sveta pa so prebrali prošnje. V obeh deželnih jezikih so se svojega veroučitelja in župnika spomnili učenci ljudske šole z recitacijami in s petjem. Čestitkam ob 70-letnici se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika.
Svoj 89. življenjski jubilej je praznovala gospa Pavla Apovnik iz Senčnega kraja pri Pliberku. Slavljenki iskreno čestitamo in ji želimo še obilo zdravja in zadovoljstva v krogu domačih!
KRATKE VESTI
•	Dr. Vospernik predaval v Dravljah
Pred nedavnim je bil gost srečanja pedagogov v Dravljah ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Reginald Vospernik. Zbranim pedagogom je pojasnil, kakšno mesto avstrijska zakonodaja dodeljuje ravnatelju. Spregovoril pa je tudi o svojih dolgoletnih pedagoških izkušnjah. Zaradi zanimanja bo dr. Vospernik predavanje ponovil tudi na srečanju pedagogov v Mariboru. Tematika je tako aktualna zato, ker je v Sloveniji že dalj časa v pripravi nova šolska zakonodaja.
•	Popravek
V poročilu, ki ga je napisal Martin Komar o Kazazah, seje vgnez-dila neprijetna napaka. Zapisano je: „Tončej Mucher namreč oskrbuje našo faro Št. Peter s cerkvenim petjem.“ Pravilno bi bilo: „Tončej Mucher namreč oskrbuje našo faro Kazaze s cerkvenim petjem."
Ta teden godujejo
(od 1. do 7. febr. 1991)
petek:
BRIGITA
sobota:
SVEČNICA
nedelja:
BLAŽ
ponedeljek:
ANDREJ
torek:
AGATA
sreda:
LJUBO, DOROTEJA
četrtek:
RIHARD
Šentjakob v Rožu: Ferjančinje ni več med nami
Gospa Julijana Štefan, pd. Ferjanči-nja iz Šentjakoba v Rožu, nas je nepričakovano zapustila 21. januarja 1991.
Rajna Julka se je rodila 21. 11. 1918 v Peščici pri Litiji v Sloveniji. V prvem zakonu je bila poročena z gospodom Štefanom, ki je kmalu umrl.
Nato je spoznala Franca Kneza, pd. Ferjanca, vdovca iz Šentjakoba, ter se 6. februarja 1969 z njim poročila. Po komaj petnajstih letih srečnega zakona je drugi mož ne-predvidoma umrl. Po njegovi smrti se je posvetila skrbi za hčer rajnega moža ter vnukom.
Pokojnica je bila zelo verna žena, mirna in tiha ter priljubljena med ljudmi. Naš župnik, gospod Jurij Buch, je pri pogrebni sv. maši posebno poudaril, da je rajna skrbela za cvetlični okras cerkve, predvsem pa Marijinega kipa, in se ji
zahvalil za njeno vzorno delovanje v okviru farne skupnosti.
Na žalost tudi njej ni prizanesla huda bolezen. Po operaciji je vedno znova iskala pomoči v bolnišnici, a zaman! Tiho in vdano je prenašala svojo bolezen, dokler ni za vse nepričakovano izdihnila svoje duše 21. januarja 1991.
V sredo, 23. januarja 1991, smo jo pospremili v njeno zadnje bivališče, na pokopališče ob cerkvi sv. Jakoba.
Pred mrliško vežico je v slovo
zapel cerkveni pevski zbor, ki je tudi v cerkvi s pesmijo olepšal pogrebno sv. mašo ter se ji tako delno oddolžil za njeno delo v okviru farne skupnosti.
Pogrebno sv. mašo je daroval njen nečak gospod Jože Tori.
Rajna Julka nam bo vsem manjkala. Kot je zapisano v njeni osmrtnici: „Kdor gre domov k Bogu, ostane namreč sredi med nami.“ Rajna Julka naj se odpočije od tegob zemeljskega življenja v domači zemlji. Vsem prizadetim sorodnikom, predvsem pa Strdenovi družini, izrekamo naše iskreno sožalje.
VJUZL j.
~~jnbesedL
Rož — Podjuna — Zilja
Mlince: Slovo od Kovačeve mame
Po večletnem hudem trpljenju je v soboto, 19. januarja 1991, umrla v celovški bolnišnici gospa Pepca Wakounig, Kovačeva mama iz Mlinč. Čeprav je bila skoraj pet let priklenjena na posteljo in voziček, je vendar vest o njeni smrti presunila svojce, sosede in znance. V spominu jim bo ostala kot gostoljubna, nasmejana pa prijazna žena ter skrbna in dobra mama dvanajstih otrok.
Kovačeva mama se je rodila 18. marca 1917 v Škocjanu v Ppdju-ni. Mladost je preživela na Živovi kmetiji v Spodnjih Vinarah. Marca 1940 se je poročila z Joza-nom Wakounigom, Kovačem iz Mlinč. Življenje je dala trinajstim otrokom; dvanajst jih živi, osem sinov in štiri hčere. Z možem sta skrbela in si prizadevala, da bi nudila otrokom čim boljšo izobrazbo. Veliko sta žrtvovala in si pritrgovala. To sta zmogla s prid-
nim delom na mali kmetiji in v kovačnici pa z zaupanjem v božjo pomoč.
Rajna je bila globoko verna in močno narodno zavedna. Januarja 1945, ko je bil mož Joža na fronti, je okusila celovške nacistične zapore; posledice je čutila celo življenje.
Konec januarja 1986 jo je zadela možganska kap. Vzelo ji je besedo, tudi hoditi ni mogla več, ker je deloma ohromela. Z velikim potrpljenjem je prenašala križ bolezni. Trpljenja jo je rešil Bog.
Pogreb je bil v četrtek, 24. januarja. Velika množica jo je pospremila na njeni zadnji poti na šentprimoško pokopališče. Verske obrede je opravil šentviški župnik Anton Rozmarič ob asistenci duhovnikov Jožeta Andolška, Jožefa Dameja, Maksa Michorja, Petra Stickerja, Janeza Tratarja in Poldeja Zunderja. Domači župnik se je zahvalil za trdno zvestobo Kristusovemu nauku. Zahvalil se je tudi sinu Hanzeju in hčeri Zofiji, ki sta rajni stregla v letih njene hude bolezni. Pesmi slovesa so zapeli cerkveni pevci in zbor SPD „Danica".
Naj rajna Kovačeva mama počiva v miru božjem. Možu Jo-zanu, otrokom z družinami, sestrama in bratu z družinami pa vsem, ki jim je ta smrt prizadela žalost, izrekamo iskreno sožalje.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše mame
Pepce Wakounig
se iskreno zahvaljujemo vsem za izkazano sočutje in spoštovanje pa za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala zdravnikoma Milanu in Petru Smolnigu, zdravnicama Anici Schwarz in Rosemarie Tscherteu ter osebju na 1. medicinskem oddelku celovške bolnišnice. Hvala šentviškemu župniku Antonu Rozmariču in drugim duhovnikom ter cerkvenemu zboru in zboru SRD „Danica“. Prosimo, da se naše rajne mame spominjate v molitvi.
Kovačevi iz Mlinč
Kotmara vas: Lojziju Knlnigu v slovo
V nedeljo, 27. januarja 1991, smo pokopali Lojzija Kulniga, pd. Krušca v Stranjah pri Kotmari vasi. Umrl je v celovški bolnišnici v četrtek, 24. 1., v 77. letu zemeljskega potovanja.
Rajni Lojzi se je rodil pri Kulni-ku na Novem selu. Bil je vnet kmet in čebelar. Dolga leta je bil grobar. Za to dobro delo se mu je župnik Maks Michor še prav posebno zahvalil. Zahvalil pa se
mu je tudi za njegov prijazni značaj. Rajni je imel za vsakega soseda in znanca prijazno besedo. Bil je človek trdne vere. Še na novega leta dan je bil pri maši. Ostal je tudi zvest narodu in domači besedi. Soseščina ga bo pogrešala.
Ženi Angeli, sinu Viliju z družino in vsem sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. Naj rajni Lojzi počiva v miru.
Na trgu nov biološki proizvod
Kapsule „bio-light" naj bi krepile zdravje
Dr. Peter Smolnig in lekarnar mag. Klaus Bauer sta predstavila nov biološki proizvod
Pred kratkim je priznani zdravnik dr. Peter Smolnig z lekarnarjem mag. Klausom Bauerjem predstavil nov biološki proizvod — kapsule „bio-light“ iz cvetličnega prahu.
Dr. Peter Smolnig, zdravnik iz Žitare vasi, je dejal, da je skupno z mag. Bauerjem razvil nov proizvod na osnovi zdravilnih rastlin. Proizvodnja kapsul, ki
naj bi krepile zdravje ljudi, temelji na posebni tehnologiji: pri nizkih temperaturah se zdrobijo zdravilne rastline v mikro-prah. Ta postopek zagotavlja, da rastline brez dodatka kemičnih substanc ohranijo vse zdravilne snovi. Novi proizvod ni mišljen kot zdravilo proti različnim boleznim, temveč kot krepčilo za ohranjevanje človekovega zdravja.
Pustna prireditev društva „ Jepa-Baško jezero"
Ker je lanskoletni pustni ples pri Ravšu v Spodnjih Borovljah — Le-dince — tako dobro uspel, smo se odločili, da ga tudi letos priredimo prav tam.
Na seji odbora smo se odločili, da bo pustni ples povezan tudi s kulturnim programom, da bodo imeli tudi gostje, ki ne plešejo, nekaj zabave.
Prostori pri Ravšu so se kmalu napolnili. Prihajajoče je pozdravljal ansambel Rubin, ki ga sestavljajo slovenski fantje in pevka Mihaela Trisnik iz Loč. Izvrstno so igrali in peli do jutranjih ur.
V pozdrav nam je nekaj pesmi zapel domači moški pevski zbor, pod vodstvom Aleksa Šusterja. Anica Resmann pa je kot predsednica pozdravila vse prisotne. Nato sta Dorli Hammerschal in Anica Resmann v hudomušni pesniški obliki vzeli na piko lastnosti in izrazitosti pevca. Tako sta pevovodju Aleksu obljubili, da mu bo društvo kupilo letalo, da bo mogel „prifrka-ti“ redno na vaje tudi iz Moskve. Pri tem smo se seveda vsi iz srca nasmejali.
Med plesom so gostje tehtali košaro z domačim mesom, ki ga je „nafehtal“ naš blagajnik Mirko. „Kdo bo uganil pravo težo?“ je bilo vprašanje.
Gospa Kargl, žena našega občinskega odbornika Folteja, je darovala izredno lepo, lastnoročno izdelano torto, v obliki sneženega moža. Za nagrado naj bi ga dobil
tisti moški, kateremu so dekleta in žene kupile največ rdečih src in bi tako postal „Kralj src“. Srca je prodajal za to delo zelo talentirani Ga-lobov Lojzi, ki je znal ženske tako motivirati, da je imel sam okoli vratu izredno veliko src, pa tudi drugi moški seveda.
Za polnočni vložek pa je Anica s svojo mladino naštudirala ples „pata pata“, ki so ga zaplesali s takim elanom, da se je publika prav razživela.
Kmalu po polnoči so bili razglašeni tudi zmagovalci tehtanja košare in „Kralj src“. Ojej, kar dva sta ugotovila točno težo! Žreb je nato odločil, da je košaro dobil Martin Resmann starejši. Srečnež, sam kmet, ki ima doma dosti „mavžne“, pa je vse razdelil na sosednje mize. Vsi so radi segli po mesu, saj so bili želodci po polnoči že prazni.
Tokrat so imeli Tratnikovi posebno srečo! Ko so razglasili „Kralja src“, je bil v veliko presenečenje zopet Martin Resmann — tokrat mlajši, kateremu je ljubljenka kupila največ rdečih src.
Še dolgo so se obiskovalci te uspele pustne prireditve dobro zabavali, obiskala sta nas tudi tajnik NSKS g. Pipp in tajnik Kluba slovenskih občinskih odbornikov g. Sadovnik.
Upamo, da nas boste vsi in še drugi tudi drugo leto počastili s svojim obiskom.
R. N.
Pismo bralcev/Prireditve
PISMA BRALCEV
Slovenski občinski odborniki na televizijo!
Kateri?
I/ slovenskih televizijskih sporedih vsi tisti, ki jih redno spremljajo, redno srečujejo slovenske občinske odbornike — odbornike Enotne liste in tudi drugih političnih frakcij. Da slovenski občinski odborniki za slovenski spored ne obstajajo, kot v pismu bralcev trdi enajsterica Glo-bašanov, je grobo in žaljivo natolce-
ŽVABEK
Veseloigra „KARLOVA TETA“
Čas: sobota, 2. febr., ob 19. uri Kraj: farna dvorana v Žvabeku Prireditelj: farna mladina iz Vogrč
PLIBERK
Veseloigra „KARLOVA TETA“
Čas: nedelja, 3. febr, ob 19. uri Kraj: farna dvorana v Pliberku Prireditelj: farna mladina v Vogrčah
BILČOVS
PRIZOR IGRE Razbojniki iz Kardemome Čas: v nedeljo, 3. 2., ob 18.30 Kraj: gostilna Miklavž v Bilčovsu Prireditelj: Katoliška mladina v Bilčovsu
VABILO
na predstavitev in diskusijo o novih jezikoslovnih in zgodovinskih študijah, izdanih pri Mohorjevi založbi v Celovcu
Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalni center SAZU tlnštitut F. Ramovša za slovenski jezik) v sodelovanju z Mohorjevo založbo iz Celovca prirejajo v počastitev slovenskega kulturnega praznika dne 7. II. 1991 ob 11. uri v veliki dvorani SAZU, Novi trg 3, predstavitev študijskih izdaj naslednjih del, ki so izšla pri Mohorjevi založbi v Celovcu ozir. pri Avstrijski akademiji znanosti na Dunaju:
1.	Erich PRUNČ: Urban Jarnik (1784— 1844) — Textologische Grundlagen und lexikologische Untersuchung seiner Sprache
2.	Ludvik KARNIČAR: Der Obir-Dialekt in Kärnten
3.	Herta LAUSEGGER: Andrej Šuster Drabosnjak — zbrana bukovniška besedila — prva knjiga: Marijin pasijon
4.	Heidi JANSCHITZ (t); Gailtal/Zilja 1848—1918. Eine Region wird deutsch Prve tri knjige bodo predstavili avtorji, četrto pa Ludvik Druml.
S svojo prisotnostjo boste počastili naš veliki kulturni praznik — prisrčno vabljeni! Ljubljana — Celovec, 23. januarja 1991
VABILO
Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič in Mohorjeva založba Celovec vabita
v torek, 5. februarja 1991, ob 18. uri
na grad pri SV. JURIJU V BISTRICI PRI TRŽIČU na predstavitev knjige
ANDREJA ŠUSTERJA DRABOSNJAKA
„MARIJIN PASIJON“
Knjigo bo predstavila dr. Herta LAUSEG-GER s celovške univerze; koroškega bu-kovnika Andreja Š. Drabosnjaka pa dr. Pavle ZABLATNIK, bivši ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu. Predstavitev bo s pravo godčevsko glasbo pospremil ansambel TRINAJSTO PRAŠE Gostitelj: DISCONT CENTER Tržič
vanje, ob katerem se zastavlja vprašanje, kaj nameravajo z njim podpisani doseči. Žaljiv je tudi postopek, saj niti enega od pisem doslej nismo prejeli na uredništvo slovenskega oddelka ORF. Da so se na televizijskem zaslonu v enem letu pojavili štirje „dvojezični socialistični župani“, je pregreha, ki vrle Globašane pošilja na barikade z eksistencialnim vprašanjem „kako naj slovenski občinski odborniki podprejo napore glavnega urednika pri (tu jih ne razumem — pri svojih, pišejo) prizadevanjih za uvedbo celodnevnega radijskega sporeda“.
Ne glede na to, da tu nimamo opraviti s prizadevanji posameznika, da bi imel več dela, temveč z emancipacijo koroških Slovencev, se moramo ob takšni filozofiji vprašati o smislih takšnega pojmovanja. Ravno tu je namreč vloga slovenskih občinskih odbornikov, ne glede na njihova ideološka izhodišča, nepogrešljiva, saj bi morala ustrezati našemu skupnemu hrepenenju po „biti več", kar pomeni bolje se družiti, oziroma celostno skrb za ves narod in ne zgolj za kratkotrajni uspeh na volitvah. Zlasti tistih, ki naj bi se nam pridružili, naj ne bi odganjal naš preozek ideološki okvir! Kajti drugače misleči — tega ne smemo pozabiti — so edina možnost za preseganja naše lastne danosti.
Kako naj sodelujem z njimi, se sedaj sprašuje marsikdo, katerega sedaj pred volitvami poizkušajo prepričati eni in drugi, ko pa Vas moti moje prepričanje, moje mišljenje? — Trudite se za tisto, kar je dobro in prav, za vse pošteno in brez ihte. Prepričan sem, da se bomo nekoč skupaj znašli v enotnosti!
Mirko Bogataj, vodja slovenskih sporedov Avstrijske radiotelevizije
Poziv avstrijski zvezni vladi
Vznemirjeni smo zaradi trenutnega položaja v sosednji državi Jugoslaviji. Stremljenje Slovenije in Hrvaške po neodvisnosti in državni suverenosti je sprožilo nevarnost nasilne intervencije s strani Jugoslovanske ljudske armade. Kot Slovenci in Hrvati v Avstriji in kot avstrijski državljani pozivamo avstrijsko zvezno vlado, da z jasnim stališčem podpre pravico do samoodločbe narodov. S tem naj avstrijska zvezna vlada poskuša preprečiti vsako nasilje s strani Jugoslovanske ljudske armade v Sloveniji in Hrvaški. Kot članica Varnostnega sveta OZN naj poskrbi, da Svet ta problem obravnava in se s tem prepreči vojaška intervencija v senci zalivske vojne. Kot sosedje, predvsem pa kot posredno prizadeti pripadniki slovenske in hrvaške narodne skupnosti, takega postopanja avstrijske zvezne vlade ne pojmujemo kot vmešavanje v notranje zadeve Jugoslavije.
Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu
Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju Hrvatski akademski klub
Pogovori o slovenski kulturi
„Al' bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve "
Slovenska demokratična zveza Slovenije (SDZ) bo imela 6.
2.	1991 ob 17. uri v Cankarjevem domu okroglo mizo o vse bolj perečih vprašanjih slovenske kulture: o njenem nezadovoljivem materialnem položaju, o vprašanju ustrezne kulturne politike v novih političnih okoliščinah in ne nazadnje o neizpolnjenih predvolilnih obljubah političnih strank v zvezi s kulturo in posledicah gospodarske krize za naše duhovno življenje sploh.
Slovenska demokratična zveza se kot stranka, katere ustanovitelji so bili pretežno kulturni delavci ter intelektualci, in ki se je formirala znotraj Zbora slovenskih kulturnih delavcev, še posebej zaveda svoje odgovornosti za sedanjost in prihodnost slovenske kulture. Ravno zato bo Slovenska demokratična zveza ponovno načela razpravo o posebnem pomenu kulture, znanosti in izobraževanja za slovenski narod in tudi za samostojno slovensko državo v prihodnost, pri čemer misli kulturo v širšem pomenu besede in ne le na umetnost, in razume to kulturo tudi kot proizvodnjo nacionalne (samo)zavesti v najboljšem pomenu besede.
V okviru okrogle mize, posvečene dr. Francetu Prešernu, kot prvemu resničnemu slovenskemu demokratu, bodo nastopili člani vodstva SDZ in povabljeni predstavniki političnih strank iz Demosa in iz opozicije.
Še o XII. Tischlerjevi nagradi
Kritik Sedej o umetniku Omanu
Kot pronicljiv iskalec se ni zadovoljil s tradicionalnimi rešitvami. Iskal je novo sozvočje v vsakdanjih materialih in lepoto v pretanjenih sorazmerjih med čisto risbo, barvno ploskvijo, plemenito površino neplemenitega materiala in nenavadnimi plastičnimi poudarki. Združeval je kolaž s črtno risbo in z izrazito slikarsko obdelanimi liki. Raziskoval je strukturo pastoznih nanosov in funkcijo „deformirane“ figure v skorajda kiparskih, reljef-nih preinterpretacijah.
Podobe pa že od samega začetka oblikuje tako, da učinkujejo na nas ne le kot estetski organizmi, ampak tudi kot jasni zapisi o svetu in o tistem, česar ne moremo doumeti z razumom.
Ob izrazito iskalskih, modernističnih prijemih pa se je Valentin Oman znal nasloniti tudi na plemenito tradicijo. V podobah s sakralno tematiko je uvedel drapirano površino, ki povzema sistem gotskega gubanja na oblačilih, na svoj način je preinterpretiral zgodnje renesančno kompozicijo, na paradoksni način pa je povzdignjene, arhaizirane prvine uglasil z izrazito modernimi, celo avantgardnimi prijemi, nenavadnimi materiali in estetiko današnjega dne.
Z včasih kar ironičnim „citiranjem“ srednjeveških oblik in z nenavadno tehniko dekolažiranja na stenskih podobah, je dal svojim novejšim stvaritvam tudi pridih pal-impsestov. Častitljivih rokopisov, pod katerimi se skrivajo še starejše modrosti. Obenem pa se je tudi umiril, zato so njegove kompozicije hkrati monumentalne, svečane in polne notranjega ognja, globokega doživljanja.
—	MISLI
Voda izdolbe kamen, a ne z močjo, marveč z vztrajnostjo.
Ovid
Knežji kamen je simbol slovenske navzočnosti in veljavnosti slovenskega jezika in slovenske kulture v deželi.
dr. Valentin Inzko
Celovec se je pogreznil v to, kar je danes. V globoko provincialno spalno naselje, v katerem se ljudje na glas hvalijo, če obvladajo en sam jezik in če znajo drugega dovolj zaničevati.
Vinko Ošlak
Ni srečen tisti, ki je bogat, ampak tisti, ki zna biti zadovoljen.
Erna Meško
TEDNA	—
Kadarkoli pogledam v svoj italijanski pasaport, mi je, ko da me ogovori nekakšna izgubljenost: izgnanec si. Ne gre za to, da je bila domovina do nedavnega politično in materialno slabša od eksila. Takrat je bil pač občutek izgnanstva dvojen, saj dežele policijske diktature nisem mogel docela občutiti kot domovine.
Mimogrede rečeno so mi celo Julijske Alpe drugačne, slovenski gozdovi drugače rastejo in slovenske reke drugače tečejo, odkar nad njimi ni več mrča Udbe. A če zdaj ni več občutka dvojnega brezdomstva, ostaja slej ko prej zavest enojnega: omenjeni pasaport, dokument moje zgodovinske prizadetosti.
Alojz Rebula
Reportaža
V koliko igrah domačega društva v Globasnici je nastopila, tega Ana Greiner, po domače Rošankova mama, ne ve natančno povedati. Ve samo to, da jih je bilo mnogo. Le eno leto je manjkalo in Ana Greiner bi pela 30 let v cerkvenem zboru. Njen spomin seže v čas njene mladosti, v čas, ko so v globaški občini skoraj vsi, razen redkih izjem, govorili slovensko.
Spominja pa se tudi, kako se
je leta 1938 kar čez noč spremenilo jezikovno lice občine: nemščina je nadomestila slovenščino. Da so bili tedaj drugačni časi, o tem priča tudi spomin na čase, ko je Ana Greiner hodila v šolo in so s šolskim letom začeli ob veliki noči. Pa še nekaj priča o preteklih časih: Ana Greiner si je zaradi preobilice dela na kmetiji, v mlinu in gostilni ponoči prižigala svečo in brala pozno v noč.
Pripravil Vincenc Gotthardt
Ana Greiner iz Pod roj obhaja 80-letnico
„Zvečer sem si
V osemdesetih letih se nabere mnogo spominov. So to spomini na lepe in tudi težke trenutke. Nekaj teh spominov je obudila za Naš tednik Ana Greiner iz Podroj, občina Globasnica.
veščena. Mohorjeve knjige polnijo njeno knjižno polico. Od rane mladosti je bila naročena na Koroškega Sloven-
prižgala svečo in brala pozno v noc!"
Pod lipo so se zbrali fantje
V rani mladosti je Ana Greiner za šest let zamenjala svoj ljubljeni domači kraj Podroje z delom v koči na Kredarici pod Triglavom. „Navadila sem se planin. Še zdaj bi šla rada na planine, pa ne morem,“ pravi 80-letna Ana Greiner. Rada se spominja, ko je službovala na Kredarici, in ugotavlja, da so že tedaj prihajali na Triglav Slovenci in planinci iz drugih krajev sveta. Na mladost pa jo vežejo tudi spomini na gledališke nastope domačega društva. Tedaj, tako je pripovedovala, so bile igre prepletene s pesmimi. Spominja se tudi na petje fantov, ki niso peli le pod okni deklet. „V Večni vasi so se ob večerih pod lipo zbirali fantje in prepevali. Potem pa so se razkropili in šli vasovat.“ Pri Ani Greiner doma je bilo sedem
otrok. Tako je bilo petje v družini nekaj samoumevnega. Rošankova mati se spominja tudi časov, ko še ni bilo-strojev, ki bi pomagali pri kmečkih opravilih in so npr. člani družine seno sušili še na roko. „Pesem je bila prisotna tudi ob takem opravilu. Potem ko smo končali z obračanjem in sušenjem, so bratje sedli doma pod lipo in zapeli.“
Včasih so govorili skoraj vsi slovensko
Osemdeset let, to je dolga doba. Osemdeset let pa je za mnoge na Koroškem tudi neizmerna žalost zaradi spreminjanja jezikovne podobe po naših občinah in vaseh. V osemdesetih letih so bile nekaterim našim slovenskim rojakom odrezane slovenske korenine. Ana Greiner se spominja: „Včasih so v globaški občini
razen nekaterih izjem skoraj vsi slovensko govorili. Hodila sem v šolo še v času, ko ni bilo slišati nobene nemške besede. To pa se je po plebiscitu spremenilo. Pouk je postal dvojezičen. Ko je prišel leta 1938 Hitler na oblast, pa je bilo v šoli in v cerkvi vse nemško.“ Z otožnostjo Ana Greiner ugotavlja, da še vsi starejši ljudje govorijo slovensko. „Tam, kjer obstaja volja, da se naučijo dveh jezikov, tam bo slovenski jezik v družinah tudi preživel.“ Na vprašanje, kje je krivda, da mlajši globaški občani ne znajo več slovensko, je odgovor jasen: „Tega so krivi starši, ki svojih otrok, čeprav znajo slovensko, materinega jezika ne naučijo.“
Sveča je osvetljevala črke
Ana Greiner je zelo načitana in o vsem, kar se dogaja, ob-
ča. Ko je ta prenehal izhajati, se je naročila na Koroško kroniko, pozneje na Naš tednik. Redno prebira tudi cerkveni list Nedelja. Nobena novica ji v Našem tedniku in Nedelji ne ostane prikrita. Vse prebere. Posebej je pohvalila Naš tednik, kateremu želi, da bi bilo čimveč bralk in bralcev z njim tako zadovoljnih, kot je ona.
Ana Greiner je morala vse svoje življenje trdo delati. Tako se je dan že zdavnaj nagnil v temo, ko 'je Ana Greiner našla čas za branje Mohorjevih knjig in časopisov. „Podnevi nisem imela časa za branje. Ponoči sem si prižgala svečo in brala do zgodnjih jutranjih ur.“ Slovenska tiskana beseda je bila Rošankovi mami tudi vsakdanji kruh. Pravi kruh pa si je med vojno več let služila tudi z mletjem moke v mlinu v Podrojah.
Svojim otrokom ni zamolčala duhovne hrane, ki jo predstavlja tudi materin jezik.
Kultura
STRAN -j -i petek,
I 1. februarja 1991
Kultura
Naši planinci so s fotoaparatom ujeli najlepše trenutke
Predsednik Slovenskega planinskega društva Hanzi Lesjak z najboljšimi fotografi planinskih motivov.
Planine vsliki
Slov. planinsko društvo in mesečnik Družina in dom sta razpisala natečaj, na katerem naj bi sodelovali naši planinci kot fotografi. V sredo, 23. 1., so podelili nagrade za najlepši fotografski posnetek. Predsednik Slov. planinskega društva Hanzi Lesjak je pred podelitvijo dejal, da slike pričajo o lepoti naših planin. Podelili so deset nagrad za najlepše motive. Prejeli so jih Joško Igerc, Michael Liaunig, Janko Krmel, Anica Ress-mann, Albert Smrečnik, Peter Olip, Franc Kropivnik in Ljubo Urbajs. „Planine v sliki" je naslov razstave, ki si jo lahko ogledate v Mohorjevi knjigarni. Vsakdo se more sam prepričati o posebnih trenutkih, ki sojih preživeli planinci s fotoaparatom v rokah na planinah in gorskih grebenih.
Velespektakel v ljubljanskem Cankarjevem domu
V torek, 5. februarja, bo na velikem odru Cankarjevega doma v Ljubljani svečana premiera Verdijeve opere Aida. Velespektakel, ki ga prireja ljubljanska operna hiša, bodo vodili dirigent Lovrenc Arnič; režija je v rokah Francoza Jacquesa Karpe, koreograf je angleški gost Jeremy Leslie Spinke, kostume si je zamislila Isabelle Partiot iz Francije. Naslovno vlogo Aide bosta v alternaciji izvajali pevki Pau-letta de Vaughn iz Amerike in Gabriela Cegolea iz Italije.
Reprize razkošne predstave bodo 8., 9., 12., 13., 16. in 18. februarja, vedno ob 19. uri. Tudi v marcu so predvidene najmanj štiri predstave.
Vsem rojakom, ki bi si želeli ogledati edinstveno predstavo, priporočamo, da se za skupinske rezervacije obrnejo na telefonsko številko 38/61/222 835 vsak dan med osmo in šestnajsto uro, lahko pa kontaktirajo po faksu 38/61/217 431.
Vsi ste prisrčno vabljeni in dobrodošli na največjem spektaklu slovenske opere. O premieri bomo poročali v naslednji številki Našega ted-
mka-	Tadej Bratok
_________Kulturni stenogram_______________________________
•	Avtorica Gertraude Langer praznuje 60. rojstni dan
Učiteljica in avtorica otroških knjig Gertraude Langer, ki je doslej prejela dve literarni nagradi, praznuje te dni svoj 60. rojstni dan. Pri Mohorjevi založbi sta izšli dve njeni otroški knjigi, in sicer „Mit dem Herzen geschaut“ ter „Das Inselreich“. V njenih pravljicah si vedno nasprotujeta dobro in zlo. Nazadnje najde svoje pravo mesto dobro, ki zmaga nad zlim.
•	Milka Hartman obhaja rojstni dan
Te dni obhaja „pesnica z libuškega polja“ svojo 89. obletnico. Njena poezija je že zdavnaj prešla v kri koroškim Slovencem. Na raznih prireditvah je slišati njene uglasbene pesmi. Tako je najstarejša zastopnica slovenske literature na Koroškem našla pot do ljudi tudi prek glasbe. Njena besedila so zaslovela tudi v narodnozabavni glasbi. Da pa kulturno-prosvetno delo Milke Hartman tudi ni šlo v pozabo, govori nešteto prič časa, ki se vedno znova ob raznih priložnostih spominjajo tudi njenih kuharskih tečajev, ki jih je imela po vseh krajih južne Koroške.
•	Schlosser-Laukel in Sprager v Beneški galeriji
Več skupnih točk imata Gertraud Schlosser-Laukel in Venceslav Sprager. Oba sta pisatelja in slikarja. Oba živita v Marburgu ob Lani in oba v Nemčiji, Avstriji, Švici in Jugoslaviji nista nepoznana. Venceslav Sprager je rojen v Pertočah v Sloveniji. V Beneški galeriji v Špetru v Benečiji (Italija) razstavljata oljne slike in grafike. Gertraud Schlosser tudi na vabilu med vrsticami izraža umetniško izpoved, ki ne velja le za upodabljajočo umetnost ali literaturo: „Morda spoznaš besedo in oledeneli nasmeh se bo talil. Živi v sebi!“
•	Nastopi učencev Glasbene šole
Šmihel: 6. febr. 1991, ob 19. uri v farni dvorani v Šmihelu
Škofiče: 7. febr. 1991, ob 17. uri v društveni sobi nad Posojilnico — Škofiče
Pliberk: 8. febr. 1991, ob 19.30 v Posojilnici v Pliberku
Sveče in Šentjanž: 9. febr. 1991, ob 18. uri pri Goršetu v Svečah.
•	Drabosnjakov „Marijin pasijon“ v Tržiču
Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič in Mohorjeva založba bosta v torek, 5. febr., ob 18. uri na gradu pri Sv Juriju v Bistrici pri Tržiču predstavila knjigo Andreja Suster-Drabosnjaka „MARIJIN PASIJON". Knjigo bo predstavila dr. Herta Laussegger s celovške univerze, koroškega bukovnika Andreja Suster-Drabosnjaka pa dr. Pavle Zablatnik, bivši ravnatelj Slovenske gimnazi-je v Celovcu. Predstavitev bo s pravo godčevsko glasbo pospremil ansambel Trinajsto prase.
•	Štirje koroški učitelji razstavljajo
Gustav Januš, Gerhard Zeilinger, Klaus Zlattinger in Gerti Leitner razstavljajo svoja likovna dela v Evropski hiši (Reitschulgasse) v Celovcu od 31. januarja do 7. februarja. Odprtje razstave je pevsko dopolnila Barbara Stromberger.
100.000 izvodov knjig je bila naklada Mohorjeve založbe v preteklem letu, letu 1990. Naslovov je bilo blizu petdeset.
Izšle so tudi glasbene kasete za otroke in dve videokaseti. S tem je Mohorjeva založba postavila nov rekord in svojo mrežo, s katero je povezana s Slovenci po vsem svetu, še gosteje stkala. Kar nekaj mesecev nazaj ni bilo možno, se je v letu 1990 Mohorjevi založbi uresničilo: Mohorjeva založba sme neovirano prodajati knjige iz svojega založniškega programa tudi v Sloveniji! Še pred letom dni to nikakor ni bilo mogoče; slovenska knjiga Mohorjeve založbe v Slovenijo ni smela. Mohorjeva založba navdušuje Slovence za tiskano besedo že od leta 1851 in s svojimi knjigami zapušča trajne slovenske sledove po vsem svetu.
MOHORJEVA ZALOŽBA PRAZNUJE LETOS 140-LETNICQ OBSTOJA
Trajni slovenski sledovi po svetu
ledov pa Mohorjeva za-ložba ne zapušča samo po svetu, ampak tudi na Koroškem. V koroško zgodovino se je vpisala kot najstarejša obstoječa koroška založba, kar potrjujejo tudi znanstvene študije. Mohorjeva založba je pred kratkim rešila izgube tudi primerke slovenskih knjig iz zapuščine Kleinmayerjeve založbe v Celovcu. Kupila je vrsto starih slovenskih tiskov Gutsmana, Megiser-ja, Jarnika in prvo v Celovcu v slovenščini tiskano knjigo „Palmarium empyräum“ iz leta 1734.
Na predlog Mohorjeve založbe je bil urednik koroške revije „DIE BRÜCKE“ Ernst Gayer v preteklem letu imenovan za profesorja. Mohorjeva je ta predlog utemeljila, češ da daje Gayer v „Die Brücke“ obema deželnima jezikoma enake možnosti in da se zavzema za spravo predvsem v času, ko je bila koroška stvarnost precej razburkana. Sploh pa je Gayer eden najbolj cenjenih avstrijskih kulturnih novinarjev.
V preteklih dveh letih je postala Mohorjeva založba zanimiva tudi za nemški literarni prostor. Dvojezične izdaje znamenitih avstrijskih avtorjev so postale stalnica v ediciji Austriaca. Samo v preteklem letu je Mohorjeva založba izdala dve knjigi: prozno delo Aloisa Hotschniga „Konec" in novo knjigo pisatelja Josefa Haslingerja „Srednja leta“. Knjigo je prevedel v slovenščino dol-
goletni urednik slovenskih oddaj pri ORF dr. France Vrbinc.
Ne le tiskana, ampak tudi uglasbena beseda je našla odprto uho v Mohorjevi založbi. Najzanimivejša kaseta v preteklem letu je gotovo kaseta Barbare Stromberger. Pevka je imela v Ti-schlerjevi dvorani v Slomškovem
domu svoj nastop, na katerem je zapela tudi slovensko pesem na besedilo Janka Messnerja.
Izredno zanimiva pa je tudi napoved Mohorjeve založbe, da bo še letos izšla pesniška zbirka Marije Bartoloth iz Ziljske doline. V tej zbirki bodo objavljene pesmi v ziljskem narečju. Tako bo
Mohorjeva prispevala k dokazom, da v Ziljski dolini slovenska beseda še živi. Z izdajo pesniške zbirke Marije Bartoloth Mohorjeva založba prispeva svoj delež v vrsti slovenskih narečnih pesniških zbirk.
Mohorjeva založba je v preteklih 140 letih zapuščala sledove
tiskane besede po vsem svetu. Njen namen pa je tudi v bodoče iskati literarne sledove in nakazati nove poti. Da je tega zmožna, dokazuje njena 140-letna zgodovina, zgodovina nastarejše še obstoječe založbe na Koroškem.
Vincenc Gotthardt
Celovški ZvonfiovSIovenijotihotapili vsodu
Knjige Mohorjeve založbe dolgo časa niso smele v Slovenijo. Ravnatelj Mohorjeve založbe Franc Kattnig je pojasnil ta žalostna dejstva.
Kakšna je bila usoda celovških Mohorjevih knjig po letu 1945 v Sloveniji?
Franc Kattnig: „Šele 1946 so izpraznili Mohorjevo hišo in jo vsaj delno vrnili prvotnemu lastniku. Že tedaj zaradi različnih gledanj tu na Koroškem ni bilo možno misliti na vključitev naših, Mohorjevih, knjig v knjižni trg Socialistične republike Slovenije. Na Koroškem je bila na eni strani Osvobodilna fronta, na drugi pa krščanska skupina koroških Slovencev. Tudi Osvobodilna fronta se je
takoj oprijela tiskanja knjig in ustano-vila založbo Drava, ki je zaradi svoje bližine do nove oblasti v Sloveniji dobila vso podporo, tako gmotno kot judi idejno. Tako ni bilo misliti na izvažanje Mohorjevih knjig v Slovenijo. Na drugi strani pa so se odborniki Mohorjeve družbe zavzeli tudi za rojake, ki so morali iz gospodarskih ali lz Političnih vzrokov po svetu. Tretji vzrok pa je bil gotovo ta, da je Mohorjeva izdajala tudi knjige politične vsebine, ki so obravnavale razvoj v Sloveniji tako med vojno kot tudi po njej.
Čeprav sem šele nekaj let pri Mohorjevi, že morem poročati o rednih Protestih iz Ljubljane zaradi izdajanja j^njig, predvsem pa zaradi mesečnika Naša luč, ki jo tiskamo v naši hiši. Od leta 1978 dalje smo si intenzivneje začeli prizadevati za skupni kultur-n' Prostor, ki predvideva seveda tudi nemoteno širjenje knjig povsod tam, Ner živimo Slovenci. Sčasoma je Preko Agencije demokratičnega inozemskega tiska (ADIT) uspelo najti rešitev, tako da je ADIT predlagala dotiskano knjigo nekemu odboru oz. nekemu uradu v Beogradu, ki je Potem dovolil ali prepovedal prevoz knjige v Slovenijo. Zdaj so te razmere že zgodovina, kar je nam kot založbi
v veliko veselje in upam, da tudi bralcem naših knjig v Sloveniji.“
V osemdesetih letih je začela izhajati vseslovenska revija Celovški Zvon. Revija je doživljala svojevrstno usodo. Kaj se je dogajalo?
Franc Kattnig: „Leta 1983 je izšla prva številka. Po Trubarjevi navadi smo jo za predstavitev v Društvu slovenskih pisateljev v Sloveniji pretihotapili v sodu. Čeprav so se slovenski kulturniki silno trudili za nemoten uvoz revije v Slovenijo, jim do lanskega preobrata le ni tako lepo uspelo. Tu moram predvsem navesti več intervencij ministra dr. Matjaža Kmecla in na žalost že rajnega Bojana Štiha, ki sta si z veliko vnemo prizadevala za nemoteno pot Celovškega Zvona v Slovenijo. Zanimanje za revijo je bilo vsekakor tudi v Šloveniji veliko, saj so zapreke kar kmalu prišle tudi v slovensko javnost, ki jih ni mogla več zlahka kar mimogrede požreti. Razmere so bile pač take! Te razmere lepo osvetljuje dogodek na ljubeljski carini, kjer je naš urednik Vinko Ošlak dobil takle odgovor, ko je hotel prijaviti nekaj zvezkov Celovškega Zvona: .Orožje in knjige je potrebno prijaviti milici!' Tedaj so očitno mislili, da je knjiga orožje!“
Lektorju Mohorjeve založbe ter uredniku mesečnika Družina in dom, mag. Janku Ferku, smo postavili dvoje vprašanj:
Kakšen pomen ima leto 1990 za Mohorjevo založbo?
Janko Ferk: „Preteklo leto ima — to že danes lahko povem — za Mohorjevo založbo in s tem tudi za Mohorjevo družbo izreden pomen. Z demokratizacijo Slovenije so se nam odprla vrata na zanimiv trg, saj je Slovenec znan po tem, da bere več
Lektor Mohorjeve založbe mag. Janko Ferk
Slovenec bere več kakor Avstrijec ali Evropejec!“
kakor Avstrijec in Evropejec. Zdaj lahko brez večjih ovir nudimo slovenskemu bralcu v matici naš knjižni program ter mesečnik Družina in dom. Uspehi so vidni, kajti naše naklade rastejo in marsikatero knjigo smo lahko izdali v drugi ali celo tretji nakladi.“
Kaj te osebno najbolj veseli?
Janko Ferk: „Osebno me najbolj veseli, da se je umetnik Va-
lentin Oman odločil, da skupaj zgradimo Ustanovo Valentin Oman. To je kulturni impulz, ki bo preživel marsikatero kratkotrajno kulturno .akcijo'. Omanova odločitev je pravzaprav dokaz velikega zaupanja Mohorjevi.
Veseli me pa tudi, da z našo založbo sodeluje vedno več vidnih slovenskih in avstrijskih avtorjev, kar podkrepljuje ugled najstarejše koroške založbe.“
Rad io/TV/ P r i red itve
PETEK, 1. febr.
Slovenske čitalnice (I. Virnik).
SOBOTA, 2. febr.
„Od pesmi do pesmi — od srca do srca.“
NEDELJA, 3. febr.
6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (mag. Božo Hartmann).
18.10—18.30 Dogodki in odmevi.
PONED., 4. febr.
„V areni življenja sem stal“ — Prešernova proslava (Železna Kapla).
TOREK, 5. febr.
Partnerski magazin
SREDA, 6. febr.
Glasbena sreda. Večerna 21.05-22.00 Prešernova proslava.
ČETRTEK, 7. febr.
Rož — Podjuna — Zilja
4. 2.1991 Slovenski spored 2. del: „V areni življenja sem stal“ — Prešernova proslava SPZ „Zarja“ v Žel. Kapli
Spomin na smrt Franceta Prešerna je Slovencem narekoval kulturni praznik, ob katerem se vrstijo kulturne proslave. Obe osrednji kulturni organizaciji koroških Slovencev bosta tudi letos imeli skupno proslavo 6. 2. v ORF-tea-tru v Celovcu. Pri društvih na podeželju pa je želja po lastni proslavi žal skoraj izumrla. Edinole SPD „Zarja" v Železni Kapli skrbi vsako leto za proslavo v društvu.
NA TELEVIZIJI
„DOBER DAN, KOROŠKA“,
3. februarja, FS 2, ob 12.45
predvitfoma z naslednjimi prispevki:
Dvojezični otroški vrtec v mestni občini Pliberk
Tečaj slovenščine na trgovski akademiji v Wolfsbergu
Literatura in narodna identiteta
Turizem zapušča sence in sledove v Podnu
Burkež Fidl Fadl v krempljih nagajivih dvojčkov (lutkovna predstava)
„Ponižani in razžaljeni" v sliki
„Ostani z nami" — video-clip vokalnoin-strumentalne skupine PD „Lipa" v Velikovcu
V Lepeni pri Železni Kapli se pozimi še zbirajo predice
T
A
T
E
D
E
N
V
R
A
D
I
U
ŠMIHEL
Igra: HIŠA (A. Goljevšček)
Čas: v nedeljo, 3. 2., ob 11. uri (po sv. maši)
Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Nastopa: Mladinska igralska skupina PD „Lipa" v Velikovcu
Prireditelj: KPD Šmihel
BOROVLJE
SEN RADIŠKE NOČI
nastopa mladinska gledališka skupina SPD „Radiše“
Režija: Alenka Bole-Vrabec Koreografija: Zdravko Haderlap Čas: v nedeljo, 3. februarja, ob 15. uri
Kraj: v kulturnem domu SRD „Borovlje“ pri Cingelcu na Trati ,
Prireditelj: SPD „Borovlje"
ŠENTPRIMOŽ
19. PLES „DANICE“
Čas: v soboto, 2. 2., ob 19.30
Kraj: v Kulturnem domu „Danica“ v
Šentprimožu
Igra: ansambel ZMEDA
PREDAVANJE O SOLARNIH NAPRAVAH
Predava: Armin Themisel
Čas: v torek, 5. 2., ob 19.30
Kraj: v Kulturnem domu „Danica" v
Šentprimožu
Prireditelj: SPD „Danica" v Šentprimožu
RADIŠE
NEUMNA PRIREDITEV
Čas: na debeli četrtek, 7. 2., ob 14.30 Kraj: v Kulturnem domu na Radišah Prireditelj: SRD „Radiše“
OTROŠKI PUSTNI PLES
Čas: v nedeljo, 10. 2., ob 14.30 Kraj: v Kulturnem domu na Radišah Prireditelj: SRD „Radiše“
ŠENTRUPERT PRI VELIKOVCU
Igra: „HOČETE IGRATI Z MANO?“
(Marcel Achard)
Čas: v nedeljo, 3. 2., ob 14.30 Kraj: v Gospodinjski šoli v Šentrupertu Nastopa: Mladinska gledališka skupina KPD „Planina" iz Sel
Prireditelj: Prosvetno društvo „Lipa“ Velikovec
V pozdrav bo zapela Vokalno-instrumental-na skupina PD „Lipa“ Velikovec
ŽELEZNA KAPLA
PRIREDITEV
OB SLOVENSKEM PRAZNIKU
Čas: v nedeljo, 3. 2., ob 19. uri Kraj: v farni dvorani v Železni Kapli Nastopajo: — solisti, ki bodo peli MOZARTOVE ARIJE in druge pesmi, Marjan Smrtnik-tenor, dr. Ludvik Karničar-bas, Dragica Kovačič-sopran (Mariborska opera), na klavirju jih spremlja Renata Neu-wirth iz Maribora;
—	Vokalno-instrumentalna skupina Prosvetnega društva „Lipa“ iz Velikovca —vodi Bertej Logar;
—	MePZ SPD „Zarja" iz Železne Kaple — vodi: Božo Hartman;
—	RECITAL „V ARENI ŽIVLJENJA SEM STAL“ (teksti Ivana Cankarja), igralska skupina SPD „Zarja"
Slavnostni govor: Helena Grandovec (mariborski Večer)
Prireditelj: SPD „Zarja" v Železni Kapli
SVEČE
PUST S KOČNO
Čas: v soboto, 2. 2., ob 20. uri
Kraj: pri ADAMU v Svečah
Za ples igra: TRIO DRAVA
Sodelujeta: Sveška filharmonija, SKETCH
KOČNA
Prireditelj: SPD „Kočna" v Svečah
Smučarski tečaj v regiji „Dachstein-Tauern“
Slov. športna zveza vabi na smučarski tečaj (alpsko smučanje in Snowboar-ding) na kraj svetovnega prvenstva 1982 v Schladming (Weißenbach). Smučišče: Hauser-Kaibling, Schladming Planai, Hochwurzen, Reiteralm, Dachstein. — Termin: 9.—16. 2. 1991 (semestralne počitnice) — Cene: Za odrasle šil. 2650,—, za otroke do 12 let šil. 2160,— (sedem polovičnih penzionov, strokovno šolanje v dopoldanskih urah).
Člani sindikata javne službe (Gewerkschaft Öffentlicher Dienst) z družinami prejmejo od le-tega podporo v višini 500,— šil. na osebo. — Prijave sprejema Posojilnica Celovec z naplačilom šil. 1000,— na konto štev.: 1-03.029. 113. Tečaj vodi Danilo Prušnik
TINJE
Predavanje: JUGOSLAVIJA DANES Razčlenitev dejanskega položaja večna-rodnostne države Jugoslavije
Čas: v četrtek, 7. febr., ob 19.30 Kraj: Dom prosvete v Tinjah Predavatelj: univ. doc. dr. Arnold Suppan, predsednik Avstrijskega instituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo na Dunaju Diskusijski vodja: Feliks J. Bister, izpostava Ljubljana Avstrijskega instituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo Prispevek: 50,— šil.
ŠENTJAKOB V R.
PUSTNA PRIREDITEV
Čas: v nedeljo, 3. 2., ob 14. uri
Kraj: mala dvorana farnega doma v
Šentjakobu
Prireditelj: Društvo upokojencev v Šentjakobu
ROŽEK
ODPOVEDUJEMO načrtovano pustno prireditev dne 9. 2.1991 kot skromno znamenje solidarnosti z množico trpečih in umirajočih, kijihjevojnavihrazajelav Iraku in v Sovjetski zvezi.
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Slavnostna prireditev ob slov. kulturnem prazniku
sreda, 6. februar 1991, ob 19.30
veliki javni studio KOROŠKEGA RADIA (ORF-Theater), Sponheimer Str. 13, Celovec
SPORED:
Slavnostni govor: prof. Lojze PETERLE, predsednik Izvršnega sveta Republike Slovenije
SONETNI VENEC France Prešeren (1800—1849)
glasba: Gabriel Lipuš, Günter Lenart izvajalci: pripoveduje: Polde Bibič; solo glas: Gabriel Lipuš; sopransakso-fon: Günter Lenart; vibrafon/marimba: Berndt Thurner; kontrabas: Gerald Riess
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA
vabi na ogled sledečih gledal, predstav:
HAMLET (W. Shakespeare) v ponedeljek, 4. februarja, ob 19. uri, vSIo-venskem narodnem gledališču v Mariboru. Cena: 370,— prevoz in vstopnico. Odhod iz Celovca (Slomškov dom) ob 16. uri
FAUST (J. W. Goethe)
v nedeljo, 17. februarja, ob 16. uri, v Slovenskem narodnem gledališčeu v Mariboru . Izredno uspešna predstava SNG v Mariboru je bila deležna mnogih odlikovanj in priznanj.
Cena: 370,— za prevoz in vstopnico. Odhod iz Celovca (Slomškov dom) ob 13. uri. Vsi ljubitelji gledališča lepo vabljeni! Prijave so možne pri KKZ, Viktringer Ring 26, v Celovcu; tel.: (0463) 516243.
Prijava je šele veljavna, ko ste s priloženo položnico vplačali prispevek za vožnjo in vstopnino.
SODALITAS
Dom v Tinjah
Telefon:
(04239)2642
9121 Tinje
V petek, 1. 2., ob 19.30
Prekletstvo bogastva — blagoslov uboštva? nem.
Predavateljica: univ. prof. dr. Hanna Barbara Gerl-Falkovitz od sobote, 2. febr., od 9. do 18. ure do nedelje, 3. febr., od 9. do 14. ure
SLIKANJE NA STEKLO — svetniki, rože in pokrajine
Voditeljica: Erika Malle, Gospa Sveta
od sobote, 2. febr, od 15. ure do nedelje, 3. febr, do 17. ure KAM GRE MOJA POT? — Dnevi meditacije za maturantke in maturante Voditelj: kaplan Peter Olip
v četrtek, 7. 2., ob 20. uri
Predavanje: OTROK V ŠOLSKI DOBI IN V PUBERTETI, nem. Predavateljica: dr. Rosemarie Brunnt-haler-Tscherteu
v soboto, 9. 2., od 9. do 17. ure
MINISTRANTSKI DAN
Voditelj: kaplan Janko Krištof, Šmihel
od ponedeljka, 11. 2., od 9. ure do nedelje, 17. 2., do 13. ure
SLIKANJE IKON
Voditeljica: Anica Vrečar, Kotmara vas
KMEČKO IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST 9121 TINJE (04239 / 3838) od ponedeljka, 18., do srede,
20. februarja 1991
Tečaj za agrarno ekologijo
Prispevek: šil. 600,— (vključno podlag in bivanja); šil. 500,— (vključno podlag, brez bivanja). - Prijave: KIS, tel.: 04239/3838, KJL — Johannes Tomič, tel.: 04236/2101, SK — Franc Wutte, tel.: 04230/692 do 30. januarja 1991
Kmečka izobraževalna skupnost v Tinjah in ustanova „Forstliche Ausbildungsstätte Ossiach“ Vas vabita skupno s Kmečkimi gospodarskimi zadrugami iz Bilčovsa, Kotmare vasi in Šentjanža
v soboto, 9. februarja 1991, na
TEČAJ ZA PRAVILNO IZSEKAVANJE IN NEGOVANJE GOZDA.
V gozdu se kmetu skriva veliko denarja. Včasih je težko videti „prikriti" denar. Izsekavanje in gojenje gozdov po strokovnih navodilih nam to trditev šele udejani. Tako pa ne pridemo le do denarja, temveč zboljšamo tudi celotno stanje gozda.
Na razpolago nam bosta dva strokovnjaka iz Osoj in sicer inž. Karl Katholnig in inž. Franz Moser.
Čas in kraj: od 8.45 do 12. ure predavanje s filmom pri Miklavžu (gostilna Ogris) v Bilčovsu. Popoldne praktično predvajanje pravilnega izsekavanja in negovanja gozda ob primeru gozdne parcele družine Krušic v Velinji vasi. Prispevek: šil. 120,—.
NAŠTEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26.
Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), uredniki Heidi Stingler, Marijan Fera. Vincenc Gotthardt, 9020 Celovec. Viktringer Ring 26.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0.
Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Glonarjeva 8, 61000 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61.
Letna naročnina: Avstrija 350,— šil., Jugoslavija 900,— Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8,— šil. (20,— Din.).
Oglasi / Pismo bralca
ZVEZNA GIMNAZIJA IN ZVEZNA REALNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE V CELOVCU — PROF.-JANEŽIČ-PLATZ 1
OBJAVA
Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazijaza Slovence v Celovcu sporoča:
1.	Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk, umetnost in šport naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1991/92 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, v času od 11. 2. do 28. 2. 1991, ravnateljstvu Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu. Uradne ure so dnevno od 7.30 do 16.00 ure, ob petkih do 13.00. Ob prijavi za sprejem je potrebno ravnateljstvu predložiti spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz o avstrijskem državljanstvu.
2.	Sprejemne izpite bo potrebno opravljati prijavljenemu učencu le v izjemnih primerih, in sicer jz slovenščine, nemščine in matematike. Odločilno bo letno spričevalo. Čas sprejemnih izpitov: sreda, 3. julij 1991.
3.	Konec maja 1991 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
4.	Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.
5.	Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. Priporočljiv je v tem primeru razgovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen.
Za sprejem vgimnazijo se lahko prijavite osebno všolski pisarni ali pa se pismeno obrnete na naslov: Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za
Slovence v Celovcu, Prof.-Janežič-Platž 1, 9020 Celovec/Klagenfurt.
dv. sv. dr. Reginald Vospernik I. r. ravnatelj
DVOJEZIČNA ZVEZNA TRGOVSKA AKADEMIJA
VSAK POTREBUJE TRGOVSKO IZOBRAZBO!
Naša šola nudi:
Učencem posredujemo kot druge trgovske akademije solidno
—	GOSPODARSKO in — SPLOSNO IZOBRAZBO.
Poleg učnega načrta za trgovske akademije naša šola nudi:
—	učna jezika sta SLOVENŠČINA in NEMŠČINA
—	tuja jezika: ITALIJANŠČINA in ANGLEŠČINA
—	gojimo stike s šolami in podjetji v prostoru ALPE-JADRAN
—	interkulturno učenje
—	znanje jezika omogoča razumevanje gospodarstva
Absolventi naj že v šoli spoznajo, kako važno je znanje jezika za osvojitev zaupanja inozemskega poslovnega partnerja. Posredujemo znanje jezikov prostora Alpe-Jadran, ki jih koroško gospodarstvo nujno potrebuje.
Po 5 letih izobrazbe naša šola nudi:
—	maturo — pravico do študija — obratne usposobljenosti
Poklicne možnosti:
Poklice v boljših pozicijah v gospodarstvu in administraciji:
—	management — zavarovalnice — banke . . .
•	podjetja za reklamo	• javna služba
•	turizem	• industrija
Sprejemni pogoji: 1. Uspešni zaključek 4. razreda glavne šole ali gimnazije; 2. Uspešen zaključek sprejemnega izpita; 3. Dosežena starost 14 let do 31. dec. v prvem letniku; 4. Šolarji morajo znati vsaj koroški slovenski dialekt.
PRIJAVE: od 9. februarja naprej
Prijavne formularje dobite v ravnateljstvu Dvojezične zvezne trgovske akademije, 9020 Celovec, Prof.-Janežič-Trg 1. Sprejemni izpit bo 4. julija 1991.
VPISOVANJE
v DVOJEZIČNO VIŠJO IN SREDNJO ŠOLO ZA GOSPODARSKE POKLICE zavoda šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu
je od 11. do 28. februarja 1991.
Izobraževalne možnosti: 1-letna Gospodinjska šola, 5-letna višja šola zagospodarske poklice
Pogoji za sprejem: zaključena 8. šolska stopnja in osnovno znanje obeh deželnih jezikov. Za sprejem v Višjo šolo zagospodarske poklice pa še uspešno opravljen sprejemni izpit, ki bo na šoli 3. julija 1991.
Prijave so možne osebno v šolski pisarni, po pošti, ali po telefonu.
Tiskovine za prijavo so na razpolago v šolski pisarni ali pa pri poklicnem svetovalcu na šoli. Izpolnjene formularje oddajte najkasneje do 28. februarja 1991. Priložite originalno polletno šolsko obvestilo ali od šolskega ravnatelja potrjen prepis. Financiranje: Vsi učenci so deležni istih državnih podpor, kot na vseh tovrstnih drugih šolah. Zaželene podrobnejše informacije Vam vsak čas posreduje vodstvo šole. Naslov: Višja šola za gospodarske poklice zavoda šolskih sester Šentpeter 25, A-9184 Šentjakob v Rožu, tel. 0 42 53 / 343
Vodstvo šole
PISMA BRALCEV
K pismu bralca „Volilna mrzlica. .
v NT, 25. jan. 1991
Ob branju omenjenega pisma bralca me ni zajela volilna mrzlica, pač pa me je oblil mrzel pot začudenja, saj je v pismu kar nekaj polresnic (polresnica pa je le del resnice; in drugi del resnice torej ni resnica) in posplošenih trditev.
Pisec pisma se je podpisal kot „vodja slovenskih sporedov Avstrijske radiotelevizije", v pismu pa zavzema stališče do nezadovljstva mnogih slovenskih gledalcev z reportažo svojega oddelka.
1.	Žalostno je, da nezadovoljstva pisec sploh ne jemlje resno, kot da ga sploh ni. Čeprav je zmeraj še vsak kmet hvalil svojega konja, pa to ne pomeni, da je ta konj res dober, in kupec lahko izbira med več možnostmi. Pri slovenski oddaji ORF to ni mogoče, ker je na voljo samo ena oddaja. In s to oddajo gledalci MORAMO biti zadovoljni!?
Naj spomnim „vodjo slovenskih sporedov" na znano načelo „nemo iudex in causa sua / nihče ne more biti sodnik v lastni zadevi". Rimljanom je to vodilo bilo še sveto in so se ga držali, ORF pa je morda že postal sveta krava, tabu, za katerega splošna civilizacijska norma več ne velja: zato si vodja oddelka sam vzame pravico oceniti svoj oddelek, ocena gledalcev pa je zanj brezpredmetna, celo neobstoječa.
Je ORF zaradi gledalcev ali so gledalci zaradi ORF?
2.	Vodja slovenskih sporedov omenja, da uredniki ORF morajo biti objektivni, t.j., da ne smejo „zastopati svojih mnenj in zlorabljati svoje funkcije, temveč posredovati dejstva". — Da bi res bilo tako!
K celostni podobi predstavljenega dejstva je treba prispevati precej več, kakor je to storil urednik s kapelskim otroškim vrtcem — manjkal je celotni prikaz ozadja, ki je pripeljalo do „soglasnega" sklepa v občinskem svetu.
Kako veste, da nas, gledalcev, ozadje ne zanima? Še pri poročilu o nogometni tekmi se ne zadovoljimo le z dejstvom, da je ta in ta dal gol; zanima nas namreč tudi, ali je dal gol iz 11-metrovke ali iz prostega strela ali iz kota; zanima nas, kdo mu je podal uspešno žogo; celo to nas zanima, ali je morda h golu kaj prispeval sam sodnik s svojim obnašanjem. Se Vam ne zdi, da so taka vprašanja v nogometu upravičena? V mnogo pomembnejši stvari, v politiki, torej na „področju skupnih zadev", pa naj bi bila podobna vprašanja manj upravičena ali celo nedovoljena!?
Ali lahko odgovorite na to vprašanje: Je proti „neodvisnosti radia" in proti „objektivnosti" poročanja, če bi urednik „demokratičnega predstavnika občine — župana" vprašal tudi kaj takega kakor: Zakaj občinski odbor že PREJ ni soglasno sprejel sklepa o ustanovitvi dvojezičnega vrtca? ali: Katere skupine so v občinskem odboru kar 18 let
preprečevale tak sklep? ali: Kdo si je prizadeval, da zamisel o javnem dvojezičnem občinskem vrtcu ni zamrla???
Ker je do volitev le še mesec in pol, se upravičeno sprašujemo, od koga je „neodvisnost radia in televizije" odvisna, da urednik županu ni postavil takih vprašanj, ki porabnike ORF očitno tudi zanimajo?
Vodjo slovenskih novinarjev pri ORF naj tudi vprašam, če je pozabil, katera so klasična novinarska vprašanja, ki naj bi jih „objektiven" novinar kar najpogosteje postavljal. Ta vprašanja — kje? kdo? kdaj? kako? zakaj? — naj bi torej slišal tudi „demokratični predstavnik občine", če je res šlo za „objektiven" prikazi
Pred seboj imam Mohorjevo knjigo „Die Kärntner Slowenen“ avtorja Mirka Bogataja. V 15 poglavjih se avtor trudi objektivno prikazati položaj Slovencev na Koroškem. Toda šele 10. poglavje je naslovljeno s „sedanji položaj", in torej kar deset(!!) prvih poglavij posveti zgodovini, ozadjem, ki so pripeljala do sedanjega položaja.
To navajam kot primer, kaj vse lahko razumemo pod besedo objektivnost, ki jo isti človek razume v TV-prispevku tako, v knjigi pa drugače.
3.	Žaljiv je zadnji odstavek pisma, kjer avtor oceni odprto pismo kot „napade in izpade", in pravi, da bi samo „razumevanje in sporazumevanje" lahko v vrtec privabilo več ko štiri otroke (ob tem seveda avtor „pozabi" povedati, kdo so nosilci tega razumevanja in sporazumevanja). To je čisti cinizem in škodoželjnost: dolgoletni, dosledni zagovorniki javnega obč. dvojezičnega vrtca so torej krivi, da so trenutno v vrtcu „ie" štirje otroci? Ker je avtorju torej že vse znano, se ne bo potrudil, da bi s klasičnimi novinarskimi vprašanji ugotovil, zakaj „le" štirje otroci in kdaj je bila priložnost, da bi jih bilo „več kot danes". . .
4.	Ker je torej objektivnost poročanja zelo relativna in je treba nad njo bdeti, jo preverjati, ima ORF na Dunaju posebno komisijo, ki je vodi Korošec S. Metelko. Kako pa se imenuje podobna instanca NAD slovenskim oddelkom v ORF? Kdo sprejema pritožbe in jih rešuje?
Med nami je kar nekaj instanc, ki se z vsemi sredstvi oglašajo v za Slovence usodnih oz. pomembnih vprašanjih. Se bodo ob dvomu o objektivnih TV-prikazih oglasili z besedo npr. KOKS, slovenski narodnostni sosvet, KSOO, urad za slov. vprašanja pri deželni vladi? Upam, da je za omenjene instance vprašanje objektivnega informiranja vsaj toliko pomembno kakor vprašanje Glasbene šole.
Upam, da to pismo ne bo dobilo nalepke „izziv, napad", ampak bo sprejeto kot prispevek za še boljše slovenske oddaje na ORF, za kar gotovo tudi uslužbenci na slovenskem oddelku vsak dan iščejo nove, še boljše poti.
Jože Blažej, Letina pri Šmihelu
Šport
fism Slmim\ športni ime
Žal je koroška vsakdanjost dohitela tudi Slovensko športno zvezo. Širjenje neresnic o kaki organizaciji ni nič novega, čeprav tudi to boii. Bolj boleč je vsekakor poskus, da bi se politična polarizacija med koroškimi Slovenci prenesla tudi na športno raven. Ker smo bili neposredno pred ustanovitvijo druge strešne športne organizacije, so vsekakor potrebne naslednje ugotovitve:
1.	Slovenska športna zveza je delovala in tudi danes deluje nadstrankarsko.
2.	Njen odbor je bil odprt za vsakogar, člani odbora so bili voljeni glede na pripravljenost za sodelovanje, ne pa na politično pripadnost.
3.	Slovenska športna zveza je razpoložljiva finančna sredstva delila po potrebah posameznih društev, nikoli po političnih kriterijih.
4.	Nikoli ni delovala na političnem področju in se bo zaradi tega tudi vnaprej upirala vsakemu poskusu politizacije športa.
5.	Športna zveza bo tudi vnaprej ostala v kritični, toda konstruktivni distanci do obeh osrednjih organizacij.
6.	Zavzemala se bo za direktno podporo z Dunaja in iz Ljubljane, ker je tudi Koordinacijski odbor koroških Slovencev ustanova, ki deli finančna sredstva zgolj po političnih kriterijih, nikakor ne po potrebi.
7.	Zavzemala se bo za nadnacionalno povezovanje z nemško govorečimi prijatelji na Koroškem, v celi Avstriji ter preko meja.
8.	Zavzemala se bo za plodno sodelovanje z matico in slovenskima narodnima skupno-stima v Italiji in na Madžarskem.
9.	Skušala bo pridobiti slovenskemu športu pomen, ki mu gre v življenju narodne skupnosti.
Morebiti je bilo dobro, da je KOKS s prezrtjem Slovenske športne zveze pri proračunu za leto 1991 odprl bolečo rano. Bolečo rano zato, ker se, kot kaže, na Koroškem nekateri politiki ne morejo ločiti od gledanja na narod iz perspektive tabora. S tem dejanjem so slovenskim športnim društvom odprli oči in pripomogli, da se bodo otresla vsakršnega ozkega taborskega gledanja in utrdila svoje delovanje po plurali-\ stični h načelih.	J
Od boj karji Doba I prevzeli vodstvo v koroški ligi
Zmaga proti vodečemu
Prva ekipa Dobljanov je slavila visoko zmago proti vodečemu na lestvici. Tako je bil Wolfsberg v tej sezoni prvič poražen, hkrati je oddal Dobljanom tudi prvo mesto na lestvici. Z istim rezultatom (3:0) je ženska ekipa na tujem premagala ATSC-Celovec. Druga moška ekipa pa je v Celovcu ponovno izgubila, čeprav so deloma igrali zelo dobro.
ŠK Zadruga Aich/Dob I: Wolfsberg — 3:0 (15:11, 15:10, 15:8)
V 68 minutah je prva moška ekipa Dobljanov premagala nasprotnika iz Wolfsberga s 3:0. Tekma se je začela zelo izenačeno, vendar so se domačini tekom časa otresli nervoze in po 30 minutah odločili niz sebi v prid. Z bolj zbrano igro bi to lahko dosegli hitreje. Naslednja niza so domačini z izredno borbenostjo in
Johann Matschek je tudi proti Wolfs-bergu pozitivno presenetil.
enako število točk kot ekipa iz Wolfs berga; spomniti pa moramo, da st Dobljani zmagali dva niza več in sc zato na prvem mestu.
Postava: Boris Skudnik, Gerhar« Matschek, Johann Matschek, Petef Trampusch, Marko Trampusch, Lojzč Opetnik, Ronald Manisch.
ATSC Celovec — ŠK Zadruga AicH Dob II 3:0 (15:10, 15:11, 15:9)
Manjkali so kar trije pomembni igralci, tako da drugo moštvo že pred tekmo ni pričakovalo zmage. Kljub temu so si priborili presenetljivo veli' ko točk, kar pa za zmago ni zadoščalo.
zbranostjo zmagali brez težav. Opaziti je bilo, da so igralci pri mreži zelo dobro blokirali in tako nasprotniku odvzeli ves pogum. Predvsem se je tokrat izkazal Boris Skudnik kot prava trdnjava na igrišču, enako tudi mali Johann Matschek, ki že nekaj tekem zelo vztrajno igra v prvem moštvu. Trenutno imajo Dobljani
ženske: ATSC Celovec — ŠK Zadruga Aich/Dob 0:3 (8:15, 12:15, 6:15)
Dobljanke so v Celovcu odigrale najboljšo tekmo v letošnji prvenstveni sezoni. Proti tretjemu na lestvici sO vse tri nize zanesljivo zmagale. Videti je bilo, da obvladajo močan servis, s katerim so osvojile večino točk. Ne tabeli Dobljanke zasedajo pomirljivo 2. mesto, vodi pa moštvo iz Wolfsberga.
Slovenska športna zveza vabi vsa slovenska športna društva, vse športne funkcionarje, delavce in ljubitelje športa na
posvet
ki bo v četrtek, dne 7. 2. 1991, s pričetkom ob 19. uri v Slomškovem domu I0.-Oktober-Str. 25, v Celovcu
Dnevni red:
1.	Uvodni referat predsednika Slovenske športne zveze
2.	Diskusija o referatu
3.	Debata o pomenu organiziranega športa za slovensko narodno skupnost.
4.	Debata o pomenu in nalogah Slovenske športne zveze
5.	Diskusija o športu in politiki na Koroškem
6.	Finančna situacija organiziranega slovenskega športa po sprejetju KOKS-ovega proračuna za leto 1991.
7.	Pobuda za ustanovitev košarkarskega kluba v Celovcu
8.	Razno
Ker bomo na posvetu obravnavali vitalne potrebe in interese slovenskega športa na Koroškem, prosimo vse, ki jim je njegov nadaljnji razvoj pri srcu, za zanesljivo udeležbo.
za odbor Slovenske športne zveze dr. Ludvik Druml, predsednik
Občinsko smučarsko tekmovanje v Bilčovsu
Joži Parti in Bingit Filipič najboljša
Minulo nedeljo je mlada generacija iz Bilčovsa priredila na Miklavževem hribu občinsko smučarsko tekmovanje. Najboljši dneva je bil v splošni moški skupini Joži Partl, najboljša med dekleti pa je bila Birgit Filipič, ki je tekmovala v konkurenci šolark II.
Na priljubljenem občinskem smučarskem tekmovanju je bilo letos na štartu nad 120 tekmovalcev in predvsem pri najmlajših je bilo mogoče na novo odkriti marsikateri smučarski talent.
Lepe nagrade so uspešnim tekmovalcem predali županja Stefi Quant-sehnig, Hanzi Ogris ml. in Karl-Heinz Haslauer.
Zmagovalci posameznih skupin:
Sabine Petschar (dekleta Mini I), Michael Sablatnig (fantje Mini I), Isabell Sa-blatnig (dekleta Mini II), Markus Maierhofer (fantje Mini II), Martina Luppar (otroci
I)	, Alexander Schonlieb (otroci I), Maria □urnik (splošna skupina-ženske I), Elfi Sablatnig (splošna skupina ženske), Andreja Kruschitz (otroci II), Marijan Kropivnik (otroci II), Karin Kruschitz (šolarke I), Dominik Kropivnik (šolarji I), Birgit Filipič (šolarke II), Christian Schellander (šolarji
II)	, Hanzi Kruschitz (mladinci II), Hanzi Kruschitz (starostna skupina II), Gusti Za-blatnik (starostna skupina I) in Josef Partl (splošna skupina — moški).
V skupini šolarjev I. je na občinskem smučarskem tekmovanju zmagal Dominik Kropivnik. Drugo mesto je osvojil Jürgen Sprachowitz, tretji pa je bil Hans Mischkulnig.
Sport
SAK premagal WAC s 4:2
Da so igralci SAK dobro pripravljeni, so dokazali na prvi pripravljalni tekmi proti drugoligašu WAC. Čeprav sta manjkala standardna igralca Stanisavljevič in Blajs, je SAK igral že zelo urejeno. Prvič je branil za SAK Adi Pre-schern, ki je svojo nalogo zelo dobro opravil. Tudi Robi Leitgeb, ki je branil drugi polčas, ni naredil večje napake. Trener Ramšak obema popolnoma zaupa in je prepričan, da bosta dobro nadomestila Milana Oražeja.
Dobro razpoložen je tudi Erwin Galo, ki je bil proti koncu prvenstva hudo poškodovan. Igralci so telesno že zelo dobro pripravljeni, kar so dokazali proti koncu prijateljske tekme, ko so bili telesno močnejši od nasprotnika iz Wolfsberga. Za gole so poskrbeli: Kräusler 2, Blažej in Lippusch.
SAK odpotoval v Medulin
V sredo je SAK odpotoval na štiridnevne priprave v Medulin, kjer bo odigral tudi dve prijateljski tekmi. Razen Čertova (poklicni vzrok) in Blajsa (bolan) so prisotni vsi kadrski igralci. Trener Ramšak polaga velik pomen na priprave, kajti pogoji v Medulinu so izredno dobri. Vrhu tega se tam igralci popolnoma osredotočijo na nogomet, kar doma ni mogoče.
Avstrijsko prvenstvo v skokih: Herwig Millonig dvakrat četrti
Nastop Zahomčanov na avstrijskem prvenstvu je bil letos le povprečen. Ekipa je bila številčno močna, vendar je tokrat manjkala visoka uvrstitev.
Prvi dan, na normalni skakalnici v Bad Goisern, se je pri juniorjih dobro uvrstil le Herwig Millonig. Zasedel je četrto mesto in bil za zmagovalcem Kuttinom drugi najboljši Korošec v svoji skupini. Christian Moser je zasedel 6. mesto.
Na veliki skakalnici je Millonig ponovno dosegel 4. mesto. Tudi drugi skakalci Zahomca so se podobno uvrstili kot dan prej na normalni skakalnici. Trener Wiegele tokrat ni bil popolnoma zadovoljen, kajti po sposobnosti bi se morali nekateri Zahomčani uvrstiti višje.
Franci Wiegele, ki je tekmoval v splošni skupini, pa je prvi dan na normalni skakalnici skakal le skromno. Videti je bilo, da se Franci na mali skakalnici ne počuti dobro. Dan nato, na veliki skakalnici, pa je z 11. mestom ponovil uvrstitev lanskega leta. Ta konec tedna se bo Franci udeležil tekme evropskega pokala v Španiji. Rezultati: juniori: normalna skakalnica: t. Heinz Kuttin; 4. Herwig Millonig; 6. Christian Moser; 7. Günther Kaiser; velika skakalnica: 1. Heinz Kuttin; 4. Herwig Millonig; 7. Christian Moser; 9. Hannes Frank.
Srednjekopoško prvenstvo v Šentjanžu
Nad 100 tekmovalcev se je zbralo v Šentjanžu na srednje-koroškem prvenstvu, ki ga prireja športno društvo Šentjanž skupno z ASKÖ. Tekmovali so v vseh starostnih skupinah, od minijev do seniorev. Spet se je pokazalo, da je Šentjanž pomembno smučarsko središče na Koroškem. Domačinom je sicer manjkala vrsta dobrih tekmovalcev, a kljub temu so bili v skoraj vseh starostnih skupinah uspešni. Najboljši dneva je bil Bilčovščan Schaunig, ki tekmuje za športni klub Rož (SC Rosental).
Dunja In Danijel brez speče
Najboljši mladinski kadrski tekmovalci vseh zveznih dežel Avstrije so se v St. Lamprechtu na Štajerskem zbrali na preizkusnem tekmovanju (OSV-Testrennen). Dunja Jamnig in Danijel Užnik, oba člana koroškega kadra, tokrat nista imela sreče. Tako bi Dunja v svojem letniku na slalomski progi verjetno zmagala, če ne bi v drugem teku izpadla. Prav tako je tudi Danijel v veleslalomu pet vrat pred ciljem naredil hudo napako in zaradi tega izgubil ogromno časa. Kljub temu je dosegel v svojem letniku 7. mesto. V slalomu pa je bil tretji. Trener Erich Užnik je zadovoljen, kajti Danijel in Dunja sta pokazala, da sodita med najboljše mladinske smučarje Avstrije. Žal je tokrat obema manjkal košček sreče.
Rezultati:
mini (dekleta in fantje): 1. Michael Rantu (ASKÖ Landskron), 2. Štefan Krassnig (Šentjanž) otroci I: 1. Marjan Polanschek (Šmarjeta), 2. Mario Gentelini (Šentjanž)
dekleta:
otroci II: 1. Birgit Lerchner (Kostanje), 2. Petra Maloveršnik (Šentjanž) šolarke: 1:1. Kerstin Slanic (Peca), 2. Tatjana Zablatnik (Šentjanž) šolarke II:	1. Silvana Oraže
(Šentjanž), 2. Marion Maloveršnik (Šentjanž)
mladina: 1. Tamara Lapusch (SC Rož), 2. Patricia Meschnik (Šentjanž)
fantje:
otroci li: 1. Reinhard Wolfahrt (Kostanje), 2. Martin Lerchner (Kostanje)
šolarji I: 1. Michael Petschacher (Breže), 2. Oliver Burghardt (Peca) šolarji II:	1. Markus Vouk
(Šentjanž), 2. Marko Hartwig (Kostanje)
mladina: 1. Norbert Schribert-schnig (SC Rož), 2. Danijel Durnik (SC Rož)
splošna skupina:	1. Günther
Schaunig (SC Rož), 2. Joži Partl (Šentjanž)
seniori: 1. Klaus Plessnig (SC Rož), 2. Lojz Gabriel (Šentjanž)
PLESNI KOLEDAR
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „DANICA“
19. PLES ..DANICE"
Čas: v soboto, 2. 2., ob 19.30
Kraj: v Kulturnem domu „Danica" v Šent-
primožu
Za ples igra: ansambel ZMEDA
PUST S KOČNO
Čas: v soboto, 2. 2., ob 20. uri
Kraj: pri ADAMU v Svečah
Za ples igra: TRIO DRAVA
Sodelujeta: Sveška filharmonija, SKETCH
KOČNA
Prireditelj: SRD „Kočna“ v Svečah
SLOVENSKI ATLETSKI KLUB VABI NA
PLES SAK
Čas: na pustno soboto, 9. 2., ob 20. uri Kraj: pri ŠOŠTARJU v Globasnici Igra: ansambel SPOMIN SHOW-PROGRAM: MAGIC FELIX Nastopil bo semikontakt-karate klub Radiše z avstrijskim prvakom Milanom Hri-bernigom
Vsi prisrčno vabljeni!
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „DANICA“
OTROŠKI PUSTNI PLES
v nedeljo, 10. 2. 1991, ob 14. uri v kultur, domu „Danica“ v Šentprimožu
Kdo je umoril svinjo?
Na Blatu so te dni neznani storilci umorili!!! domačinko, svinjo, in ji ukradli glavo!
ZATO SKLICUJEMO
SVINJSKO
SODBO
da bomo našli morilce in tatove.
Kdaj: v petek, 1. febr., ob 19.30
Kje: v klubu na Blatu
Za vse žalne goste bo poskrbljeno z jedačo in pijačo!
|||l>..H|||
i 1111
Itiiiiiiiiliiiii liiinllliiiiiiiiliiiiiliiiiiiilliiii
ali
pretežno smešno
Kateri so pravi politiki?
Nimamo jih!
Seveda jih imamo!
Ali ne veš, da se pravi:
Si kakor politik — veliko govoriš, malo poveš.
Fric Kumer in Jože Part! z najstarejšim obiskovalcem kmečkega plesa gospodom Milavcem z Breg. Gospod Milavec je star 85 let.
Kmetje so zaplesali...
KOLIKO TEHTATA FRIC KUMER IN JOŽE PARTL?
Skupnost južnokoroških kmetov je letos zopet vabila na ples: kmetje so prišli iz vseh vetrov v Vogrče pri Pliberku. Sicer je bila za Roža-ne morda predolga pot, zato pa se je zbralo toliko več podjunskih kmetic in kmetov.
Seveda so bili med njimi tudi kmečki zastopniki, ki so pod vodstvom dipl. inž. Štefana Dome-ja in dipl. inž. Hanzija Mikla ples pripravili.
Ples sta obiskala tudi glavni kandidat EL Pliberk Fric Kumer in glavni kandidat EL Bistrica Jože Partl, ki sta skupno stopila na tehtnico, obiskovalci pa so morati uganiti njuno težo. Fric Kumer je tehtal celih 106 kg, Jože Partl z 71
kg malo manj. Najbolj točno „je šocova“ težo obeh glavnih kandidatov gospa Lubas iz Vogrč, ki je zgrešila samo za 3 kg (to pa menda tudi samo zaradi tega, ker Fricu Kumru ni prisodila toliko kg). Med obiskovalci so bili tudi številni drugi občinski politiki, med njimi nova prva kandidatinja SP Helga Kristan z domačinom Štefanom Visotschnigom, kandidati EL Pliberk Jurij Mandl, Lojz Messner, Blaž Kordesch in Vogrčan Jože Müller, pd. „Šuln“, šmihelski kandidat EL Jože Blažej, občinski zdravnik Tschern-ko ter številni drugi.
Glavno pa je bilo, da so se kmetje poveselili in ob zvokih „luštnega“ ansambla Klopotec veselo zaplesali v pust . . .