si. 205 Hitim umu timmigim mrem« u ggi v Trsku, v torek 1. septembra 1925. Posamezna številka 20 ceni« Letnik L .Uhaja, izvzemši pondeljek, vsak (AsUkega SL 20, I. nadstropje. I pisma se ae sprejemno, rok Dr. Janko Vovk. Lastnik tiska Maša za mesec L 7.—, 3 mesece Ea inozemstvo mesečno 5 lir zjuira u/ v*to: ulica sv. Frat več. SSSj^ | M*?«?-*" Itn in uprave it 11-57. MOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent —- Oglasi s« uAuaafo r ftirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 c«*^ osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1—, oglasi denarntk a«eo4o».t mm po L 2.— Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmenj pa L Ogls^ naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Tsstu, ulW% sv. Frančiška Asiikega itev. 20. I. nad. — Telefon uredniitva in It-ft, ^ - w_o primorani v bivanje po tujih hotelih. V Opatiji se vidi le kak grb, kak vladni italijanski napis, ki se pa izgublja v obilici nemških napisov. Vse to da bi moralo enkrat prenehati radi ugleda in dobrega imena Italije, ki bi morala uveljaviti svojo moč, svoj jezik, barve svoje zaisrtave. A to ne le v Opatij, ampak tudi na najskrajnejših in najspornejših mejah domovine. Italijanski napisi naj dobijo častno mesto, poitalijanči naj se ves sistem življenja, osobje naj bo pretežno italijansko v vseh službah. Sploh naj tujec, — naj bo že Nemec, Madžar, Čehoslovak ali Slovan (kakor da Čehi niso Slovani!) — zadobi popolno zavest, da se nahaja v inozemstvu. Nikakor pa ne sme biti, da Italijan, ki je prišel v Opatijo, dobi zavest, da se nahaja v inozemstvu! Ta jeremijada. ka jo je napisal «Popolo d'Italia» radi stanja v Opatiji, kaže, da gospodje ne poznajo ne imperativnih pogojev in zahtev za procvit letovišč in zdravilišč evropskega glasu in tudi ne naravnih posledic takega procvita. Tujci, ki prinašajo tisočake v letovišča, imajo potno pravico zahtevati brezpogojno spoštovanje njihovih čustev in polno svobodo, da si urejajo tamošnje bivanje po svojih čustvih in običajih. Naravna posledica temu pa je, da ima življenje v letovišču, kamor prihajajo tisoči tujcev, mednarodno lice. Vsako nasilje od strani države, kakor ga zahteva «Popolo d'Italia», bi pomenilo odganjanje tujcev, kakor se je pred par leti faktično zgodilo v Gradežu. V naravi mednarodnih letovišč in zdravilišč je, da je v njih življenje mednarodno, da se tujci vseh narodov gibljejo lam svobodno in živijo svoje življenje. In proti naravi je boj brezuspešen. Da pa se italijanski letoviščarji v Ojgta-tiji ne uveljavljajo, kakor bi hotel rečeni list, bo pač vzrok temu v dejstvu, da so tam v preneznatni manjšini napram masi letoviščarjev drugih narodov. Aut — aut! xAli naj bodo in ostanejo Opatija, Gradež in Potrt orose to, kar so danes — proevitajoče točke mednarodnih tujskih sestankov, — ali pa postanejo čisto navadni kraji z zgolj svojim malim krajevnim življenjem. AO more želeti to poslednjo alternativo pameten in razsoden Italijan? Ali naj država z nasvetovanim «uveljavlja-njem svoje moči» začne odganjati tujce? In ta posledica bi bila neogibna. Ali naj zasuje te vire neizmernih dohodkov za deželo, ki so jih ustvarile žrtve in smotreno delo mnogih deseletij v naših letoviščih in zdraviliščih?! AH naj država, ki se ponaša z naslovom odrešiteljice, izpodkopava tako važne temelje gospodarskega življenja pokrajine, da niti ne govorimo o tem, kako (škodo bi trpela ugled in ime države, če bi nje uprava hotela slediti nasvetom v «Po-POio d'Italia*?! državo je le razveseljivo, č tjsk Zato bolgarskim zemljoradmkom BEOGRAD, 31. (Izv.) Precej pozornostim mnogo komentarjev je vzbudHa v poučenih političnih krogih vest, da se nahaja v Evians les Bains tudi šef Slov. ljudske stranke dr. Korošec. Po informacijah Vašega dopisnika je dr. Korošec prispel v to kopališče pred Pašičem in skuša sedaj dobiti zveze z ministrskim predsednikom Pašičem. Gre nedvomno za ponudbo SLS, da se jo sprejme v vlado. V radikalnih krogih se zatrjuje, da je trud g. Korošca zaman in je vsak kompromis s SLS izključen; V tej zvezi dobivajo članki, ki jih ob-' javlja zadnje dni «Samouprava*> še svoj posebni o-omen. BEOGRAD, 31. (Izv.) Včeraj se je pričel ob izredno veliki udeležbi zemljo-radniški kongres. Delegati Pucljeve stranke so predlagali, da naj se zemljoradniška omladina izreče za združitev zemljorad-niške stranke s HSS. Ta predlog je naletel na najostrejši odpor srbske in dalmatinske zemljoradniške omladine, ki proglaša radićevce za. izdajalce kmečkega stanu; ker so z znano Radićevo naredbo izigrali agrarno reformo. Po dolgi debati se je velika večina delegatov izrekla proti slehernemu sodelovanju s HSS, posebno pa z Radićem. Popoldne je kongres razpravljal o spremembi statuta in o sodelovanju intelektualcev v okviru zemljoradniške stranke. Po večurnem razmotrivanju se je vprašanje spremembe statuta odložilo na kasnejši cas. KongreS je soglasno odobril resolucijo, ki pozdravlja bolgarske zemljoradnike in jih poživlja k nadaljevanju borbe za svoja prava. Nadalje je kongres odposlal pozdravne brzojavke čehoslovaškim in poljskim poljedelcem. Ninčic odpotoval v Ženevo BEOGRAD, 31. (lav.) Zunanji minister dr. Ninčtč je danes odpotoval v Ženevo. Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Avstrijo BEOGRAD, 31. Po poročilih z Dunaja so delegati jugoslovenske in avstrijske države podpisali trgovinsko pogodbo. Delegat Kukič je ostal še na Dunaju, da pospeši uveljavljenje carinskega dela pogodbe. V Jugoslaviji bo ta del uveljavljen z uredbo min. sveta, v Avstriji pa mora biti odobren od posebnega parlamentarnega odbora. Ostale konvencije trgovinske pogodbe stopijo v veljavo šele po ratifikaciji s strani parlamentov. To so konvencije o železniškem in rečnem prometu, o veterinarski službi na mejah, o obmejnem prometu in o obmejnih pašnikih. Trgovinska pogodba z Avstrijo je sklenjena za eno leto od dneva, ko stopi v veljavo. Ta pogodba se avtomatično podaljša za nadaljnje leto, ako je ena ali druga stranka ne odpove vsaj tri mesece pred potekom leta. Trgovinska pogodba z Avstrijo je napravljena na podlagi največjega povlašče-nja, to je carinske postavke, ki jih je dovolila Jugoslavija za katerikoli drugo državo ali bi jih dovolila in ki bi bila ugodnejša nego sedanje pogodbene, veljajo avtomatično tudi za Avstrijo. In nasprotno, kar je Jugoslavija dovolila Avstriji, velja tudi za vse druge države, s katerimi ima pogodbo glede največjega povlaščenja. V merodajnih krogih se zatrjuje, da stopi en del trgovinske pogodbe z Avstrijo, in sicer v kolikor se tiče carinskih postavk, že dne 1. septembra t. 1. v veljavo. Ostale konvencije te pogodbe stopijo v veljavo, ko bo o njih sklepal parlament. DUNAJ, 31. Z avstrijske strani se doznava, da je bila vodilna smer pri podajanjih, da se obnove med Avstrijo in Jugoslavijo živahne trgovinske zveze, ki so nekoć obstojale med ozemlji obeh sedanjih držav. Sklenila se bo tudi posebna konzularna konvencija, ki naj uredi potniški pro- državo je le razveseljivo, če se tok met in. naseljevanje. Avstrijska vlada strs-tujskega prometa obrača v naše dežele, mi za tem, da se odpravijo omejitve glede fato ga mora pospeševati z vsemi sred- priseljevanja strokovnih delavcev- Trgo-etvi, med katerimi je eden glavnih politika vinska pogodba sioni na načelu največjih največjega spoštovanja tujcev in njih želja, ugodnosti. Avstrijska vlada je baje priprav-r ozdravljati ga more s tem večjim zado- ljena odpraviti uvozno carino na živino, voljstvom, ker more le skrajni nepremi- živo in zaklano, in tudi na druge življenj-siienosti oriti na misel, da bi motfle med-lske ootrebščine. Posledica bo. tako raCu- jakov in policijskih agentov, ternirani na obeh straneh, ter povrnitev škode, povzročene javni in privatni lastnini v obeh državah. Poljska in sovjetska vlada se obvezujeta izdati poseben pra NEW-YORK, 31. V oficijelnih krogfc smatrajo za 1. september napovedano; stavko kot neizogibno. Zaloge premog« bodo zadostovale do prvega decembra, po-, zneje pa bo morala Amerika uvažati angleški premog. PARIZ, 31. Agencija Radio poroča t» Fiiadelfije, da je predsednik Zveze rudarjev John Leviš izdal nalog, da začne pondeljek -tavkati 150 tisoč rudarjev. Železniška nesreča na Madžarskem BUDIMPEŠTA, 31. Pri Karcsagu v bB- test tnrs-siz; rs i^M nova mm a 3. avgusta v Moskvi. Veliko zborovanje lakeMojitii «Revoluajonarni zapisnik» — Načrti proti Jvfos!avi|l SOFIJA, 31. Makedonstvujušči so imeli od 21. do 25. avgusta v Džumajjt veliko zborovanje, za katero so se komiti in tudi vlada temeljito pripravili Vsi, ki so se izrekli proti kongresu, so bili kratkomalo odstranjeni. V Nevrokopu in Melniku je bilo v prvih treh tednih tega meseca umor jenih okoli 70 ljudi Kongresa se je udeležilo pribHtno 2000 ljudi, med njimi četaške tolpe, ki so člani oficirske lige. Zborovanje sta vodila Pro-togerov in Mihajlov. Glavno vprašanje, o katerem so na zborovanju razpravljali, je bilo, ali naj se revolucijonarna organizacija osvobodi od vlade Cankova, ali pa naj jo skupaj z oficirsko ligo še nadalje podpira. Četaške organizacije so bile za drugi predlog, vodilni revolucionarji, oficirska liga in intelektualci pa za prvo idejo. Z večino glasov se je sklenilo, naj makedonstvujušči še nadalje podpirajo Cankovo vlado. Temu sklepu se je končno podvrgla tudi manjšina. Ta sklep ae je zabeležil v «Džumaj»kemu revoiućijonaine-mu protokolu*. Protogerovu se je posrečilo pridobiti zase znanega vojvodo Van-deva, ki se je z vsemi svojimi pristaši ne prestano nahajal v njegovi bližini, ni pa povzel beisede. Po končanem abearcrvanjti so Hi udeleženci, med njimi tudi dva aktivna ministra, na Pirin planino in na vrh EHepe, nakar so prišli v Melnik in prise<*U na grobu Teodora Aleksandrova »vesfcobo ideji samostojne Makedonije. Sprejet je bil nadalje sklep, naj se na zasedanju Društva narodov v Ženervi zopet načne vprašanje manjšin. O sklepih glede postopanja proti Jugoslaviji se ne ve še ničesar natančnega, vendar kažejo opetovani vpadi na jugoslavensko ozemlje in pojavljanje kakih 600 na novo oboroženih ftetašev pri Custendihi smer sprejetih sklepov, kakor tudi, da ima bolgarska vlada namere, ki se nikakor ne morejo imenovati lojalne. SOFIJA, 31. Sodišče « Koprivnici je v procesu proti roparski tolpi Tomangelov obsodilo deset obtožencev na smrt na ve-šala in petnajst na težko ječo. oseba ubita, ena pa je od več ljudi je bilo ranjenih. ]e strahu umrla«, Gen. Gamkolfo RIM, 31. Danes ob 2.16 je umrl generalni poveljnik prostovoljne državne milice general Aselepla Gandolfo. r ženero. PARIZ, 31. Ministrski predsednik Painleve odpotuje v četrtek v Ženevo, kjer bo predsedoval otvoritvi Zborovanja Društva narodov. Zborovanje n snlitev ItstrUe k Nemčiji Nemški parlamentarci ne Dunaju DUNAJ, 31. Tu-sem je prispel predsednik nemškega drtovnega zbora Loebe osmimi nemškfent parlamentarci, da širijo propagando za priključitev Avstrije k Nemčiji- Udeležili so se svečanega zboro vanja v mestni hiši Loebe je imel dališi govor, v katerem je obrazložil politične probleme, kojih rešitev tvori predpogoj za spojitev Avstrije in Nemčije. Drugi govorniki so orisali v prvi vrsti gospodarske razloge, ki govorijo za priključitev. Dunajska mestna občina je priredila na čast gostom slavnostno večerjo. Lbebe odpotuje jutri v Pariz, kjer se bo udeležil mednarodnega kongresa za mir. ATENTAT PROTI SIMPLON-EKSPRESSU V ROMUNIJI BUKAREST, 31. Blizu Krajone je skočil tira vlak Sistplon - Ekspress. Človeških žrtev ni bilo. Incident je pripisati atentatu, ki so ga pripravtH do sedaj neznani individui. r Parico PARIZ, 31. Dne 2. septembra se otvori v Parizu 24. svetovni mirovni kongres. Zastopanih bo več kakor 20 držav, in sicer po 800 delegatih. Na dnevnem redu je predvsem proučevanje protokola o mirni ureditvi mednarodnih konfliktov. Kot na-daljna točka se bo razpravljalo vprašanje mednarodne gospodarske organizacije, propagandna: delovanja veUlrih mednarodnih zvez in vprašanje organizacije mladine. Spaa, Traddf v BERLIN, 31. Trockij je dospel kjer ostane več tednov, Venizelos se vrne v politiko? ATENE, 31. Zunanji minister Rendis je sporočil na seji .ministrskega sveta, da namerava bivši ministrski predsednik Venizelos, ki je sedaj v inozemstvu, zopet poseči v politiko. Baje je že pcslal svojim pristašem na Grškem navodila, naj stopijo proti sedanji vladi v opozicijo. ADd El Krimoua propaganda Rifanci se pripravljajo na obrambo ogroženih postojank PARIZ, 31. Medtem ko se Francozi pripravljajo na odločilno ofenzivo v Maroku, utrjuje Abd El Krim svoje najbolj ogrožene | nem delu kozjanskega sodnega okraja, ie div-postojanke. Kakor pravijo vesti iz Feza, j jala na Jernejev večer, t. j. v noči od torka je posvetil rifanski vojskovodja največjo na sredoSfctrahovito neurje s točo, ka.kršne ne pažnjo odseku pri Uzzanu in Fazi. ! pomnijo tamkajšnji ljud;c že dolgo let Kmalu V Kekauenu, kier biva Abd El Krimov i po polnoči so zagrnili temni oblaki nebo bUk » » » . .. he sledil blisku, v oblakih pa ye vrelo m grmelo, brat, so se sestali poglavarji pieineu, u<*; ^ ^ a okoU ^ pono«: so se gro- sklepajo glede nadaljmh vodnih ukrepov, ^ oblak. približali Pianini pri Sevnici. Ljudje proti Francozom. . so prestrašeni vstajali iz postelj, vžgali luči in Iz Feza poročajo, da je Abd El Krim jokali, kajti zunaj je tolkla toča, debela kakor razvil živahno propagando z okrožnicami debeli orehi, udarjala na okna, razbijala šipe Drobne vesti iz Jugoslavije — Državna dvorazredna trs~vska šola ▼ Mariboru. Ponavljalni izpiti se vrše dne 11. septembra, prijave za vstop v I. in II letnik sprejema ravnateljstvo do 13. septembra, o-tvoritvena služba božia bo 14., pričete,k rednega pouka pa 15. septembra. — Drž. žensko učiteljišče v Mariboru. Vpisovanje v I. letnik 1. septembra od 9. do 10. ure, nato izpit iz petja. Vpisovanje v višje letnike 2. septembra cd8.—12 ure v dotičnih razredih. V petek, 4. sept. ob 9. uri služba božja. Redni pouk v soboto, 5. sept. ob 8. uri — Strašno neurje s točo v sevn:ški okolici. V okolici Planine, zlasti po občinah v sever- med rifanskimi plemeni. Bombardiranje riianskih postojank PARIZ, 31. Listi so prejeli iz Melille: Francoska artilerija je z uspehom obstreljevala rifanske postojanke. Porušila je več betoniranih strelskih jarkov. Abd El Krim, ki je bdi pravočasno poučen o namerah francoske artilerije, je zbežal v gore. Francozi odkrili ta-ne zaloge orožje v bližini Damaska, LONDON, 31. «Times» poroča iz Beyruta: V hiši nekega plemiča v Bakhary blizu Damaska so francoske oblasti odkrile velike množine orožja, ki je bilo določeno za druške čete. O priliki napada na Damask dne 25. avgusta so zgubili Druži okolu 700 mož. Rudarska siavka v Ameriki FILADELFIJA, 31. Pogajanja med lastniki rudnikov in rudarji v Pensilvaniji niso dovedla do nobenega pozitivnega uspeha. Delavci v antracitnih rudnikih so progla- in padala v sobe. Žalosten je bil pogled zjutraj, ko je napočil dan. Po polju je razbila toča skoro ves fižol, ajdo, proso in peso, vinska trta je postala prazna, še zeleno sadje na drevju pa je popolnoma stolkla. Edino mačke so zadovo-, ljivo lazile pod drevje in pobirale uboge ptičke. katere je grozna toča ubila v nočnem počitku. Zares težka elementarna škoda! Tako lepo obetajoča pol;a, da sc se kmetje veselili plačila za svoja v potu storjena dela, sedaj pa je vse uničeno. Kmet nima skoro kaj prodati, zima pred durmi, draginja še vedno neznosna* pridelek pa mu je pokončala toča. Ljudstvo, zlasti ubožnejše, ki ozimine niti ne seje, gleda upravičeno s strahom v bodočnost. — Vpisovanje v šolo Glasbene Matice v Mariboru, Sprejem in vpisovanje učencev se prične dne 1. septembra, dnevno od 9. do 10. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Novi učenci naj prinesejo s seboj zadnje šolsko izpričevalo, stari učenci zadnje izpričevalo šole Glasbene Matice. Redni pouk se pr čne dne 15. septembra. — Povzdiga tujskega prometa v Splitu. Odkar je otvor'ena nova železn ška proga preko l.ike orihaja vs?,k dan okoli 150 tujcev v Split. Dosedaj jih je bilo 3500 in bo do konca av- sili, da prično s stavko v sredo opolnoči, j gusta naraslo njihovo število do 4000. To je -jo^ota r»t-e»<-lvHic»m pensil- j doslej največje število tujcev, ki so prihajali S stavko bo prizadeta predvsem vanska jeklena industrija. |v Split. DNEVNE VESTI Prati vsnkl losiM In pmoKnostl V petkovi številki smo opisali dogodek v Brseču (v Istri), ko je prišlo do skrajno neljubega dogodka, ker finančni stražnik ni ra- stvo pred škodo in ščitijo njegove interese. Na koncu nas «Popolo di Trieste« poučuje, kako da bo našemu ljudstvu v prilog, če bo znalo italijanski jezik, kadar kaj zahteva od svojih gospodarjev, tu avtohtonih Italian/ovlf «Popolo» je tu izdal s cinično odkritostjo, uvS—, "r* " 7.------ -—-- , , i «ropoio» je tu iz< zumel, kaj so govorili ljudje meci seboj in .fcako kak položa- 0dmerja našemu ljudstvu. Ne pri-j h ;e miril njih vaški načelnik, beda^ pa cujie,| znava mu svojgtva star h domačinov, marveč di do kakega zaključka prihaja "topolo ^ zahtevaf naj se, kot priseljenci, ponižno pri Trieste» na podlagi tega našega opisa, uo za- klan-a gospodarjem če hoče kaj imieti. Potem ključka namreč, da tudi «Ecfinost» pnaiava takem ne bi biH mi polnopravlli državljani, ki potrebo, da se drugonufaio ljudstvo naua tta- s q občevati z državno upravo kot taki. in lijanski jezrk. ker da je le italijan&cma deželni napram katerim ima država dolžnosti v vseh. jezik. Pri/emamo se za glavo, ko Citamo ar- ^ fudi y jezikovnem pogledu. Zabeleženo gumentacijo, s katero «Popolo» podkrepija ta j^. ^ je ^ kaf 7ahteva ,cp.0p0i0,f proli svoj zaključek Piše namreč: «h.dinosU vendar, ysaki logiki in proU vsakemu pravilnemu poj- n.e bo zahtevala-, naj se 38 milijonov Italijanov movanju pravičnosti napram narodnim manj- uči eno slovanskih podeželskih narečij, ki se §inam govorijo v nekaterih krajih Julijske Krajine. Potem pa mora že priznati, d« bo bolj pravično in umestno, da ■ tisto malo Slovanov, ki ga še ne poznajo, priučijo italijanski jezik. Divji protižidovskl izbruhi v BesarabiJI u« _____^___,_ _ V mestu Bjelcu je hotelo več sto antisemi- Tak^ p^enehSJT «n®priFr&Tosti>»" in' «škode«, o^ov, došlih iz Jassi-ja, prirediti proUžidovske katerih toži «Edinost« in .ki se dogajajo vsled demonstracije. Do teh pa n: prišlo, ker so ob- de;stva, da se oblastva in. prebivalstvo ne ra- lasti najen'ergičnejše_ izjavile. da ne dovolijo zumejo' Tako" prizna va* t ud f« Edin os t »potrebo nikakih izgredov. Zato pa so se antisemiti - odločili za drugačen način. 15-letni gimnazija- italijanskih šol.» Drznejše se pač ne more postavljati na glavo najelementarnejša logika, kakor se je to zgodilo tu. Mi ne zahtevamo, naj bi se vsi Italijani __ ker taka zahteva bi bila blazna — učili naš jezrk, pač pa zahtevamo v imenu načela narodne pravičnosti lec Pascalea se je vtihotapil v sinagogo, splezal v podstrešje, polil stebre strehe s petrolejem in zažgal. Na srečo pa so hitro opazili ogenj I in ga tako lokalizirali. Mladi gimnazijalec je bil aretiran. — Gradnja nov?h trgovskih ladij v Rusiji. Iz ________ r_______ in vsakdanje neutajljive Petrograda javljajo, da so ladjedelski trusti praktičnerpotrebe — * ne le za naše ljudstvo,! prejeli ponudbo za zgradbo 15 novih trgovskih ampak tudi za oblastva sama —, naj si tisti ladij. Za zgradbo teh ladij bo potrebno okoli t i «.____S t » .Užkonall hmkcijonarji, ki hočejo službovati med natiu ljudstvom, prisvojijo sredstvo, neogbno po. trebao za uspešno službovanje: poznavanje je-zika ljudstva! Pravičnost in logika «Popola» govorita drugače. Da bi si omejeno število javnih funkcionarjev — naravnost neznatno napram masi na-našega prebivalstva — moralo priučiti jezik tega ljudstva — taka zahteva se zdi «Popolu» , . ne z a slišna in krivična. Da p« bi si moralo okolu i *»tlca.r 10« J1*?™1 pol milijona drugorodnih državljanov radi ti-: paratifus 9, Umrla stega malega Števila funkcijonarjev priučiti drug jezik to pa se mu zdi v redu in najnaravnejša stvar na svetu! V resnici pa je najnaravnejša prva zahteva, katere upravičenost so že priznali tudi razni italijanski pisci, naglaSujod potrebo, da javni uradniki vsaj v neki meri poznajo jezik ljudstva. Tu vmes pa je ie vprašanje: kako naj se razvija razmerje med ljudstvom in javnimi organi dotlej, dokler se masa ljudstva ne priuči ta jezik?! Ali naj med tem to ljudstvo dalje trpi tiste «neprili£nosti» in «ikode»?f To bt bilo v kričečem nasprotju z nalogo in dolžnostjo javnih organov, da namreč varujejo ljud- 1,000.000 pudov najboljšega jekla. — Primorske trgovce, turiste, obiskovalce vzorčnega semnja v Ljubljani in vse one, kt potujejo preko Jesenic v Jugoslavijo opozar- iamo na oglas vipavskega rojaka Antona Fur-ana, lastnika hotela «Triglav» na Jesenicak — Nalezljive bolezni v našem mestu. V časa od 22. do 29 t. m. so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: Davica 2, škr- lsgar 21, krvava Ćriža X je 1 oseba na trebušnem legarju. _ Drulfttr«M vmH — ML O. «čitalnica »s. Ker je v nedeljo tekma* ss opozarjajo vsi nogometaši, da se gotovo t* v polnem številu udeležijo trenažs, ki se vršf v navadnih dnevih in urah. — Načelnik. Naročajte in Sirite „EDINOST* V Trstu, dne i. septembra 1925. | mogoče ugotoviti. Medtem dijake. Scarpa, Gorica, Dietrocaatello 2 — Obupni koraki ustih, ki »o m naveličali — S Krasa. (Posledice nezadostne zaposle-' zato, Ker so bUm v o^em obavljene prve knjige 1234 adiuns. zadela razna obnovitvena dela'po nali de1 zvezek na drugačen način zanimivi To kar »«lelovan aiel v bližini svetilnika pri Sv. Andreju truplo! želi, ki so se pa «e bolj oživila ie le po končani v II. zvezku tjekanega, je nov, tudi slovstven J»n*aT, pek v Uivači__ -are, bomo oblečen« žensk«, na katerem ni svetovni vojni. Delovne moći so bile jako! »emu svetu po večim neznan Ivan Cankar, j pRVA SOU^ za krojenfe Šivanje, vezenje iz- i tržaškega življenja Vesti z Goriikega (Posledice nezadostne zaposle-' zato, ker so bile v njem objavljene prve knjige vinu). — 2e- pred prevratom so' Ivana Cankarja, ki so fce davno potic, je II. >J* bi vzela na brano goriške KMETIJSKO DRUŠTVO V VIPAVI ima v ziu Zbranih spinov zanimal naie občinstvo zlasti* dijake. Scarpa, Gorica, Dietrocaatello 2. logi izvrstno domače vipavsko vino Cen«: Namizno vino: Lir 230—250 desertno od 280 Lir naprej. H44 •prejme Fran 1135 3o opaziti nikakega znaka Življenja. Ožgane stnice neznanke in majhna steklenica, ki je :2ala poleg n>v, je pričala, da se je nesretnica astruplla. Na ldce mesta pok o predpisanih postavnih formalnostih dali pre- lice mesta poklicani orožniki so eljati truplo v mrtvašnico mestne bolnišnice, ozaeje je bila samomorilka spoznana za 65- rtno vdovo Marijo Ktilčer, rojeno Ivančič, sta-ujočo v ulici Cereria št. 9, Ugotovilo se je, a je starka živela v bedi in pomanjkanju, po-otnoraa zajpuščena in pozabljena od vseh. Ijeno itak žalostno življenje ji je v zadnjem asu začela greniti še bolezen. Zalo je starka, &vidno obupana nad svojo žagoslno usodo, denila za vedno svoje račune z Življenjem. Delovne moči so bile dobro plačane. Mnogi so živeli brezskrbno Ponatisjen* so v njem črtice in povesti, ki so življenje, in misleč, da bo to večno, niso ra-Jali ostale v rokopisu ali bile anonimno dovo-j Čunali na prihodnji dan. Obnovitvena dela so ljene ali tiskane pod itevtinimi psevdonimi, j že skoro končana, drugih stalnih zaslužkov ni«' tako da vstaja iz H. zvezka docela nova po- BABICA, avtorizirana sprejema soaeče. Govori slovensko- Slavec, via Giulia 29. 64 delovanje klobukov in cvetlic, odpre z dnem 8. septembra redne, hitre tečaje. Via Lava-toio 5, I. Ravnateljica Tiny Donda Klampfe- j rer. 12361 I. Ijillj I H) v Postojni. 1209 povrh vsega pa so priile sedaj na dnevni red doba mladega Ivana Cankarja. Gotovo bodo razne dajatve, največ v obliki1 davkov. Kmetje zanimali tudi prvi polemični in kritini spisi j DVA ključavničarska pomočnika sprejme ta- se zadolžujejo, da si morejo nakupiti naj ljudje letih 19. stoletja, katere posledica je nova b radi kaj zaslužili, a ni prilike, kajti ona pod- slovenska književnost. Knjiga je tipografsko jetja v Tržiču, v Nabrežini in v Trstu ne mo- vzorno izvršena in je okrašena s pesnikovim rejo vzeti v poštev vseh okoličanov svojega avografom. Naroča se pri «Novi založbi* v zaledja, t, j, v glavnem Krasa, kot je bil to Ljubljani, ___________^_________,__,___ slučaj pred vojno. Izkoriščajoč ta in še mnoga -- — Zelo nesrečno življenje je morala imeti d™fia dejstva se potepaj v zadnjem času po adi 22-ietns dninarica Karolina Prodan, sta- K*«" ^dje, ki se «da,ajo za «agente. raznih ujoča pri družin Tomasicio v ul Montecucoo 1 Prav»h » iMn»ljc«ih pod;ettj Pri tem pa se _ Semenj za radsoteleimilLO ▼ Kadio- L 43 Že pred tremi leti je radi neke nesrečne omenjajo v svojih pogovorih imena po telefonija se nahaja v Čeho^ovaški v __ ubezenske zadeve zapustila domačo streho1 vplivn h in »poštovanih ljudi, da si pridobe razvoju V zadnjih dveh mesecih se je število j do 26.65; Španija od 375,— do 3*5.—; Švica od a od tedaj j* živela sama zase pri iuiih ljudeh ! večje zaupanje ljudstva, ki mu je ostal v Acrvi naročnikov «broddcastinga» podvojplo, naroč-\ eu. „ do 6l7 —: Atene ud 39.— do 41—; Berlin [AVTOMOBIL Ford, z gumljami, s premenj-ljivim gumijem — rezervo. Majhen kami^on zamenjam z velikim, s konji, z blagom. Izborna kupčija. Bormioli, Via Romagna 6 tel. 37-57 Trst 1221 Borana poroflla« DEVIZE: T r s t, 31. avgusta. Amsterdam od 1065.— do 1185.— x Belgija od 119.- do 121.—; Pariz 124.25 do 124.75 ' ' i* j« j t ju ----------, - t ,f . London ođ 123 80 do 129.10 ; Ne w York od 26.50 in spoštovanih ljudi, da si pridobe razYoiu V zadnjih dveh mesecih se je število! do 2«.6&; Španija oi 375.— do 3 >anje ljudstva, ki mu je ostal v krvi naročnikov «broddcastinga» podvojilo, naroč-: 614... do 61 T.— ; Atene od 39.— —: --— 1-51 —1JC---------" od do 64'*'.— ; Butarežt od 12.75 do 13,50: Prag* od do SO.—: Odreka od 0.0365 do d bornih dohodkov, k: iih je imela od trdega vedao stari čut solidarnosti. Zato se ni to- n;ne so bile znižane, v večjih mestih, kakor v ela v tovarni V zadniem času je Prodanova Hko čuditi, da nasedejo tem brezvestnežem, da Pra£t Brnu in Bratislavi pa gradijo nove n bolela na pljučih in sicer tako hudo da je celo pojfoste jih tudi, nekateri pa so šU v svoji diotelefonske postaje.'V ish men se živahno 0.0^75; Dnn^j ođ f.03,0 do 0.0.J80; Zagreb od lorala opustiti delo Te dni bi bila morala iti i zaupljivosti tako daleč, da so «posodili» tem razvj a čehoslovaika iVdiotelelonaka industrija, 1 bolnišnico. Toda razen bolezni je imela Pro- -agentoma večje ali man;še svote, frči agenti ki ima že cej0 vr*to svetovnoznanih podrtij, bržkone še druge nadiotfe, ki so jii ne marajo takoj menjati svojih tisočlirskih ban- ki že lahko tekmujejo z naibol^fcim antflcik mi, __ ov . . 1 __ _ " !!_ 1__1__J. __ Jm|m T ti« w f i # • ___fV___—I-^ anova ratile veeelje do življenia. Včeraj popoldne kov< in nemSKim. to- koli 16. ure je pospravila doma svoje stvari,' fi^co na določen dan res na delo v ta ali oni varaami. Z ozrom na razvoj te nove ozdravila gospodinjo in odšla s trdnim name-1 kraK Sele ob tej priliki spoznajo prevaro, .oda bo vel;k: radio-s«men, kt " f; »g^j om, da se ne vrne več- Podala se je na n*ko n; drugega kot vrniti se domov. Poleg stroškov temb v Pragl in bo 'ato v Čarboli zgornji in tam izoila precejšn o' poti- da ne omenjamo njih duševne polrtost«! t. 1., brezdvomno dobro obiskan. Za ta vele-, oliČino karbolne ksline. Ko so jo kmalu potem Prevelika zaupltivosi pač ni primerna po- ssm^ni so bil: zgrajem novi «^avni-prosx or., asli ljudje, se je nesrećnica že borila s smrtjo.! vsod, a še najman^ napram neznancem, ker se kjer bo 184 čehoslovaških :n inozemsK n io- jdihnila je tekom prevoza v me? no bolnišnico.! ne ve. s kom se ima opravka, posebno v da- varen razstavilo svoje izdelke 0 Verani v ul Ghega št. 15. pa na kaj ne-j žavni izpit čez komplementarno šolo m nižji avaden način. Na dosedaj še neznanem me-1 tečaj učiteljišča. Italijanščma se poučuje Kol !u so se skobacali v vefck kanal, ki je na-f predmet vsak dan, pa tudi kot učni jezde pri e^jan pod ulico Carducci, se splazili po nekaterih drugih predmetih. V posebnih urah ranskem straniščnem kanalu do temeljnega | se poučuje)o_ go;enkc na z^eijo ^starsev da hiše, v eram, in ga va metra dolg poševen t potem, ko so dvign... ------- --------. .. . __ , . loščo tlaka, prišli v skladišče. Dasi utrujeni govarjala po urejenosti m učnem načrtu novi d o io vedrom in *prešič;im parkliema. Morali so ač biti pravi moistri v tem poslu, karti «ope-acija* se je popolnoma posrečila in jim je oprinesla 1500 lir v gotovini. Razen tega neska ie bilo v blagaini sp»avi en:h več fre-ov za skupni znesek 36000 lir. pa iih sve- rovcl niso marali, ker so pač vedeli, da bi --------- ^ _ h ne mogli vnovčiti. Ker se iim je pa plen Sprejemale se bodo deklice, ki so dovršil« del preskromno plačilo za tako naporno delo, leto Poučevale se bodo teoretično m prak-u si zlikovci izbrali v skladišču par zavojev tično v gospodinjstvu. nega volnenega blaga, vrednega ,kak:h 2000 tijstvu, vrtnarstvu. živ;nore;š kokošjereji, si-; r. Nato so o nemoteno odkurili po podzem- vanju, ročnih delih, likanj-u. kuhanju, italijan-j poti. ' ščini in knjigovodstvu. Gojenke plačaio me-( Včeraj ziuirai so uslužbenci tvrdke odkrili seČo 150 lir. Starši, ki želijo, da bi se njihove rt vin o in jo prijavili na kvesturi. O drznih hčerke izobrazile v razumnem gospodin si vu likovcih ni za'enkrat še mkakega sledu v zavodu, naj se zglasdjo pism-eno ah ustmeno — PaziU na otiokel Enoletni Erne^t Bi- že meseca septembra, __ jak, stanujoč v Rojanu-Verniellio št. 502, se IZ REŠKE POKRAJINE ! semcnj, na katerem____ — Šolski zavod Notre Dame v Trnovem pri šk;h f rm ponujalo svoje proizvode ki so sve- Bistric«. V Trnovem pri H. Bistrici deluje "---: L^vosti in de Notre tovnoznani po »jihovi izvwtni kaikovosti in ugodnih cenah. Posetniki veksemaja ne potrebujejo vlze na potnih listih in »majo pravico za 50% popusta pri vožnji na čehoslovaSkih in jugoslovenskih železnicah in na podonavskih brodovih ni 25% popusta na avstrijskih in madžarskh železnicah. ___ onz Seriun zdravnik v Tolminu ne sprejema do 15. septembra e«l M. avgusta do S. saptaaibra 1935, Za nakup vstopnice, ki stane Din. 50.— in k) daj« kupcu pravico do znižanega jugoilovenskegi konzularnega vizuma za Lir IZ.— kakor tudi 30°/, popast na italijanskih In 50°/. popust na Jugo-slovenskih železnicah obrnita se do komisarja sejma za Italijo Jol cebovina v Trstu Uide XXsetiembre 651 NB. Za one obiskovalce, ki stanujejo Izvec Trsta, bo posVrbe omenjeni komisar uradnim potom ju^oatovenskt komu;■•■r. zum. V ta itamen naj nt« dostavi potni Ust skupno i . I-Skom Din. 50— za vstopnico. I.lr 12.— za konzularni \ . : . in L 5.— z a poStne in reifijske stroške. ZOBOZRAVKfiK L MERNOUA specijalist za zobne in ustne bolezri sprejema v Gorici na Traoniku št. 5, IL od 9-12 in od 3-5 (67) j cjpo uaua UtiD.a ooDD šMMMimm NAZNANILO. Odprl sem novo zalogo vina na debelo v lastni hiši. Imam na razpolago po najnižjih cenah in v velikih množinah belo in črno istrsko najboljše vrste, 10 do 11 stopinj. Zraven tega marsalo in domači tropinovec Na deželo pošiljam po železnici iz tranzita. Fran Tomaži č trgovec z vinom na debelo Trst, Via Caprln 4. (614) DAROVI joaa pok. g e Franje v4. Pertot, darujejo: Hmko Pertot DL Matici L 10. uradn.;šivo dr. Wilfaw>ve pisarne v isti »amen V počastitev spoi " Hini Sv Lucij« ob Soči L 20 Sol. L 20. Roža Preg«l), društvu. Vse tri zneske hran: upravniitvo. Šolskemu društvu darujejo v počastitev bla-gopokojne g.e Franje vd. Pertot roj. Eber: O Katica Subotić L 50, dr. Bor« Furlan L 25, družina M&elič iz Rojana L 25. Matfdalenski podrutnici Sol druitva daru,« mesto cvetja ma kr^to pok. i* Fran>e vd. Pertot družina Alo>zi$a Kodrih* L V počastitev spomina nie vd Pertot dar«je g- ^ l^h f?°'an' 1 25 šol. druitvu in L 25 Dii Matvcu (Denar D. M in magdaknako podružnico hram tančnejša poiasnila daje Starši, k: nameravajo poslati hčerke v zavod, naj se čimprej oglasijo, ker s !. oktobra bo j Sol. dr.} začel redn šolski pouk. V počasUtev sponuna g.e Vnaje rertot - Gospodi teča^ t »vode šolskih sester ruje dr. Wvlfan L 50 za -Prosto* m L 50 de Notre Daste ▼ Trnovem pri D. Bistrici se bo o tvoril z novim šolskim letom tudi Jetos. w 1 16. _____________ ak- živiktvu, higiieni, kme- Sol dr. Wilfan društvo. Vsem ceneni« darovalcem srčna hvala! |fRs?iost in unsstnosf Irani dogorelo se je pisker nenadoma pre- mil in vrela voda je pljusknila na Bizjaka, j _ Zbrani ^»si Ivau»« Cank«ia. U. Nova za-levček je zadobil hude opekline na raznih ložba, ki ie v pretekli Veliki noci začela »zda-Telih telesa posebno po hrbtu in prs-ih. V jati Zbrane spise Ivana Cankar^, je za sedanti ues-tn bolnišnici, kamor so ga prenesli, je bil jesenski kn.ižni trg pripravila že drugi ^ezes preiet v dermatologični oddeiek N-jegoro, te zbirke. Zvezek obsega 400 strani, uvod in tanie Ve nevarno. ; opombe« u je napisal Izidor Cankar, vsebtna Pijančeva nezgoda. 57-letni zidar Causio pa so mu črtice i« povesU, ki soja^c med ^ * del Fin. št 8, je vče- .1. 1893. in 1899., .n kritike ter P^1^ ^ kozarec, rh je Ivan Cankar napvsal med L 1896. nj?**-Okoli 18. ure, ko Izidor Cankar ie v uvodu PRIMORCE, ki potujejo skozi Jesenice v Jugoslavijo. opozarjam, da sem pirevzel «Hoi«e v Triglav* na Jesenicah. Na raapolago imam več sob. domačo kuhinjo in prvovrstna v na — vse po zmernih cenah. Za obilen obisk priporočam vipavski rojak Anton. Fua-lan. 4archetti. stanuioć v ul ai popoldne pogledal pregloboko v eravno ni b-la več nedelja Okoli 18. ure, ko , Izioor uannar ,e v JJ^ „Sltelic e je napotil domov iz neke gostilne v ulici, slovstveno stenie ter ®otru^iike « Javali. so mu na nekih stopnicah noge od- pesnikove ob času postanka moderne^ve^--ekle pokorščino. Posledice tega upora re naj* j ske literature (Govekarja. 1Kette,a, Murna, Zu iiijše občutila glava, ki je proti volji gospo-1 pančiča) m dodai lai^a preštela stopnice. Marchetti ie zatoživi;en>u kolikorje za b«l šr^e^ombah noral v mestno boln:šnico. k:er ^e bo moral tenh spisov iz tega časa potrebno j Opornbah jdraviti kakih 10 ali pa še več dni. ker si je navaja vire « katerih ,e ^ise udi pretresel možgane. i povode in posledice sp:sov, koiikor )ih je i iiitiuniu mio t Trst, Via Scaiinata 2 PODRUŽNICA Via Arcata IO z veliko Ubi ilukflv in U Ako Mio uiiš obraz mozolčki madeži frdnice efells bule t¥@ri ecseniK in vsi v to vrsto spadajoči kožni izbruhi ki skrivajo lepoto obraza in škodiio mehkobi kože in ki se poraiajo posebno v vro-čih mesecih vsled močnega solnca. zdravijo uspešno z antifelidično ■ >do <-Pertinax», ki je "got-ovo sredstvo, rabljivo z največjo lahkoto in ki je na prodaj v vseh lekarnah. 06 Najnižje cene. rJ IPOTECARIA . Avtoriziran urad za posredovanje kupo-prodaje stavb in posojil. (Hite 21 (Viili riva) tele!. Ul. plačuje ALOJZiJ POUK. Mm Maidi Z prvo nadstropje Pazite na naslov! {.63) Pazite na nasiov! Pozor! Na čudež!! Prosim!! V čevljarnici Alla Babilonia moški ženski otroški Via Beccherie št* 4 se prodajajo Čevlji od L 35.— do L 10.— 5.— 45.— 35.— 30.— Blago najboljše vrste in natančno^ izdelano. ^HISi se VINARSKA ZVEZA V GORICI naznanja da se ie preselila v »vojo zalogo vina v ulico Formica št. 1, tik Piazza Corno. 1232 Briiianta, Mmrm, dragulje platin, zlato, inozemski denar, zobovje kupujemo za zunanje tvrdke in plačujemo no najvišjih cenah. — Kupujemo tudi zastavne listke S pondelfkom 24. t. m. preselitev iz u!. Portlcl di Chiozza 1 v Via Torre bianca 28 Brezplačne cenitve v uradu in na domu. Uradne ure od 9 do 13 in od 14.30 do 18; v sobotah od 9 dc 15. VINO črno in belo, istrsko prvovrstno, v vsaki množini m po zmernih cenah, proc^a J. Race, hangar pomol Venezia, Trst. Istotam so na prodaj prazni hrastovi m sodi in bednji. _ 11W konce-; PRODA se v L^ibltani hiia z vp«flo siio in idoio gostilno tw biiz« Oei|a lepOj posestvo, obstoječe iz eo« stanovanjske hiše z gostilno in trafiko, s hlevom m ' °raiov arondiranetfa zemljišča, vse v naibo]j§em stanju. Naslov pov* upravnišlvo. predno kal nakupita, obisaita ¥eliko sltSadiii® pohištva tvrdke ALESSANDRO LEVI MINZI t — Via Via Rettori i«. Spolno sobe. obedne eobet v veliki izberi. Maicanton št* 7-13 posamezni kosi pohištva PODLISTEK 7. J. KRIŽ ANO VSKA: (140 Mo< preteklosti Roman v treh delih. Iz rniCine prevedel Ivan Voo&. — No, dragi moj, premagaj se. Ali naj te vsako nepričakovano razburjenje spravi iz ravaotežja? — je pripomnil gospod Žerald ter odložil časopis, po katerem je listal, --Baronu je bilo, kakor da ga je nekdo polil z Baron je bil dobre volje kakor že davno ne. Za- mrzlo vodo, in je zopet zardel, takrat pa od sramu, taljen v dogodke svoje daljnje prošlosti jih je — Prav imate, učenik, še vedno sem zelo nagel. strani portreta prebral napis od Loline roke: Boris jo je Vaija izsdila; toda ,az nisem mogla več molčat, Pavlovič Roteršild. Njegovsin! On ima sina, a Vale- in te pufičab v nevednosli o tako važnem dogodku, rija je še to zamolčala v svoji zlobi. Temna rdečica Upam, da ne izdaš mo,e slabost Sedem mesecev in mu je zalila obličje in čelo se mu je jezno naguban- poi po tvojem odhodu se ,e rodil otrok. Valerija je «lo bila blizu smrti, a največja nevarnost so bili potoki solz, ki jih je tedaj iz jokala. Končno se je je Gospod usmilil, oedravela je in sedaj obožuje svojega malčka. Da po pravici povem, nisem še videla tako lepega otroka; lepši je celo od mojega Kolja. Boris je do smešnosti podoben tebi in bržčas bo ravno takšen miljenec dam kakor njegov oče. Včasih se vprašujem, koga obotuje v njem Valja: Borisa ali Pavlika? No v ia sled raznim nerednostim ter dostavil, da je go-podarjev povratek neobhodno potreben. Jezen in raz-.iražen je vzel Lolino pismo in ga naglo odprl. Na aizo je padla čudovito lepa akvarelna slika in Pavel iorisovič je začudeno gledal prelepega štiriletnega teljice od doma lečka z višnjevo kapo in v žametnem kroju s čipkastim ovratnikom. Kri mu j« Šinila v glavo, ko je na obratni ti Borisovo je naslednjega dne šel na delo Zda, ,e prouče va elemente in se učil gospodovati nad njimr^ vadil scje tudi v pošiljanju misli na daljavo m razvijal sposobnost se vživeti v astralni svet Delal ,e marljiver in cb tihih urah počitka je večkrat razmišljal o oddaljeni rodbini in tam živečih bližnjih. Minila sta dva meseca. K.o so nekega večera vsi triie sedeli na terasi, je gospod Zerald rekel: _ Prijatelj Paolo, menim, da je čas misliti na povratek. Ti si tako vneto delal, da ne bo nobena škoda, če skrajšaš svoje prebivanje tukaj za tri an štiri mesece, zato ti svetujem, da se polagoma pripravljaš na odhod. . pobledel. Ni pričakoval takih besed :n žalost pri misli, da bo os ta vil to pribe-harmonije in umstvenega dela. izganjaš, učenik, povej mi, kdaj na] odgovoril tiho. ne izganjam, dragi ruoj in dobri nioj učenec. Ce bi bilo mogoče, bi te rade volje za vedno pri sebi obdržal, toda vsako bitje ima svoje opvede-Uonit. vofo aj; Tr.«TM*r ki (Ja pa mo-a izpolniti. Tvoje i pomislil na možnost taKega »lučajaf in vai«n,a - 'mofie\ spati in misli so ljenje, večje ali manjše, ki ga pa mora izpolniti. iyc roke seatričmo pismo, pismo edine pni* m upala 1[onoen« * prcd opredeljenje je izvrševati dolžnosti moža in očeta Armna mu bile daleč, b čudovito t___ k S*,. „J _: - u^etnn izrabliati bo^ast^ Dragi Pavlika — je pisala Lolo. — *Poiiljajoč njim ženina -P04.^ ® risovo sliko, prerušujem svečano obljubo, ki mi Ijcuj«, ga je privlačeval naaor otrok, kateremu je on dal živ- družbi, katere ud si, in koristno izrabljati bogastvo, magnet. Vkljub temu ki ti je dodeljeno.