50734 srečne volitve. Na STitlo dal in založil Filip Haderlap. 1884 . Natisnila tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu. K 9734 loveaoil Zlata in srebra nemam. Pa kar imam, to ram dam: dobre in zlate nauke za pri¬ hodnje Tolitve. Berite jih, berite še enkrat; premislite in prcvdarite; in potem pojdite k vol it vi! Kakor si posteljete, tako boste ležali. I. Kaj je liberalizem? Slovenci, večkrat berete besede „liberalizem, liberalen". Morda še ne veste , kaj to pomenja ? Ta latinska beseda je kaj lepa in pomeni „vsa¬ kemu svoje". Prvi liberalci so se poganjali za svo¬ bodo in prostost, za državljanske pravice vseh ljudi. Ko so pa ti liberalci moč v roke dobili, so se čisto popačili, vse lepe lastnosti so vrgli od sebe in se navzeli slabih. S tem so ,,liberalizem" spra¬ vili v slabo ime , in za liberalce nikjer več ne marajo. S čim pa so se liberalci tako zamerili ljudem? Na to hočemo v kratkem odgovoriti. 1. Liberalci ne marajo dosti za vero in za sv. cerkev. Le berite liberalne časnike, kako udrihajo po sv. očetu, po škofih, mešnikih in zvestih vernikih, ki še v cerkev hodijo in se ravnajo po Božjih in cerkvenih zapovedih. Liberalci si tudi prizadevajo, študente odgovarjati in strašiti, naj ne postanejo duhovniki, jim dajejo podpore in delijo štipendije, ako si izvolijo kak drugi stan, zato pa tudi duhovnikov vedno bolj pomanjkuje. Zato so tudi za brezverne šole. 2. Liberalci hočejo ," naj bi bila vsa oblast v rokah bogatinov, bolj revne, delavne stanove pa odrivajo na stran. Ko je prvak novošegnih libe¬ ralcev Schmerling leta 1861 delil volilno pravico, po¬ tisnil je kmete hudo v kot. Le poglejmo na Koroško. Veliki posestniki, kterih je 104 in plačujejo 50.830 gld. davka, volijo 10 poslancev v deželni zbor. Mesta in trgi, ki imajo 46.000 prebivalcev in pla¬ čujejo 142.594 gold. davka, volijo 9 poslancev. Kmetiške občine pa, ki štejejo 290.000 duš in pla¬ čujejo 586.226 gld. davka, volijo 14 poslancev. Pri graščakih pride na 10 posestnikov že en poslanec, pri mestih na 5106 duš , pri kmetih pa še le na 20.746 duš. Pri graščakih pride na 5086 gld. davka i* 2 že en poslanec, pri mestih na 15.844 gld, in pri kmetih še le na 41.872 gold. davka; grajščakov goldinar je torej toliko vreden, ko osem kmetovih goldinarjev. 3. Liberalci pa so se zamerili tudi s tem, ker so ljudem naložili tako velike in težke butare. Butara je, da so se napravile tako velike o bdi n e. Pri malih občinah je tudi menj opravil; ako je župan količkaj izveden, opravlja lahko vse sam in mu ni treba pisarja. Za vse občane je tudi bolj pripravno, da imajo župana blizo pri roki, da jim ni treba daleč hoditi k županstvu. Kar pod en zvon spada, naj bi bila ena občina. Ljudje pogosto prosijo, da bi se ta ali ta fara ločila iz velike ob¬ čine in postala sama svoja občina; pa liberalci vse take prošnje odbijajo. Butara je, da se je županom naložilo toliko opravil. Skor bi bilo treba, da bi bili župani visoko študirani, toliko se od njih zahteva pisarij in poročil. B u t a r a je, da so se naredile o k r a j ne gl a- varije (Bezirkshauptmannschaften). Te so tako obširne, da ima ubogi, upehani kmet po 10—-12 ur do svoje gosposke. Ali bi ne bilo bolje, da bi se na primer tisti gospodje, ki zdaj sedijo v Ve¬ likovcu na enem kupu, razdelili tako, da bi eden uradoval in stanoval v Kapli, drugi v Pliberce, tretji v Doberlivesi, četrti v Velikovcu? Butara je, da so sodnije ločene od političnih oblastnij, in kmet dostikrat ne ve , ali naj gre v kaki zadevi k sodniji ali k okrajni glavariji. Če pride na primer iz daljne Črne v Velikovec, mu tam povejo : „To spada pod sodnijo“ in on je dolgo pot zastonj storil. Najbolje bi bilo, ko bi bile vse uradnije, s kterimi ima kmet opraviti, v enem kraji, da v eni hiši. Butara je, da se potrebuje toliko štem- p el j no v, in da je treba za vsako malenkost iskati notarja ali advokata. Prej so cesarski uradniki sami vsake sorte pisma narejali, zdaj pa - ali ne smejo, ali nočejo, ali časa nemajo. Liberalci 3 že tako obračajo, da je za nje dobro, za kmeta pa hudo. 4. Da je treba zmirom več davkov in plačil, to so zakrivili tudi liberalci s svojim slabim go¬ spodarstvom, ker so delali veliko potrato in napravili grozno veliko dolgov. Leta 1868 je novošegni liberalizem vajeti naše države popolnoma v svoje roke prevzel, in številke naj pričajo, kako so vozarili liberalni minister dr. Giskra in njegovi tovariši. Leta 1868 je država plačala 90 miljonov obresti od dolgov, leta 1878 pa že 155 miljonov. Za državne potrebe se je potrošilo leta 1868 le 320 miljonov, leta 1878 pa že 424 miljonov, torej za 104 miljonov več! Nič bolje niso gospodarili liberalni deželni zbori, občinski zastopi, šolski so- veti, cestni odbori. Ni se torej čuditi, da so davki v tistih letih tako strašno naraščali. 5. Ravno zato, da bi oblast in moč na vse večne čase obdržali v svojih rokah, naredili so libe¬ ralci take volilne postave, da odločujejo pri vseh volitvah za državni zbor, deželne zbore, občinske zastope in druge skupščine liberalni bogatini. Zra¬ ven tega so ustanovili in s tisoči goldinarjev pod¬ pirajo mnogo liberalnih časnikov na Dunaji in po vseh deželah; ti časniki imajo nalogo, ljudi slepiti, liberalne može povzdigovati, duhovnike in znane domoljube grditi in obrekovati, belo kazati za črno, in črno za belo, in še mnogo tacega. Lahkoverno ljudstvo takim časnikom vse verjame in se pusti goljufati za denar, za vero in dušni mir, za po¬ štenje in narodne pravice. 6. Za ljudski blag o stan se je liberalizem malo brigal, toliko več pa za druge nepotrebne in malovredne reči. Yeliko so se brigali in se še brigajo liberalci za to, da bi vse ponemčili. Zato so morale šole in kancelije biti vse nemške, zato so snovali vse sorte društva, kakor „deutscher Verein“, „deutscher Schulverein“, „.fleutscher Schulpfenig- verein“, „deutscher und osterreichischer Alpen- verein“, veliko „Gesangsvereinov“ in „Turnvereinov“, 4 „Verein zur Forderung dee Fremdenzuzuges" (naj¬ rajši namreč vidijo tujce iz Prusije in sploh iz nemških krajev.) Vsa ta ropotija ima namen, da širi nemški duh in nemško mišljenje. Veliko se brigajo liberalci za razveselje¬ vanje in uživanje. Zato podi veselica veselico, naj bo zima ali poletje, vigred ali jesen, pust ali post. petek ali svetek. če pride nedelja ali praznik, ali se liberalci kaj zmenijo dosti za cerkev? Ta ali uni še vjame kako tiho mešo , največ pa jih je še takih, ki cerkve od znotraj ne vidijo. Vse drvi v gojzd, na goro ali vodo, na vse strani po železnici, s fijakerji in omnibusi, po cestah, stezah, rekah in jezerih. Liberalci se brigajo nadalje'za to, da bi se ves denar, vsa moč in oblast združila v rokah nekterih bogatinov, bankirjev, fabrikantov in mogotcev. Zato so dali oderuhom popolno svo¬ bodo , da so od revnih kmetov in rokodelcev je¬ mali obresti ali činžev kolikor hoteli, po 100, 200 in še več od sto. — Tudi kmetom so dali svo¬ bodo in pravico , da so smeli od svojega posestva posamezne njive, travnike in gojzde prodajati. Tako so kmetje sčasom na nič prišli, liberalni bogatini so pa posestva prav po ceni kupovali. — TJstanov- Ijali so tudi vsake sorte goljufivih bank, ktere so ljudstvo molzle in goljufale za težko prislužene krajcarje. Od leta 1867 do leta 1873 je bilo takih bank in društev dovoljenih 1005. Leta 1873 se je vsa ta sleparija podrla, vsi papirji (akcije ali del¬ nice) so prišli ob veljavo in navstal je tisti „krach“ ali „denarni polom“, in ljudstvo je zgu- zbilo 1200 miljonov, kteri so zginili v žepe bogatih judov. Za ociganjeno ubogo ljudstvo ni bilo no¬ bene pomoči; za bogate „krachritterje u pa sta li¬ beralno ministerstvo in državni zbor hitro dovolila 80 miljonov posojila, in pri tem je državna kasa zgubila 13 miljonov. — Liberalnim bogatinom se je pripustilo zidanje železnic ; da bi pa ja kake škode ne imeli, je liberalna vlada za obresti dobra stala, in da so direktorji takih železnic zamogli 5 Tleči mastne plače po 20.000 in 30.000 gold. na. leto, dajale so se takim železnicam podpore iz državne kaše, ki jo polnijo krvavi žulji kmetov in obrtnikov. Te podpore za železnice so znašale leta 1870 že 10 miljonov, leta 1878 pa celo 21 miljonov. Slovenci! Tak je novošegni liberalizem , tako živijo in gospodarijo liberalci. Hvala Bogu, leta 1879 je liberalcem odklen¬ kalo. Svitli cesar so spoznali, da tako ne gre na¬ prej, da z liberalci ni mogoče vladati; zato so po¬ klicali sedajnega ministra grofa Taaffeja. Zdaj se je začelo na bolje obračati; se ve da gre to po¬ časi ; v brezno hitro padeš, pa iz njega le težko prikobaeaš. Skor po vseh deželah so liberalcem že slovo dali, tako na Kranjskem, Tirolskem, Solnograškem, Gorenje-Avstrijskem, Češkem itd. Samo v tistih deželah, kjer je nemškutarska mešanica med Nemci in Slovenci, da ljudje sami ne vejo , kaj so , ali Nemci ali Slovenci, v teh deželah, namreč na Mo¬ ravskem, Primorskem, Štajerskem in Koroškem imajo liberalci in nemškutarji še oblast in moč. Koroški Slovenci, otresite se enkrat tega jarma, ne poslušajte vsacega bradača, ki vam otrobe veže in vas podučuje, ko bi bil sam še poduka po¬ treben; začnite misliti s svojo lastno glavo, potem boste spoznali da vam „Mir“ prav svetuje in res¬ nico oznanuje! Dosedajni, slabi, pokvarjeni liberalizem je pokopan ; naj v miru počiva. Iz groba pa naj vstane pravi liberalizem, ki pravi „ vsakemu svoje“ ! K temu pripomozi Bog, svitli cesar, ministerstvo Taaffejevo in večina državnega zbora! II. Naš deželni zbor in denar. Nemškoliberalni časniki' po vseh mestih naše države so Koroškemu deželnemu zboru kadili 6 in slavo peli, da med liberalnimi zbori stoji na prvem mestu in zvonec nosi. Dne 21. oktobra 1882 je deželni poslanec gosp. dr. Traun v 18. seji rekel to-le: „Koroški deželni zbor ima enega sa¬ mega zastopnika Einspielerjeve stranketo stranko je potem dvakrat imenoval „clerical-national“ in nihče v celej zbornici ni temu nasproti govoril. Po tem takem je razim poslanca Einšpieler-ja ves deželni zbor „liberal.“ Liberalni Nemci in nemškoliberalni Slovenci ne morejo „liberalizma“ prehvaliti, le on zamore ljudi srečne storiti. Ker Koroški deželni zbor med liberalnimi zbori maršira na prvem mestu, ker ima med svojimi poslanci le enega samega neliberal¬ nega poslanca: mora ljuba Koroška dežela biti sveti raj in njeni prebivalci morajo najsrečnejši, ja! že v samih nebesih biti! — Kdo se smeji ? Tiho! Dne 6. aprila 1861 je bil prvi deželni zbor, pa je imel le 7 sej in ni kaj imenitnega sklenil. Dne 3. januarja 1863 se je začela druga sesija in ž njo tudi resno in pravo delovanje deželnega zbora. Vseh dvaindvajset let — od leta 1863 do 1884 — so sedeli sami liberalci v deželnem zboru in gospodarili kakor se jim je zljubilo. Le en sam poslanec jih je včasih dražil in motil, pa skaziti ali podreti jim ni mogel ničesar. Odprimo torej tiskane štenografične zapisnike, ti naj govorijo in pričajo, kako je gospodaril skoz in skoz liberalni deželni zbor. Pa vsega ne moremo v maličkem „Miru“ djati na rešeto, le tri strani hočemo malo prerešetati. Posvetili bomo: kako je gospodaril z denarjem , — kako je ravnal z volilno postavo, — in kako se je obnašal zastran slovenskega jezika ? Kako je gospodaril z denarjem? Iz deželne matice (Landesfond) se plačuje kar je treba, posebno za deželne poslance, za deželno upravo (Venvaltung) za javno varnost, za cestne v in vodne naprave , za ljudske šole , za dobrodejne namene, za predprege in še druge reči. Tako-le je deželni zbor za Koroško gospodaril z deželno matico od leta 1863 do 1884. Potreboval je torej deželni zbor za deželno matico v 23 letih svojega gospodovanja več ko 8 deset in pol milij onov goldinarjev. Samo¬ svojih dohodkov je deželna matica imela 3 milijone in 160.882 gld.; po prikladah na direktne davke se je vplačevalo več ko sedem in pol milijonov gld. Največ tega denarja je šlo za ceste, za vodne hrambe, za bolnišnico, in od leta 1872, ko je nova šolska postava stopila v življenje , za ljudske šole. Skupaj 3,579.276 gld. Od leta 1869 do 1. 1872 so šolski stroški po¬ skočili za 1708 procent, leta 1884 pa za 2811 procent. — Zastran kazen, ki so se plačevale zavoljo šolskih zamud, kažejo zapisniki to-le: Skupaj 20.581 gld. Te številke neovrgljivo pričajo , kako je ljud¬ stvu nova šola k srcu priraščena. Slovenci! le dobro poglejte številke; one kri¬ čijo na vse grlo, in tako, da jih nihče ne more preslišati in ovreči. Stroški za deželno matico so od 285.903 gld. leta 1863 narastli do 1. 1884 na 876.225 gld. to je za 310 procent. Po domače zrajtano se pravi to tako-le: Kdor je 1. 1863 deželne priklade plačal 1 gld., leta 1884 9 plača 1 gld, in S gld. 10 kr., torej 4 gld. 10 kr. Kdor je plačal 10 gld., plača letos 10 gld. in 31 gld., skupej 41. — Kdor je leta 1869 za ljudsko šolo v deželno matico plačal 1 gld., je leta 1872 plačal 18 gld. in leta 1884 plača 28 gld. Kdor je plačal 10 gld., plača 180 in 280 gld. Zraven tega so pa še pri- klade , ki jih občine nakladajo za šolske potrebe ; potem so velikanske šolske palače, so obresti za narejene dolgove, so plačila za organista, mežnarja itd. Tako je gospodarila ogromna večina našega deželnega zbora. Slovenci! kako se vam dopada to gospodarstvo ? Ali mar želite, da bi šlo v tem duhu naprej ? III. Naš deželni zbor in volilna postava. Brali ste v poslednjej številki „Mira“, kako je Koroški deželni zbor gospodaril z denarjem. Koliko denarja pa deželna matica za deželne na¬ prave potrebuje, koliko deželne priklade da morajo deželani v deželno matico plačevati, to določujejo poslanci, — poslance pa volijo deželani po volilnej postavi: po tem takem prav za prav ljudje sami sebi nakladajo veče ali menjše davke in butare. Zatorej vsakdo lehko sprevidi, kako imenitna reč da je volilna postava, po kterej ljudstvo voli svoje poslance. Zatorej odpremo danes spet stenografične zapisnike in pogledamo: kako je naš deželni zbor ravnal z volilno postavo? Gospod minister Anton vitez Schmerling, pre¬ brisana glava, odprl je novošegnemu liberalizmu vrata v našo Avstrijo. V ta namen je skoval vo¬ lilno postavo tako, da so v državnem zboru in v deželnih zborih liberalci dobili potrebno večino. Poznal je dobro našo deželo in vedel, v kte- rem grmu liberalni zajec leži. Zatorej je naredil volilno postavo za Koroško .deželo tako-le: Posest¬ niki. ki plačujejo 100 gld. direktnih davkov in imajo 10 svoje posestvo vpisano v deželnej tabli (Landtafel), volijo posebej v tako imenovanej skupini velikih posestnikov. Teh je pa komej 100 in plačujejo vsi skupaj le 50.830 gld. davkov, imajo pa pravico voliti 10 poslancev. Mesta, nekteri trgi in obrtniški kraji pa kupčijsko-obrtniška kamera, ki štejejo 45.960 glav in plačujejo 141.594 gld. davkov, volijo 13 poslancev. Kupčijska in obrtniška kamera, kterih družniki že v drugih skupinah volijo, — toraj dva¬ krat! — volijo 3 poslance. Kmetiške občine pa, ki štejejo 290.544 glav in plačujejo 586.228 gld. davkov, volijo 14 poslancev. Po teh številkah pride pri velikih posestnikih na 10 glav in 5086 gld. pri mestih itd. na 3535 glav in na 10.969 gld. pri kmetiških občinah pa na 20.746 glav in na 41.872 gld. en poslanec. Po teh številkah bi pa imelo biti vse drugači. V naš deželni zbor se voli 36 poslancev. Koroška je štela 336.500 glav in pla¬ čevala 779.650 gld. direktnih davkov; torej pride na 9347 glav in na 21.657 gld. en poslanec. Ve¬ liki posestniki, kterih je komaj 100, po številkah glav ne volijo nobenega poslanca, — mesta itd. 5 poslancev, in kmetiške občine 31 poslancev. Po številkah direktnih davkov pa volijo veliki posestniki 2, mesta itd. 7, in kmetiške občine 27 poslancev. Po tej čudnej palici je meril liberalni minister Sehmerling velikim posestnikom, mestom itd. pa kmečkim občinam najimenitnejšo in najprvo pravico svobodnih državljanov! — Te volilne postave so bili liberalci neizrečeno ve¬ seli in liberalnega patrijarha Schmerlinga so v zvezde kovali. Človek bi bil lehko mislil, da postane uboga Koroška dežela taka, kakor jo popisuje sv. pismo: da se po njej mleko in strd cedi. Brez vse zmote in ovire je vlekel liberalni duh po celej deželi, nihče se ni dotaknil volilne postave. 22. aprila 1875 v 8. seji je vložil gosp. po¬ slanec Einšpieler ta-le predlog: „Naj se vo¬ lilna postava za Koroško tako prenaredi, da dobijo kmečke občine toliko poslancev, kolikor jih jim gre po 11 številu duš in davkov, da bojo imele poslancev primemo unim volilnim skupinam.“ To je bil tresk iz jasnega neba. Gosp. po¬ slanec S toke rt je koj poskočil, kakor da bi ga bil šršen piknil in prosil, naj se berejo imena po¬ slancev, ki so ta predlog podpisali. Gosp. tajnik je bral imena: Andr. Einspieler, Jož. Lax, Mat. Pe¬ trič, Volfg. Petrič, Jož. Ullman in Juri Pongrac. Razim poslednjega so vsi štiri gospodje že pri¬ hodnji dan svoje podpise preklicali. Kaj se je s temi možaki črez noč godilo, sam večni Bog ve. Deželni zbor za te preklice ni maral in predlog izročil juridičnemu, političnemu odseku. V 16. seji 5. maja 1875 je gosp. dr. Luggiu poročal, da so se davki od leta 1861 do leta 1875 tako spreobrnili, da bi po njih kmečke občine do¬ bile še menj poslancev, kakor leta 1861. Tega prvak liberalne stranke g. dr. Luggin pa še v misel ni vzel: Alije volilna postava 1.1861 pravično narejena ali ne? Kako je s to postavo, pokazale so zgorej po¬ stavljene številke. Res je, da so se v posled- njin letih direktni davki zasukali tako, da je zemljiščnina malo padla, hišnina, dohodnina in obrtnina pa povišala, in torej kmetom butara se zlajšala, mestom in denarnim mogotcem pa malo stežala. Poglejmo le spet številke, te glasno govorijo in neovrgljivo pričajo. Leta 1883 je 100 velikih posestnikov plačalo 80.000 gld., — mesta , trgi in obrtniški kraji so Steli 49.578 glav in plačali 316.929 gld., kteremu znesku je prištetih 100.183 gld., ki jih je plačala južna železnica , — kmetiške občine pa so štele 299.152 glav in so plačale 868.601 gld. Kdor te najnovejše številke prerajta, prepričal se bo , da bi veliki posestniki glede na številke glav ne imeli pravice voliti nobenega poslanca, — mesta itd. 7, kmetiške občine pa 29 poslancev. Gledč na številke davkov bi imeli veliki po- 12 sestniki voliti 3, — mesta itd. 9, — kmetiške občine pa 24 poslancev. Po teh številkah pride pri velikih posestnikih na 10 glav in 8000 gld. davka, —pri mestih itd. na 3808 glav in 24.379 gld. — pri kmetiških ob¬ činah pa na 21.368 glav in na 67.757 gld. še le en poslanec! Ali to ni dvojna ali trojna mera ? Naj so se davki malo zmanjšali za kmete, vendar imajo tudi sedaj premalo poslancev v deželnem zboru. Pa kaj je liberalcem za to mar? Einspielerjev predlog je bil odbit in vse je ostalo pri starem — in ako bi šlo po volji liberalcev, ostalo bi pri starem do sodnega dne. Pa hvala Bogu! Minister grof Taaffe in kon¬ servativni poslanci v državnem zboru so jeli štreno mešati ih liberalni mir kaliti. Leta 1882 je državni zbor volilno postavo prenaredil tako, da so petakarji, to je vsi, ki vsaj 5 goldinarjev davka plačujejo, dobili pravico voliti v državni zbor. Te lepe priložnosti se je gosp. Einšpieler poprijel in v seji 16 oktobra 1882 vložil predlog, naj se tudi volilna postava za deželni zbor pre- naredi v tem duhu. 18. oktobra je bila obravnava ali debata: Spet je gosp. dr. Lug g in poročal in govoril kakor vselej pikantno in osoljeno, pa ven¬ dar zmerno in dostojno. Po tem se je pa tudi oglasil gosp. dr. Traun, navezal cel biren praz¬ nih otrobov in mlatil prazno slamo. E i n š p i 1 e r-j e v v resnici liberalni predlog popolnoma odbiti, libe¬ ralcem vendar ni kazalo, pa odložili so ga na pri¬ hodnje leto: Sklenilo se je, naj deželni odbor leta 1883 o njej poroča. Deželni odbor je svojo nalogo rešil in 11. oktobra 1883 je bila obravnava ali de¬ bata o volilnej postavi. Bes se je marsikaj v tej postavi popravilo in obrnilo na bolje. Kdor plača 5 gld. direktnega davka, volil bode; 13.000 bode na Koroškem več novih volilcev. Dalje še to-le: Mestom in trgom se je po novej postavi 13 dovolilo, da volijo doma v svojem kraji. Plibrčani so prej hodili volit v Velikovec, Nabrjetčani v Šmohor, Hiittenbergarji v Breze, zdaj volijo doma. Gosp. EinSpieler je predlagal: Naj kmečke občine ne hodijo volit tje, kjer so okrajne glavarije, ampak kjer so okrajne sodnije. Jezerčani pa Belani naj ne trkajo skoz Kaplo in Dobrlovas v Velikovec, ampak naj volijo v Kapli. Iz Lukave naj ne hodijo skoz Kotčane v Šmahor — skoraj dva dni hoda — naj volijo v KotSanah. Iz Šmar- jete hodijo volit v Celovec; naj volijo v Borovljah, skoz ktere hodijo. Za E. predlog Se 4 poslanci vstali niso. Pa upehanim kmetom se ta olajšava ni dovolila. Liberalci hočejo menda vse volilne može kmečkih občin imeti na enem in istem kupci, da jih ložej obdelujejo. Gosp. Einspieler je branil, naj se malo- tetnim posestnikom in tudi vsem posestnicam ne jemlje volilna pravica, ktero so po starej po¬ stavi imeli. Pa vse nič ni pomagalo, vzela se jim je. Prej ko ne zategadel, ker bi morebiti ne vo¬ lili liberalcev, čudno, da smejo posestnice, ki vo¬ lijo v skupini velikih posestnikov, komu dati po¬ oblastilo , da mesto njih voli, — drugim posest¬ nicam se pa ta pravica ni dovolila. Gosp. E. je rekel, da to ni prav. Ali to ni narobe svet, da posestnica, ki voli v velikem posestvu in plačuje morebiti le 102 gld. direktnega davka, ima pravico, komu dati oblast, mesto nje voliti; kaka druga posestnica, ktera plačuje morebiti 300, 1000 gld. davka, pa ni vpisana v deželnej tabli (Landtafel), pa nima nobene pravice voliti. Morebiti straši ta misel, da volijo plemenite gospe liberalno, kmečke posestnice pa ne. Gosp. Einspieler je še tudi predlagal, naj povsod volijo naravnost, ne po volilnih možeh in ne ustmeno glasno , ampak po lističih skrivno. O tem pa pri obravnavi še govora ni bilo. — Iz tega popisa se vidi, kako je liberalni de¬ želni zbor ravnal z volilno postavo. Da se je malo 14 popravila in volilna pravica razširila , imamo se zahvaliti sedanjemu ministerstvu in sedanjej ve¬ čini državnega zbora. Ker se je popravila volilna postava za državni zbor. to je liberalce prisililo, da so se malo uklonili in udali; brez tega bi bilo ostalo še vse pri starem kopitu: liberalna šema lepo barvana — obraz pa grd; — zunaj huj, zno¬ traj fuj! IV. Naš deželni zbor in slovenski jezik. Najsvetejše in najimenitnejše blago je za člo¬ veka — življenje. Kdor sam sebi ali komu dru¬ gemu življenje vzeme, doprinese največe hudodel¬ stvo ; tak človek mora biti ali strašno hudoben ali pa zmešan. Kaj pa še le porečemo, ako kak človek umori več ljudi, morebiti 10 ali 100 ali 1000 ? Kaj še le, ako jih umori na stotisoče, na miljone? Kar pa je posameznemu človeku življenje, to je celemu narodu matrna beseda, matrni jezik ? Vzemi narodu matrno besedo, in izdrl si mu jezik iz ust, zabodil si mu nož v srce, zastrupil si mu kri, vsekal si mu smrtno rano. Narodu matrni jezik vzeti, je rekel poslanec dr. Greuter pred nekimi tedni v državnem zboru , se pravi narod umoriti, je „stumme Tod,“ mutasta smrt. Pogledali smo že dvakrat v štenografične za¬ pisnike, našega deželnega zbora in videli, kako je gospodaril, z denarjem, kako ravnal z volilno po¬ stavo. Odprimo še enkrat te zapisnike in poglejmo, kako se je obnašal zastran slovenskega je zika? Kakor da bi bila naša Koroška dežela vsred velike Nemčije, kakor da bi ne štela nobene slo¬ venske duše, razun gosp. Einšpieler-ja noben poslanec ni črhnil besedice o Slovencih in sloven¬ skem jeziku. In kedar je gosp. E. o njih kaj spro¬ žil ali za nje se potegnil, vselej je bil hud ogenj v strehi. Le berite! 15 16. januarja 1863 y 16. seji je bil govor o bolnišnici v Celovci in gosp. Einspieler stori predlog, naj bi ljudje, ki imajo z bolniki opra¬ viti , bili zmožni slovenskega jezika; kajti ta bol¬ nišnica je deželna naprava, za njo plačujejo tudi Slovenci in v njo pride iz slovenske okolice največ Slovencev. Za ta predlog se nihče ne vzdigne in še le po tem, ko je E. zavpil: „Ich appelliere an die Menschlichkeit — kličem človeštvo na po¬ moč! — je vstalo 5—6 poslancev, ki so podpirali predlog, da se je vzel v pretres. Obravnava je bila 22. januarja 1863 in E. predlog popolnoma odbit. Poslušajte kaj se je poročevalec dr. Burger predrznil trditi v svojem govoru! Eekel je: Ako bi bilo treba, da zdravnik zna z bolnikom govoriti, kako žalostno bi to bilo za majhene otročiče, kako žalostno za našo hišno živino! Slovenci, te besede le še večkrat berite in nikoli jih ne pozabite! Gosp. Einšpieler je ta predlog pri več pri¬ likah ponovil, pa vselej je bilo vse bob ob steno. Štiri leta zaporedoma — leta 1871 — 1874 je gosp. Einšpieler vselej že v prvej seji deželnega zbora stavil predlog, naj da se vsaj poglavitnejše reči, ki se obravnujejo in odločujejo v deželnem zboru tiskajo tudi v slovenskem jeziku in zraven nemških zapisnikov pošljejo slovenskim občinam. Gosp. E. je povdarjal, da imajo Slovenci enake pravice, kakor Nemci, — da plačujejo v deželno matico gotovo tretjino visoke deželne priklade, — da smejo tirjati, naj se jim po slovensko naznani, kaj se dela v deželnem zboru, kaj se o njih sklepa, kam denar pride itd., ■— in da bojo Slovenci več zaupanja imeli do deželnega zbora, da jih bode veselilo in častilo, ako deželni zbor tudi ozir jemlje na slovenski jezik. Pa vselej je bilo govorjeno gluhim ušesom, ta predlog še potrebne podpore ni dobil nikoli in še v posvetovanje prišel ni. — Leta 1874 je za ravno to prosilo društvo „Trd- njava“ ; tej prošnji je bilo priloženih 41 peticij iz vseh slovenskih pokrajin. Pa vse je bilo zastonj ! Šent-Vidska fara v Podjunskej dolini in politično 2 16 društvo „Trdujava“ ste vložile deželnemu zboru slovenske prošnje. Gosp. Einspielerje obe vložil in zagovarjal; pa prav z nevoljo jih je de¬ želni zbor prevzel. Št. Vidska prošnja se je poslala nazaj, naj se pridene nemška prestava, — zastran prošnje „Trdnjave“ pa se je naprosil gosp. E. naj jo prestavi. Slovenci glejte! C. k. kancelije prejemljejo slovenske vloge, deželna kancelija se pa obotavlja! Ali med svojimi uradniki, za ktere Nemci in Slo¬ venci plačujejo na leto blizo 40.000 gld., nima nobenega, ki bi bil zmožen slovenskega jezika? — Politično društvo „Trdnjava“ je v svbjej pe¬ ticiji prosilo, „najse slovenski otrocivljud- skej šoli podučujejo po slovensko, po¬ tem pa, ko že znajo slovensko brati, pisati in rajtati, naj se učijo tudi nemško“! V 10. seji deželnega zbora 1. 1882 je gosp. E i n š p i 1 e r tožil, da se v slovenskih šolali preveč ponemčuje in povedal, kako Slovenci mrmrajo zoper sedanje šole. O peticiji društva „Trdnjava“ 1. 1874 je po¬ ročal dr. Luggin. Rekel je, da po § G učnega reda od leta 1870 ima deželni šolski sovet po za¬ slišanji onih, ki šolo vzdržujejo, odločevati, v kte- rem jeziku naj se otroci podučujejo, in ali se naj v šoli uči drugi deželni jezik.“ Dalje je omenil, da je deželni šolski sovet slovenske občinske od¬ bore popraševal o tej zadevi in po njih volji urav¬ nal podučni jezik. Ravno ta §. 6 učnega reda pa tudi pristavlja: da ima deželni šolski sovet pravico odločevati „znotrej tistih mej, ktere odmerjajo po¬ dstav e. “ §. 19. temeljnih državnih postav pa od¬ ločuje, da se nihče ne sme siliti, da bise učil drugega deželnega jezika. Kakor so dozdaj po Koroškem ljudske šole uravnane , silijo se Slovenci učiti se drugega deželnega jezika. Da je temu res taka, priča to-le: Občina na Jezerskem se je že od nekada bra- 17 nila nemškega poduka y šoli in potegovala za slo¬ vensko šolo. Občinski odbor v Svečah jel. 1869 pro¬ testiral zoper nemški podučni jezik. Peticiji društva „Trdnjava“ je bilo pridjanih 41 prošenj iz vseh slovenskih vetrov na Koroškem. — Gosp. Einšpieler je 1. 1882 prejel odblizo 40 občinskih in šolskih odborov zaupnice in za- hvalnice za to, da se je potegnil za slovenske šole. Slednjič pričajo pritožbe, ktere pošiljajo ob¬ činski in šolski odbori slovenskih far c. k. okrajnim šolskim so vetom v Belaku, Celovci in Velikovci, pa tudi c. k. deželnemu šolskemu sovetu v Celovci. Leta 1882 sta proti pritožbam gosp. Ein- š p i e 1 e r - j a govorila gg. dr. TJ b 1 in dr. L u g g i n. Oba sta vezala znane liberalne otrobe: da so naše šole izvrstno dobre, — da Slovenci nočejo sloven¬ skih šol, — da le kateheti ne spolnujejo svojih dolžnost, — da so šole res drage pa donašajo ve¬ liko sadu, — da se je nova šolska postava ljudem že priljubila (oj, oj! zakaj da pa šolske kazni vsako leto naraščajo. od 600 gld. 1. 1872 so narastle 1. 1884 na 2300 gld.) — da so šole take, kakor jih ljudstvo poželjuje (odkod pa pritožbe in peticije?) — da je potreba in sreča za Slovence, da znajo nemško. Tudi je deželni zbor sklenil, deželnemu šolskemu sovetu izročiti zaupanje in zahvalo , da šolsko postavo 1. 1869 tako natanjčno izpeljuje. Ljudstvo pa — nemško in slovensko — zoper to postavo britko toži, zdiha pod strahovito šolsko postavo in zdihuje po olajšavah, ktere mu je pri¬ borila sedanja večina državnega zbora. — O slovenščini v kanciij ah in uradnijah je bil v deželnem zboru večkrat govor. Leta 1874 je prosilo društvo „Trdujava“, naj se po slovenskih okrajih postavijo slo¬ venskega jezika zmožni uradniki in naj se v kance lij ah s Slovenci po slo¬ vensko obravnuje." Leta 1882 je občina Dolnidravbreg prosila, naj se tam napravi o k-r aj na sodnija. 2 * 18 Prošnjo svojo je tudi s tim podpirala, da je veliko Slovencev, ki imajo zdaj svojo sodnijo v nemškem Šent-Pavlju. Leta 1883 je občina to prošnjo ponovila. Pa obekrati je bila prošnja od¬ bita. Vselej se povdarja ali da uradniki znajo slo¬ vensko, ali da Slovenci razun nekaj starih ženkic vsi znajo nemško, ali da v tem ali unem okraji ni Slovencev. Med tem pa Slovenci vedno tožijo, da uradniki slovensko ne znajo in da morajo ž njimi govoriti po tolmačih. Ta kratki obris kaže, kako se je liberalna ve¬ čina našega deželnega zbora obnašala zastran slo¬ venskega jezika. Slovenci! Deželni zbor se imenuje tudi ljudsko zastop- stopstvo — Volksvertretung —, njegova pravica in dolžnost je, zastopati in braniti ljudstvo in nje¬ gove svetinje in pravice. Iz poslednjih treh so- stavkov razvidite, kako se je obnašala liberalna večina našega deželnega zbora zastran denarja, za¬ stran volilne pravice in zastran slovenskega jezika. Teh sostavkov učite se iz glave, vtisnite si jih globoko v srce! Komur pa ni sovetovati, temu tudi pomagati ni! V. Naš deželni zbor in sedanje ministerstvo, Mi konservativni Slovenci držimo z minister- stvom grofa Taaffe-ja in ga podpiramo. Zakaj da pa ? Za narodne pravice, ki se tičejo našega slovenskega jezika v šolah in kancelijah, se pote¬ gujemo Slovenci na Koroškem že dolga leta. Le berite žalostno našo vojsko, ki jo bijemo pismeno in ustmeno. Najprej smo poslali 1. 1848 državnemu zboru peticijo, ki so jo podpisali Slovenci iz vseh Ko¬ roških krajev. Potem smo podpisali 1. 1861 tisto ogromno peticijo, ktero je podpisalo več kot 20.000 Slovencev iz vseh slovenskih dežel; — leta 1874 je poslanec gosp. Einšpieler v prvej seji deželnemu 19 zboru oddal slovenski pisano peticijo političnega društva „ Trdnjava, “ kterej prošnji je bil priložen debel zvezek podpisov raznih občin; — naznanjali smo svoje potrebe in želje , tožili svoje križe in težave, razglašali svoje prošnje in terjatve po vseh slovenskih in nemških časnikih od „Slovenije“ I. 1848 do letošnjega „Mir-a“, od „Stimmen aus Innerosterreich“ 1. 1862 do „Yolksstimmen“ 1.1883; — potegoval se je gosp. Einšpieler v deželnem zboru od 1. 1863 do 1883 za narodne pravice Ko¬ roških Slovencev. Morebiti da so bile naše želje in prošnje pre¬ napete ali nepostavne? Le berite: Celih 36 let se vrti vse okoli tega jedra: Da¬ jajte nam Slovencem slovenske šole, v kterih se naši otroci v poznejših letih naj učijo tudi nem¬ škega jezika; — dajajte nam Slovencem, ako imajo s slovenskim ljudstvom opraviti, slovenskega jezika zmožne uradnike, in dajajte nam Slovencem po¬ stave in ukaze tudi v slovenskem jeziku. To je jedro vseh naših prizadevanj in prošenj in meri le na to , d a b i s e n a m S1 o v e n c e m pustilo to, kar smo že imeli za časov absolutne Bachove vlade. Imeli smo za časov absolutne Bachove vlade slovenske šole, imeli smo deželne predsednike in Krške knezoškofe zmožne slovenskega jezika, — dobivali smo deželne in državne postave in ukaze tudi v slovenskem jeziku. Pod vlado liberalnih ministrov od leta 1861 do 1879, od Schmerlinga do Lasser-Auersperga smo zgubili vse to! In nemškoliberalei so jeli nam zvoniti mrtvaški zvon: da slovenski jezik nima no¬ bene pravice na Koroškem in vsaj v 50 letih mora cela Koroška biti nemška. — Zdihovali smo po boljših časih in prišla je ljuba vigred leta 1879 pa nam podarila ministerstvo grofa Taaffe-ja, ki je v svojem nastopnem govoru izreklo : „V s e m narodom enake pravice; noben narod se ne sme pritiskati ob steno. “ Težek kamen se je odvalil z našega srca, mi- 20 slili smo, da prisije rumeno solnce tudi pred naša vrata. Pričakovali smo veselega srca, da dobimo mi Slovenci vsaj to , kar smo že imeli pod absolutno Bachovo vlado in po čemur smo zdihovali in pro- sijačili že veliko let. Pričakovali smo — ali smo pa kaj pričakali? Žalostna pa žalibog resnična je beseda: Od leta 1879 je zastran našega sloven¬ skega jezika v šolah in kancelijah ostalo vse še pri starem. Zastran narodnih zadev se nimamo mini- sterstvu grofa Taaffeja ničesar zahvaliti, pa za¬ hvaliti se mu imamo v drugih zadevah, in zavoljo tega stojimo nanjegovej strani, in želimo take poslance, ki ga hojo podpirali. Pod sedajno vlado se je vendar v mnogih za¬ devah obrnilo na bolje. Pod liberalnim minister- stvom je državni dolg od leta do leta strašno na¬ raščal: samo od 1. 1872 do 1. 1879 za 527 mi- ljonov! Več ko je dolga, več je treba obresti pla¬ čevati, viši mora biti davek. Sedajna vlada pa si na vso moč prizadeva, da jej ne bo treba delati novih dolgov, in temu se približuje hitrim korakom. Sedanja vlada je ustavila strašno zapravljivost li¬ beralcev , katerim se denar nikoli ni smilil; pa ona je zavrnila tudi tisto grozno sleparstvo ne- kterih bogatih špekulantov, kterim sta bila ljud¬ stvo in država molzni kravi. Ljudstvo so slačili z goljufivimi bankami, državo pa so molzli s tem, da so zidali železnice z državno podporo in garan¬ cijo (poroštvom). Pod liberalnimi vladami so si smeli taki ljudje polniti žepe , zdaj ko jim to ni več dovoljeno, pa vpijejo , da je „nemštvo v ne- varnosti“! Podjetniki so obogateli, država pa je morala (vsled tako nesrečnih pogodeb) vsako leto čez 20 miljonov plačevati za take železnice, za ktere je bila porok, pa premalo dobička donašajo. Da bi se ti stroški zmanjšali, jemlje sedajna vlada take železnice (na pri. Rudolfovo) v svojo lastno oskrbo. Tako je prav. Sedajna vlada noče s sle¬ parji nič opraviti imeti in skuša, izviti se iz rok bogatinov. Ona pozna potrebe ljudstva in mu hoče 21 v resnici pomagati. Za kmete, obrtnike in delavce je že mnogo storila. Liberalci so dali oderuhom popolno svo¬ bodo, da so smeli obresti jemati, kolikor so hoteli. Pod sedajno vlado pa se je naredila postava , da je vsak kaznovan, kdor vzame več ko 10 kr. od goldinarja na leto. Zemljišč ni (gruntni) davek so hoteli liberalci nastaviti na 41 miljonov; se- dajna vlada pa ga je znižala za 4 miljone in ga postavila na 37 miljonov. Za kmete je tudi to dobro, da se je zaprla ruska meja za živino. Rusi so prignali prej mnogo slabe živine k nam in jo prodajali prav po ceni. s tem pa je živina zgubila vso ceno. Odkar je pa meja zaprta, ima živina spet boljšo ceno, in to kmeta še po konci drži. Mestnim liberalcem pa to ni prav, oni hočejo po ceni meso jesti, zato je skor gotovo, da bodo rusko mejo spet odprli, če spet kedaj dobijo oblast v svoje roke. Tudi je obljubila ta vlada boljših postav za kmete , da jih reši propada, in ker so s tem za¬ dovoljni tudi nemški kmetje, smemo upati, da bo izpolnila svojo besedo. Za obrtnike se je naredila nova obrtniška postava, kakor so jo želeli. Za delavce se ravno zdaj delajo nove postave. Ze so postavljeni nad¬ zorniki v tovarnah; sklenjena je postava, da se po tovarnah ne smedelati če zli ur na dan; izdelana in predložena je pa tudi že postava, da se mora skrbeti za tacega delavca, ki se je poškodoval pri delu v fabriki. Pod sedajno vlado seje tudi razširilavolilna pravica, da sme voliti vsak, kdor plača 5 gld. davka , „liberalci“ so se tega zmirom branili, pod njihovo vlado so volili samo taki, ki so plačevali po 20 gld. davka; tako da so samo bogatini volili in tudi le za se skrbeli. Še le grof Hohenwart, minister naše stranke, je prvič razširil volilno pra¬ vico na desetakarje. Da bi se zmanjšali državni stroški, postavila je sedajna vlada posebno komisijo, katera ima nalogo, poizvedovati in prevdarjati, kje in kako bi sedalo kaj prihraniti. Ta komisija 22 s svojim delom še ni gotova, pa bo menda kmalo. Mogoče, da-se bodo združile deželne m cesarske kancelije; potem bi ne bilo treba toliko uradnikov. Vlada je že enkrat prašala deželne zbore zaradi tega. Tudi poštne hranilnice so dobra na¬ prava: na eni strani se ljudje navadijo šparati (varčevati); na drugi strani pa pridejo po tej poti državne obligacije (dolžna pisma) v roke domačih ljudi, da potem država ni v strahu tujih bogatinov, kateri po svoji volji določujejo ceno državnih papirjev, če imajo vse oni v rokah. Sedajna vlada ne zida železnic na nos na vrat, kjer že naprej vidi, da bo zguba , ampak ona podpira in izdeluje le res potrebne stavbe: ona je zidala veliko arelsko železnico , za ktero je prosila naša obrtniška zbor¬ nica pod liberalno vlado mnogo let zastonj. Ta že¬ leznica nas bo naravnost vezala s Švico in Francozko. Dostaviti je še treba, da se je olajšala tudi vojaška dolžnost, da se oproščujejo edini sinovi kmečkih posestev in taki študenti, ki se oglasijo za duhovski stan. S prvimi je skrbljeno za kme¬ tije, z drugimi pa za duhovniški naraščaj ; saj du¬ hovščine tako zmirom bolj primanjkuje. Liberalne vlade so pa še bogoslovce klicale pod puško ! Toliko dobrega in vse hvale vrednega je se¬ danje ministerstvo storilo za vse dežele našega cesarstva. Kar pa je storilo za našo Koroško deželo posebej, je toliko, da je javeljne še ktero ministerstvo storilo to. Ko nas je zadela huda povodenj leta 1882, dala je vlada iz državne kaše 200.000 gld. čisto zastonj, da so se razdelili med oškodovane. Da se popravijo vodne stavbe, ki jih je povodenj raztrgala na Žili, je država dala 141.000 gld., posodila pa brezobrestno 141.000 gld. Da se uravna Žila, je država dala 305.200 gld. , deželi pa brezobrestno posodila 300.000 gld. Da se uravna Drava, je država dala poldrugi milijon (1,500.000 gld.), posodila pa deželi brezobrestno za tisti namen 333.333 gld. Ob enem 37.800 gld. da se bodo vedno popravljale brambe in jezovi pri Dravi. Da * 23 se uravna Glina, je država dala 58.500 gld. Bazun tega nam je država še posodila brez obresti 1,560.000 gld. da zamoremo plačati zemljiščno odvezo! Težko je verjeti, da bi bila Koroška dežela od kake liberalne vlade toliko do¬ brote in podpore dobiti zamogla! Kaši liberalci pa niso za vse to prav nič hvaležni. V državnem zbora glasujejo proti vladi in so zmirom na strani tistih ropotačev, ki hočejo ministre vreči raz stolov. V deželnem zbora je pa nemškoliberalee pl. Jessernig, celovški župan, v svojem nastopnem govora 1.1883 tako govoril, kakor bi bila sedaj na vlada naj veča nesreča za našo in za vse dežele! Tudi so libe¬ ralci v deželnem zboru zavrgli iz štirih tri vladne predloge med njimi dva imenitna, namreč novo domovinsko postavo in postavo, da bi se zdru¬ žile cesarske in deželne uradnije.. To združenje bi zmanjšalo stroške in olajšalo delovanje ; domovinska postava pa je hotela, da bi človek tam bil doma, kjer že več let dela. Oba predloga sta zelo ko¬ ristna , vendar pa sta bila od deželnega zbora za¬ vržena. To je črna nehvaležnost, če se pomisli, koliko je sedajna vlada storila za Korošce! Po dragi strani je pa obnašanje naših liberalcev tudi zelo smešno: danes ropotajo zoper vlado , jutri jo pa že spet za pomoč prosijo. Mi Korošci moramo pa pri volitvah pokazati, da smo vladi hvaležni za to, kar je za našo deželo storila. S tem pokažemo, da nismo strastni in fakci- jozni politiki , da dajemo vladi zahvalo , v čemur jo zasluži. Pristaviti pa moramo, da nas res v srce boli, da se na Koroškem do zdaj še nič ni storilo, da se dejansko izpelje narodna ravnoprav- nost. Ker so se pa Cehom dale celo visoke šole, Slovencem na Kranjskem pa srednje in male šole v maternem jeziku , hočemo upati, da bodo nam dali vendar male šole s slovenskim podukom. Ker še zmirom upamo, da se bo vlada spomnila na nas, zato jo še vedno podpiramo; ko bi le tudi ona nas braniti hotela! 24 VI. Kaj hoče pa naša stranka? Naša, to je, slovenska in nemška katolj- ška (konservativna) stranka ima zapisano na svoji zastavi: „Vse za vero, cesarja in domo¬ vino^ Že te besede nam povejo, kaj naša stranka hoče. 1, Vse za vero. Mi smo katoljški kristjani. Tisto vero, ki smo jo prejeli od svojih starišev, hočemo ohraniti za se in za svoje otroke. „Con- servare“ (reci „Konservare“) je latinska beseda in pomeni „ohraniti“, in ker hoče naša stranka ohra¬ niti, kar je dobrega, zato se imenuje ohra- nujoča ali pa „konservativna“ stranka. Ta stranka je razširjena po vseh deželah in med vsemi na¬ rodi. Ker pa mi slovenski konservativci branimo ob enem tudi pravice slovenskega naroda, zato nas imenujejo tudi „slovensko-konservativno“ ali sploh „slovensko stranko.“ Ravno ker liberalci malo marajo za vero in še mladino tako podučujejo, zato mi ne moremo ž njimi hoditi. Kdo je kriv, da na Koroškem tako duhov¬ ščine zmanjkuje? Liberalci, kateri že v mlada srca pokladajo seme nevere in mrzenja do duhov- skega stanu , tako da naši študenti nočejo stopati v duhovna semenišča. Ce mladi ljudje vidijo, kako liberalni listi neprenehoma obirajo duhovnike in pri njih vsak najmanjši pezdir najdejo, zato se vsak boji, v ta stan stopiti. Mi hočemo, naj bi bile šole na krščanski podlagi osnovane, da bi iz- gojevale dobre kristjane in zveste državljane. Mnogi liberalci pa, kakor sami v cerkev ne hodijo in za vero ne marajo, bi tudi najrajši videli, ko bi se v šolah nič ne učilo krščanskega nauka. Zato z libe¬ ralci ne moremo hoditi, njihovih mož za po¬ slance voliti ne smemo. 2. Yse za cesarja. Mi smo zvesti Avstri- janci. Slovenci se zoper cesarja še nikoli spuntali niso; pač pa so ga vedno branili, in slovenski sinovi so na vseh bojiščih že potoke krvi prelili za 25 Avstrijo in za cesarja. Nemški liberalci nas obre¬ kujejo, da nismo zvesti Avstrijanci. To je pa grda, nesramna laž. Mi nočemo nobenega druzega cesarja, ko našega avstrijanskega. Mi Slovenci želimo do¬ biti enake pravice z Nemci. Da jih še nismo do¬ bili , tega niso krivi svitli cesar , to dobro vemo, ampak tisti nemškoliberalci, ki se na vso moč zoperstavljajo sedajni vladi, da ona ne more vsega storiti, kar bi rada. Med nemškimi liberalci se pač najdejo taki, ki močno škilijo čez nemške meje, in bi cel6 radi. da bi se naš cesar uklonil pred pruskim kraljem, kateri si je zdaj pridjal ime nem¬ škega cesarja' 1 . Mi smo dobri Avstrijanci in hočemo močno Avstrijo. Ravno zategavoljo pa se poganjamo za to, naj bi se dale vsem narodom enake pravice, kajti Avstrija bo le potem močna, k e dar bodo vsi njeni narodi zadovoljni. Sam cesar in sedajna vlada sta obljubila, dati vsem na¬ rodom enake pravice. 3. V s e za domovino. Mi hočemo srečno domovino: ona bo pa le potem srečna, če bodo ljudje na njej srečni. Za kmečki stan se poteguje naša stranka že od nekdaj. Na Kranjskem se je zemljiščni davek precej znižal, ker so imeli domače Slovence za cenilne može, kateri vedo, kako malo kmečko po¬ sestvo v naših časih nese , _ odkar se vozi žito iz Ogerskega in Amerike. Na Štajerskem pa je ostal visok gruntni davek , pravijo , da so nemškutarji zemljišča previsoko cenili. Da naša stranka kmetu dobro hoče, to se je pokazalo posebno na Kranj¬ skem: komaj so Slovenci zmagali pri volitvah, precej so sklicali zbor ali enketo v Ljubljano, ter se posvetovali, kako pomagati kmetu. Kaj so skle¬ nili, smo v „Miru“ že povedali, namreč: naj se zabrani razkosavanje in preceno prodajanje kmečkih gruntov po dražbi; naj se napravi kmetijska in viničarska šola; naj se že..v malih šolah otrokom nekoliko povč in pokaže od kmetovanja, da dobijo več veselja za svoj poklic; naj se zabrani prehudo 26 žgaujepitje in prodajanje špirita, ki mori naše ljud¬ stvo ; naj se , ako mogoče , napravi banka , ki bi prevzela kmečke dolgove , naj se zmanjšajo štem- peljni, in še mnogo taeega. Najhuje tlačijo kmeta dolgovi. Štajerski kmetje imajo 200 miljonov, kranjski 50, in koroški 50 miljonov iutabuliranega (uknjiženega) dolga; postranski dolgovi, ki niso uknjiženi, tukaj še prišteti niso. Cesarski davek ni tako velik, kakor so obresti od dol¬ gov. če hočemo tedaj kmeta rešiti, moramo po¬ stave čisto prenarediti. Največ se kmetje s tem zadolžijo, da morajo bratom in sestram izplačevati prevelike dote. Sedajni minister Taaffe je že ob¬ ljubil, da bo predložil državnemu zboru čisto novo postavo za kmete. Pri tem ga morajo podpirati tudi deželni zbori. Dokler bodo pa liberalci vladali na Koroškem, tako dolgo se koroški kmetje ne smejo nadejati, da bo deželni zbor kaj storil za nje. Kajti liberalci so zvezani z bogataši in morajo za tiste govoriti, za kmeta, posebno za slovenskega, jim ni dosti mar. Naša stranka želi nadalje, naj bi se županom bremena olajšala, naj bi veče pisarije go¬ spodje sami opravljali, ker so za to učeni in tudi plačani. Potem pa naj se naredijo male občine, ktere župan tudi brez pisarja lahko oskrbuje. Mi želimo, naj bi se politična oblast zopet zvezala s sodnijsko, da bi bila sodnik in komisar oba v enem kraji in v eni hiši, da ne bi kmeta odpravljali iz ene uradnije v drugo. Tudi želimo, naj bi sodniki sami delali pravico, naj bi kmetov ne zavračali k advokatom in I notarjem, kateri so predragi za revnega kmeta. Tudi nam ni prav , da je po naših uradnijah za vsako malenkost toliko nepotrebnihpisarij. J Dostikrat se kaka reč lahko ustmeno opravi brez ! vseh pisarij. Več ko je nepotrebnega pisarenja, več je ' treba pisarjev in uradnikov, in te mora ljudstvo plačevati. Če mora že nekaj ljudi ob naših stroških živeti, potem bi že rajši videli, ko bi se nastavilo vas? žandarjev, da bi bil človek vsaj 27 varen, kajti potepuhov je na deželi zroirom več,, in župani nemajo proti njim' skor nobenega orožja. Mi hočemo nadalje, naj bi vsi uradniki, ki imajo s slovenskim ljudstvom opraviti, znali naš slovenski jezik. Žalostno je, če sodnik ne zna govoriti z ljudmi v njihovem jeziku; lahko pride slovenski kmet v škodo, če tolmač njegovih besed ne zastopi prav dobro in jih tolmači narobe, kakor se lahko zgodi. Tolmača je treba tudi plačati, naj je že pri uradniji, ali pa če ga seboj pripeljemo. Mi želimo slednjič , naj bi bile šole dobro osnovane. Skušnja uči, da se otrok malo ali nič ne na¬ uči, ako se nm. razkladajo reči v tujem jeziku. Zato so Nemci piftietrti in imajo za svoje otroke trdo nemške šole. Kaj bo ubogi slovenski otrok zastopil nemškega učitelja, dokler je še le kakih 6 ali 7 let star, in še komaj „ata“ pa „mama“ po slovensko poklicati zna? V takih šolah hodijo otroci po osem let v šolo, pa še v svojem maternem slovenskem jeziku brati ne znajo! Ali ni škoda za dragi čas in za lepe denarje, ki jih za šole pla¬ čujemo? Mi pa želimo, naj bi se slovenski otroci tri ali štiri leta podučevali po slovensko, in kedar bi enkrat znali po slovensko moliti, brati in pisati, potem naj bi se začelo z nemščino, tako bi se naučili slovensko in nemško. Kjer se pa precej v prvem letu z nemščino začne , tam otrok sloven¬ sko skor pozabi, nemškega se pa tudi ne nauči, tako da nobenega jezika ne zna prav dobro. Tak v poznejših letih ne more nič brati in se dalje učiti in omikati, kajti slovensko brati se ni učil, nemško brati zna, pa ne zastopi, kaj bere. Naša misel je taka, da kmet ne živi od nemščine, am¬ pak od tega, kar pridela, od'žita in živine. Kdor pa po vsej sili hoče, naj bi se njegov sin nemško naučil, naj ga dž v kako mestno šolo ali pa za en par let na Nemce v službo, tam se bo res nemško naučil. Y naših malih šolah na deželi pa se nobeden im bo naučil prav nemško. Oe se pa le nekaj besed nauči, tiste kmalo spet pozabi, in 28 tako nema od šole nobenega dobička. Male šole po deželi niso za to, da bi se otroci nemško učili. Ko bi šole samo za to bile , potem bi Nemci ne potrebovali nobenih šol, ker njihovi otroci že iz doma nemško znajo. Male šole so pa le zato, da se otroci naučijo moliti, brati, pisati in rajtati (računati); in če je mogoče, naj se otrokom še kaj pove od kmetijstva, od živinoreje, od sadje- reje, od zemljepisja, od zgodovine ali povestnice itd. Te nauke bo pa mali otrok še potem težko za- stopil, če se mu razložijo v domačem, slovenskem jeziku; če se mu pa razkladajo po nemško, je škoda za pljuča ubozega učitelja, otroci ga ne bodo razumeli. Verjemite nam, ljubi Slovenci, ko bi mi ve¬ deli, da vas bo nemščina srečne storila, potem bi mi sami pisali za nemške šole. Mi pa v Celovcu vsak dan vidimo dosti beračev, ki morajo kruha prositi, čeravno nemško znajo; zato smo prepri¬ čani, da vas nemščina ne bo zveličala; ampak le to vas bo storilo srečne, ako znate dobro kmeto¬ vati, ako znate izrejati lepo živino, ako se varujete žganja in pijančevanja, ako se varujete dolgov, in če jih že imate, ako se jih otresete in s svojim premoženjem varčno in pametno ravnate. Poln hlev , polna kašta . lepe njive , lepi travniki. hiša brez dolga, — verjemite Slovenci, to je boljši, kakor nemško znati in po svetu kruha prositi! Slovenci! zdaj ste slišali, v kakem duhu ho¬ čejo delovati naši možje; ne poslušajte priliznjenih nemškutarjev: zaupajte le slovenskim možem, kajti le ti imajo pravo ljubezen do vas. Pri volitvi bo- bodite korenjaki in volite le tiste može, ktere vam bo „Mir“ priporočil! VII. Ali mi res kalimo deželni mir? Brali ste zdaj, ljubi Slovenci, kako lepe in po¬ štene reči mi zagovarjamo, tako za sv. vero, kakor za cesarja in državo, kakor tudi v korist in blagor slovenskega ljudstva. Ali je res, kar naši nasprot- 29 niki v enoiner trobijo med svet, da mi ljudstvo hujskamo iu da kalimo deželni mir? Vselej, kedar so kake volitve, in tudi pri drugih priložnostih, motijo nemški liberalci slovensko ljudstvo s tem, da jim pravijo: „Mi Korošci moramo v miru med seboj živeti. Ne poslušajte tistih, ki vas huj¬ skajo in šuntajo zoper Nemce!“ Nemški liberalci namreč koroški „mir“ tako zastopijo, da morajo Slovenci molčati, kakor miš, da morajo zmirom le to hvaliti, kar liberalci govorijo , sami pa ne smejo razodevati svojih želj in potreb. Naš „Mir“ nikoli ni hujskal in šuntal zoper Nemce, nikoli vam ni rekel, da morate Nemce sovražiti; ampak on le to pravi, da imajo Slovenci po po¬ stavi take pravice, kakor Nemci, zato naj se jim tudi v resnici dajo. Da nas hote ložej zastopili, vam hočemo povedati to-le priliko: Enkrat je bil oče, ki je imel dva sina. Ko je pa oče brez te¬ stamenta umrl, polastil se je starejši sin celega premoženja , mlajši sin je pa moral pri njem slu¬ žiti za hlapca. Mlajši brat je mislil, da mora tako biti in se ni pritožil. Nekterim ljudem se je pa mlajši sin smilil, zato so mu rekli: „Ti si neumen, da pri bratu za hlapca služiš, on pa dobro živi in očetovo premoženje zapravlja; saj imaš ti ravno tako pravico do premoženja, kakor tvoj brat.“ Mlajšemu bratu se je začelo zdaj v glavi svitati in tirjal je brata za svoj delež. Starejši brat je bil pa strašno hud in je rekel: „Do zdaj sva zmirom lepo v miru živela, kdo te je pa nahujskal zoper mene ? Ne poslušaj takih šuntarjev in delaj za hlapca naprej, tako bova lepo v miru živela, kakor ves čas poprej!“ Mlajši brat pa se ni dal potola¬ žiti in je šel k sodniji. Pred sodnikom je starejši brat tako govoril: „Do zdaj sva z bratom vedno v lepem miru živela, jes sem bil gospodar, on pa moj hlapec. Zdaj so ga pa nekteri ljudje nahuj¬ skali, da me je začel tirjati za očetov delež. Pro¬ sim vas, gospod sodnik, da te ljudi kaznujete, ker so brata našuntali zoper mene; bratu pa ukažite, naj se odpovč svojih pravic in naj mirno naprej 30 služi!“ Sodnik pa je rekel: „Ljubi moj, mlajši brat ima tiste pravice , kakor ti. če mlajšega brata go¬ ljufamo za njegovo dedščino (erbščino), potem ne bo nikoli miru; ampak še le potem bo pravi mir, kedar mu izplačaš njegov delež, do kterega ima pravico.“ Starejšemu bratu ni nič pomagalo, on je moral bratu izplačati, in ta si je potem kupil sam svojo hišo, in ni bil več blapec. Nekaj časa se je starejši brat kislo in grdo držal, ter z bratom ni spregovoril. Pozneje pa se je vendar spravil ž njim in bila sta spet prijatelja do smrti. — Starejši brat je Nemec, mlajši pa Slovenec. Ali se pravi to šuntati in hujskati, če smo mi Slo¬ vencem povedali, da imajo po postavi enake pra¬ vice z Nemci? Mi Slovencev ne učimo, naj bi Nemce sovražili, ampak le to pravimo: dajte Slo¬ vencem tiste pravice, ktere jim daje postava, in ktere so jim obljubili sam svitli cesar in vlada; potem bo pa mir v deželi, in to bo pravi mir, ker bodo Slovenci videli, da imajo ravno toliko veljave, kakor Nemci. Ta „mir“, kte¬ rega nam nemškutarji ponujajo, je tisti slabi „mir“, o kterem je klical že prerok Jeremija „mir, mir, pa ni miru!" Tako namreč tolažijo ljudstvo krivi preroki. Slovenci, ne pustite se motiti nemškutarjem, poslušajte svoje prave prijatelje in volite tiste po¬ slance, ktere vam bo „Mir“ priporočil! VEL Ali mi res Slovencem branimo, da bi se nemško učili? Naši nasprotniki nam zmirom očitajo : „ Glejte, vaši voditelji vam branijo, nemško se učiti, in nemščino hočejo čisto zatreti. 1 ' Mi pa tega ni¬ koli nismo pisali ne govorili. To sicer ni res, kar nemškutarji pravijo, da Slovenec ne more živeti brez nemščine; veliko miljonov je ljudi na svetu, ki ne znajo nič nemško, vendar bolje živijo in gospodarijo, kakor mi Korošci; vendar pa no- 31 benemu človeku ne škoduje, če zna več jezikov, posebno je to koristno za kup če val c e. Pa tudi kmetom mi nismo nikoli branili, učiti se nem¬ ščine. Mi le zmirom pravimo: „N a j pr e j (v prvih treh šolskih letih) naj se otroci naučijo po slovensko moliti, brati, pi¬ sati in raj tati, in še le potem naj se na to podlago po nemško naprej zida. Zdaj imamo pa veliko takih šol na Koroškem, da se slovenski otroci že v prvem letu jamejo poduče- vati po nemško, in potem, vsih osem let samo nemško, tako da ne znajo v svoji materni besedi ne brati, ne pisati. Ja, še krščanskega nauka se ne morejo učiti, ker nemškega katekizma ne za- stopijo, slovenskega pa brati ne znajo. Tako se godi na Žili in v celovški okolici in sploh povsod na nemški meji. V takih šolah se otroci nič ne naučijo: ko bi učitelj imel le kake tri ali štiri otroke v šoli, bi jih vsaj nemško naučil , da bi postali res Nemci in bi pozneje prebirali nemške bukve ter se iz njih učili koristnih naukov. Ker ima pa po sto in še več otrok v šoli, in ga ne- kteri ne poslušajo, drugi iz šole izostajajo, zato jih tudi v osmih letih ne more naučiti dobro nemško. Tako se zgodi, da hodijo otroci po osem let v šolo, pa ničesar ne znajo, ker niso zastopili, kaj jim je učitelj v šoli po nemško pravil. Nedavno smo sli¬ šali , da je prišel neki 15 leten fant iz Št. Jurja pri Celovcu k birmi, pa ni znal očenaša mo¬ liti, akoravno je v šolo hodil! Ali ni žalostno, če slišimo kmete govoriti: „Osem let sem hodil v šolo, pa ne znam nič brati in se iz bukev in časnikov podučevati. Nemško ne zastopim, po slo¬ vensko brati pa se nisem učil“! Žalostno je pa tudi to , da taki ljudje , ki se v šoli niso nič slo¬ venskega učili, postanejo nasprotniki svoje materne besede, ja, še taki se najdejo, ko so se naučili nekaj nemških besed , da se sramujejo svojih slo¬ venskih starišev! Mi pa nočemo , da bi s e i z Slovencev delali Nemci, to je zoper na¬ turo; nas je Bog za Slovence ustvaril, on nam je 3 32 dal slovensko besedo za naš pogovor, če ta svoj materni jezik zavržemo, pregrešimo se zoper Božje postave , in gotovo nam to ne bo v srečo, ampak le v nesrečo in sramoto! Zato pa mi ho¬ čemo , naj bo poduk v šolah skozi prva tri leta slovensk, v četrtem letu naj se začne z nemščino. Tako se bodo otroci naučili najprej slovensko mo¬ liti , brati in pisati, in bodo celo življenje ostali trdni Slovenci, če se prav v poslednjih petih šol¬ skih letih nemško naučijo. In še to rečemo, da se bodo otroci bolje nemško naučili, ako se z nemškim podukom pozneje začne. V četrtem šolskem letu je ja otroška pa¬ met že bolj utrjena in zbistrena. V prvih treh letih se bo otrok navadil po slovensko misliti, slovenski poduk bo zastopil, zato bo v teh treh letih nje¬ gova pamet postala že precej bistra, tako da bo v četrtem letu veliko ložej se učil nemščine. Cisto narobe pa je , majhnega otroka že v prvem šolskem letu podučevati po nemško , ko je komaj 6 ali 7 let star in še po slovensko ne zastopi dru- zega, kakor take reči, ki jih vsaki dan vidi, nam¬ reč kaj je hiša , hlev, brat, sestra , grablje , vile, vol, konj, krava, kura, tiča, in take reči. Ce mu pa začneš govoriti od viših reči, kakor so vera, upanje, ljubezen, treznost, previdnost, vnetost, več¬ nost, neskončnost itd., te pa že ne bo lahko ali pa prav nič zastopil, če mu prav po slovensko govoriš. Kako morete biti nekteri tako nespametni in misliti, da bo otrok take reči zastopil, če se mu razkladajo v nemškem jeziku, kterega ne zna? Glejte, od tod pride, da se otroci v šoli tako malo naučijo ! Ne dolžite torej otrok, ne dolžite učiteljev, ampak dolžite sami sebe , če ste bili tako nespa¬ metni , da ste hoteli imeti nemško šolo in jo še zdaj hvalite, da je dobra! Verjemite, le taka šola je dobra za Slovence, da se otroci učijo najprej slovensko in še le pozneje nemško. Za take šole se mi poganjamo, kakor lahko zmirom berete v „Miru M . Da pa mi hočemo nemščino čisto zavreči, to ni res, to je nemškutarska laž. 33 Nekteri tudi pravijo: „Slovensko se na-' /šim otrokom ni treba ličiti, to že iz »doma znajo.“ To je pa prav nespametna beseda. 'Saj tudi nemški otroci že z doma znajo nemško, šola je pa vendar spet koj nemška in sicer ne samo mala šola na kmetih, še pozneje v latinskih in visokih šolah je poduk zmirom le nemšk; učijo se tedaj skozi 16 let vse po nemško! Doma se otroci naučijo le govoriti, toda brati in pi¬ sati po slovensko se pa doma ne naučijo! Ali vas mar ne veseli, kateri znate po slovensko brati, da prebirate „Mir“ in Mohorjeve bukve in mo¬ litvene bukvice v slovenskem jeziku? Ja vi si iz Celovca, Ljubljane, Maribora in Trsta lahko na¬ ročite vsake sorte lepe slovenske bukve in časopise, da jih prebirate in se iz njih učite za vse svoje dušne in telesne potrebe. Nemškutarji pa hočejo, naj bi bile šole čisto nemške. Potem ja vaši otroci ne bodo znali po slovensko brati, akoravno so ro¬ jeni Slovenci, oni se ne bodo mogli učiti iz bukev in časnikov, zato bodo pa tudi nevedni ostali. Iz tega spoznate, da le nemškutarji vas hočejo nevedne ohraniti, ne pa mi, kakor nam očitajo. Mi pa le srčno želimo, da bi vi zmirom več brali in se tako izučili in omikali ter dohiteli druge bolj srečne narode, za kterimi smo zaostali brez naše krivde. Da se pa po nemških bukvah izučiti ne morete, to sami spoznate. Če je prav kteri iz vas več let v nemško šolo hodil, tako dobro nemško se vendar ni naučil, da bi vse zastopil, kar bere v nemških bukvah in časnikih, zato mu nemške bukve nič ne pomagajo. Izmed sto otrok na kmetih je komaj eden , ki se v šoli tako dobro nemško nauči. Kaj pa bo z drugimi? ali morajo vsi drugi nevedni ostati? Ali se vam ne smilijo? Nam se smilijo! Iz slovenskih bukev in časnikov pa se lahko vsi izučite! Pojdite gledat na Štajersko in Kranjsko in na Goriško ; tam bere skor vsaki kmet slovenske časnike in podučljive bukve, zato so pa tudi že bolj prebrisani, ko go¬ spodje v mestih! 3 ; 34 Nekteri tudi pravijo: „S slo venskim je¬ zikom so nikamor ne pride.“ Mi pa na to odgovorimo: Saj mi Slovenci tudi ne mislimo nikamor iti. Mi nismo | cigani ali judi, da bi se po svetu potepali, in smo najrajši doma. Svoje lepe domovine ne mislimo za¬ pustiti; čeravno bi nekteri želeli, da bi mi šli tje v deveto deželo, kjer poper raste! Sicer pa še res ni, da se s slovenskim jezikom nikamor ne pride. Že pod našim cesarjem je več Slovanov, kakor Nemcev; pod Rusom pa so skor sami Slovani, in Rusija sama je štirikrat tako velika kakor vsa Nemčija. Ko so bili naši koroški vojaki v Bosni, je bil vsak vesel, kdor je slovensko znal, ker se je z Bošnjaki, Hrovati in Dalmatinci lahko zgovoril; tisti pa, ki samo nem¬ ško znajo, so bili revčki, še za denar si niso mogli jesti kupiti, če jim ni kak Slovenec prišel na pomoč. Pa še več! Na Kranjskem, spodnjem Šta¬ jerskem in Primorskem je zdaj že tako prišlo, d a nobeden ne dobi cesarske službe, kdor ne zna dobro slovensko. Tudi za slo¬ vensko stran Koroške zna tako priti! Če tedaj dopustite, da se slovenski jezik čisto za¬ nemarja in iz šol vrže, potem boste svojim lastnim otrokom pojedli boljši kruhek ; ne bodo jih jemali v cesarske službe, če slovensko ne bodo znali! Nadalje prašamo: kam gre naša železnina, naš svinec, naše puške? Na Nemško ne, ampak v južne slovanske dežele! Kam gre naše sadje? Vse doli po Dravi v slovanski jug! Slovenski kmetje, prevdarite te besede! IX. Volitve so pred durmi. Deželni zbor je razpuščen inv kratkem bomo Korošci na novo volili poslance. Zato se moramo hitro in dobro pripraviti na te volitve, da si izberemo najprej prave volilne može, potem pa prave poslance. 35 Volitve so silno važna in imenitna reč. Pa zakaj ? Zato , ker poslanci delajo postave , kterim se moramo vsi pokoriti. Za nobenega človeka, naj¬ manj pa za kmeta, ni vse eno , kakošne so po- »stave; zato pa tudi ni vse eno, kakošne može si izvolimo za poslance. Če bo volk ovcam postave delal, bo gotovo naredil take postave, da bo ovce sl obodno davil, kolikor bo hotel. Zato bi bile ovce strašno neumne, ko bi volka za svojega poslanca izvolile; ravno tako neumni bi bili kmetje, ako ;bi izvolili za svojega poslanca taeega moža, od ka¬ terega ved6, da kmetom ni prijazen, da ljubi le kmečki denar, sicer pa kmeta zaničuje ali se vsaj ne briga za njegovo srečo ali nesrečo. Žalostno je, da naši Slovenci še premalo znajo, kako imenitna je volilna pravica. Dokler so svitli cesar še sami vse vladali, bilo je to postava, kar so cesar ukazali. Zdaj pa cesar sami ne delajo več postav, prepustili so polovico te pravice poslancem, ki jih ljudstvo izvoli. Volite tedaj dobre poslance, pa boste dobili dobre postave; ako pa zdaj volitve v nemar pustite, ako zdaj rečete: „naj volijo kogar hočejo, saj je vse eno“, potem se ne smete pritožiti, ako dobite take postave, kakoršne se vam ne dopadejo! Kakih poslancev pasi moramo te¬ daj želeti? Mi koroški Slovenci si moramo že¬ leti takih poslancev, ki so med nami rojeni, ki poznajo težave in nadloge naših kmetov, ki imajo srce za našega kmeta, pa zraven tega tudi spo¬ štujejo in ljubijo naš slovenski jezik in zagovar¬ jajo naše pravice. Kdor pa kaže, da za kmeta nema srca in ljubezni, kdor se poganja za nemški šul- ferajn in za to, naj bi se slovenščina čisto zatrla,- taeega ne bomo volili, če smo pametni, tak ni. naš prijatelj! Tudi ne bomo nikogar volili za svo¬ jega poslanca, če od njega vemo , da na svetoj krščansko vero ne drži dosti. Kdor se Boga boji, ® je pošten tudi pred ljudmi, takemu se sme kaj za¬ upati; kdor pa vere nema v srcu in se p ajdaši s takimi, ki se iz vere norčujejo , tak mož neTiodi po pravi poti, taeega si he' smemo izbrati za svo- 36 jega vodnika, ker bi utegnil ge nas zapeljati v brezno pogube in nesreče. Kdor ni zvest podložnik našega cesarja, tudi tak ne more biti naš po¬ slanec: mi Slovenci smo zvesti Avstrijanci in no¬ čemo nič slišati od takili, ki gorijo za veliko Nem¬ čijo. Če hočemo dobro voliti, bomo volili le take može, ki prisežejo na te tri besede: za vero, domovino in cesarja! Kaj pa nam je storiti, da dobimo take poslance? O tem naj govori sledeči poduk. 1. Brž ko se volitve razpišejo , naj stopi v vsaki občini kakih pet, šest ali še več voliloev vkup, da se pogovorijo zavolj volitve. Ta zbor ali shod se imenuje volilni odbor. Za to ni treba imeti dovoljenja. Kaj ima ta volilni odbor storiti? Odgovor: 1. Volilni odbor pogleda pri županu v volilni zapisnik, če so volilci vsi zapisani. Župan se ne sme braniti in mora zapisnik pokazati vsa¬ kemu. kdor je volilec; tako govori postava. Vsak, kdor plača s vojskino priklado 5 gld. direktnega davka, in ni bil zavolj tatvine ali goljufije zaprt, ima volilno pravico. Če bi možje videli, da ta ali oni iz njih sosedov ni zapisan med volilci, naj mu to povejo, in on naj se hitro pritoži. Ako bi do¬ ločeni čas zamudil . potem pritožba nič ne velja. (Leta 1879 pri volitvah v državni zbor se je zgo- dilo % da je bilo devet duhovnikov, med njimi dva župnika velikoposestnika izpuščenih v volilnih imenikih, in tako je bilo mogoče, da je zmagal nemškoliberalni kandidat.) 2. Kadar so se možje prepričali, da je volilni imenik v redu, potem naj skličejo volilni zbor, to je , naj skličejo vse sosede iz svoje občine, ki so ž njimi enih misli, v kako hišo , da se po¬ govorijo, ktere bodo volili za volilne može. To je najbolj imenitna reč. Volilni možje morajo biti zanesljivi, izvedeni, pošteni, trdni. Za volilne može izvolite take može iz vaše srede, kterim zaupate, da bodo ostali mož-beseda, izvo- 37 lite značajne Slovence, zveste katoliške može po¬ štenjake, naj bodo bogati ali revni, to je vse eno. Kakih pa ne smete voliti? Vi ne smete voliti omahljivcev, ki bi vas za en glaž vina ali za eno cigaro prodali; ne smete voliti takih, ki se po gosposko nosijo, kmeta pa zaničujejo , tisti so navadno liberalci; ne smete voliti takih, ki so se zapisali k nemškemu šulf era j nu; ne smete voliti takih, ki so podpisali protest zoper dr. Vošnjaka; ne smete voliti ne liberalnih pre¬ rokov, ki čez duhovščino zabavljajo, in tudi ne tistih nemškutarjev, ki le nemščino hvalijo , kar je do¬ mačega, slovenskega, pa zametujejo; ne glejte na to, če je kdo župan, odbornik, oskrbnik, učenik itd. Naj bo, kar hoče, če ni naših misli, ga nikar ne volite. Boljši je, da volite duhovnike in trdne kmete, teh se liberalci najbolj bojijo. Takih kmetov, ki so pri liberalcih v mestih in trgih zadolženi tudi ni dobro voliti, ti se bojijo, da bi se jim po¬ sojilo ne odpovedalo. Dostikrat se je že primerilo, da je nemškutar takemu kmetu rekel: „0e boš Slovenca volil, te boin pa tožil za dolg. “ Izberite si take može, ki se nikogar ne bojijo in ki vam z možko besedo obljubijo, da bodo' pravega Slovenca vo lili II. Kedar pride dan, ko se imajo izvoliti vo¬ lilni možje , zberejo se vsi sosedi, ki so za našo stranko, v polnem številu pri županu ali kjer je volitev napovedana in izvolijo vsi enako tiste može, za ktere so se že prej zmenili. Dobro je,' da se volilni možje že prej napišejo na toliko listkov, kolikor je volilcev, da potem vsak volilec en listek oddd in ni nobene zmešnjave. Zapiše se krstno ime in priimek. Kedar je vsak svoj listek oddal, ne sme prej proč iti, dokler ni volitev končana. Včasih se primeri, da se volitev iz kakega uzroka ovrže, in potem je treba vnovič voliti; ako pa naši ljudje odidejo, potem nasprotniki vdrugič lahko zmagajo. To je volitev volilnih mož ali prvotna volitev, in ta je podlaga vseh drugih volitev, tedaj najimenitnejša; če so. volilni možje naši, je tudi poslanec naš. 38 III. Kedar pa pride dan, da se volijo poslanci za deželni zbor, podajo se vsi tisti, ki so bili iz¬ brani za volilne može, v tisto mesto, kjer je njih volilni okraj, namreč 'ali v Velikovec, ali Ce¬ lo v e e, ali Beljak, ali Šmohor. IV. Zjutraj naj grejo vsi na enkrat v volilno sobo in to ob določeni uri, da so deležni pri izvo-; litvi volilne komisije. Na tem je veliko ležeče, da je volilna komisija sostavljena iz naših mož; če jo imajo nasprotniki v rokah, lahko tega ali unega iz naših glasov zavržejo, ako njegova pra- ' vica ni prav jasna. V. Kterega poslanca pa je treba voliti? Po¬ stavljen bo tisti, od kterega se sliši, da bi ga ljudje najrajši imeli; zatorej prosimo, da bi se „Miru“ naznanjali taki možje, ki bi bili pripravni za po¬ slance. Pa volite ga vsi brez razločka; tudi na¬ sprotniki bodo enoglasno volili; ako sp. vaši glasovi cepiti začnejo,_ st e že zgubljeni. VI. Po volitvi morate počakati, da se za trdno izvč, kdo je voljen; ne smete precej domu oditi. Včasih se primeri, da noben kandidat ni dobil po¬ trebnega števila glasov; potem je nova volitev. Ce bi pa naši med tem časom že odšli, potem bi nasprotniki pri dragi volitvi imeli lahko delo. Slovenci, ravnajte se po tem poduku, pa vam ne bo žal! Slovenci na Koroškem! Vaši bratje na Štajerskem in v Istri so pri zadnjih volitvah sijajno premagali nasprotnike: Slovenci na Kranjskem stojijo trdno ko skala. Ali bote mar samo vi dremali in vse v nemar pu¬ ščali? Vedite, ves slovenski rod zdaj na vas gleda: pokažite se može korenjake, da bo vaše imč častno pred svetom! Slovenci zapomnite si to: Kakor si boste postljal tako boste ležali!