Račua prt požtn. čokov. UToao štor. 11.812. Foitnlua pavfailraua. Leto IV.i štev. 209 V Mobllanf, petek dne 7. septembra 1923 cena i-ss £>:;i iMlial« o" * n|uty|» gtiina mesečno 12-50 Din K inozemstvo 25"— B peobvezn* Ojlaal po tarifo. Uredništvo: jflkloštčeva cesta St. 16/1 Telrtoo St 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in Ljubljana, 6. soptembra. Rojen je jugoslovanski prestolona-iloilnik. Srečni zakon našega kralja je blagoslovljen s prvorojencem sinom in radost roditeljev odmeva v srcih vse-p naroda. Vsi čutimo, da jo dete v kraljevski zibelki n a 5 e dete, da se pretaka v otročičku, ki ga obdaja sijaj jugoslovanske kraljevske krone ista kri, kakor v priprostem slovenskem, hrvatskem, srbskem kmetu, in s kraljevskima roditeljema je vos naš narod v tem radostnem trenutku ena rodbina. Pomen današnjega dno pa sega daleč preko teh srčnih občutkov. Rojstvo prestolonaslednika je političen dogodek prvega reda v vsaki monarhiji, za našo kraljevino pa pomenja dovršitev velikega historičnega akta nacij mal-nega osvobojenja in ujedinjenja. S tem, da je jugoslovenska kraljevska krona dobila dediča, je dinastiji in državi pridobljen daloč vidljiv element stabilno-Bti in sigurnosti. Notranja državotvorna sila našega Mroda še nI jaka. Problem našega ujedinjenja z ustanovitvijo naše naci-jonaine države šo ni bil definltivno re-Sen. Kar se je ustvarilo v oktobersklh viharjih 1918. leta, se je moglo zopet zrušiti, da nismo na čelu države imeli od početka narodne dinastije, ki je bila poklicana, da vodi narod proko vseh plemenskih, verskih in gospodarskih razlik do končne konsolidacije. Zgodovina prvih let nam dovolj jasno dokazuje, da jo dinastija Karagjorgje-vič v polni meri vršila svoj nacijonal-ni vodlteljskl poklic. A prve čase je bila ona sama v težkem položaju Življenje kralja Osvoboditelja so je nagibalo h koncu, prestolonaslednik je bil regent, neoženjen, brez naslednika v slučaju nesreče. Komunistični atentat leta 1921. je z osebo vladarja grozil uničiti eksistenco države. Težavni napredek naše konsolidacije, nedosta-tek kraljevskega doma, popolna nesl-jurnost glede prestolonasledstva, vse to jc dajalo neimjateljem in črnogle-dom povoda dovolj, da so smatrali našo državo in s tem naše narodno nje-dlnjenje kot nekak provizorij, slabilo je avtoriteto vladarja ln državotvorno moralo naroda samega. Zato je poroka našega vladarja bila «4 naroda sprejeta s tolikim zadoščenjem, zato je rojstvo prestolonaslednika tako ogromnega pomena za vso našo bodočnost. Na čelu države stoji danes pomlajena narodna dinastija in kraljevsko dete v zibelki nam predstavlja srečno bodočnost naroda in države. Vsa Jugoslavija je danes zbrana ofcrog otročička, ki so mu dali pri prvem cerkvenem blagoslovu ime Ste-, van, kateremu pa želi narod ime veli-kega njegovega deda. Vroča je želja | naroda, da podeduje novorojenec b krono Jugoslavije vse vrline svojega jnnaškega očeta, vse kreposti svojega velikega deda. Naj se kraljevski sin razvije v pravega Jugoslovena, v krepostnega, svobodoumnega, demokratičnega človeka, v treznega In vest.ne-l| la vladarja! Tako ogromen je zaklad " ljubezni, ki mu jo prinaša v dar naš narod že na prvi dan njegovega življenja, da mu ne bo težko izpolniti, kar je danes njegov presvotli oče zanj , obljubil. 0 Blagoslovljen bodi da.n njegovega Prihoda. o • Pstres F&ss Japonskem jj (Glej tudi prilogo.) j? London, 6. septembra. J. Po poročili lili iz Toklla In Yokohame postaja po-Sj loža j v obeh mestih vsak dan obupnejšl. I Pomoči še vedno nI in slad pritiska ved-J »o strašnejše. Onim redkim prebivalcem, a «1 so ostali v mestih, grozi sedal nova J nevarnost po epidemijah, ki se razšlr-I iajo, ker nI mogoče pokopati mrličcv. g V obeh mestih in nilju okolici vlada S strahovit smrad. J V Tokllu so uničena tudi vsa poslopja g Evropskih poslaništev, med njimi tudi poji slopll češkega ln italijanskega poslanl-D Stva. Italijanski poslanik de Martini Je j! rešen, o usodi drugih diplomatov še ved-S 0() "I zanesljivih poročil. Po zadnjih vesteh znaša število mrt-samo v Toklla In Yokoliaml 250 11-s°(, v ostalem, po potresu razdejanem ozemlju pa še več. Stevtlo ranjenih ce-i'lo na 1 milijon ljudi. avstrijski kancler potuje na poljsko. Varšava, 6. soptembra. Poljski listi Poročajo, da prido avstrijski zvezni kan-.'elar Seipel z zunanjim ministrom Grtln-torgerjem dne 16. septembra v Varšavo, s.ier s« host.a mudila tri dni Seja ministrskega sveta. — Priprave za krst. — Ime prestolonaslednika. Beograd, 6. septembra, r. 7.a pol 8. dopoldno j« bila povodom rojstva prestolonaslednika sklicana seja ministrskega sveta, katere so se udeležili vsi v Beogradu navzoči ministri. Na seji so bilo določene modaliteto proslave radostnega dne doma in pri naših zastopstvih ter jo bil prečitan kraljevi manifest. Minister pravde dr. Pcrič Ju dobil nalog, naj pripravi obsežen nkaz o amnestiji političnih ln nekaterih drugih zločincev. Seja je trajala do 8-45. Takoj po seji so odšli ministri na dvor, da pozdravijo Nj. Vel. kraljico Marijo ln se poklonijo prestolonasledniku. Program za krstne svečanosti se določi te dni. Krst Be bo vršil prihodriji teden. Na dvoru je bila Izražena splošna želja, naj dobi prestolonaslednik ime Petar. Z druge strani se poroča, da bo dobil novorojenček Ime Stevan, kar bo bržčas tudi obveljalo. Zahvalna služba božja. — Čestitke kralju. Beograd, veselem dogodku. Vest je povsod povzročila veliko veselje. V salut je zgodaj , ačelo topništvo oddajati strele v presledkih pet minut In tako so topovski pozdravi, v celoti 101 strel, grmeli do Mraka. Mestna občina in vsa državna oslopja so razobesila zastave, njihovemu vzgledu je spontano sledilo meščanstvo in tako so vse prometnelše ulice ' malu bile okrašene s slovenskimi ln dr-uvnlmi prapori. Presenetljivo obilno šte vilo zastav je najbolje izražalo radost ljubljanskega meščanstva. Mestni župan je odposlal kabinetni pl-. topovskimi streh proslavljati radostni dan. Javne zgradbe In tudi jako mnoge privatne hiše so razobesile zastave. Tudi !z ostalih hrvatskih mest ln krajev javljajo, da Je rojstvo prestolonaslednika Izzvalo splošno zadovoljstva « RODOVNIK NAŠEGA KRALJEVSKEGA DOMA. Ustanovitelj kraljevske dinastije Ka-ragjorgjevlčev je ICaragjorgje Petrovič, rojen leta 1752. v vasi Viševac. V Brbski vstaji proti Turkom se je postavil na čelo srbskega naroda in se boril dolga leta za svobodo Srbije. Poročen je bil b hčerko kneza Nikola Jovanoviča, Jele-no, ln je umrl lota 1817. nasilne smrti v Radovanju pri Smedorevu. Karagjorgje ali knez Črni Jurij je imel 6 otrok. Njegov najmlajši siu Aleksander Karagjorgjevič je bil leta 18-12. izvoljen za kneza Srbije, a so je v smislu Bklopa narodne skupščine lota 1858. odpovedal prestolu in odšel v Avstrijo, kjer je umrl v TemcSvarn. Njegovo truplo jo bilo pokopano na Dunaju. Knez Aleksandor je Imel 7 otrok, od katerih je bil tretji, Pctar, rojen dne 29. junija 1844., kralj Srbije od 2. junija 1. 1903., a kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev od 18. novembra 1918. Kralj Peter je, kakor znano, izvršil veliko delo osvo-bojenja in ujedinjenja našega troadine-ga naroda in je dobil zato po smrti na: slov kralj Peter I. Veliki Osvoboditelj. Kralj Peter jo bil poročen s hčerko črnogorskega kralja Nikole I., kneginjo Zorko, ki je umrla 4. marca 1890. na Cetinju. Kralj Peter jo imel petero otrok, od katerih je četrti sedanji Daš kralj Aleksander I., rojen dne 4. decembra 1888 na Cetinju, prestolonaslednik od 27. marca 1909., regent od 11. julija 1914., a kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev od 16. avgusta 1921. Od ostalih otrok kralja Petra živita še kraljevič Gjorgje, rojen 27. avgusta 1887. na Cetinju, ki 60 je 27. marca 1909. odpovedal prestolu, in pa kneginja Jelena, rojena 23. oktobra 1884. na Reki, ki je bila poročena z ruskim velikim knezom Ivanom Kon-stantinovičem, katerega so 1. 1918. ubili boliševiki. Princesa Jelena ima sinaVse-voloda, rojenega 7. januarja 1914. v Pe-trogradu. Kralj Aleksander I. se je poročil dne 8. junija 1922. v Beogradu z Marijo, hčerko romunskega kralja Ferdinanda in kraljice Marije. Mlada kraljica si je takoj osvojila simpatije vsega naroda, ki je z nestrpnostjo pričakoval veselega dogodka. Politike DelBžHe '+' Dr. Boguinll Vošnjak Izjavlja v •Kmetijskem listu«, da ne snuje nove stranke, ampak ostane »kmetijec«. Lahko bi dokazali, kaj sta on ln mali Drofe-nig govorila po Štajerskem. Kar smo hoteli, smo dosegli. V kalnem se ne bo ribarilo. Napad ln norčevanje lz dr. Žerjava In Kukovca bi si pa g. Bogulhn lahko prihranil. Rcvanš bi bil ptav lahek. Morda sta ta dva gg. zdaj spregledala, •kakšnega značajneža sta predobrodušno podpirala. V ostalem Jc Izjavo obeh državnikov že »Kmetijski list« sam dovolj-no ocenil s tem, da Jo Je porinil kot »Poslano« v izvenurednlškl del Usta tik pod razpravo o umetnem valjenju jajc... + Tretjo londonsko pismo. Zagrebški listi objavljajo tretje Radlčevo pismo Iz Londona, datirano 26. avgusta. Radič popisuje, kako ga Je v hotelu obiskal zna ni »bugaraš« poslanec Noel Buxton, razložil mu, kaj Je že vse storil za hrvatsko stvar In prosil Radlča, na) mu povč, kaj bi Angleži zamogll storiti za hitro ln po-voljno rešitev hrvatskega vprašanja. Buxton Je, kakor pravi Radič, v neki delavski poletni šoli priredil že par predavanj o hrvatskih razmerah. Nadalje poroča Radič, da Je prejel več pisem od raznih angleških publicistov ln korespon-dentov, tudi od Seetona Watsona, ki mu obljublja, da ga bo predstavil nekemu politiku, ki Je največ storil, da Je Beograd najprej postal središče ln nato gospodar nove politične situacije... O visokih angleških politikih torej Radič še vedno govori brezimno. Zato je tudi tretje Radičevo pismo najbolj značilno v onih pasusih, kjer govori o povabilih na čajanke ln o vračanju gostoljubnosti, katero Je Radič lani v Zagrebu ln Zagorju Izkazoval angleškim gostom. Radlče-va pisma so zgovorni dokazi njegove popolne blamaže z »angleško« akcijo. + Muslimani kot Informatorji Te dni so se v Zagrebu mudili delegati Jugo-slovenske muslimanske organizacije z narodnim poslancem g. Allčetn na čelu, ki so se sestali z vodstvom HRSS, da se Informirajo o položaju po Radlčevem odhodu v Inozemstvo. Oovorill so tudi z nekaterimi uglednimi zajedničarjl. JMO le poslala delegate, da zberejo povsem točne ln podrobne informacije v Zagrebu In v Ljubljani, da bo po njihovem lz-vestju mogla zavzeti svoje stališče napram novi situaciji. Kakor poročajo zagrebški listi, so muslimanski delegati v .torek nadaljevali svojo pot v Ljubljano. V Zagrebu Jih Je vodstvo HRSS naprosilo, naj mu ob svojem povratku lz Ljubljane poročalo o položaju, posebno še o stanju dr. Koroščevih razgovorov z ra-dlkalsklml politiki ter o razpoloženju v Slovenlil, predvsem v vrstah SLS. Pričakovanja, da se bo dr. Korošec potrudil v Zagreb in osebno podal vodstvu HRSS Informacije o najnovejših dogodkih, se niso izpolnila. Dr. Korošec ne kaže nlkake naklonjenosti, da bi se posvetoval s svojimi hrvatskimi zavezniki. Ker pa vodstvo HRSS Teprezentlra glavno večino v revizlonlstičnem bloku, mu Je.za malo, da bi ono hodilo v Ljubljano po Informacije. Tako so torej muslimanski delegati krenili na Kranjsko. K S8CS z Esmll©- radnfki Kakor kronisti smo zabeležili poročilo iz Beograda, da je delegacija SKS na zemljoradniškem kongresu v Cnru-gu stopila v pogajanje, po kojem se ima SKS združiti s srbsko zemljorad-niško stranko. Ta informacija se potrjuje v »Kmetijskem listu«. Načelstvo SKS je sporazum odobrilo. Le glede oblike se je radi ložjega stališča v javnosti sklenilo stvar prikazovati tako, da ostane navidez ime SKS, a zato je vseeno le pokrajinska podružnica srbske zemljoradniške stranke. Izdalo se je tudi navodilo, da se ima držati ta tirememba širšim krogom bolj tajno. Stvar je za naše politično življenje tako važna, da zasluži polnega pojasnila. Kakor se je zdaj razvila, je posledica taktiko vodstva SKS od lanske jeseni. Leta 1921. je prišlo do razpada zem-Ijoradniškega kluba v Beogradu in je bilo upati, da pride do čim tesnejšo napredne koncentracije. Ob volitvah pa so je SKS postavila na ostro stanovsko stališče ter izrecno izjavila, da se s strankami, ki ne zastopajo izključno kmetijskih interesov, ne veže. Vsled tega je nastopilo usodno cepljenje, če-gar uspeh je bil, da je SKS dobila samo podkoličniški mandat na Kranjskem, medtem ko je število glasov •1DS zraslo za 2000 in je izdatno prekosilo glasove, dane za SKS. Tudi po volitvi ie SKS kljub enoglasnemu klicu po napredni koncentraciji nadaljevala politiko stanovske izolacije. Cisto naravno je, da zdaj išče zaslombo pri stranki, ki vsaj po imenu zastopa enako stališče. Ros je, da je interes srbi-jnnskega in vojvodinskega poljedeba bistveno drug nego interes slovenskega soliaka. a weko vsetra se uua Diiti s toliko krepkejšim poudarjanjem sa-mokmečkega gesla, s kojim se hoče nadomestiti druge pomanjkljivosti. Korak SKS kakor se tudi ga skuša pokriti, je korak k razčiščen ju naših političnih razmer. Upanje, da vendarle še pride do koncentracije naprednih strank, je s tem, kar se tiče tega dela, končno propadlo. Vprašanje koncentracije našega naprednega ljudstva na kmotih bo moralo to ljudstvo rešiti samo. SKS uveljavlja za svoje stališče trditev, da so le s poudarjanjem izključno stanovskega »tališča more izpodbijati klerikalco. ,TDS pa trdi, da je har-monski nanredek naroda mogoč le ob napredku vseh slojev, ki se morajo med seboj spopolnjevat! in podnirati. Boj kmeta na deželi zoper klerikali-zem brez solidarne pomoči obrtnikov, delavstva in inteligence, je brezupen. Te sloje pridobiti za skupno delo pa je možno le, če se enakomerno zastopa njihovo stališče, odbija pa se jih, če so poudarja '* Btanovsko geslo. Končno se poudari, da jo kulturna, gospodarska dm-a socijalna organizacija nemožna. če razcepimo narod na stanovske strančice. Vrhu vsega pa jo interes kmetovalstva v raznih pokrajinah zelo različen in tudi kulturna višina. Glede glavnega kmetijskega pridelka (žito) si stojita iztok in zapad države pretežno nasproti kakor produ-nent in konsnment. SKS s svojim stališčem nevede podpira želje SLS, ki si želi razkosanega nasprotnika. REŠIMO SOKOLSKI TABORI V soboto večer velika prireditev Sokola I. na trgu Tabor. Prosveta Ljubljanska drama: Sobota, 8.: »2 X 2 == 5». Ljubljanska opera: Petek, 7.: »Rigoletto«. Gostovanje ge. VVcsel-Polla iz Zagreba In tenorista g. dr. Mihaela Nasta iz Budimpešte. * Ljubljanska drama. »2 X S = 5», duhovito in zabavno komedijo Danca Wieda bo sinoči igrali v naši drami. Uprizoritev jo bila prav dobra, akterji so bili vsi na solidni višini, tako, da bi jim delali krivico, če bi imenovali samo nekatera imena. Občinstva je bilo malo, zato pa so bili vsi navzoči v enaki meri cdškodovani za poset predstav", ki jo bila nagrajena z zmerno, toda odkritosrčno pohvalo. Popravljamo. V včerajšnje naše poročilo o operni predstavi «Seviljskega brivca« v sredo zvečer so je vrinila neljuba pomota. Citati treba, da je občinstvo živahno aklamiralo gospj Wesel-Pollo, gospoda Betetta in gospoda Zupana (namesto Zormana). Nogometne tekme 8. In 9 t. m. v Ljubljani. — Na praznik 8. in v nedeljo 9. t. m. ob 16.30 se vršita na prostoru Ilirije dve zanimivi domači tekmi. Prvi dan nastopi Ilirija proti Jadranu, drugi dan proti Hermesu. Vsi trije klubi postavijo v bol svoje najboljše Igralce. Skupno s srečanjem Ilirija : Prlmorle, ki se vrši 16. t. m. v programu Olimpijskega dne, bosta omogočili tekmi pregled našega najboljšega igralskega materijala ter dali podlago za sestavo reprezentančnega moštva prot! Zagrebu In Celovcu. Prvenstvena tekma Maribor : Rapid. V nedeljo popoldne se vrši v Mariboru prvenstvena tekma med najmočnejšima mariborskima kluboma Rapidom in Mariborom. Za tekmo vlada v Mariboru že sedal ogromno zanimanje, saj bosta merila svoje moči v odločilni borbi stara tekmeca, ki sta po svoj! moči približno enaka, čeprav ima Maribor vsekakor več Izgledov za zmago kakor Rapid. Moto klub Slovenija s sodelovanjem kolesarske Ilirije priredi ob priliki III. Ljubljanskega veleseima velike medklub- ske dirke na praznik dne 8. septembra. Ob 9. prcdpoldne se vrši hitrostna tekma na progi OaštaJ-Medvode. Cilj v Med vodah v bližini gostilne Bohlnec. Start v kategorijah po clllndrskl vsebini. Popoldne ob 4. hitrostna tekma kolesarjev in motoclklistov na Ljubljanski grad. — Start na Karlovskl cesti, cilj v drevoredu pod gradom. V vsaki kategoriji eno častno darilo In 2 srebrni plaketi. Zmagovalec z najboljšim časom v obeh tekmah z istim strojem si pribori srebrn pokal M. K. S. Darila se razstavijo v petek pri tvrdkl J. OoTec v Ljubljanski kreditni banki. Prijave do 7. t. m. pri g. Baragi, Jugobanka, Kolodvorska ulica, kjer se dobe tudi propozlelje. Vsem Slourncsm in Slovenkam! Vile Rojenice so obdarile prvič jugo-slovensko kraljevsko hišo. Narodil se nam je prestolonaslednik. Vsa država se raduje, vsi jugoslovenski rodoljubi in rodoljubke čestitajo kralju Aleksandru in kraljici Mariji ter prosijo Usodo, naj bode mila in dobra novorojencu. V teh srečnih urah, ko razmišljate, kako bi dali izraza svojim čustvom in željam, se naše društvo obrača do Vas s prošnjo : Spominjajte se v najradoBtnejši sreči največjih nesrečnikovi Spominjajte se sirot brez otcev in majk, bednih otrok in materi Spominjajte se našega «Dečjega ln materinskega doma kraljice Marije« v Ljubljani! V počaščenje rojstva prvega sina naše prve jugoslovenBke kraijice in pokroviteljice našega »Dočjega in materinskega doma«, pošiljajte vezila in godovnice odboru tega našega društva! Prosimo! Društvo «Dečjl In materinski dom kraljice Marije». Dopisi VIŽMARJE PRI LJUBLJANI. V odgovor na dopis »Slovenca« z dne 4. septembra imam pripomniti sledeče: Čudim se dopiBniku kot naobražencu, da spravlja prisluškovane pogovore posameznih dnižb v javnost. To nI možato! Ako se kdo čuti užaljenega, naj pove dotičnemu v obraz. Na prenešene pogovore pa ne bo nikdo odgovarjal, ker se njih prvotno besedilo v ženskih službah najraje potvori. Sicer pa Vam svetujemo, da ne hujskate vižmarskih fantov na mirne ljudi. — Sentviščan — gost. GORJE PRI BLEDU. Dne 9. septembra odkrijemo pri na« na slovesen način spomenik v svetovni vojni padlim vojakom gorjanske občine. Izklesal ga je radovljiški kamnosek in soglasna sodba vseh, ki so spomenik videli je, da se je z njim prav posebno izkazal. Na mramomati plošči so ovekovečena 108 imena padlih domačinov vojakov. Spomeuik velja 20 tisoč Din in so si zanj stekli največ zaslug gg. Jernej Cundrič, pletarskl učitelj in predsednik invalidov, župan in podpredsednik Josip Zaje, tajnik in blagajnik Jurij Simnio In Vinko Rožič. TRBOVLJE. Na poročila raznih časopisov, da vodijo sedaj povsem ponesrečeno rudarsko stavko brezvestni kleri: kalci, ki jim ni za ubogo zapeljano delavstvo, ampak za ribarenje v kalnem in za morebitni politično-strankarski profit — moramo konstatlratl — da naši klerikalni voditelji stavke — predvsem skriti generali: naš župnik in kaplan niso vedno proti rudniku in čifutskim kapitalistom (kakor sedaj tako radi na-zivajo trboveljsko družbo), ampak stvar jo za kulisami drugačna! Poslušajte do-lavcil Ob novem letu dobijo ti gospodje krasne nagrade — več tisočakov od rudnika in ob 50-letnici, ko je uredništvo prejelo dvojne ali trojne plače — so se ti gospodje (rešitelji delavstva) pomešali med uradnike in dobili na roko lepo tisočake — delavec, ki dela — pa figol Bog zna, zakaj vse to? Ali ne smrdi taka zakulisna dvojna igra po kravji kupčiji za naše žulje in proti vašim koristim? Preudarite sami — potom jim pa še nadalje izvolite izročiti zaupanje in vaše interese. Ej, klerikalec in bisaga, to jo eno ln isto, kaj ne gospod Janezi? Kaj pa poreče družba k tej klerikalni hvaležnosti — nas pa prav nič ne brigal — Bog-i narod! PETROVCE. Kakor ote že poročali, si je kralj Aleksander I. na potu na mariborsko razstavo ogledal keramični tvor-nici v Libojah (pravilno v Kasazah) v spremstvu kneza Arzena. Kralj je z zanimanjem sledil razkazovanjem in pojasnjevanjem v polnem obratu se vrše-čih del od strani tamošnjega uredništva pod vodstvom tvorniškega upravitelja majorja g. Sabljaka. Ogledal si je obe tvornici: bivšo Schtltzovo in bivšo »Za-gorko«, ki sta sedaj obe last delniške družbe. Zlasti so mu ugajali izdelki v skladiščih, kjer si je izbral razne posode. Po ogledovanju je kralj s spremstvom obedoval v salonu tvorniškega upravitelja. V spomin na visoki obisk bo druži* vzidala v lastni tvornici izgotovljeno spominsko ploščo. Kralju sta tvornici s svojimi izdelki tako ugajali, da jih bo prihodnje leto zopet posetil In sicer v družbi svoje vzvišene soproge. Mudil so je v Libojah 2 uri Ze na potu skozi Pe-trovče so spoznali ljudje svojega kralja; nestrpno so pričakovali, kdaj se vrne. Na povratku so ga zlasti v Petrov-čah vzhičeno pozdravljali in mu v avto sipall cvetke In šopke. Kralj se je prijazno zahvaljeval za spontano prirejene ovacije, med narodom pa je šla od ust do ust novica o visokem obisku. Objave X One, ki se udeleže odkritja sporni«, ske plošče ruskim žrtvam ob Trigl^, Bkom jezeru, opozarjamo, da je vožnja tja ln nazaj znižana za 25 odst. Pravico do olajšave pa imajo samo dotičnl, ki preskrbe logitimacijo od odborovega tat, nika J. Zupančiča (uredništvo »Sloven, skega Naroda«), Legitimacije se bodo 1». dajale samo danes dne 7. septembra do 12. ure. X Ljubljanski akademski športni kluk (L. A. S. K.), priredi pod pokrovitelj stvom častnega damskega komiteja » petek, dne 7. septembra ob 20. urivpro. storili hotola »Tivoli«, oziroma v sluča, ju slabega vremena ▼ Narodnem domu vrtno zabavo. Klub priredi zabavo 74 nakup najnujnejših športnih potrebščin Vsi cenjeni povabljeni, ki bodo vpost«. vali klubovo geslo: Mens sana in corpo. re sano, Bi bodo gotovo utrgali par uri« ter nas obiskali. — Centralni uprav®' odbor. X Kult. In gosp. društvo na Barji priredi v nedeljo dne 9. septembra pri »Mokarju« na Bar]'., od 8. ure popoldni do 11. ure zvečer domačo veaelico. Na sporedu je petje, šaljiva pošta, prosta zabava, pristne kranjske klobase in do bra kapljica. Vstopnina 8 Din. X GremlJ trgovcev v Ljubljani o po zarja vse svoje člane na Bklep greroijal-nega občnega zbora z dne 9. maja 1909. ki prepoveduje članom dajati svojim od-jemalcem novoletna in veiikonočna dati. ia, dalje denarne prispevke in pa dariU v naturi za prirejanje različnih veselic in tombol. Ta sklep občnega zbora js i« danes v veljavi in bo gremij postopa! proti onim, ki bi ga kršili v smislu § Sj grem. pravil. — Načelnik Fran Stupica X Mestna zastavljalnica v Ljubljani naznanja, da se vrši tomesečna dratbi v Januarju 1923. zastavljenih predmstoi, v četrtek dne 18. septembra ob 8. uri popoldne. X Slovensko pevsko društvo Mosti priredi v soboto dne 8. septembra vrt no veselico na vrtu g. Josipa Erbcini ka. Spored: petje, godba, plos in drugi zabave. Začetek ob 8. uri popoldne. Vstopnina 8 Din. K obilni udeležbi v»W odbor. X I. redna skupščina skavtske žup, za Slovenijo so vrši v nedeljo dno 9. sep tembra ob 10. url na realki v Ljubljani Vabijo se vsi stegovodje in četovodj« včlanjenih stegov, vsi skavti in planin-ke, dobrotvori in prijatelji skavtizma, da se udeleže te skupščine, ki je posebno važna za nadaljnji razvoj naše skavtsfci organizacije, ker se prvič voli odbor. X Razstava akavtsklh del. Naši ml» di skavti in planinke razstavijo razni svoja dela. Razstava je otvorjena 8. ir 9. septembra 1923. od 9. do 18. ure n: srednjetehniški (obrtni) Soli. Vstop prost Oglejte si razstavo, ki je prva te vrste v Sloveniji in ki nam kaže delavno.': naših Bkavtov in skavtinj. X Hlgijenlčna česalnica za dame 0 Fettich-Frankheim, Ljubljana, Kongresi; trg 19. Negovanje las. Ondulacija. Barvanje z L'Oreal Hennč. El. masaža lica. Manikura. Izvršuje vsa lasna dela. Kupuje odpadene in odrezane lase po najvišji dnevni ceni. Parfumerija. X Glasbena Matica — podružnica Novo mesto je začela svoje šolsko leto 1 dnem 1. septembra. Sprejemajo se učen ci vsaki dan od 10. do 12. ure v Narodnem domu. X Novo mesto. V petek in soboto I in 8. septembra se priredi v Narodneit domu mladinska igra »Lelja«, izvirno d» lo mladinskega pisatelja g. prof. Modri jana. Pevske točko uglasbil velezashž ni skladatelj g. pTof. FOrster. Igraje otroci. X Tečaji za strojepisja In stenografijo. Na zasebnem učilišču Legat v Maribor začnejo novi tečaji za strojepisje in stenografijo dne 1. oktobra in trajajo 4 me sece. Vpisovaje in pojasnila v trgovin s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovei. ska ulica 7, telefon O, X Drž. trgovska akademija v Ljublja nI. Definitivno voisovanje v prvi letni! se vrši 11. in 12. septembra. Ista dnev; vpisuje ravnateljstvo tudi dijake ostali! letnikov. Ponavljalni izpiti bodo dne 1! septembra. Začetek rednega pouka j 15. Beptembra ob 8. uri zjutraj. X Mestna ženska realna gimnazij.". Ljubljani. Petrazredna osnovna šoli Vpisovanje v vse razrede dne 11. seI tembra od 9. do 11. ure v poslopju lic' ja na Bleiiveisovi cesti. Krstni list in ii pričevalo o cepljenih kozah. V višje ra: rede se ne sprejemajo nove gojenke. L cej: S šolskim letom 1923./24. ostanel le še razreda V. in VI. Vpisovanje 1 gojenke, ki želijo nanovo vstopiti v en ga izmed teh dveh razredov, se vrši di 9. septembra od 9. do 10. ure. Sprojem izpiti za te gojenke so 10. septembra < 8. uri. Stare gojonke so javijo 11. se tembra od 9. do 11. ure. Ženska reali gimnazija: I. razred be ukine. Vpisov nje nove gojenke v n.—VHI. razr. d 9. septembra od 9. do 10. ure. Zadnje pričevalo in krstni list. Sprejemni 10. septembra ob 8. uri. Stare gojen se javijo 11. septembra od 9. do 11." Ponavljalni in dodatni izpiti za licej gimnazijo se vrša 7. in 8. septembra vi kokrat ob 8. uri. Vpisnina in prispev za učila za gojonkt licoja in gimna? 15 Din. Enoletni trgovski tečaj: Vpi vanje dno 29. septembra od 9. do uro. Sprejemni izpit dne 80. septemb Enoletna gospodinjska šola: Vpisova dne 1. oktobra od 10. do 12. ure. >rva priloga , Jutru" št. 209, dne 7. septembra 1028, III. ljubljanski velesejem Včeraj šili promet na sejmišču Okrog 18.000 posetnlkor. Solnce, Id je akuSalo pogledati včasih aa oblakov, je zvabilo včeraj lepo Ste-■jlo posetnikov nn razstavni prostor. Vseh 1(jeležencev je bilo okrog 18.000 Glavni uval je bil, kakor sploh vso dni, po-jioldne. Dopoldne prihajajo na sejni ižčo ponajveč trgovci in drugi kupci. Tujci, ki so prispeli včeraj na sejem, so bili iz Vršca, Ado, Somborn, Nove Kalija, Bosanskega Broda, Prizrena, Prištine, Skoplja, Bihača, Brčke, Banjaluke, Zagreba, Sarajeva, Siska in Rakoka. Nadalje prispeli Slovenci iz Trsta, 150 Cohosio-rakov, Italijanov iz Verono, zastopnik Irgovske zbornico v Solunu in drugi ino-[emci, ki so povpraševali po raznem razstavljenem blagu. Italijani so se predvsem zanimali za izdelke iz lesa. Zal, da je letos tn stroka zelo slabo zastopana. Lesna industrija, za katero vlada veliko oninianje, bi delala letos izredno dobre kupfije. Beograjčani, ki prihajajo letos na sejem, so povečini trgovci, ki se zanimajo u razne stroke. Vseh kupcev, ki so bili lieraj na sejmišču, je bilo okrog 800. Izreden je bil včeraj tudi obisk raznih llrokovnih Sol, ki bo prišle ogledat si tejem. Tako so prispeli vajenci iz Maribora, Celja, Kranja, Radovljice ter med drugimi trgovske akademije iz Novega Sada. Vseh šol je bilo 15. Prilično dobre kupčije so delale včeraj ise stroke, posebno tekstilna, konfekcijska, usnjarska in papirnn. Kupčijskega prometa jo bilo za okoli 80 do 40 milijonov dinarjev. Radi hude denarne krize so kupčija razvija večinoma na odprt ra-fun. Načelnik ministrstva za trgovino in Industrijo g. Milivoje Savič, ki je govoril z ravnateljem g. Dularjem, je jako hvalil raipredolbo sejmišča kakor sploh organi-zacijo sejma. Podobno Be je izrazil tudi {lan uredništva londonske , koja 200-a, Ivrdke Ant. Rud. Legat, Maribor. Interesenti naj ne zamude si ogledati ta stroj. Ivpdka je tamkaj tudi razstavila izvrBtne računske stroje in tudi pisalne stroje različnih sistemov, veliki in mali ter tudi s ririlico. Domača podjetnost se zrcali tudi, v fajnovejšem času ustanovljeni , D. D. V ST. VIDU NAD LJUBLJANO. To člBto domače podjetje se Je razvilo iz majhnega početka do eno najboljlh in največjih tovarn te stroke tekstilne industrije v Jugoslaviji. Danes so izdelujejo na 58 strojih (med temi veliki eksem-plari po 10 m dolgi in 1 ln pol m široki) enaki fabrikati, kakršni so se izdelovali s posebno skrbjo in natančnostjo le v Svlci, v Češkoslovaški in v Nemčiji, prav tako lepi, okusni in kvalitativno polnovredni. Gledalec Btrml nad množino raznih tehnik in vrst teh proizvodov. Hvalevredno je stremljenje tovarne, da nudi tudi ubožnejšim slojem priliko, da si okrase svoj dom z lepim, a cenenim za-storom ali pregrinjalom. Tovarna ima vedno dovolj naročil ter Be bo po naših informacijah še povečalo, tako, da bo mogla kriti vso potrebo v teh produktih cele Jugoslavije. Omenjamo, da se je tudi Njegovo Veličanstvo kralj ogledalo paviljon ter izrazilo svoje iznenadenje, da se tudi ta vrsta industrije proizvaja doma. Kralj si jo dal zabeležiti naslov. TVORNICA VERIG D. D. V LESCAH PRI BLEDU. Tvornica je ustanovljena lani ln je opremljena z najmodernejšimi stroji. Izdelujejo so vsakovrstne olektrično varjene in kovano verige od 1 do 30 mm debelosti členov, ameriške nevarjene vori-go do 5 mm debelosti. Specijaliteta tvornice so ladijsko in kalibrirane preizkušeno verige za škripce, žerjave, dvigala in železniško varnostno naprave. Tvor- niea ima lastan hidravlični prefzKtiSevU. nI stroj. Letno proizvaja 150 vagonov. Velili dol teli izdolkov ae razpeča v Jugoslaviji, en del pa ao Izvaža v Avstrijo in zla. stl v balkansko države. Podjetjo skuša dobiti zvozo v Egiptu in Turčiji. Svoje izdelke ima izložono v paviljona F 170. TVORNICA) TRŽAŠKIH BICEVNIKOV OGRIN 4 PERIC, LAVERCA PRI LJUBLJANI. Podjetje so je ustanovilo pred dvema lotoma. Izdeluje prvovrstno pravo tržaško blčevnike iz pristnoga koprivovoga lesa vsoh vrst in barv. Svoje izdelke razpečava po coli državi, zlasti v Sloveniji, Srbiji, Banatu, Bosni ter izvaža tudi v Češkoslovaško. Na sejmu je napravila firma že procej kupčije. Obrat se namerava povečati, čim bodo ponehale carinsko oviro gledo Izvoza, ker so drugače možnosti Izvoza ugodne. Interesente opozarjamo na paviljon E 108. ALBIN TURK, LJUBLJANA. V mesecu avgustu lanskega leta si je ustanovil g. Albin Turk, sin naSega uglodnega meščana g. Josipa Turka, svoje podjetje, ki fungira kot glavno za-Btopstvo tovarne vrvarskih izdelkov in špago Balkovid, Bač-Bodrog d. d. Zagreb. Zaloga teh izdolkov in zastopstvo so nahaja v Prešornovl ulici 48. G. Albin Turk Ima tudi glavno zastopstvo za piškote tovarne Dragotlna Wolfa sinovi, Bjolovar, različna druga zastopstva in lepo upoljano in urejeno galanterijsko trgovino. Lastnik tvrdke pa je inan osoblto tudi kot izvoznik bohinjskega sira. Obls-kovalcom sejma priporočamo njegov lastni paviljon, ki ima št. 044. PISALNI STROJI, FRANC BAR V LJUBLJANI. Tvrdka, osnovana pred 5 leti, je v Ljubljani splošno znana po Bvojih dobrih pisalnih strojih. Zastopa firmo Glogow-skl & CO. Njoni Undorwood- in adicijskl stroji se kupujojo no le v 81ovenijl, tem-voč tudi v ostalih pokrajinah Jugoslavijo. Urejono ima izvrstno mohanlčno delavnico za popravila pisalnih strojov. Koja, v kateri jo firma razstavila, je okusno prirejona in vzbuja zanimanje posotnikov. Kdor šo ni vidol, naj si ogloda II 285. Poslovni prostori tvrdko se nahajajo na Cankarjevem nabrežju 6- •PETOVIA«, D. D. V PTUJU, . Osnovalo be jo podjetjo v lotu 191)». ter pričelo z 1. 1920. obratovati. Dnevno izdola 350 do 450 parov čevljev vseh vrst ln kakovosti ter razne usnjate izdelke. Podjotje jo med najvočjlml v državi, ki izdelujejo priznano izvrstno Goodyear-Wolt-čov!je, ki so po kakovosti morejo inorltl s podobnimi Inozemskimi izdelki. Svojo blago razpočava po Jugoslaviji in izvaža v balkanske države, tako v Bolgarijo. Na sejmišču jo tvrdka napravila žo mnogo kupčije. Razstavljene ima svojo izdolko v I 387. «LIPOLIT», TVORNICA UMETNEGA MARMORJA V LJUBLJANI, f so jo ustanovila lotos in izdolujo umotnl marmor v ploščah. Povprečna mesečna produkcija znaša okrog 300 kvadratnih motrov. Doslej Ima odjemalce lo v Sloveniji, a s sejmom so upa uvosti po ostali Jugoslaviji. Na sejmu jo tvrdka sklenila žo nekaj kupčij. Oglejte si paviljon F 190. IZDELOVANJE ČEVLJEV, IVAN PICU-LIN V KRIZAH PRI TRZICU. Tvrdka obstoja že pet let in izdoluje vseh vrst čovljo trpežne in lepih oblik, tako da bo je uvedla daloč po državi Na' sejmu beleži že lopo število kupiljskih zaključkov. Opozarjamo na I -142. DARUJTE ZA CIR1L-MF.TODOVO DRUŽBO. 15 letnica tolovajskih napadov na Slovence v Ptuju Jutri se vTŠi v Ptuju skupščina Čini Metodove družbo. 13. septembra bo let, odkar se je zadnjikrat vršilo v lem mestu glavno letno zborovanje uril Metodovo družbe, ob kateri priliki je prišlo do krvavih spopadov med ;;ovenci to Nemci, ki so kot »ptujski ^«g'odki» postali zgodovinske važnosti. -Nemci to nemškutarji so uprizorili takrat napade na mirne slovenske po-sotnike Ciril Metodove skupščine in 'icmško sovraštvo do našega naroda je fflvje vzplamtelo. Prvi napad na skup-H^narje je bil aranžiran žo na predve-jf skupšCine, ko se je pripeljalo v ! '"j kakih 15 Slovencev iz Ljubljane 'j1 Trsta. Pod vodstvom znanega nem-r|'rja Linharta jih je na kolodvoru prejelo kakih 150 fakinov s tem, da so vpili nanje kot divjaki, pljuvali jim ^ obleko in v obraz, jih suvali a čev-li ter metali vanje kamenje. Tolpa črncev in nemčurjev je bila oborože-,l ! gOrjačami ter udrihala ž njimi po naših ljudeh. Pri tej priliki so imeli Posebno piko na dr. Žerjava, ki je takrat tajnik Ciril Metodove družbe nosilec mladinskega nac-ijonalnega u-eta, ki je baš s ptujskimi dogodki Spočel novn dobo v zgodovini sloven- skega naroda. Tudi dr. Žerjavu je tolpa ukradla z glave klobuk, razven tega pa mu pri roparskem napadu odnesla torbico, v kateri je imel spise. Ko so dru^i dan došli Slovenci izstopili r«i kolodvoru v Ptuju, ni jih tam zbrana ncmškonacijonalna družba hotela pustiti v mesto. Najeti razgrajači so navalili na skupščinarje, moške in žene z gorjačami 111 kamenjem. Kdor se je preril do Narodnega doma, kjer je bilo zborovanje, ni smel iz njega. Metali so gnila jajca, črnilnike, težko kamenje na Slovence in razbijali Narodni dom ter slovenske hiše. Ce se je prikazala slovenska glava na prosto, bila je takoj oblita s krvjo. Težko ranjeni Slovenci niso našli nobene zaščite. Policija jih ni varovala, temveč celo pomagala pobijati. Ko je stopil pokojni Mihael R r o n č i č, očo bivšega državnega poslanca SLS Mihaela Bren-čiča ml., iz Narodnega doma, je bil pobit na tla, tepen z gorjačami in kamenjem. Stražnik je stal poleg njnga. Ko je tega težko ranjeni g. Brenčič prosil za zaščito, so je stražnik postavil pred njega tako, da so lahko nemčurji v zadaj še bolj udrihali po njem, sam pa mu ie stonll na noge. Ko io e. Brenčič opozoril stražnika, naj mu ne stopa na noge, ga je ta zavrnil: Warum haben Sie so grosse Haxen! (Zakaj imate tako veliko tace!) To je samo en slučaj, bilo pa jih je sto in sto takih. Nemci in nemčurji so v Ptuju počeli take stvari, da se je celo nemško časopisje nad njimi zgražalo. Zanimivo je v tem pogledu poročilo, ki ga je od svojega posebnega v Ptuju pri dogodkih navzočega poročevalca priobčil v Gradcu izhajajoči »Arbeiterwllle» in ki se glasi tako - le: »Za predigro k »velikemu dnevu, so nemški kuliuronosci v soboto zvečer pred »Narodnim domom, tulili in žvižgali, okna pobijali in slovenske hiše mazali z blatom. Da bi se »veliki dan. dostojno uvedel, so Slovencem s palicami vbijali nemško kulturo. Velika predstava pa je imela biti šele v nedeljo. K svojim šestim redarjem v Ptuju si je župan Ornig šo izposodil 26 stražnikov iz Maribora, Celja, Celovca in Beljaka, da bi s tem zabranil sodelovanje orožništva. Na kolodvoru in potu v mesto so opetova.no nastale prav kritične situacije. Nemške nacijo-nalco so sprejemali s Heil - klici, Slovence pa s tuljenjem in žvižganjem ... Priznati je treba nemškim nncijonal-com: imeli so dober dan; zakaj docela nemoteno so lahko bili po slovenskih bučah*. motali jajca in kamenje, polivali Slovence s kemično tinto in kriča- li »Heil» ter psovali: »Schlligt ihn nie-tler, den windisehen Hundl. Ce jo kdo izmed Slovencev zavrnil psovke, jo bil pretepen; če se je proti temu branil, je bil aretiran. Redarji so pri pretepih vedno nekoliko časa čakali, da bo Slovenci dobili batin in da so nemški na-cijonalei imeli vesolje. Naš poročevalec je bil sam priča, ko je neki od nemškega »Schulvereina. podpirani tapet-nik z volovsko žilo, ki je bila povrhu še opremljena s svincem, tolkel po glavah Slovencev in ko je noki mariborski nemški nactjonalec nekemu gospodu strgal klobuk z glave in si prilastil njegov društveni znak,. Slovenci so prišli v Ptuj le, da mirno in v zaprtih, svojih prostorih, razpravljajo o svojem manjšinskem šolstvu, a mesto gostoljubja so dočakali poboje. Ko sta so državni poslanec dr. P1 o j in deželni podglavnr dr. J u r -t c 1 a pritožila pri politični oblasti, jim Je ta odgovorila, da Slovence no more ščititi. Na sodišču pred ncmSkonacijo-nalnimi sodniki Slovenci tudi niso dobili zadoščenja, še sami so bili obsojeni. fiele jutri, ko bo Družba sv. Cirila in Metoda, po 15. letih prvič svobodno zborovala, bo prvikrat dano zadoščenje. Zato pa je dolžnost vseli narodno-čutečih Slovencev, da pobite jutri v Ptuj. da na časten, a mogočen način proslavo obletnico ptujskih dogodkov. Po petnajstih lotih no bomo le v avobo- di slavili obletnico nemških tolovaj-stev, marveč tudi popolno zmago nad Nemci in nemčurji, zmago v svojem, slovenskem Ptuju. Publika! Publika! Koliko budalastth glav je treba za eno samo publiko! To sem slišal zvoniti v angleški knjigi, in Angleži imajo včasi tudi brez gentle-mentstva prav. Prizadet ne more bili nihče, ker smo vsi neoporečno nesorti-rana publika. Sortiramo pa se po zakonih modernega veka: na športnih igrališčih, v teatru, kinu, na zborovanjih, v kavarnah, okrog časopisja . . . Nekatero navedenih in drugih institucij že polagoma zožujejo terminus publike to udarjajo nanj nekak svoj monopol. Naj jim bo, z angleškim citatom vred! Dandanes so človok mora udojstvo-vati povsod. Jaz se kot človek s pomanjkljivimi instinkti sodobnosti doslej nisem silil med sportsko publiko, Ampak enkrat moram začoti, in zato sem se v nedeljo znašel na nogomet-, nem matehu. Priznati moram danes, da sem nekako razočaran. Ne radi nogometašev, ki so se veselo prerivali na zelenem polju in mi obujali spomine na tisto zlate šolsko čase, ko smo so krepeličili in spodtikali, da smo bili Dlavl in zeleni brez športaških srajc. O, Rešimo sokofski Tabor! Po kupni pogodbi med mestno občino (h Sokolom I. v Ljubljani, s katero smo postali lastniki 6600 kvad. metrov velike parcele na Taboru, moramo vzliodnt del te parcele do 21. februarja 1924 zazidati s telovadnim poslopjem. V omenjeni pogodbi si je mestna občina pridržala pravico prodano zemlilšče nazaj kupiti, ako bi se zazidava za zgradbo namenjenega dela zemljišča ne izvršila tekom 4 let od podpisa pogodbe računjeno (pogodba je bila podpisana 21. februarja 1920.). Ako se mestna občina te pravice posluži, je določena kupnina na Isto ceno, po kateri je Sokolu I. svet prodala. V tem slučaju nima društvo nobene pravice zahtevati kako odškodnino za zgradbo in naprave, ki so bile napravllene na prodanem svetu. Dosedanje društvene prihranke smo porabili za ureditev letnega telovadišča (planiranje, železno ograjo, vodovod, električna razsvetljava, začasna stavba za društvene prostore, oblačllnlce ,prhe itd.). Investicije so bile potrebne. Brez teh bi sploh ne mogli prostora uporabljati. Kdo ie mogel slutiti pred štirimi leti ogromen porast stavbenega materljala In sedanjo politično situacijo mestne občine! 2e preteklo leto smo se zavedali, da se nam bližajo težki dnevi velikih skrbi, kako izpolniti kupno pogodbo, ko so nam dosedanji stroški Izčrpali vsa društvena denarna sredstva. Vložili smo prošnjo za odložitev stavbene dolžnosti do leta 1930. Prošnlo je tedanje gerentstvo odklonilo z utemeljitvijo, naj o tem odloča bodoči občinski svet. Vložili smo ponovno prošnjo pred dvema mesecema za odložitev gradl>e za dve leti. Prošnja le ostala doslej nerešena. Naše osebne intervencije pri zastopnikih večinskih klubov v mestnem občinskem svetu so bile odločno odklonjene. Rešimo sokolski Tabori Odločiti se moramo v zadnjih trenotklh za delo ln borbo na življenje In smrt. Bratje In sestre, kličemo Vas stare ln mlade na sodelovanje. Mnogo priprav Imamo že za sebo|. Načrti se dovršujejo. Čaka pa nas še mnogo velikega ln drobnega dela v odborih tn vseh odsekih. Primlte zanj brez odlašanja. Izvršitev stavbenega programa ne sme biti samo briga bratov In ■ester v odborih ln odsekih. Smo prešibki, premalo nas le. Nalog«, ki nas čakalo so preobširne, moralno s preveliko odgovornostjo združene za malo peščico ljudi. Stavba v srednjih Izmcrah za naše namene bo stala najmanj 4 milijone dinarjev. Pomoč v denarnih prispevkih In v stavbenem materilalu Je nujna. Sokolski dom na Taboru bodi prav posebno srčna zadeva vseh sokolskih prijateljev iz vzhodne Liubljane. Naše delo bodi vztraino in požrtvovalno, ki ima pred seboj smoter skupnosti In idejo nujno potrebnih žrtev za bodočo življenje in razmah teženl, ki živijo danes v nas. Naše delo in gmotne žrtve so posvečene Idealom telesnega In duševnega zdravja v vsem narodu, so posvečene Idealom človeštva, napredka, ohranitve državne svobode ln poglobitve osebne državne svobode v smislu gesla »s pomočjo prosve-te k svobodi«. Vzncšeni in plemeniti so naši cilji. Vredni so našega življenja ln napora. Rešimo sokolski Tabori Kličemo v tel-klh urah na pomoč vse Sokolstvo. Uvl-devamo, da so vsa društva potrebna podpor, toda nobeno bratsko društvo se ne nahaja v takem Izjemnem položaju kot Sokol I. Tomu se — odvzame vse. — Ali naj bo vse to živahno delo z enim usodnim udarom ukinjeno? AH dopustimo, da nasprotniki Sokolstva prerežejo važno žilo v organizmu celokupnega Sokolstva? Ali bo narod In naša napredna lavnost s hladno brezbrižnostjo gledala, da odteka lz prerezane žile življenja kipeča sila, ki Je v delu dokazala svoje nesebično po-žrtvovanje za Ideale svobode, naprednosti, naroda In države? Tu ne gre za navadno društveno vprašanje. Tabor v sokolskih rokah le edina vidna in trdna točka v službah ideje, v kateri so bili vzgojeni v naših vrstah Številni sokolski delavci, ki danes plodonosno delujejo na različnih poljih po slovenskih In drugih Jugoslovanskih krajih. Pade II Tal>or, sc ie s tem zrušila gradba idejnih prizadevanj naših ljudi, starih ln mladih, vseli, pa če se tudi v malih stvareh ločijo po strankarski politični pripadnosti. Vabimo vsakogar, ki želi Sokolstvu dobro, da pomaga reševati sokolski Tabor. Na naše naloge treba gledati skozi steklo večnosti. Naš sokolski dom bo hram nravne In telesne vzgoje za stoletja. Pokolenje naj sledi pokolenju, vsako bol) popolno od drugega. Vsako na) položi k gradbl v razvoju izpopolnjevanja, v človeških vrlinah In v načelih sokolske misli svoj kamen — tja do skrajne meje človeške dovršenosti. — Iz teh splošnih vidikov opravičeno poživljamo k živahnemu sodelovanju vso napredno javnost. KUc: .rešimo sokolski Tabor v Ljubljani. naj najde prijeten odmev po širni naši domovini. Trajna ht živahna bodi misel v Vas vseh, da se odigrava pri vprašanju borbe za Tabor v malem to kar imenulemo v velikem borbo za reševanje velevažnlh vprašani morale, napredka, ljudskega zdravja v narodu in državi. V načelnih vprašanjih napredna lavnost ne sme poznati popusljivosH. Ve-lfkl TyrS nam le zapustil globoko misel moralne borbenosti z Izreku ene popuščal, zlomi odpor«. Pogum, kvišku srca, z vztrajnim delom, zvestim sokolsklm načelom, zmagamo tudi velika denarna bremena! Zmaga naša, Je zmaga vas vseh, zmaga sokolske misli In pričakovanj, ki Jih goji narod ln država do Sokola. Težka bremena moralne odgovornosti In denarnih skrbi ne moremo deliti z bodočimi sokolskimi generacijami. Verujmo, da bodo te vredne našega nesebičnega idealizma. MI gradimo sokolski dom, da bodo naši potomci mogli v nJem brezskrbno ln neovirano graditi krepke značaje v sokolskih dušah, sposobnost jasnega gledanja In razumevanla, v srcih pa toplo čustvo za vse lepo In plemenito. Ta vera vam bodi najlepša nagrada In zadoščenje! J. Oabrljelčlč, Dr. P. Pestotnlk. tajnik. starosta. Ljubljana, 6. septembra 1923. h življenja in Potres na Japonskem Položaj zboljšan. — 15 mest uničenih. — Otočje Bonin zginilo v morju. — Oslabljena Japonska. Zveze z japonsko prestolico Se vedno niso vzpostavljene, vendar pa se je tamkaj položaj znatno zboljšal. Požar, ki je trajal nad 50 ur, je omejen in preprečena še večja nesreča. Mesto je moralo prestati skupno 216 potresnih . unkov, med katerimi je trajal najmočnejši 6 minut. Samo v nedeljo je bilo nič manj kakor 57 potresnih sun-!:ov. Včeraj je prispelo v London brezžično poročilo, ld potrjuje, da je cela vrsta mest, trgov in vasi dobesedno zginila z zemeljskega površja In da bo japonska prestolica prestavljena v Osa- ko. NadTokijem je proglašeno obsedno stanje. Policija je morala ustreliti več upornikov, ki bo plenili po privatnih stanovanjih živež. Škoda, ki jo je povzročil potres, se ceni do 500 milijo nov šterlin. Usoda evropskih in ameriških diplo matov še vedno ni znana, ugotovljeno je le, da so bila poslaniška poslopja Italijo, Francije, Anglijo in Zedinjenih držav porušena deloma od potresa, deloma uničena od požarov. Med mrtveci se nahajajo trije člani angleškega poslaništva v Tokiju in pa ameriški in francoski konzul v Vokohaml. Francoski konzul v mestu Kobe je poslal italijanskemu zunanjemu ministrstvu 4. t. m. brzojavko, v kateri naznanja, da si jo večina članov italijanske koloni občudoval sem napredek, kako je vse to sistematično iz malega zraslo veliko. Ampak publika! Ze pri vhodu mi je ob blagajniški kolibi dala čutiti, da ;em nesportska, neatletska bela kavka. In nato znotraj sem ob nizki ograji tekom celega mateha moral spoznavati, kak slabič sem v oziru notranjo in zunanje sportske inteligence. Dva mladiča ob moji strani sta s frapant-uira strokovnjažtvom ubirala ves čas komentarje in medklice v ljubljanski angleščini, da sem ju zavidal za mlado sportaško grlo. Jaz nemara radi prehudega kajenja ne znam tako kozla dreti, ampak kadila sta tudi onadva in to celo tiste papirose z močnejšo aro-mo po črni smoli. Občudoval sem tudi sijajne glasove '/a svojim hrbtom, ubrane v spontanih mešanih zborih, ozreti pa se nisem mogel, saj sem ob vsakem alarmu in aplavzu, oziroma žvižgu čutil valovit pritisk ob ogTajo. Tomu se menda pravi idrukanje«, kakor se večkrat sliši. Ali so vsi medklici, domači, hrvatski in %mešani, bili na mestu, ne vem, ker no poznam pravil v nobenem narečju. Po svoji primitivni uvidevnosti bi bil tuin-tam sodil, da publika vseh bro in sunkov ne presoja pravilno in tudi ne objektivno. Saj niti ne more biti v čast domačemu moStvu. ako mu publika sama odreka manjšo sposobnosti v temperamentnem «faulanju», kakor ml lim gostom. V ostalem pa jaz ničesar ne trdim, ker sem spoznal, da smo ob ograji bili le trije nestrokovnjaki: moja malenkost, potem Janez iz Zgornjega Kašlja, ki je ob prvem strahovitem of-sidu vprašal, «kaj, ohcet?« — in pa še en naivnež, ki je po prvem golu dejal, da bi še enkrat plačal vstopnino. Kakor da so goli baš po dvanajst dinarjev! V splošnem sem bil spočetka in po tekmi prepričan, da ima Ljubljana že odlično vzgojeno rportsko publiko. Toda, vrabca, včeraj pa čitam v zagrebški štampi, da jo Ljubljana druga Barcelona, da je ljubljanska publika nedisciplinirana, surova . . . Kako izvijajoče natolcevanje! Enkrat sem v Zagrebu gledal tekmo in jo srbski častnik moral z revolverjem ubraniti napad publike na češko nogometaše. Tako daleč seveda v Ljubljani še nismo. Toda moji tovariši pravijo, da vse skupaj ni nič in sploh, da je v nedeljo šlo za prvenstvo. Ah, jaz pojdem prihodnjič vsekakor zopet na mateh. Ne broz gorja če, ne več brez gojzer-jev. Ne dvomim, da kaj kmalu postanem prav uporaben nogometaški sltn-patizer. Ss. Je reffla Ovijanje, Brtev potre« pa Je postal italijanski veleposlanik Giaco-mo de Martino. Italijansko veleposlaništvo v Tokiju in konzulat v Yoko-hami sta porušena. Potres je ubil tudi več članov japonsko vlade, mikadova palača pa je ostala skoro nepoškodovana. Od cesarske rodbine, ki se je nahajala v prestolici, bo bili ubiti: prino Hlgashl Kumi, prinoezinja Jakašina in hčerka princa Kan Yna. Vlskont Taka,-haski in 20 političnih osebnosti je poginilo, ko so se sestali k posvetovanju. Ministrski predsednik Yamamoto, ki je ravno v času katastrofe sestavljal novo vlado, je komaj ušel smrti. Inozemska kolonija v Yokohami se je rešila, ker leži njen okraj na precej visokem griču. Očividci zatrjujejo, da je med požarom dosegla v Tokiju vročina 8600 stopinj Fahrenheita. Iz Sangaja poročajo, da je otočje Bonin, ki leži 800 km od Japonske in obsega okoli 20 otokov in otočičev s 5000 prebivalci, popolnoma izginilo. Morje je pogoltnilo tudi otok Tinoski-na. Otočje Bonin jo postalo v zadnjem času mednarodnega značaja, ker si je ustvarila Japonska tamkaj novo bazo za svoje vojno brodovje. Vesti iz vseh virov se strinjajo v tem, da je potres in požar uničil nad pol milijona ljudi, nad tri milijone ljudi pa je brez strehe in brez vsakih sredstev. V Tokiju je zgorelo med požarom tri in pol milijona ton riža in vsa velika skladišča svile. V torek sta bila v Tokiju zopet dva močna potresna sunka, ki Bta porušila šo več sto hiS, ki so ostale med velikim potresom nepoškodovane. Po poročilih Iz New Yorka je potres popolnoma opuBtošil sledeča mesta: Tokio, Yokohama, Ka-makura, Odavara, HahiogI, Hiba, Ka-vaguhl, Kofu, Gotenba, Koyama, Mihama, Atima, Ito, Yokosuka in Šlmu-da. Mesti Tokio ln Yokohama sta popolnoma obkoljeni od vojaštva. Nikdo ne sme niti v mesto niti Iz mesta brez dovoljenja oblasti. Večina preostalega prebivalstva kampira v bližini mest. 8koda v Tokiju se ceni na sedem milijonov jenov. Japonska katastrofa bo imela sedaj še nedogledne gospodarske in politične posledice. Japonska bo prisiljena, osredotočiti vse svoje sile na lastno deželo, kar bo Imelo za posledico iz-premembo ravnotežja, udejstvovanja in ciljev v Tihem morju. Tudi Evropa bo kmalu čutila posledice. Zedinjene države bodo najbrže razširile svojo oblast, Izpromenila pa se bo predvsem usoda Kitajske, ki je bila dosedaj moč-ot odvisna od Japonske. V 20 dneh iz Pariza v New York Nedavno je polkovnik Mitchell, Šef ameriške zračne flotilje, prekosil dotedanji rekord hitrosti aeroplana. Dosegel je hitrost 860 kilometrov v eni uri. Pri tej priliki je v razgovoru z novinarji Izjavil, da bodo avijatiki v kratkem mogli doseči hitrost 550 kilometrov ln najpozneje v petih letih tudi hitrost 650 kilometrov na uro. Skoraj iste Številke je pred kratkim v neki razpravi obelodanil francoski avijatskl konstruktor Breguet. Breguet je imel v mislih samo specijalne stroje, ki so zgrajeni za dosezanje čim večje hitrosti. Konštatiral je, da se more danes doseči največja hitrost 400 kilometrov v eni uri. Dala pa bi se zvišati na 550 kilometrov, če bi se teža aparata mogla znižati na 1 kilogram za vsako konjsko silo (namesto 2-55 kg); s prireditvijo gibljivih kril pa tudi na 700 kilometrov. Taki aeroplani bi bili v poletu bolj podobni ribi, kakor ptici. Svoja krila bi razvili šele pri spuščanju v bližini zemlje; mogli pa bi doseči tudi hitrost 900 kilometrov, ako bi se mogli dvigniti nad 0000 metrov visoko ter se poslužiti zračnih kompresorjev, ki bi morali zelo razredčeni zrak z majhno množino kisika zgostiti, prodno dospe v motor. Te številke — pravi Breguet — pa bi ne imele praktične vrednosti. Mejo, katero danes v gospodarski praksi v resnici moremo doseči, določajo stroški za transport po toni in kilometru. A ti šo ne dopuščajo nad 200 kilometrov, ako se vrši polet v višavi 2000 metrov. V višavi 6000 metrov ob posebnih kabinah in ob pogonu motorja s komprimiranim zrakom bi se dosegla hitrost 300 kilometrov. A tudi s t-o hitrostjo bi mogli biti zadovoljni, ker bi v dvajsetih urah mogli dospeti iz Pariza v New York. X Kako se živi nad sto let? Pred nekaj dnevi Je slavila najstarejša prebivalka mestcca Shcfflelda svoj 104. rojstni dan. Zove se Ani Hayktn, je popolnoma sveža In se dobro počuti. Dan pred svojim 104. rojstnim dnevom Je še poslušala brezžični koncert. Njeno duševno stanje je povsem normalno. Kljub svoji visoki starosti kadi tobak, pije močan čaj in Je sploh veselo razpoložena. Nikoli v življenju Je ni bolela niti glava niti želodec. Istočasno poročajo angleški listi o smrti neke žene, ki je nedavno slavila svoj 106. rojstni dan. 103 leta stara !c ta žena sodelovala pri volitvah. V 104. letu starosti JI le zobozdravnik moral iz-drett bolni zob. Njeni otroci so pomrli že pred mnogimi leti, Ima pa še mnogo vnukov, pravnnkov In prapravntikov. Da Jo doživela to visoko starost se Je ženica ravnala po sledečem receptu: jej mno go, toda o pravem času, zanimaj se za vse na svetu in ne razburial sc no ne- potrebnem! Stara fcenfca se nt zadovolfl- vo Izražala o modernih devojkah s kratkimi krili In golimi rokami. Bila |e vdova že 70 let. X Znanstveno potovanje po Tihem oceanu, v svrho obsežnih razlskavanl v raznih panogah znanosti odpluje koncem prihodnjega meseca iz Portmoutha Jahta «Salnt Oeorge«, ki bo križarlla v Tihem oceanu. Jahta se bo za nekoliko časa zasidrala v naslodnllh pristaniščih: Panama, Oalapagos, Velikonočni otoki, Mangareva na otoku Paumotu, Rapa, na otoku Cook, Talil ti, Ranglora, na Maršalovih In Kokosovih otokih. Pot, katere se udeleži več uglednih znanstvenikov, le dolga približno 21.000 milj. Prlčakujtf se, da bo ekspedlclja dosegla odlične uspehe. Uporabil se bo na potovanju akustičen aparat, s katerim bo mogoče ugotoviti menjajočo se globočino oceana. Ekspedlclja se bo med drugim bavila tudi s študijem seljenja kitov, ki v trumah menjavajo svoje bivališče. X Sptrltlstičnt kongres v Llogeu. Nedavno se |e vršil v Llegeu mednarodni kongres splritlstov. Na kongresu se Je organizirala mednarodna ioderaclja, ki bo imela svoj sedež v Parizu. Kongresu ie predsedoval znani angleški detektiv Conan Doyle. V svojem govoru Je Izjavil, da bo odslej posvetil vse svoje življenje propagandi spiritizma, o katerem smatra, da je edina stvar na svetu, ki Je vredna, da se jo proučuje. Kongres Je sprejel tri resolucije, od katerih Je bila ena poslana vsem vladam sveta s pozivom, da zasigurajo unlverjalnl mir v soglasju s splritlstlčno moralo, ki je ravnotollko vredna kot Krlstova morala. Po podatkih o Izobraževanju v splritiz-mu je razvidno, da se nahaja v Angliji 251 šol, v katerih se mladeniči Izobražujejo v spirltizmu. Te šole obiskuje 14.854 otrok. V Avstraliji in v ostalih delih britanskega imperija se nahaja zelo mnogo splrlttstlčnih akademij. Prihodnji mednarodni splritistlčni kongres se bo vršil le ta 1925. v Parizu. X Čebela v starem Egiptu. Egipt ska čebela le žlvallca svoje vrste. Barve le mnogo bolj pisane nego naše čebele ln pa tudi mnogo opasnejša. Čebele pa v Egiptu tudi niso tako marljive ka kov nate In dafejo zato tudi manf maj.. Čebel Egipčani ne golijo v panjih k« pri nas, ampak v dolgih cenreh, ki io ^ obeh straneh zaprte. Samo na eni ifr^ nI se nahaja majhna odprtina, skozi ka, tero čebelice prihajajo ln odhajajo. Ce, belarstvo je danes v Egiptu še skoraj ni isti stopnji, kakor Je bilo pred tisoč leti Neki švicarski list poroča, da so našli n, sarkofagu kralja MeneJa, ki je živel oko 11 3623. leta pr. Kr. najstarejšo zgodo! vinsko vest o čebeli. Obširnejše podatkč o čebelarstvu ima staroeglptski relief |2 leta 2600. pr. Kr. Iz hrama kralja «Nc. user-Te». Tu se prikazuje staToeglptskj čebelarstvo In dobtvanie medu, ki j« P0-vsem sllčno današnjemu postopanju. X Narodi, ki ne pijejo mleka. Splo-šno prevladuje nazlranje, da vsi l|ud|e a osobito otroci več ali manj radi pijejo mleko, ki jim je važen del hrane. To na. ziranje so nekateri utemeljevali s tem da so ljudje v prahlstoričnl dobi bili ve-činoma pastirji in da so se kot taki ni o-rall hraniti v prvi vrsti z mlekom. Za otroke je materino mleko sicer res naj. potrebnejša hrana, toda lz tega ne sledi, da vodi to tudi brezpogojno k uživanju živalskega mleka. Indijanci v severni Ameriki so smatrali, da se smejo hraniti z živalskim mlekom samo mlade žl. vali ln nihče drugI. Tega nazlranla so baje še danes Kitajci, ki sploh ne pijejo mleka, dasi se nahajajo v neposredni bil. žlnl nomadskih narodov azijskega gorov. ja, ki pijejo mleko v velikih množinah. X Spoštovanje ali draženje. Tedni se je vršila pred nekim londonskim sodi. ščem zanimiva razprava radi Tazžaljenja časti. Neka mladenka Je tožila mladenl-ča, ki )e stanoval v njenem sosedstvu, da Jo vedno, ko jo sreča na ulici pozdrav lja z vzklikom «Hura!» Sodnik: «S tem pozdravom se vam hoče mladenič gotovo prikupiti«. Tožnica: »Smatram, da ima ta pozdrav edino ta namen, da mt žali«. Mladenič se Je pričel Iz dekli« norčevati ln II Je rekel, da bo prlpella še šest mladenlčev, da jo bodo pozdravljali s klici: «hura». Smehljaje je odgovoril sodnik: »To bo pa prava sveJa-nost«. Obtožba Je bila končno zavrnjena, ker se sodnik nI mogel uverltl, značl II ta pozdrav spoštovanje aH draženje. Gospodarstvo Gospodarski položaj v Franciji Oospodarske razmere v Franciji se stalno boljšajo. Produkcija kakor tudi konzum se višata ln v gotovih panogah celo presegata predvojno višino. V prvi vrsti Je opažati Izboljšanje v Industriji. Produkcija premoga Je dosegla v prvih šestih mesecih t. 1. 18,093.000 ton proti 15,560.000 tonam v istem času lanskega leta. V mesecu juniju Je znašala produkcija 3,325.000 ton in Je zaostajala le za 79.000 ton za predvojno. Uničeni premogovniki severne Francije v departe-mentlh Nord ln Pas de Calals so dali istega meseca 1,786,000 ton napram 2,183.000 tonam pred vojno. V tem mesecu so torej dosegli že 82 % predvojne mesečne produkcije. Produkcija koksa zaostala za predvojno, vendar pa se zelo hitro dviga. Posebno Je prenehanje dovoza nemškega koksa poživilo domačo produkcijo. Konzum premoga v zadnjih mesecih znaša 5 milijonov, kar Je enako predvojnemu konzumu. Metalurglčna Industrija Je po delni ustavitvi v februarju in marcu zopet prišla v normalni tir in je producirala v juniju 447.000 ton železa in 427.000 ton Jekla. V prvi polovici letos se Je produclralo 2,297.000 ton železa in istočasno izvozilo železa in Jeklenih izdelkov 1,102.000 ton. Od 220 obstoječih plavžev deluje 106. Letošnja žetev pšenice v Franciji se ceni na 75 do 80 milijonov metrskih sto-tov. Letno znaša potreba 94 milijonov. Uvoz bo prihajal v prvi vrsti iz severnoafriških kolonij, ki so Imele letos lzborno žetev. (Alžlr, Maroko ln Tunls skupno 20 milijonov, od teh za izvoz 4 milijone stotov.) Da je stanje francoskega gospodarstva zadovoljivo, kažejo tudi dohodki železnic, ki so liarastll od 3596 milijonov frankov v prvih sedmih mesecih 1922. na 3786 milijonov v Istom času letos. V prvi polovici letos Je bilo uvoženih 25,691.000 ton blaga v vrednosti 14.689-5 milijona frankov. Istočasno je znašal Izvoz 11,400.000 ton v vrednosti 14.161-5 milijona. Napram letu 1913., ki Je bilo zadnje normalno leto pred Izbruhom voj ne, je vrednost uvoza in Izvoza znatno narastla, kar je posledica zmanjšane vrednosti iranka. Napredek zunanje trgovine Je bolj razviden iz dejstva, da Je znatno narastla tudi teža uvoza In izvoza. K temu napredku zunanje trgovine je precej pripomogla priključitev AlzacIJe Lorene z njeno razvito metalurgično in tekstilno industrijo In pa tudi obnova severne Francije, ki lepo in uspešno napreduje. Priključitev Alzaclje-Lorene Je napravila Francijo za Izvozno deželo produktov težke industrile. Uvoz je prihajal v glavnem lz nastopnih držav (v milijonih ton): iz Anglije za 2635, Zedinjenih držav 2258, iz Belgije z Luksemburgom 1120, lz Argentinlje 633, iz Italije 502, lz Alžerlje 459 Itd. najboljši kupci francoskih proizvodov so bili: Anglija (3016), Belgija z Luksemburgom (2632), Zedinjene države (1255) Alžerlja (919), Svlca (916) itd. Trgovina z Nemčijo Je v prvi polovici letos znatno nazadovala. Uvoz Iz Nemčije je padel od 643 mili ionov v letu 1922. na 389 mili- jonov t L Podobno Je pri Izvozu t Nemčijo. Veletrgovlnske cene kaželo tendenco fc slabšanju. Indeksna številka je bila koncem preteklega meseca 470, kar pomen: da so cene napredovale napram razdobit 1901—1910, ki Je vzeto za podlago kol 100, za 370 %. Najobčutnejše zvišanje izkazujejo industrijski fabrikatl, predvsem pa tekstilije, ki se morajo uvažati skoro izključno Iz valutarno močnejših držav V avgustu Je začel irank zopet nazadovati, kar pa Je bolj političnega značaja, ker Je notranja situacija francoskega gospodarstva zadovolllva. V tem si kaže velika medsebojna odvisnost nem ške marke in Iranka, kateremu se uri družuje tudi belgijski Irank. Tržna poročila Zagrebška blagovna borza (6. I m.). Oves: rešetan, franko vagon Indjija ponudba 255; rešetan, slavonski, frank' vagon Sisak, ponudba 262.5. PHol: bel franko vagon Zagreb, povpraševanje 465 pisani, franko vagon Koprivnica, ponud ba 460. Turščlca: baška, pariteta Zagret ponudba 295. Moka: banatska, «0«, dvoi no sipka, pariteta Zagreb, ponudba 59C 0«, sipka, ponudba 570; «2«, ponudb 515; «5«, ponudba 400. Tendenca v m< ki čvrsta. Dunajski živinski sejem (6. t. m Goveja iivlna: Dogon 750 glav; od tet domačih 276, lz Jugoslavlle 397 ln lz R' munije 77. Tendenca čvrsta radi ned statnega dovoza in so cene narasle p vprečno za 1500 aK pri kg. Notirajo : kg žive teže v tisočih aK: voli po kak vostl 12 — 17, biki In krave 11.5 — 1 slabša živina 8 — 11.5. — Svinje: d gon 972 komadov. Notirajo za kg ži teže v tisočih aK: debele 24 — 25, ffl snate 26 — 30._ HMELJ. Zatec (CSR), 5. septembra. (Vili. I zolavno tržno poročilo.) Mirno nakul vanje na kmetih po 2600 — 3000 Kč 50 kg (1 Kč je 2.83 Din ali 1 kg le 588 — 679 naših kron.) = Znižanje železniške tarife u vi Iz Beograda poročajo, da je prome minister znatno znižal železniško tai za izvoz kakor za domači prevoz vi Znižanje velja od 15. septembra. = Nova tarifa za kosovne In vag ske pošlljatve. »Trgovski list« z dne septembra prinaša novo tarifo za kos ne in vagonske pošiljatve, ki stopi v ljavo dne 15. septembra na vseh pro južno in državno železnice v Jugosla = Gremij trgovcev v Ljubljani ol šča vse one svoje člane, ki uvažajc Avstrije blago, osobito luksuzno, ni\ obstoječi davek na poslovni obrt M meine WarenumBat7.steuer). Podrobn ki so Izrednega pomena za gori nav ne, se zvedo iz notice v »Trgovs listu«. = Katastrofa nemške marke jo v( večja. Predvčerajšnjem in včeraj jo pet močno padla, dasl je njena vred že itak minimalna. Nemška državna ka je sicer to dni intervenirala v k marke, toda pri tako gigantski Infl tudi intarvenolia ni pokazal«, uspel Veliki Inkvizitor Ljubezenski roman Iz nalsramotnel-še dobe človeške zgodovine. Nrato je apostol sedel nasproti veli-Kcinu inkvizitorju ter uprl nanj svoj pogled, hladen, a oster, da je Arbues p-fiote povesil oči. V apostolovem po-n|Cdu je lahko čital vsakdo njegovo misel: ,Kako se mi smillž, ti nesrečneži* Inkvizitor pa je zarežal takoj: «Vstanite!» Ivan Avilskl se je dvignil in stopil par korakov naprej. Zdelo se je, kakor tii njegova visoka, plemenita postava vjrasla hipoma Se višje. Druzovič, Pesmarica, III. del, višja stopnja. (V tisku) Zemljevida: Slovenija, Jugoslavija. Tumlirz, Deutsches Sprachbuch, II. del. (Neobvezen predmet.) V. tisku. II. razred: Veliki katekizem. Din 18—. Stroj, Kratka zgodovina katoliške cerkve. Din 36-—. Brinar, Čitanka za meščanske šole, II. del. Din 28-—. Hauptman, Računica za meščanske šole, II. del. Din 17-—. Macher, Prirodopis za meščanske šole, II. stopnja. Din 25-—. Senekovič, Fizika in kemija za meščanske šole, II. del, 3. natis. Din 18—. Druzovič, Pesmarica, III. del, višja stopnja. (V tisku.) Haardt-Orožen, Zemljepisni atlas. Din 2-60. Fink-Kožuh, Lesebuch, I. del. Lesica-Lokovšek-Mole, Prva srbska ali hrvatska čitanka. Din 15—. III. razred: Veliki katekizem. Din 18—. Stroj, Liturgika, II. izdaja, 1916. Din 36—. Brinar, Čitanka za meščanske šole, III. del. Din 28—. Hauptman, Računica za meščanske šole, III. del. Din 20-—. Macher, Prirodopis za dekliške meščanske šole, 111. del. Din 32—. Senekovič, Fizika in kemija za meščanske šole, III. del «iDrugi natis.) Din 15-—. Druzovič, Pesmarica, III. del, višja stopnja. (V tisku.) Zemljevida: Slovenija, Jugoslavija. Fink-Kožuh, Lesebuch, II. del. Lčsica-Lokovšek-Mole, Prva srbska ali hrvatska čitanka. Din 15—. Nastavni razred: Veliki katekizem. Din 18—. Hauptman, Računica za meščanske šole, III. del. Din 20-—: Bučar, Zgodovina starega veka. Din 35—. Haardt-Orožen, Zemljepisni atlas. Din 2-60. Macher, Prirodopis, L, II. in III. del. Din 75— Senekovič, Fizika, I., II. in III. del. Din 45—. Druzovič, Pesmarica, III. del, višja stopnja. (V tisku.) Fink-Kožuh, Lesebuch, II. del. Lesica-Lokovšek-Mole, Prva srbska ali hrvatska čitanka. Din 15—, > Vse te knjige se dobe v Tiskovni zadrugi v Ljubljani Prešernova nllca št. 54 nasproti glavne pošte Pisalne stroje Razmnoževalne aparate i Računske I stroje \ REX CO. Ljubljana GradlSče IO. Ustanovljeno ieoe. Zagreb Duga ulica 82. 4362 Paviljon H. 290. Pisar- ! niško : pohištvo i ter vse j : pisarniške; potreb- : ščine i Kaseta ,tQnlao c državnim davkom .1 loserate vred do CO beeedi DW» 8'-, vake nadaljnja beseda 60 per - Pit* •• "dno "P") Oahko tudi v znamkah.. Na vpra*an|a odgovarja upravala, ako ]• vpralsaju priložena anamka za odgovor ter manlpu!a«l|eka pristojbina (1 Din)._ Kot vajenec foll vstopiti ▼ kako trgovino deček boiJSih starftev, naj-rajše v Specerijo. Naslov v upravi ..Jutra". 96-18 Knjigovodjo 'dobro lzurjonega, ao iAče ca takoj. Ozira a« samo na prav vestno moč. Plača po dogovoru. — Naalov pove uprava „ Jutra". »650 Trgovski pomočnik tnlajfca moč, mešane stroke, 2ell aedanje mesto premenlU, najraje v Ljubljani ali nje okolici. Ponudbe na upravo .Jutra' pod fiifro ,,ZaneaiJv". 8596 Absolvent rtmet. tole s dveletno prakso, želi službo upravnika na kaki grafičlni ali večjem posestvu. Cenjene ponudbe Je poalati na upravo ,,Jutra" pod šifro . Absolvent 308". 959U Lesni strokovnjak B dvelotno prakso, smožen voditi vs&ko žago ali skladišče. išče primerne službe. Kazen slovensko, nemško, deloma tudi italijansko, govorim in pišem porfektno srbski ter poznam celo Srbijo kakor tudi vse večje kraje Vojvodine. Cenjene ponudbo pod ..Losnl strokovnjak" na upravo MJutra". 9603 Stroinlk Ali strojevodja s absolvlrano meščansko šolo. 2eil službe. U.iroga, Javorulk, Gorenjsko 9604 Brivskega pomočnika prvovrstnega, starejšega, e plačo po zmožnosti, sprejme takoj Novalc, brivec r Maribor«. 9606 Čevljarski pomočnik 6oljfta moč, ne izpod 20 let, Fe išče. Plača tedenako 850 do 600 K. Hrana in stanovanje pri meni. Oziram so Farno na ustmeno zglasttev, no piameno. M. Stražar, čevljarski mojster ▼ Domžalah Et. 80. 9612 Mesto trg. vajenca ftcem za svojega sina v kaki trgovini. Dovršil Je z dobrim Kapohom 6 razr. osnov, šolo in zadružui tečaj. Oskrbujem ga sama proti znižani učni •'obl. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod „PoSten učenec". 9614 Kateri denarni zavod fprejm« popolnoma vpeljanega uradnika s poldrugo leto i ančne prakse; srednješolce Izobrazbe, dober organizator. Dopisi na upravništvo ,,Jutra" pod ,,30 let". 9618 Za delovodjo obratovodjo se išče prvovrstna, strokovnJaSUa, energična moč za večjo lesno industrijo, združeno z mizarstvom. Samci imajo prednost Ponudbe pod ..Hiter nastop" ua upravo „Jutra". 0211 Izboren inštruktor francoščino z visokošolsko nuobrazbo, sprejme učenca ni I učenko v poduk. Cenjene ponudbe pod ..Francosko" na upravo „Jutra". 9579 Za inventuro ln bilanco samostojna moč z visokošolsko naobrazbo. na razpolago. Cenj. ponudbe pod .Inventar' na upravo „Jutra". 9580 2 poštena dečka f7. dobre hiše, iščeta mesta v trgovini na deželi ali v mestu — Naslov pove ali ponudbe gprejme uprava „ Jutra" pod , Poštena". 9581 Razumen mladenič »tar 85 let, srednješolsko iz-Dbražen, pošten, vešč slovenščine, nemščine ln lafičine, i .če primerne službe. Naslov pove uprava Jutra". 9590 Mlad jr«pod zmožen slovensko ln nemške, deloma srbohrv. korespondon-ce. trgovsko, nekoliko tehnično naobražeu, vešč občevanja * delavstvom, sprejme vodstvo žago. Ponudbe zaprošene pod ..Organizator" na upravo „Jutra". 9514 Poslovodja sa trgovino s mešanim blagom, sprejme tvrdka Lovro Petovar, Ivanjkovci. 9440 Dober kolar ako ima prostor aa dobrega kovača za ekupno delo v kakem prometnem večjem trgu, naj se oglasi pri kočljažu na Gosposvetskl cesti 6. 9488 Gradbeni Inženjer mlajši, z odličnimi sprlftevall, znanjem več Jezikov. Išče mesto če mogoče stalnega 7U!OčaJa. Ponudbe na upravo »Jutra* pod fiifro ..InženJer". 9397 Deklica, pridna, zdrava ter poAtenlh staršev želi vstopiti kot va-Jenka v trgovino z mešanim blagom na deželi. — Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Vajonka". 9376 Zanesljiva ženska starejša, se ISče k 2 otrokoma. — Vpraša se Hotel Štrukelj. Dalmatinova ulica 15. 9867 Korespondent strojepisec, vsestransko lc-obraten, dobi mesto ▼ veletrgovini. Naslov pove uprava ..Jutra". 9364 Prirezovaleo za gornje dele, Izurjen, se »prejme. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Naslov: Fr. Kralj, Novi Vodmat, Društvena ulica 64. 9287 Delavec (neporočen), tkalec, milar ali urarskl pomočnik, se lfiče. — Nastop takoj. Pogoj: dober godbenik (krilni rog) In ca to bl dobil posebno nagrado. Informacije s točnimi pogoll daje uprava Oradske glacbe, Makarska, Dalmacija. 9242 L*J# Mali lovski brek odprta kočija ln kupe, vse r brezhibnem stanju, lepo ln praktično urejeno, s« ugodno proda. Pojasnila daj« Aloma Companj, LJubljana. 8884 Dva sedla konjska, dobro ohranjena,ee po nizki ceni prodasta na Tržaški ceaU št. 8. 9359 Kočija elegantna, lahka, temnozele-na, oljnate osi. usnjena streha (Spltzledor), premestljiv bok, prvovrstna kvaliteta, kakor tudi več plaht za vozove, se proda na Tržaški coeti St. 8. 9360 2 hrastova čebra za kisanje ln enega za pranje, prodam; vse 8 za 1000 kron. Istotam tudi .Feldbett'. Cesta na Rožnik št. 39, klet. 9049 Rabljeni pisalni stroji najboljših znamk, dobro popravljeni, naprodaj. — Ant» Rud. Legat, Maribor. Slo-venBka ulica 7. Telefon 100. 9622 Prodam velike pozlačene okvire, stare oljnato barvane sliko, staro uro (Stockuhr) itd. — Jenko, Oradifiče 3, I. nadstr. 9656 A* * /entlnja trgovskega tečaja na ljubljanskem llceju, lfiče primerno službe. Cenj. ponudbe na upravo „Jutra" pod »Začetnica". 9485 Veščak v knjigovodstvu, absolutno zaupna oseba, nudi trgovcem, večjim obrtnikom in drugim podjetnikom strokovne nasvete za vpeljavo trgovskega knjigovodstva po italijanskem, nemškem ali imcrtSkem dvostavnem načinu ter v vsakterl medsebojni kombinaciji kakor Jo zahteva dotlčnl obrat. V ta namen gre tudi izven Ljubljane. — Prevzame nadalje redno 10-delovanje ln stalno kon'rolo, že upeljanih knjigovodstev, nujno sestavo bilanc, revizijo posebno zamotanih slučajev in druga strokovua dela. Honorar po dogovoru. Ponudbe pod .Veftčak v knjigovodstvu' na Aloma Company v Ljubljani, Kongresni trg fltev. 8. 9851 10 do 20 vagonov bukovih drv lepih in suhih, brez okrogli-ne (prigelna), se proda za ceno po dogovoru, poljubna postaja. Ponudbe na Anton Teran, lesni trgovec, Bistrica, pofita Podbrezje pri Pod-nartu. 9492 VSAK0--VRSTfil Ifl: ČPECmUTETE Sr®HEC t^UBlilANA B4LAČA U'KRED«BK« Traplstovskl sir in čajno maslo „Sanlta." najfinejša znamka. Zastopstvo za Slovenijo: Ant. Verbie, Ljubljana, Stritarjeva ulica 2. Stalno velika zaloga vseh vrst sira. 9180 ..i Z::ra» Lep čebelnjak a petimi kompletnimi dunajskimi stojakl. s petlmt moCnlml ljudstvi, pogafiatnl ln medom, kakor s vsem potrebnim Čebelarskim orodjem, radi preselitve prodam po zelo ugodni ceni. — ronudbe pod ,.Zum «um" na upravo „jutra'\ 9510 Planino s črnim kovlnastlm okvirjem zh strune, tvrdke Ropa., dobro ohranjen, .e za 20.000 Din proda. Naalov pove upr. „Jutra". 8691 Prodam 1000 kg kosti kullnj.klh, dobro posuflenlh. Ponudbe na naslov: Franjo Vovk, BM I- 8601 Fotografi pozor! Prodam takoj celokupni loto-graf.kl Inventar, ali posamezne predmete, radi odpo-tovanja. Eventualno ee lahko prevzame atelje. Ponudbe na upravo ,.Jutra". 9015 Za filateliste! Prodam zbirko nad 1000 različnih, Bamo dobrih znamk celega sveta. Dopisi pod ,.Cena 160 Din" na upr. „Jutra". 9620 Elektromotor skoraj nov, se proda. Ravni tok E 300 I 6*5 N 3100 K 1*5 ev. se Istega zamenja /a dynamo 2 HP. Ravnotam se sprejme proti dobri plači izkušenega preddelavca-stolarja ter 2 strojev vefiča mizarska pomočnika. — Ponudbe pod „Dobro mesto" na upravo „ Jutra". 9214 Železne stopnice okrogle (Bchneckenstlege), 3 m 80 cm visoke, kompletno, proda Simon Kmeteo v Kolodvorski ulici fit. 26. 9632 Europa-Album izdaje 1922. s znamkami prodam aH zamenjam »a fotogr. aparat vel 6x0 om naprej. Naslov pove uprava „Jutra" 9598 Nov voziček na 4 kolesa, 1 mandolino ln 1 gosli, prodam poceni. — Naslov pove uprava „Jutra" Motorno kolo s priklopnim vozom, t dobrem stanju, znamke ,Laurln Klement', 6 konjskih sil, 2 cilindra, naprodaj. Cena Din 20.000. Naslov pove uprava „Jutra" 9190 Motorno kolo 5—6 HP., dva cilindra, dve prostavl, prosti tek s priklopnim vozom, popolnoma v dobrem stanju, se Jako ugodno proda. Naslov pove upr. „Jutra". 9552 Proda se: tri originalne kitajske kimono lz kitajske svile, z zlatom vezane, prineSeno lz Tientsl-na. Cena nizka. Naslov pove uprava „Jutra". 9134 Dva vagona hrastovih ploho. suhih, od 20 do 130 mm debelih, od 2 m dolžine naprej, proda za ceno po dogovoru takoj Anton Teran, lesni trgovec, Bistrica, pofita Podbrezje pri Podnartu. 9502 Pozcr izvožčekl! Dobro ohranjen voz Landauer (Brun) s šipami, primeren tudi za pogrebni zavod, skoraj now proda po zelo ugodni ceni Anton Teran, lesni trgovec, Bistrica, pofita Podbrezje pri Podnartu. 9496 Proda se: Predgrev ač (Vorwfl.rmer) — atrof 45 PS — parni kotel za centralno kurjavo. Predmeti že rabljeni, vendar še v najboljšem stanju. Interesenti naj se blagovole obrniti na vratarja hotela „Slon". 9562 Stara okna In vrata v dobr*»n staolu, kakor tudi 2 stekler." polico in pudel z c trgovin ter 2 nova Štedilnika, poceni naprodaj. — VpraSa se- Jeglič, Slomškova ulica 27. 9483 jedilnega orodja ca fiest oseb, pristno srebro, se ceno proda. Naslov pove uprava „Jutra" 9584 Otroška posteljica, dobro ohranjena, bolo pleska-na, se proda. — Naslov pove uprava MJutra". 9446 Elektrotehniški materljaj od Instalacij ln motorji, ae pod vsako tvor-nlSko ceno ugodno proda. — Vprafianja ln dopise na upr. ,, Jutra". 8432 Proda se: parni stroj 45 PS, parni kotel ln pregrevafi. Vprafiatl Je pri vratarju hotela „Slon". 8562 Stroj za opeko prodam zelo poceni. Ogled tukal, Boh. Bistrica, Orobo-tek. 9328 Stroj za produkcijo kamena za na-elpanje cest ln ieleznlsklh prog (Stelnbrecher) sistem H. R. GlUser 16 HP na po-trolejskl pogon, produclra G do 8 kub. met. na uro. mnsl-v.n, malo rabljen, prodam. Vprašati Drag. 2epak, Zagreb, Hatzova 10. 8318 Naprodaj Je poceni veC hrastovih spalnik oprav ln kuhinjskih kre-deno pri mizarju Josipu Kur-nlk t Zgornji SlSkl 6tev. Bl. 8170 Bencin-motor 0 konjskih alt, soliden, znnra-ke ..Otto", prevozen, ugodno naprodaj. Ogleda se lahko url Gospodarski zvezi, Dunajska cesta. 81-16 Aluminaste žice okrog 250 kff, 85 mm prerez, se poženi proda. Franc Kra-Sovlc, Sv. JurlJ ob Taboru. 9103 Gramofonske plošče zamenjam ln kupujem. Razbite In dolgrane ne sprejmem A. Rasberger, Sodna ulica B. 0463 Fotograilčne aparate ln k temu spadajoče predmete kupim. A. Rasborger, Sodna ulica it. 8. 8466 Rabljene znamke kupnje In prodaja Slavko OrlCar t Kranju. 8652 Suhe gobe plaBuJa najbolje M. Geršak & Komp. Ljubljana, Kongresni trg 10. Kupim vsako množino bukovih drv, lepega bukovega oglja ln kostanjev lea za ta-nln. Ponudbe pod „PlaCtlo takoj" na upravo „Jutra". 8546 Otroško posteljico dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Posteljica 18". 9608 Proda se hiša v kateri .e nahaja dobro ldofia gostilna In pekarna, obstojefa Iz 3 sob, gostilniških prostorov, 2 kleti, gospodarskega poslopja s celim Inventarjem ln 10 ln pol oralov zemlje. — Doploe na: Bruest » 1 h c 11 6 , Ptujska Gora. 9506 Pozor, Industrijalci! Opekarna, zemlJISCo t ono-nadstropno masivno zidano biso, gospodarskim poslopjem v malem nieBtu na Štajerskem, se pod ugodnimi pogoji proda. 1,« resni kupci so naj pismeno obrnejo pod fllfro ,,Opekarna" na podružnico ..Jutra" v Mariboru. 9053 Pozor, Industrijalci! Mlada dama proda novo tvor-nisko zgradbo na B000 m kompleksu na eljajnem mostu. Naslov pove upravništvo „Jutra". 8036 Enodružinska hiša skoraj nova, na periferiji mesta, se po ugodni ceni proda. -- Naalov pove uprava „Jutra". 8610 Vila «Vičava», Ptuj močno zidana, s 8 sobami, podstreSno sobo In pritlklinami, z lepim vrtom ln svinjskim hlevom, zelo veliko co-mentirano kletjo, ee proda. Cena ugodna. Vprafianja na H a b j a n i C, Ptuj, Ormoška cesta. 9630 Enonadstropno hišo sredi Maribora s 6 obrtnimi lokali ln skladišči, električno In plinovo napeljavo, prodam poceni. Vprašati podruž. „Jutra", Maribor. 9310 Dvonadstropno hlfio v Kranju prodam. Ilifia Je v sredini mesta, lira vrt ter se lahko napravi tudi lokal. — Ponudbe na Albin Jazbec, Kranj. 9011 Stanovanje, prijazno ln sračno, v bližini dolenjskega kolodvora, obstoječe lz dveh sob, kuhinjo, predsobe in vseh prltlklln, tudi pralnica ln uporaba vrta, se takoj zamenja proti enakemu ali večjemu v sredini mesta. Natančnejšo informacije v Krojafikl uliol 5 v prvem nadstr., vsak dan od 6.-8. ure rvečer. 9616 Na hrano ln stanovanje se sprejmeta 2 gospoda ali 2 dijaka. — Maribor, TržaBka cesta fit. 20, I. nadstr., levo, vrata 6. 9657 Dva dijaka se sprejmeta na hrano ln stanovanje. Naslov pove upr. „ Jutra". 9567 Sobo, ev. s hrano i i ft e gospodična privatna uradnica. Naslov pove upr. „Jutra" pod ..Solidna". 9635 Lepo opremljena soba se odda takoj gospodu, proti posojilu 8000 Din. — Naslov pove uprava „Jutra". 9576 Sobo najraje prazno a posebnim vhodom, ev. s hrano, iščem za takoj. Ponudbe pod fiifro ..Profesor" na Aloma Com-panjr, Ljubljana, Kongresni trg 8. 9685 Meyers Konversations-Lcxikon 24 zvezkov, 6 zadnja Izdaja, nov, naprodaj. Ponudbe na upravo „Jutra" pod fiifro „Meyers". 9478 500 kom.jutastih vreč močnih, po 100. 86 In 50 kg. vse v najboljfiem stanju ln brezluknjaste. prodam. Popolnoma sposobne sa transport moke. Cenjene ponudbe c navedbo cene na upravo .Jutra' pod fiifro „Juta-vreCo". 9463 Naročajte, fiitajte in razširjajte — dnevnik „JUTR0«1 — Knjige za mladino: Fr. Miljlniklr Zgodba kraljeviča Marka. Vei. Din 18'—, po poŠti Din 160 vef J.Šorli: čirimurci. romt • slikami. Broš. Din 20'—, ves. Din 25'— no poŠti Din 1'60 vei. Fr. Uililnskl: ■Tolovaj Mataj. Pravljica s Bilkami. II. natis. Coua bro5. Din 18' | , tok. Din 25-—, po poŠti Din l'B0 vc5, J.Šorli: Bob in Tedi. Dva neugnanca. Povest s slikami. BroS. Din 12'—, rez. Din 18 —, po poŠti Din 1'25 več. J. Wa8ohtetoT»: Pravljice. Z večbarvnimi slikami. Vei. Din 22-—, po poŠti Din 1'26 več. Čika Jova: Pisani oblaki. Ve«. Din 14—, po poŠti Din 126 vei!, CikaJova: Kalamandarija. Vei. Din 12-—, po poŠti Din V— veS. Vse te knjige ee naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica itev. 54. Stanovanje 2—8 sob, ISCem po moinoBtl r sredini mesta za takoj ali najpozneje tekom 1—2 niese-cov. Plačam par let naprej. Event. kupim manJSo blSo. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ,,Mirna stranka". 9563 Dva dijaka .e sprejmeta na hrano ln stanovanje. Naslov: Justina Goslar, Ljubljana, Br.g St. 10. II. nadstr. 9B67 Dijakinja se sprejme na hrano ln stanovanje pri boljfil rodbini v bližini učiteljišča. Naslov se izvo pri Aloma Companjr v Ljubljnl. 9548 Sobo s pos. vhodom 1 fi 6 e gospodična, večji del dneva odsotna. — Najemnino plača tudi nekaj mesecev naprej. Ponudbe pod „Ab" na upravo „Jutra". 9490 Mesečno sobo, opremljeno, ■ posebnim vhodom, lfiče inženjer s 15. septembrom ca VBako ceno. — Ponudbe Je poslati na upravo „Jutra" pod „Vsaka cena". 9410 Naslov! dobrih ln ronesljlvlh stanovanj za dijake ln dijakinje se dobijo pri gospodu M. Likarju, Poljanska cesta fit. 87 vila Bergman. 9083 Elegantna soba v sredini mesta, se lfiče sa takoj za uradnico. Ponudbe na : Vlasta H o r a k , hotel Tratnik. 9492 Mesečno sobico če mogoče ■ posebnim vhodom ln hrano, lfiče gospodična. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Imam sobico". 9471 Gostilna - trgovina Prevzamem gostilno v najom proti visoki najemnini ter trgovino mosonega blaga. — Najraje ako je skupno v oni hifii. Ponudbe prosim na upr. „Jutra" pod „OboJe". 9629 Pozor! Prevzamem gostilno ali restavracijo v Ljubljani ali okolici v najem ali na račun Naslov pove uprava „Jutra" 8022 Mehanična delavnica, kompletna s večjimi prostori, na promotnem kraju v Mariboru, se proda. Naslov povo podružnica „Jutra" v Mariboru. 9424 Trgovina z vsem Inventarjem se proda takoj v večjem trgu na Sjiod. 2tajerskem. Dopisi pod 500 na podruinlco „Jutra", Maribor. 9305 Trgovski lokal z Inventarjem v večjem celo prometnem kraju na Štajerskem. dam za dalJSo dobo v najem. Ponudbe pod „Jesen" na upravo „Jutra". 93 62 Znanja želi dobro situlran, trgovsko na-obražen gospod, star 25 let, z gospodično aH vdovo s premoŽenjem v svrho takojšnjo ženltve. Tajnost strogo zajamčena. Dopise s sliko pod „Sreča" na upravo „Jutra". 9594 cKlsmet* Gospodična se naproša za odgovor na pismo b dno 23. avgusta, u. 9605 Al . .! Zelo sem otožna. Nikjer nimam obstanka. Težko mi bo prenafiati fio nadalje. Oglasi se kaj, prosim. Vedno samo Tvoja. 9617 Krepak mladenič značajen, želi znanja z gospodično do 28 let, ki ima veselje do skorajfinje ženitve. Na premoženje se no gleda. Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Ljubezen". 9587 2enitna ponudba. Samostojna boljša kuharica srednjih let s stanovanjem ln pohištvom, išče znanja z boljSim gospodom s stalno službo. Tudi vdovci niso izključeni. — Dopise pod Šifro ,.Srečna bodočnost" na upr. Jutra". 9577 Izjava. Podpisani prekllcujem ln obžalujem vse besedo, ki sem jih govoril o gospodu Golob Maksu, nadpazniku v Heleni Črna pri Prevaljah kot neresnične ln so tem potom Imenovanemu zahvaljujem, ker Je odstopil od sodnljske-ga postopanja. 9586 Fodpeca, 8. avgusta 1923. Senegačnik Franc, rudar. Novi vinski sodi (baCve) vse velikosti, se dobijo in popravljajo pri Franu Repič, LJubljana, Trnovo. 89S6 Lesna industrija «JAVOR» v Logatcu izdeluje pohlfitvo ln stavbena mizarska dela poceni In točno po naročilu. Dobava oprav v ca. 14 dni po dnevu na-ročbo. Nekaj oprav le trdega in mehkega lesa stalno v va-logl. 8025 Stolarna Radeče izdeluje močne ln lope stole ter sprejema Iste v popravilo. Anton Seljan, postaja Zidani most. 9519 Telovadni zavod, v katerem se goji masaža ln telovadba za okrepitev in raz-voi telesa tor da prepreči skrivljenjo hrbtenice. Zavod se nahaja t Strlta''!evi ulici fit. 7, I. nadstr., aadnji trakt 9384 Ako Vam izpadajo lasje poskuslto e električno masažo glave, ker to Je edino, tudi od gg. zdravnikov priporočeno sredstvo, katero prepreči Izpadanje las. — Cene jako zmerne. — OJud Aleksander, modoma brlvnlca, Kongrosnl trg 6, LJubljana, 9879 Mleka finega, ea. 10 1 dnevno se odda samo skupno. — Naslov pove uprava ,,Jutra". 9361 Ljubljanske tov. gostilničarje, hišne posestnike ln prijatelje vljudno prosim, da ml omogočijo povratek v LJubljano s tem, da mi preskrbe na prometnem kraju adapt. lokal za gostllnlco ali vinsko klet s skromnim stanovanjem, toda brez koncesije. Posebej potrebujem skladlflče ca shrambo 2 vagonov pohifitva. Za prodati imam 2 rezervar-Ja ia trdega lesa a 14 hI, pripravna ca žganjekuharsko sadje ali vino ter prvovrstni neokovani voc „glg". Avgust Zajec, hotel ,,Stol'\ Dobrava-Vintgar, p. Jesenice. 9326 Družabnika s do 100.000 Din, Iščem, eventualno posojilo proti 30-odstotnl udeležbi na dobičku. CenJ. ponudbe na upravo lista pod ..Rentabilen". 9294 Spominke za letovišča ln božja pota, vžganoplsana iedeluje Drago Vlfinar, Jese-nico, Gorenjsko. Ljubljanski velesejem pav. B, Stev. 12. '»217 «Konservlran|e sadja in povrtnlne» najboljšo knjigo te stroke, prodajajo vso knjigarne ter Zupane, okrajni ekonom v Ptuju. Cena 16 Din. 9066 Francoščino in klavir poučuje učiteljica, izprašana y Parizu 4761 Ha Potočnih Ljubljana, Aleksandrova cesta št. II, pritličje, lato. „UNION'< tovarna kandltov in čokolade, Zagreb, Paviljon „L" 485. Preklic. Podpisani Jonlp jf0 vak, posestnik na Zgošal St. 8, obžalujem in prekli cnjem, ker som to dn; 28. junija t. 1. na ZjoSa] izrazil proti Matiji Jop., diiu, posestniku in gostil nič&rju na ZgoSah St. 4, dj Bta Janez in njegova žein Ivana GaSperin leta 1910 zažgala svojo posestvo, -Prosim ju odpuščanja, d: me ne preganjata nadalje 4808 mizarski se sprejme pod ugodnimi pogoji pri tvrdkl M. PERK0 Ljubljana (Šiška). 4818 Priporočamo knjigo Dr. Jos.TIčar bolezni. Opisi važnih nalezljivih bolezni i navodili za nego bolnikov, S slikami. Cona s poštnino rrod 20 Din 50 p. NaroSa .0 pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova al. 54. Dva srčkana golobčka ISPeta v svrho živahne kore- j spondenco dve fletkanl golo- i blfilcl. CenJ. ponudbo s oliko na upravo ,,Jutra" pod fifro „Slvl, Crnl". 9403 4 grde In bogate gospodične, tele znanja z akademiki, ki bl Jih denarno podpirale. Neanonlmne dopise s sliko na upravo „Jutra" pod „LukBua", 9539 Mlad intellg. gospod želi znanja z 18—22 let staro lepo, elegantno, sanjavo gospodično. Conjone doplso s Bilko na upravo „Jutra" pod „V Zlvljenjo". 9512 I Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni oče, ozir. brat, stric in svak, gospod Jožef Frelih posestnik in gostilničar, član vseh tukajšnjih narodnih društev, v starosti 64 let, danes ob 10. uri po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno izdihnil svojo blago dušo. Pogreb predragega pokojnika se vrši v soboto, na praznik 8. septembra ob pol devetih dopoldne lz hiše žalosti na šentrupertsko pokopališče. Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin! St. Rupert na Dol., dne 0. septem. 1923. Marija Majcen, Franc, Kristina, Anica, otroci; Ivan, brat; Marija Dov-gan, Frančiška Prijatelj, sestri; Ivan Majcen, zet; vnuki in ostali žalujoči sorodniki. (Brez posebnih obvestil.) Najboljši uspeli imajo „Mali ogiasi" v „JUTRU"! Domače vesli ^AMOZNI PATRIOTI o hrvatski mirotvorni republikanci, ijckakor! Zdaj ne bodo več pušili, da nedcjo bojkot [»roti beograjski vladi. Kdor nB verjame, naj ai v zadnjem liadičevem »Slobodnem Domu» ogleda ,-odovinsko notico: tedaj, ko je 2-1. junija predsednik Radič najavil končno prekinjenje Beogradom, je iz raznih krajev dojelo več predlogov, da se proti beograjski vladi izvede bojkot. O izvedbi (f«a ni HRSS utegnila sklepati, zato J so se o tem poedinci posvetovali privatno. Največ se je govorilo o tem, i; naj republikanci ne pušijo! Prvi, ki J nehal pušiti in ki izjavlja, da sploh nC bo puŠll, dokler ne bo republike, je strastni kadilec, ki je doslej dnevno popuSil do 80 cigaret, narodui poslanec Rudolf IIerceg.» Divna požrtvovalnost! Gosp. Ilerceg [o vdučil svojo kadilsko strast za vekomaj, amen. In z njim vsi »republikanski pušači — kraljevski nepušačH. Kako poieljno bi bilo, da .Slobednl pom» otvori Se rubriko: »Republikanci pijanci — kraljevski abstinenti!!« Olede ostalih »monopolov* pa smo že zadnjiC povedali, da je frankovski je g. Kocmurju prisodil zaušnico, in v hipu so je na mestu znašla armada stražnikov, ki so Orjunaša takoj aretirali. V asistenci četverih stražnikov je Orjunaš moral na policijo, kjer pa so ga po zaslišanju zopet izpustili. * Ogibajte se municijskih skladišč. Pokrajinska uprava objavlja: Občinstvo so ponovno svari, naj se v laatnem interesu ljala samo toka za električno razsvetljavo, ampak tudi gonilno silo za projektirano cestno železnico. • Tragična smrt v borbi z bikom. V vojvodinskem solu Mol je te dni v borbi z bikom našel smrt neki kmečki toreador. Matija Ivan, sin tamkajšnjega posestnika je hotel prirediti neke vrste špansko borbo z biki ln Je v to svrho povabil tudi sosede. Ko je bilo zbranega precej občinstva, je Ivan prlvedel odrašenega močnega bika in ga začel dražiti z rdečo zastavico in železnimi vilami. Razdraženi bik se je v prvem naskoku i vso silo zaletel vanj ln ga nabodel na roge. Nesrečni toreador je bil takoj mrtev. Občinstvo se Je v strahu razbežalo na vse strani. • Grozna nesreča v tovarni V beograjski livarni železa se je pripetila težka nesreča, ki je zahtevala številne človeške žrtve. Iz topilne peči se je nenadoma razlilo tekoče železo in poplavilo delavnico, šest delavcev, ki so bili zaliti z razbeljeno maso, jo ostalo na mestu mrtvih, več pa jih je bilo težko ranjenih in se borijo s smrtjo. Vzrok nesreče še ni ugotovljen. • Razbojniške tolpe v Stari Srbiji. Kakor poročajo Iz Vranje, Je tamkaj maski-rana tolpa razbojnikov v vasi Kopište napadla hišo bogatega kmeta Ajdureviča. Vsi člani družine so bili zaposleni pri vf roki, razen sredinca, vsi prstt, Je ukradel Andreju Ravauu v Colu pri Vipavi vrednostnih papirjov za 1,500.000 Din. Roparska tolpa ped ključem. V Slsku je policija Izsledila ln zaprla roparsko tolpo, obstoječih iz šestih članov madžarske narodnosti. Glavar tolpe Je Janoš Molnar, ključavničarski pomočnik. Tolpa je Izvršila tri vlome v davčni urad v Slsku. Pri zadnjem vlomu je odnesla 850.000 dinarjev. • Tatvine v morlborsklh knjižnicah. V mariborski ljudski knjižnici je nedavno nekdo ukradel z omar platnone zavese. Knjižnica Je nato opremila vrata s Wert-heimovimi ključavnicami Kljub tomu pa so jI pretekli teden zginile zopet dragocene knjige, ki jih Jo bila ravno kupila od nekoga visokošolca. Preden pa so bile knjige vpisane v katalog, Jo ta visokošo-leo videl eno teh knjig na ulici v roki brezposelnega postopača Uršiča, ki je trdil, da so mu knjigo izposodili v Ljudski knjižnici. Policija je včeraj Uršiča izsledila ln aretirala. V pletenom kovčku, ltl ga je Imel Uršič žo pripravljenoga za odhod v gnrdorobl na kolodvoru, so našli več knjig Ljudske knjISnice In Društva mariborskih akademikov, kateri knjižnici sta v Narodnem domu, kjer Jo Uršič že pnr dni stikal ln kradel tudi gostilničarju. V kovčku Je Imel Uršič še celo zalogo raznih ključov ln nekaj knjig iz ljubljanskih javnih knjižnic. V zvezi z Uršičem je bil šo neki drug postopač, ki Je imel zalogo knjig tržaških narodnih društev. • Halo I Ravnokar je došel svell pozitivni in negativni svetlobni papir, katerega priporoča tvrdka Iv. Bonač, Ljubljana. • Električna masaža lira in manikura za gospode in dame ter vsa lasna dela Be strokovno izvršujejo; poseben oddo-lek za striženje otrok, separlraa vhod za dame skozi vežo; zaloga parfumerlje, moderna hlgljenlčna brivnloa. Aleksander GJnd, Kogresnl trg 6. 1802 * Za vse, ki prihajajo v LJubljano po zdravila, je najpriročnejša nova lekarno Ramor, na Miklošičevi cesti v neposredni bližini glavnega kolodvora. 1319 * je izdala prvo • Carina na zdravila. Glavna direkcija serii° razglednic jugoslovenskih zaslužnih vka včeraj še trajala ves dan. Delavnim, a njeni rodbini iskreno sožaljel I stv0 80 ni veJ vnovič priglaševalo. * Himen. Poročil se je včeraj na Ble-' * v Varaždin! Mariborska sokolska žu-"lu veletrgovec in posestnik g. Alojzij I,n z1eli m- v Varaždin. Ta zlet je ve-!;»lial iz Studenega pri Postojni, z gdč. ,ikega političnega pomena. V Varaždinu Emico Fischerjevo iz Kamnika. Bilo bii°i° Jugosloveni ljut boj proti separati-irečnot " i stom in se imajo boriti z ogromnimi tež- * Državna razredna loterija. Glasom1 kočami. Vendar vztrajajo ua mejdanu 'izpisa »Državnega zavoda za unapre- i neomajno sredi blokašev in radičevcev 'Ijonje industrije i zanatstvn» je poljedel- \tor držijo visoko prapor jugoslovenstva ln sko ministrstvo ves prihod državne raz- j državnega ter narodnega edinstva. Zato redne loterije za leto 1928. na podstnvi vellai za vsakega, ki more sledili klicu za Mkona dodelilo oškodovancem po toči septembra parola cV Varaždin !>. Od-kot pomoč, ki se vrne v tekočem letu. hod iz Maribora v nedeljo ob 5.25 uri. "i la način ministrstvo za trgovino in industrijo v tekočem letu ne bo dobilo one-3a dela dobička, ki je predviden po členu 11. zakona razredno loterije za po-peševanje Industrije In obrtništva ter po Polovična vožnja. ' Nove aretacijo v alcrl Andrnlic. Preiskovalni sodnik, ki vodi preiskavo proti špljonki Androllč In proti Abdagiču, je prišel na sled doslej neznanim zve deljevanja pomoči in posojil obrtnikom" in zam teh . dveh špljonov. Preiskava je industrijalcem. O tem se obveščajo vsi in- dognala, da je Androličeva res imela 'Mesenli, da se zaenkrat ne obračajo na i zveze z južno Srbijo. V zvezi b to ugoto- ški republiki Chlle neka Vekoslava Soljančič ustrelila tamkajšnjega zdravnika, dalmatinskega rojaka dr. Frana Per-vana. Soljančičeva jo bila obsojena na večletno ječo, n je nedavno vsled srčne kapi v ječi umrla. Zapustila je pet malih otrok. * Mati z otrokom skočila v vodo. V Velikem Bečkereku so je prošli petek odigrala grozna rodbinska drama. 2ena ključavničarja Dušana Susa se je sprla s svojim možem. Mož Je nato odšel z doma, kmalu potem pa tudi žena z otrokom-edincem v naročju. Ko se je Sus zvečer vršil, je našel na mizi pismo svoje žene, v katerem mu sporoča, da bo z otrokom skočila v reko Bego. In res je našla policija še isti večer mrtvi trupli žene ln otroka, ki se je šo v smrti krčevito držal svoje mamice. * Nevaren tat je 271*tni Karel Kajba, kroi»ški pomočnik iz Hrvatskega. Meseca julija se je klatil ob Sotli ter v Ložah pri Medvedovem selu ukradel Jos. Inkretu iz zaklenjenega kovčega raznovrstno perilo in blago, ki ga je nato prodajal po okraju. Coiisko okrožno sodišče ga je obsodilo na 4 mesece težke ječe. * Avtomobilska nesreča. Na cesti med Novim Vrbasom in Srbobranom v Vojvodini s® jo na nekem ovinku prevrnil tovorni avtomobil ekonoma Ljudevita Men-gerja, Iti je s šoferjem vred prišel pod avlo. Menger jo ostal na mestu mrtev, šofer pa jo težko ranjen. * Stavbna nesreča v Beogradu. V sredo popoldno se jo porušila betonska konstrukcija na zgradbi oficirskega doma v Beogradu. Štirje delavci so bili težko ranjeni in ni verjetno, da bodo ostali pri življenju. En delavec je lahko ranjen. Po- pa ga je uradniška beda pripravila do raznih malverzaci). Njegova naloga Je bila, sprejemati prijave gostilničarjev o vkletenem vinu, izračunati pripadajočo trošarino in občinske doklade ter Izstav-Ijati položnice In bolete. Mesto toga je Kobal večinoma sam sprejemal od strank denar, Jim Izstavil boleto za vino in trošarino, ter poslal denar delegaciji finančnega ministrstva v LJubljani. V registru za kontrolo za računavanje trošarine in doklad, pa ie pozneje vpisal manjše zneske in oškodoval na ta način državo, občine In stranke za preko 3500 Din. Ohto-ženčevo poslovanje je prišlo na dan, ko je 6. marca 1923. zaračunal gostilničarju Henriku Zupančiču lz Ajdovca za 258 litrov trošarine In občinskih doklad za 11 Din 50 par preveč In je denar, mesto da bi ga poslal dclegacijl finančnega ministrstva v Ljubljani, obdržal zase. Na sli-čen način je Izvršil malverzaclje tudi pri številnih drugih strankah. Porotniki so zanikali vprašanje glede hudodelstva uradne poneverbe z 8 glasovi proti 4, potrdili pa so soglasno vpra šanje, da je izvršil svoja dejanja v bedi, nakar je bil Kobal oproščen. Predsednik senata je bil dr. Kuder, voianta dr. Pl-šlnger in Luznar. Obtožbo je zastopal državnega pravdnika namestnik Kovač, zagovarjal je dr. Vasič. Pravdorck porotnikov Je vzbudil splošno zadovoljstvo. Uboj radi dekleta. Juriju Prlglju 31 letnemu posestniku na Obrežju, je meseca junija umrla za jetiko njegova žena, nakar je sklenil, da poroči njeno sestro Rozalijo Oodec, ki je s svojo materjo že preje stanovala v njegovi hiši. Za dekietom je pa hodil tudi posestnikov sin .lože Franko z Jesenic, dasi dekle ni nič kaj maralo zanj. Kljub temu jo je prišel ponovno pod okno klicat In rogovilit. V noči od 29. na 30. Junija je zopet prišel s puško na rami pod okno In klical Roziko, ne da bi mu ta odprla. Jurij Frlgelj, ki je slišal njegovo govor- V .ZVEZI SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV. VČLANJENIM DRUŠTVOM! Skoro poteče devet let odkar slavod carsko Skoplje zvesto čuva smrtne ostai^ kc velikega srbskega glasbenika St. Mo-kranjca. Do sedaj te pokojniku ni moglal Izpolniti poslednja želja, da počiva nj( obalih Donave Iu Save, v stolnem Beon gradu, kjer je plctcl cvetove narodnlU pesmi svoje domovine v rukovete. Na laicijatlvo Iieogralskega pevskegal društva, kateremu Je bil Mokranjac učw tel) in zborovodja se le v Beogradu osno^' val odbor predstavnikov umetniških iri prosvetnih ustanov, ki vabi vsa pevska društva šlrtmi Jugoslavije na svečanost prenosa smrtnih ostankov St. Mokranla« ca v Beograd. Vršila se bo koncem tegai meseca (29. t. m.). Prt tej priliki se ba vršil tudi kongres vseli Jugoslovanskih' pevskih zborov. Odbor Zveze slov. pevskih zborov 14 sklenil, da se slavnostl In kongresa ud en leži po deputacljl Vabi pa obenem vse včlanjene zbore, da pošljojo takrat v Bed grad svole zastopnike. Udeleženci boda bržčas hnell ugodnost polovične vožn|4 po železnici Prosimo tedaj, da nam dq 72. t. m. društva oz. zbori naznanilo lm»i na ln priimke »vojlh delegatov, pošlješ Istočasno njih društvene Izkaznico pott^ lene s podpisoma predsednika ln tajnik«! ter društveno štamplllo, da Hm moremo* preskrbeti ugodnost znižane vožnje nit železnici Dan odhoda lz LJubljane še ni določen, objavimo ga pa pravočasno M časopisih. i Naj bo udeležba slovenskih pevcev n|i slavnostl ln kongresu častna! Odbor Zveze slov. pevskih zborov«) ODKRITJE RUSKEGA SPOMENIK* NA TRIGLAVU. V soboto dne 8. septembra ob 11. ur! dopoldne odkrijemo ob koči na Triglav^ skom jezeru skromon spomenik števili nim ruskim vojakom, ki spe tudi pod! Bogatinom ln Triglavom smrtni sea kof žrtvo avstrijske okrutnosti. Postavili smo ta spomenik kot videli znak hvaležnosti velikemu braUkomu naV rodu ruskomu za brezprlmerne žrtve, ki jih jo položil na oltar naše osvobodltW izpod tujoga jarma. Skromna spominska plošča ob TrJ^ glavskem jozoru naj bo dokaz, da so zm vedamo, da bi brez ruskih žrtev no bild našo svobodo, naj bo pa obenem tudi glasen momento, da napoči še čas, ko bo velika Rusija znova stali na naši strani takrat, ko bomo, uprti na pravico^ zahtevali nazaj ono, kar so Dam ugrabi-" li po krivlcl- Vnbimo vse one, ki so z nami enakih čustev, da se ndoleže slavnostnega odkritja spomenika. Spomenik Izročimo r varstvo »Slovenj fkemu planinskemu društvu. V Ljubljani, 6. soptombra 1928. OdboH Domsie berze 5. septembra: Zagreb. (Brez spremembe.) Tečaji elektov so ostali na včerajšnji bazi pri nespremenjenem prometu. Posebno zani-« manje le vladalo za Kreditno, potem za Hipotekarno ter Hrvatsko eskomptno. V devizah borza ni poslovala radi vesti o rojstvu prestolonaslednika. V svobodnem prometu so bili nastopni tečaji: Dunal blago 0.13325, Berlin blago 0.000-175, Budimpešta denar 0.51, Italija denar 402j blago 403, London čok, blago 41'9.5, denar 428.5, Ncwyork ček 94, Pariz 530t Praga denar 282, blago 283, Švica do-nar 1707.5, blago 1710. Elektt: Hrvatska eskomptna 175 — 177, Kreditna, Zagreb 177.5 — 178.5, Hipotekama 165 — 167.5, Jugoslavenska 165 — 167, Ljubljanska! kreditna 235 — 237.5. Praštedlona 1190 — 1195, Slavenska 108 — 110, F.ksplo-ataclja 235 — 245, Scčerana, Osijek 2265 — 2275, Narodna šumska 140 — 142, Na-šička 153 — 165, Gutman 1450 — 1475, Slavonija 240 — 250, Trbovlje 925 --950, Union 720 — 750. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubljani Lastnik In IzdalatelJ Konzorcl) .Jutra., Odjjovornl urednik Fr. Brozovie, poldne je došla komisija, ki pa še ni1 jenje, Je zlezel po lestvi s hleva, na ka mogla dognati, ali je krivda na strani terem je spal, pograbil grebljo in šel za nadzornika gradbene družbe ali pa lnže- j Frankotom, ki se je bil že odmaknil od njerja, ki je sestavil načrt za konstruk- j okna. Razjarjen, da si kdo upa vasovatl cijo. I pod oknom dekleta, katero namerava on * Velik gozdni požar. Iz Tuzle poročajo, I poročiti, je dvakrat udaril s tako silo da divja v državnih gozdovih 1 Frankota z grebljo po glavi, da mu je že več dni velik požar, ki jo uničil že1 prebil desno čelno kost in ranil možga-mnogo hektarov gozda ter se širi z groz-1 ne. Jože Franko je vsled poškodbe možno hitrostjo. Iz Tuzle Je šlo gasilcem na j gansklh center že čez dva dni umrl v pomoč več oddelkov vojakov. * Velikanska tatvina. Moški, 88 do 40 let star, črnih lus, ki mu manjkajo na le- brežiškl bolnici, Razprava se je nadaljevala še pozno zvečer tn priobčimo rezultat jutri. PosSarco,.* O. Viktorju Švlgljn, župniku, Bloke. V nedeljo dne 2. t. m. pri prvi maši sle poleg Vašega duhovnega sobrata župnika Koritnika in nadučiteljn Juga napadli tudi mene ln ste spremenili cerkev v po-llitično areno, kjer ste razno fanatična ljudi podžigali k sovraštvu. Ker imate pa VI navado Vašo korajžo kazntl samo tia prižnici, kjer se ne more še tako velikim budalostim ugovarjati, Vas tem potom pozivam, da pokažete in iznesoto Vašo argumente proti meni javno, magarl pred cerkvijo, da se ljudem pokaže krivda, oziroma nekrivda. V slučaju pa, da boste Vi nadaljevali s takimi pridigami, ki so ironija pameti in razuma in iz katerih so še priprostl ljudje norčujejo, bom pač podvzel druge korake, ki gotovo ne bodo v Vašo korist. Stanko LccarMP, župan. Nova vas, 6. septembra 1923. Za vsebino uredništvo nI odgovorne. ZastoBstvo; Certalič in Girman. Medno-Si. Vid nad Ljubljano. (Na veleseimu poleg restavracije.) rxnxronaxrmxxjuli.11i1 »ttttttttttinnimuni Ro&rt s torbice, voščeno platno, modri ovljalnl papir, peresa, svinčnike, radirke, zvezke, mape, p e resnice, risalni papir, barvice, risalne mape, rliiiilna orodja In vse druge potrebščine priporoča tvrdka «12 I^ar. Bonac9 Ljublljana, Šelenburgova wl. St. O. 'Vtttttttt". r t t t imiiu i n n i i n j j^ixixjxujxcrrrrxa Zarezani cementni strešnik, betonsko cevi, stopnico iz umetnega kamenja po načrtu, betonske ograje, M95 vratne podboje nudi najoenoje F. BANDA & DRUG Ljubljana, Karlovška oeata 8. ___sa —1—MiaBHtilM—PM PATRI A COGNAC MEDICINAL LJUBLJANSKI VELESEJEM PAVILJON „1-" *tev. 48t. gBff- Senzacija In najnovejši Izum ;e "SHas TOPLODAR brez peči, ki ogreva prostor brez kuriva. Uspeh velikanski I Nabavna cena malenkostna! R. NIplč m drug Izdelovalnloa galanterijskih predmetov In aparatov Iz kovin MARIBOR, Slovenska ulica štev. 20. 150% prihranka premoga in drvi i STENOTIPISTINJA Izurjena v (strojepisju in stenografiji, zmožna slovenskega, nemškega, oziroma srbohrvatskega jezika, se i66e za takojšnji nastop v večje tovarnifeko podjetje pri Ljubljani. — Oziralo se bo le na prvovrstne moči z večletno prakso. Ponudbe s prepisi izpričeval, referencami in sliko je nasloviti pod „Marlji-vost" na upravniStvo „Jutra". rv^ tv-^i iv-^ twi r^-^! c^t c-^i t^? u-m ^oe ŠAMPANJEC BOUVIER l VINO V STEKLENICAH l w,° IZ LASTNIH TVRDKINIH KLETI l Clotar So^r | Gornji Radgoni Zaloga v vseh večjih mestih. Zaloga v vseh v«6|lh mestih. Vse pleše kjer se oglasi harmonika domače tvornlce Vinh. Simonlča lz StpniSča pplFlnju Nizke cene t — Ugodni plačljivi pogoji! «766 Na IJublJan. velesejmu paviljon „K" St. 534. Za Izdelovanje najmodepnejšlti promenadnih tabor športnih obleti, Pdglanov. zimskih sukenj Itd. za gospode In dečhe se priporoča MM 5MERR3G krojškl mojitep Ljubljana, Opcfearsha cesta SI. MM fini angiBšh! vzorci vedno na razpolago. Križe pri Tržiču. ' Priporoča različne dobro izdelan« čevljo. Na Ljubljanskem velesejma „„ paviljon „IM štev. 445 Postrežba točna! Cene nizhe! Zahtevajte povsod gorčico [senf] katera se odlikuje po svojem izrednem okusu in kakovosti 1 »j Eta" tovarna gorčice, družba z o. z. Kamnik Paviljon .,L" 472 na velesejmu b Tovarna verig, d. d. v Lescah pri Bledn g Lesce pri Bledu (Slovenl|a). ® Električno varjene verige in kovane verige do SO mm debelosti členov. Amerikanske verige brez varitve do 6 mm debelosti členov in vsi t to stroko spadajoči predmeti v prvovrstni izvedbi. Cmaaii nlitaio * Ladijske, žerjavske in kalibrirane, preizkušene verige za OPcClJcUnclc ■ Škripce, dvigala in železniške varnostne naprave. 1691 m Naslov za brzojave: Veriga Lesce. 11 III. vzorčni veiesejem v Ljubljani od I. do 10. septembra 1923. Paviljon „F". ^ Koja št. 176, Trgovski lokal * opravo ae proda pod jako ugodnimi pogoji. Letni promet do 80 milijonov. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Ugodnl plačilni pogoji". 4633 Stavbišče naprodaj. Okrožni urad za zavarovanje delavcev V Ljubljani namerava prodati ob Miklo šičevi ceati in podaljšani Čopovi ulici vogalno stavbno parcelo v izmeri 2740-5 m*. Pismene ponudbe je vložiti v pisarni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev - Ljubljani, Turjaški trg št. 4._4809 Industrija perila Povh & Medic Htivo mesto, Slovenija Rasatavnl prostor v paviljona „H" »t. 300 Zagrebška pivovarna priporoča svoj naiboliši izdelek Paviljon na novem prostoru n Odobreno od ministrstva Narodnega zdravja novoiznajdeno in klinično preizkušeno zdravilo kot najboljše sredstvo proti renmatlzmn je RADIO- BALSAMICA" dr. Ivana Rahlejeva. Zdravilo je patentirano in zaščiteno z znamko v naši državi in v vsem kulturnem svetu. Izdeluje in razpošilja se po vsem sveta samo iz laboratorija dr. Ivana Rahlejeva lz Bleda, sedaj preseljenega iz Ljubljane v Beograd. Za informacije in naročila se je obrniti na laboratorij dr. Ivana Rahlejeva, Beograd, Kosovska nI. 43. 4eeo H 4683 CEMENT premog 4868 in strešno opeko ima stalno T zalogi H. P ETRI C, Ljubljana, Dunajska oeata it. 33. Tititu I«. MM „tilku", „ADRIJA mednarodna transportna in komisijska družba z o. z. Ljubljana, Dunajska oesta 31 Maribor Rakek Jesenice Naslov za brzojavke: ..Adrljasped" TekočI računi: ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA. — Telefon Interurt. 721. sedlarstvo Ljubljana, Dunajska c. 19. priporoča izgotovljene konjske opreme ter vse sedlarske potrebščine. Ceniki na razpolago I Delo solidno. Cene zmerne. Oddam v najem za dobo desetih let električni obrat u z 20 UP, I jako obsežnimi prostori in zemljiSSem, p praven ra vsako industrijo, oddaljen Bamo pet mu od postaje. — Istotam ae prodajo, oziroma odda v najem popolnoma novi stroji za mizarstvo. Cenjene ponudbe na AI.OMA COMPANT, anoočna druJ Ljubljana, Kongresni trg 3, pod Šifro „20 HP". vi w w m. vm m w vk w Teodor Korn Ljubljana, Poljanska cesta 8 se priporoča cenj. občinstvu ca izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih instalacijskih del kakor tudi za pokrivanje streh Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Proračuni brezplačno ln poštnine prosto. Popravila točno in po najnižji dnevni ceni. — Ambalaža iz pločevine. ✓rv vr. vrv vtvvxvvtv,.*w:: Mednarodni transporti. — Prevoz vsakovrstne robe. — Vskladiščenie robe. — Komisija. — Carinsko posredništvo. — Transportno oslguranje. — Zbirni promet na vse strani. — Prekomorski transporti. Zastopstva In zveze v vseh večjih trgovskih centrih tu- In Inozemstva. OGLASE za Čoličev .Služb. Red vožnje' sprejema Aloma Company anončna ln reklamna d. z o. z. Ljubljana, Kongresni trg. | um c« Din 25,ow- a»t rezerve: nad Din 20.000.000'-- Centrala: LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA Podrutnloei Brallce, Calja, Gorica, Kranl, Harlbor, Metko »M, Nov) Sad, Plu», »aralevo, Split, Trti Izvp&uje -vse bančne posle najkulantneje im—« Mlini i |i ■ mi^Miii Ml WMWIHI lilMIHI I lllllll IHBII llimmiHII ilMIMHBHiiMMi II l.JiH li--------------- Brzojavni naslov: BMa U\}m M Šl. 261.413, 502,503 ln 504