Poštnina plačana v goTovlnl HH Spedizione abbouamcnto postale ■ Slovenski Frezzo - Cena Lir p.5u Štev. 73 V Ljubljani, v Četrtek, t. aprila 1943~XXI Leto VITI. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Itnliana S. A., Milano. Uredništvo in uprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. Concessionaria esclusiva per la pubblicitu di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Bollettino n. 1040 Tenace resistenza alla pressione nemica 10 aerei nemici abbattuti Tl Quarticr Generale ilelle Porzc Armato co-ninnica: 11 nemico ha inantenuto lori la sua pressio-no sul fronte tunisino sferrando liuovi riolenti attarchi ni quali le truppe delTAsse hanuo oppo-sto in sffetta collaborazione con 1'anna aerca, tc-Dace resistenza. Una formazioue di nostri caeciatori. al co-mandn del Capitauo '1'onioli Giorgio da Koma aifrontava im poderoso grnppo di caccia avvcr-sari e ne abbatteva quattro. Allri sei velivoli nemici venivano distratfi dalle artiglicrie controaerco c dalla caccia italo-germanica. Apparechi americani hanno sganciato aleune bombe e sparato rafficlie di mitragliatrice su Urotone (Catanzaro) causando un morto c cinque feriti. Vojno poročilo št. 1040 Zagrizen odpor nasprotnikovemu pritisku 10 nasprotnikovih letal sestreljenih Italijansko uradno Tojno poročilo št. 1010 pravi: .Sovražnik je včeraj vzdrževal svoj pritisk na tunizijskem 1» o j i š č u ter začenjal z novimi silovitimi napadi, katerim so se osne čete-v tesnem sodelovanju z letalstvom zagrizeno upirale. Skupina naših Jovccv pod poveljstvom stotnika Tonioli Giorgia iz Rima so je spoprijela z mogočno skupino nasprotnikovih lovcev ter je 4 sestrelila. Drugih (J nasprotnikovih letal je uničilo protiletalsko topništvo in italijansko-nemški lovci. Ameriška letala so vrgla nekaj bomb ter s strojnicami streljala na C r o t o n c (Catanzaro). 1 čip vek: jo bil ubit, 5 pa rapjepiji. ........"j .....i. i. i —ni— i........... • ■ ».*.'■'-77Ž :i • #■>-T-, ■.‘»i-u... ■ . . T. ’ Nov pomorski uspeh nemških m Na Atlantiku in v Sredozemlju so potopile 17 ladij s skupno 103.500 tonami — Zatišje na južnem in srednjem odseku — Hudi boji ob Lado-škem jezeru — Obrambna bitka v Tuniziji besni dalje Hitlerjev glavni stan, l. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole posebno .uradno vojno poročilo: Nemške podmornice so znova hudo udarile po nasprotnikovi oskrbi in njegovih plovnih poteh. Iz raznih ladijskih sprevodov na srednjem Atlantiku in v Sredozemlju so med silnimi viharji potopile t" ladij, napolnjenih z oskrbo, s skupno 103.500 tonami. V Biskajskem zalivu so težki nasprotni bombniki napadli nemške podmornice, ki so sestrelile 3 izmed njih. Hitlerjev glavni stan, I. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole’ uradno vojno poročilo: ..?ia j,lz,,em in srednjem odseku vzhodnega bojišča je dan potekel v splošnem mirno. Na kubanskem mostišču in jugozapadno od Vjazmc so bili sovjetski sunki razbiti • z uspešnim topovskim ognjem in silovitimi napadi oddelkov strmoglavcev. Južno d Lado.škega jezera je dosegel nemški napad za skrajšan je bojišča kljub znatnim ozemeljskim oviram zastavljene cilje. Na bojnem področju južno od Ladoškega jezera so se nadaljevali hudi. toda uspešni obrambni boji. Dva sovjetska bataljona’sta bila obkoljena, in uniičena. številni oklepniki so bili uničeni. Obrambna bitka v Tuniziji se nadaljuje. Medtem ko je na nekaterih odsekih napadalno delovanje nasprotnika deloma začasno popustilo pod vplivom uspešnega odpora nemško-ita-lijanskjh čet, je nasprotnik na drugih odsekih bojišča nadaljeval svoje težke napade. Vsi napadi so se tudi včeraj izjalovili ob odločnem odporu naših čet. Letalstvo je podnevi in ponoči brez presledka s svojimi oddelki uspešno posegalo v Isorbo na kopnem. Na Sredozemskem morju je nemško bojno letalo potopilo angleško podmornico. Zakon o militarizaciji državnih nameščencev in vseh za vojno potrebnih državljanov Rini, 1. aprila, e. «Gazzetta Utficiale» prina- t deljeno vojaškim poveljstvom, oddelkom in ustanovam, bodo glede prejemkov in vojnih pokojnin veljala določila kakor za vojaško osebje. Poudariti je treba, da je služba osebja v industrijskih' podjetjih, dodeljenih vojni izdelavi, osebja, ki ga bo militariziralo ministrstvo za vojno izdelavo, tako izenačena z vojaško službo. — Militarizacija bo torej pomenila priznanje žrtve in važnosti nalog industrijskih nameščencev v vojni izdelavi ter s pomočjo Znamenj in podobnih stopenj izenačenje njihovega položaja s položajem vojskujočih se sil. ša zakonski ukrep z določili za mililarizacijo nameščencev državne uprave ter vseli vrst državljanov, ki še niso v vojaški službi ter podrejeni vojaškim poveljstvom, oddelkom in ustanovam oboroženih sil za vojne nastope. Odlok določa im-lilarizacijo nameščencev državnih in drugih javnih ustanov, pomožnih podjetij ter zasebnih podjetij in militarizacijo slehernega državljana, ki se bavi s poslom, zvezanim z vojno. Militarizacijo odloča pristojno vojaško ministrstvo, pri pomožnih podjetjih pa ministrstvo za vojno izdelavo. Služba militariziranega osebja je c saka vojaški službi. Za militarizirance pri vojaških oddelkih je določena uniforma, za druge pa posebna znamenja po določilih, ki jih bo izdalo pristojno ministrstvo. Militarizacija prinaša podreditev vojaškemu kazenskemu zakonu, vojaškemu sodstvu in določilom o vojaški disciplini. Tudi za mililarizirano osebje, ki ne bi bilo do- Nepničakovarti napad nemških letalskih oddelkov včeraj podnevi na vojaške cilje ob južni obali Anglije je bil uspešen. Berlin, t. aprila, e. V zvezi / včerajšnjim [Kisebuim uradnim vojnim poročilom nemške- | ga vrhovnega poveljstva, v- katerem je bilo objavljeno, da so nemške podmornice potopile spet za 102.500 ton sovražnega trgovskega brodovja. pravijo v nemških berlinskih krogih, da je bilo meseca marca potopljenih več ko 850.000 ton nasprotnega ladjevja. To so sijajni uspehi v prvem mesecu tako imenovane »Db-nitzove ofenziVe«. , i K tem številkam je treba dodati Se ladje, ki so jih potopila druga pomorska sredstva ter letala. V berlinskih krogih glede teh cenijo, da jih je bilo marca meseca potopljenih za okroglo 900.000 ton. Poudarjajo, da je podmorniška vojna čedalje bolj uspešna, lani je namreč bilo marca meseca potopljenih le za 600.000 ton nasprotnega trgovskega brodovja, vrh tega pa sile letos venomer naraščajo in so že v prvih treh mesecih potopile več ko za dva milijona ton trgovskega brodovja. Dvcejeva navodila za takojšnje uveljavljenje strogih ukrepov proti prestopkom na področju prehrane Rim, 1. aprila, s. Na zadnji seji medministrskega odbora za preskrbo in cene so bili sprejeti nekateri ukrepi, ki bodo začeli veljati takoj, da se ojači in izpopolni red na v,seh področjih preh rane. Duce jo poslal brzojavko prefektom, drugo brzojavko pa zveznim tajnikom ter .jih opozoril na ukrepe, ki jih je sprejel odbpr ter na to. da je to ukrepe treba v celoti izvajati. Podtajnik za notranje zadeve bo na zaporednih sestankih prefektom različnih pokrajin sporočil navodila za uveljavitev omenjenih ukrepov tudi v podrobnostih. Koncentracijsko laborišče nalašč za tiste, ki se boda pregrešili zoper določila o prehrani, je že pripravljeno nekje v srednjih Abrucih. Nespremenjena pa ostanejo določila dosedanjih zakonov za hujše prestopke, ki spadajo v območje rednih sodišč in posebnega sodišča za obrambo države, ter določajo tudi smrtno kazen. Poveljnik italijanske armade v Rusiji na obisku v Berlinu Berlin, t. aprila, s. Poveljnik italijanske osme armade general Gnriboldi se je z ruske-ga bojišča vrnil v Berlin. Na postaji so ga ■ sprejeli v#]eposlariik Alifcri, poveljnik ber-. linskega mesta general Hanse, drugi zastopniki nemške vojske in zastopniki nemškega zunanjega ministrstva. Veleposlanik Alfieri je } na sedežu, veleposlaništva priredil na čast generalu Gariboldiiju sprejem, pri katerem so vbili navzoči poleg berlinskih fašistov tudi cu-•Vjlni oblastniki: kakor berlinski župan, in veliko zastopstvo nemške vojske, Med njimi general armadnega zbora Leed, generala Olh-rieht in Ethiole v družbi višjih častnikov, za mornarico admiral Iloffmann, letalski generali Kastner, Ritter von Rudlex, bunke, Krue-ger, llippke in Biiloiv, ?a vrhovno poveljstvo pa general Bregand z več častniki glavnega stana. Zraven sta bila tudi poveljnik mesta in načelnik glavnega stana SA Lutzc v družbi višjih zastopnikov stranke. Veleposlanik Alfieri je naslovil na generala Gariboldija kratek pozdrav in omenil trde in junaške l>oje, ki jih je italijanska armada v Rusiji prestala. Omenil je tudi ponosne besede Ducejeve dnevne zapovedi, jii pomenijo visoko nagrado za italijanske čete. ki so se v Rusiji borile pod pro-tiboljševiškimi zastavami, ki jih je Duce dvignil prvi. Navdušen govor je imel potem nemški general Leed, ki je rekej, da je vesel in po-. nosen, da lahko poveljniku italijanske vojske, Polom sovjetskih sil pri Staraji Rusi Berlin. 1. aprila, e. Huda bilka pri Staraji Rusi, ki se je vnela 23. februarja, se je v poslednjih dneh polegla, tako da 60 zdaj le še krajevni boji. Evropa sama sebi lahko zadostuje glede prehrane in industrije Berlin, 1. aprila, s. »National Zeitungr pi«c, da so narodi evropske celine dolgo časa živeli v napačnem prepričanju, da so nesposobni živeti lastno življenje in da ne zadostujejo samim sebi. To napačno mnenje so umetno podpiralo in vzdrževalo sile zunaj evropske celine, zlasti še Anglija in Združene ameriško države, ki sta se takoj dvignili proti Nemčiji in Italiji, brž ko sta ti dve državi, ki pomenita središče Evrope, začel,i buditi evropsko zavest zlasti na političnem in kulturnem področju ter spričo tega tudi na gospodarskem področju, in pokazali, kako bi se dali odpraviti svetovni monopoli, ki so jih imeli drugi, in sicer tako, da( bi se začeli posluževati novih znanstvenih in tehničnih načinov pri izdelavi. Spričo vojne je Evropa prevzela vodilno vlogo tudi na vojaškem področju ter poleg tega dobila natančen občutek, da je možna nova preureditev. Odvisno bo^od bistrovidnosti posameznih evropskih narodov, če se bo tudi v bodoče evropska celina zavedala nujnosti, da je treba začeti s trdnim in strnjenim gospodarskim delom. Zato j.e potrebno, da se ne samo države osi, temveč tudi zavezniške in celo, nevtralne države znova zavedo svoje lastne moči ter se izmaknejo vplivu sovražne propagande, ki je navajena slepiti svet s prividom o neizčrpljivib angleških in ameriških zalogah. Evropa je najgosteje naseljena celina na svetu in lista, ki na industrijskem področju največ dela. Evropa poleg tega razpolaga z boljšimi delovnimi močmi kakor kateri koli drugi veliki prostor. Skupno z ozemljem Sovjetske Rusije, ki je zdaj zasedeno, ima evropska celina 400 milijonov ljudi, od katerih jih je 275 milijonov toliko starih, da so sposobni za delo, od teh pa jih je spet 55 milijonov usposobljenih za delo po tovarnah. Evropska industrija je na tem, da postane neodvisna od drugih celin, kar se tiče najvažnejših surovin. Ge primerjamo le podatke s tistimi, ki se nanašajo na ameriško .celino, sc vidi, da ves severnoameriški pro* slor razpolaga samo z 20 milijoni delavcev, zaposlenih v evropski industriji. Tudi kar zadeva kmetijsko pridelavo, je ameriška celina daleč za Evropo, če vzamemo absolutne Številke. Samo pregosta naseljenost je Evropo prisilila, da je kupovala živež na drugih celinah. Zato je pospeševanje evro,inskega poljedelstva, ki 6e že izvaja, eno najvažnejših vprašanj, ki jih je treba rešiti tako, da bodo v bodoče sodelovali vsi evropski narodi. Poudariti je poleg tega treba še, da bo veliki azijski prostor po vojni v tesnem stiku z evropsko celino in bo tako mogoče streti mono-polski položaj anglosaksonskega bogataštva in mu izmakniti temelj, s katerega je lahko dolgo vladalo svet. Za dosego tega cilja bo potrebno, da se evropski narodi nauče ceniti koristi pridelave in ureditve potrošnje po načelih velikega gospodarskega V vojaških krogih pravijo, da so Sovjeti nameravali pogaziti nemško bojno črto. V ponovnih silnih napadih so vrgli v boj 37 divizij in 23 brigad pešcev. Nastope na kopnem so močno podpirale obsežne letalske skupine. Vsi sovjetski napori pa so bili zaman, ker so se razbili ob siloviti nemški obrambi. V bojih, ki so trajali pet tednov, je sovražnik utrpel silne izgube: 14 divizij in 13 brigad je bilo hudo prizadetih. Med njimi so bilo 4 divizije in 10 brigad, ki so imele tolikšne izgube, da jih je šteti kot uničene. Nemško poveljstvo je objavilo številke in j podatke uničenih boljševiških edinic. Poleg teh je 18 divizij ter 10 sovjetskih brigad izgubilo večino svojih sil in orožja. Pri praznih poskusih, da bi na tem odseku prodrli, so Sovjeti izgubili okrog f>1.000 mož, deloma mrtvih, deloma ujetih. prostora. Zgled sodelovanja, ki se je že začelo med srednjo in jugovzhodno EvropoHer Italijo, kaže, v kolikšni Meri jo tudi kljub vsem vojnim težavam mogoče razviti tvorne sile ter neizmerno vire evropske celine. Tako bo evropska celina zmožna odpora tudi v domnevni daljni gospodarski vojni Združenih držav proti Evropi, ki naj bi prišla za sedanjo vojno. Viri evropskih sil so izdatnejši, kakor ljudje na splošno mislijo, in se bodo lalvko še znatno povečali po ureditvi. velikega celinskega gospodarskega prostora. Spori med pobeglimi vladami in Anglijo se zaostrujejo Stockholm, 1. aprila, s. Spori med Veliko Britanijo in raznimi pobeglimi vladami so vsak dan hujši. Poljski novinar Grabosvski se je* v nekom poljskem listu, ki izhaja v Londonu, dotaknil Tjmesovega uvodnika z dne 10. marca ter odločno napadel angleško vlado, ki svojini poljskim gostom ni pokazala naklonjenosti, katere bi se vsakdo lahko nadejal. Grabosvski zatrjuje, da majhne države, ki so bile v boj-h?;1? met.ežu, najdejo več razumevanja v Ameriki kakor pa v Angliji in se zato v svojih težnjah čedalje bolj nagibajo, k Ameriki. »Občutek imamo,« pije med drugim, »da Amerika bolje razume evropski položaj kakor Anglija. Anglija ravna z evropskimi narodi kakor s sitnimi otroki, tako da človek dobiva vtis. da hoče spet iti,.po poteh svoje nekdanje poli tič-ne oblastnosti. Vse njene trditve o demokraciji so le umetna megla, ker ne ppznn drugega kakor svojo 'lastno varnost. Za to pa skrbi s svojo sebičnostjo in z zanemarjanjem drugih evropskih držav. Sklepati in odločati glede Evrope, ne da bi Evropa sama za to vedela, je hudo tvegano početje,« znkljftčnje poljski no: vinar, »ker bi Anglija niti ne mogla obstajati brez prijateljske Evrope, ki bi bila do nje prijazno razpoložena.« Gibraltarske vojne ladjedelnice so kar naprej iia delu, da popravljajo ®d osnih letal poškodovane vojne ladje. V luki je tudi neka križarka in dva torpedna lovca, ki sta tako poškodovana, da jih bodo Morali popraviti le za silo, potem bosta odšla v Anglijo na temeljito popravilo. odličnemu bojevniku proti boljševizmu, izreče topel in prisrčen pozdrav nemških oboroženih sil. General Gariboldi se je v odgovoru zahvalil in potrdil najtrdnejšo voljo italijanskih vojakov, da se liodo v bratstvu z nemškimi vojaki še naprej borili, dokler ne bo dosežena končna znuigu. Kneginja Piemontska na obisku pri žrtvah nesreče v Napoliju Napoli1, 1. apriila. s. Kr. vis. kneginja Piemontsko se je vrnila iž Barija v Rim. Ko je zvedela za eksplozijo z'dne 28. marca, je tu-'‘koj odpotovala v Napoli, kamor je prišla včeraj zjutraj. Obiskala je vojaške in civilne ranjence po mestnih bolnišnicah ter jim ponesla tja ljubečo besedo vere in bodrila. Ustavljeno izdelovanje in prodajanje zimskih čevljev Rim, 1. aprila, s. Rimski uradni Ust je 24. marca objavil ministrski ukaz, ki ureja izdelovanje m razdeljevanje čevljev za civiliste. Ukaz določa, da morajo vse tvrdke, izdelovalke čevljev, prijaviti vse zalogo izdelanih čevljev, ki so jih same izdelale. korporacijskemu odboru za razdeljevanje tekstilnih izdelkov in oblačil. Prijave morajo biti izvršene do 5. dne v mesecu in se morajo nanašati ha izdelke, izdelane prejšnji mesec. V prijavi, ki mora biti predložena do 10. aprila 1943, morajo biti navedene vse količine čevljev, ki so bili izdelani prejšnji mesec, kakor tudi čevlji, ki so ostali pri tvrdki v zalogi na dan 31. marca. To prvo prijavo, ki se nanaša na zimske vrste čevljev iz kož, morajo pred-1 ožiti tudi prodajalci na debelo. Delavski čevlji, pa naj imajo usnjen ali lesen podplat, ne spadajo pod določbe tega ukaza. Ti ' Čevlji se lahko še naprej razdeljujejo po načelih, ki jih je določilo korporacijsko ministrstvo. Prepoveduje se obrtnikom, da bi izdelovali nove čevlje, bodisi samo ali le delno iz usnja. Usnje, ki ga obrtniki imajo ali še bodo dobili, smejo porabiti izključno le za popravila delavskih čevljev, in sicer po določilih, ki jili bo objavilo korporacijsko ministrstvo. Pač pa bodo obrtriiki smeli po posebnem, za to potrebnem dovoljenju, izdelovati ortopedske čevlje, in sicer v skladu z navodili korporacijskega ministrstva. Od danes naprej je izdelovalcem in prodajalcem na debelo prepovedano prodajati trgovcem zimske vrste čevljev za moške, ženske in otroke, ki so v celoti ali delno Izdelani iz usnja. Korporacijsko ministrstvo bo določilo tvrdke, ki bodo za eno ali več pokrajin vodile skladišča zimskih Čevljev. Prav tako je z današnjim dnem prepovedano prodajati moške, ženske in otroške zimske čevlje potrošnikom. Izjemo tvorijo le otroški čevlji tipa >D<, in sicer do številke 28. Prodajalci na drobno bodo morali zalogo zimskih čevljev držati do dne 1: Oktobra, ko bo prodaja spet dovoljena. Pomilostitev španskih upornikov Madrid, t. aprila, s. Da bi povzdignil četrto obletnico osvoboditve Madrida, je španski državni poglavar izdal odlok, no katerem bodo pogojno izpuščeni vsi, ki so bili obsojeni zaradi uporništva, da le ni kazen večja od 20 let in'da je bilo kaznivo dejanje zagrešeno v dobi od junija 1956 pa do oprita 1939. Več tisoč jetnikov tuj uživalo dobroto tega odloka. \ preteklem mesecu so osne podmornice potopile mnogo več zavezniških ladij kakor pa v mesecu januarju ali februarju, je povedal ravnatelj ameriškega obveščevalnega urada. Madžarsko notranje ministrstvo in policija sta razpustila judovsko organizacijo »Javna« in zaprla judovsko gimnazijo iste organizacije, in sicer zaradi škodljivega delovanja proti Madžarski. Zaplenjeno imetje je dano na razpolago madžarski mladinski organizaciji »Le-veutec. Ribniškim padlim junakom v spomin! Karel Oražem Male Edvard Jakob IJren Dolenja vas, i. aprila, Dolenjevaško in pokopališče v llrvači sta dobili nove, sveže grobove. Niso to navadni grobovi, to so svetli spomeniki naše dobe, ko bojuje slovensko ljudstvo boj proti svojemu naj večjemu sovražniku, ki hoče uničiti naš rod in vso narodno imetje — proti komunizmu. J n v tem boju so častno padli zo dom in vero prvi junaki dolenjevaške in j ur je viške vaške straže v Ribniški dolini. Blizu kraja, kjer je padel tehnik Blaj Tone, so je zgrudil tudi vzgledni fant iz Goriče vasi pri Ribnici, 29 letni črkostavec Edvard Mate. Med prvimi je bil, ki so se pridružili ribniškim fantom, da bo branil vasi pred komunističnim nasiljem in ropanjem, s katerim so začeli zadnje čase komunisti spet ogrožati to kraje. Dobro vzgojeni fant iz Matetove družine, ki je dala iz svoje sredine duhovnika, se je dobro zavedal, da zahteva to poslanstvo celega moža, zato pa se je še z večjo vnemo in gorečnostjo posvetil tej službi. Vedno je bil prvi — 7. besedo in z zgledom — na straži in v boju. In tako je tudi padel, padel v boju za dom in vero —• tam poti Novo Štifto, kamor je vsako leto večkrat pohitel s svojo mamo in očetom ter sest ramo ter bratom Lojzetom. Pokojni je služboval dalj časa v kočevski tiskarni. Svoje proste ure je posvetil tudi prosvetnemu delu in udejstvovanju pri naših društvih. Edvard je bil zaradi svojega kremenitega značaja med fanti izredno priljubljen, zato njegov« smrt ni hudo prizadela samo njegove dobre družine, ampak tudi njegove številne prija.tcljo in tovariše. V prezgodnji grob so položili tudi Hrena Jakoba iz Prigorice. Njegovo življenje je zares prava slika slovenskega kmečkega funta, še otrok je izgubil očeta in potem'se je zučelo ti6to bridko življenje materc-vdove 6 tremi malimi otroki n« posestvu, ki gre po načelu: Nič odprodati, nič poslabšati posestva, da pride celo in dobro v last otrokom. Torej brez poslov, brez pomoči. Družina se je mučila z neprestano skrbjo zb malega Jakoba, edinega sina — bodočega gospodarja Čanškovcga posestvu. Ob revni materi se je Jakob vzgojil v vernega, delovnega in poštenega fanta. Nikdar dostopen’ za kake slabe ideje, slabo organizacijo, pač pa zvest član Mar. družbe in sedaj boreer vaške straže v Dolenji vasi za svetle ideale našega, naroda, vedno vesel, vedrega lica, družaben v krogu mladine, ki ga je vzljubila, videč njego->.vo pošteno srce. Na dan nesrečne smrti so ga obletavale smrtne slu in je. 23. marca ob i popoldne je prispel domov, na-šil si znova Marijino svetinjico na čepico in ogledoval domačo hišo in poslopje. Mati ga je opozorila: »Jakob, malo poskrbi za obleko, morda bo nocoj k«j hudega«. Sin ji je odgovoril: »E, kaj moja obleka, saj je ne bom nikdar več nosil, nocoj bora umrl.« Nato malo RAZSTAVO sodobne slovenske knjige priredi v svojih prostorih Pie J škofijo 6 . ljudska knjigarna v nedeljo dne 4. aprila Raistma bo odprta od 9 topoldoe do 5 popoldne. Ob II. url bo o najnovejSib slovenskih knjigah govoril ured. dr.Tine Debeljak. Nato bodo iz svojih del recitirali sledeči avtorji: Jote Dular (pesmi). Janez Jalen (odlomek iz II dela Bobrov). Joie Krivec (iz k nj > ge Dom med gori cami). Stanko Kociper (iz romana Goričanec). Severin Sali (pesmi). Ker bo to res lep in kulturno pomemben dogodek, prisrčno vabimo vse ljubitelje lepe knjjge. Lfonsita knjigarna v Ljubljani Pred Skolllo 5 pomolči in zašepeta materi: sKako boste pa delali, ko mene več ne bo!« Zares! Komaj nekaj nad 40 borcev je bilo v hiši v noči 23. marca, ko so jo napadle tolpo komunistov z vso silo. fantje so se borili kot levi, neustrašeno, vztrajno sfcoro 3 ure, dokler ni prišla ob tt zvečer vojaška pomoč. Okrog pol 10. je tolpa z vso silo napudla z metalci min. Jakob je začutil, da uad njim prodira mina skozi streho v neposredni njegovi bližini, skočil je malo naprej, da bi dobil bolj zavarovan prostor, v teni trenutku ga je zadela mina in mn odtrgala glavo in razmesarila mlado telo. Drugi dan je padel njegov tovariš iz dolenjevaške straže Karol Oražem pod Novo Štifto Pogreb Jakoba Hrena je bil veličasten, vršil se je eieer med neprestanim streljanjem komunističnih tolp, a nikdo se ni plašil, udeležba je bila veličastna. Govor bik ob grobu je orisal lepo čednosti pokojnega mladeniča, drugi pa, član legije, je izrekel ob grobu slovesno izjavo, da slovenski fantje no bodo odnehali, dokler ne bo iztrebljen ognusni komunizem s slovenskih tal. Kakor je smrt Jakoba strahovit udarec za hišo, za mater, vendar ga mati prenaša neverjetno mirno, zaupajoč Božji Previdnosti, ki je terjala največjo žrtev od njo — za zaščito slovenskega revnega ljudstva. Karel O r a ž e m izhaja iz mnogoštevilne družine, katere oče je vojni invalid z amputirano nogo iz prve svetovne vojne. Družina je iz Malega Loga, občina Loški potok, od koder se je preselila pred nekaj leti v Grčarce. Družina se preživlja z gozdnim delom. Pokojni Karel je bil izdatna pomoč mnogoštevilni domači družini. Prostovoljno se je prijavil pred 4 meseci k vaški straži v Dolenji vasi, kjer je z navdušenjem in vedno vedrim obrazom poslušno izvrševal poverjeno mu naloge. Padel je ob na- fiadu komunistov, ko sc je z avtom vozil z osta-o četo iz Sodražice na Jurjovco na pomoč ribniški vaški straži, zadet od mitraljeskc krogle tik pod gričem Nove Štifte. Dolenjevaška straža žaluje za njim kot vrlim borcem z jasnimi načeti in odločno voljo. Padli junaki so postali vsem l>oreem iz Ribniške doline vzgled neustrašenosti in vztrajnega boja proti največjemu in prvemu sovražniku slovenske zemlje, — komunizmu! Bodi jim ohranjen časten spomini Potegavščina vseh potegavščin Nekdo, ki vas je nič kolikokrat potegnil, pa bi mu še danes radi verjeli Zbrali so se v določeni kavarni. Vsi le$p oblečeni, dobro rejeni in najboljše volje. To so gospodje, junaki naših dni, pravljični vitezi, katere bi si tako rade pridobile najboljše in najlepše mestne gospe in gospodične. Vse mesto se iim globoko klanja, jih kar najbolj prijazno pozdravlja, vse se jim hoče prikupiti. Od njih je odvisna usoda posameznika: biti ali ne biti. Oni so rešitelji naroda, ki varno vodijo sVoje ljudstvo po najkrajši poti v samo deveto deželo ali tja, kjer se cedita med in mleko. Io so, čujte in strmite: bodoči politični komisarji. Ko so ti gospodje prebrali časopise oziroma jih prelistali, — prebrati jih dober komunist niti ne sme, ker je v vseh časopisih samo laž in prikrivanje dejstev — so začeli iskati sami v sebi 100% verjetne novice, tiste novice, po katerih vse mesto kar hlasta. »No, naša včerajšnja novica je bila sijajna,« je začel uradni sestanek gospod z naočniki, ki nosi v znak svojega umetniškega udejstovanja tudi brado in širokokrajen klobuk. (Napisal jev nekaj majhnih povesti in misli, da je prvi za Cankarjem.) { »Veste, meni jo je povedala med kosilom moja žena,« »Trdno verjame, kajne?« ga je prekinil gospod s posebno rejenim trebuščkom. »Zvedela je na trgu od svoje prijateljice, da bo prišlo prihodnji večer nad naše mesto nad 100 tisoč ruskih letal, ki bodo v trenutku izkrcala nad milijon vojaštva in prevzela oblast v svoje roke!« Gospodje se zadovoljno muzajo in spogledujejo. Na to veselje pa je treba spiti kozarček ali dva. Gospod umetnik pa ves srečen oponaša svojo ženo.; »Kajne, da sc boš pobrigal, dal boš dobil komisarski stolček. Jaz bom pa prihodnji večer bedela in čakala. Prav gotovo bodo med bojnimi letali tudi taka, ki bodo metala na mesto jedila. Mord« bodo metali svinjsko meso. klobase, slanino, maslo in bog ve kakšne dobrote še ...« Gospodje so še boljše volje, eden izmed njih je kar preglasen: »Prijatelj komisar, pij, če ne boš jutri zvečer žejen, Cer boš jedel ričet s svinjskim mesom. In pij, da boš duhovit in se boš tudi danes kaj dobrega spomnil. Daj, pripravi meščanom potegavščino vseh potegavščin!« Toda ne same umetnik, vsi gospodje salonski komunisti imajo pripravljenih več domislic. In spet dobra volja in spet krohot. Kako lepo je na sve- «tu, posebno, če so vse vode speljane na en mlin. In pri nas so brezdvomno. Kaj, če je nekaj desetin kapljic odpadlo. S temi odpadniki bomo še obračunali. In potem bomo imeli samo čisto pšenico in jedli snežnobel kruh. — Toda poglejte, kakor nalašč: gospodična Jela jo je primahala mimo kavarne. Eden izmed gospodov, pograbi najbljžji klobuk in že je na cesti, za njim gredo vse oči zbranih gospodov, ki porogljivo opazujejo prizor. »Klanjam se, gospodična Jela! Kaka srečo, da Vas vidim po tolikem času!« »O, gospod Tone, pozdravljeni! Ravno prav, da vas vidim. Povejte, če je res, kar govori vsa .Ljubljana; namreč o prihodu ruskih letal?« »Da, tudi jaz sem slišal iz merodajnih krogov. Najbrž bo držalo, posebno, ker sem pravkar zvedel, da je naše mesto obkoljeno od partizanov. Dela sc sporazumno.« »Glejte, da ne boste preveč prevzetni in da nas ne boste čisto pozabili, potem ko boste komisar. Gospod Tone, tudi jaz moram dobiti lepo mesto, saj veste, da sem 100?ž zanesljiva!« »O tem ni dvoma. Določeno imate visoko mesto!« . I® gospodična Jela je srečna, dvakrat srečna. Saj gospod Tone še vedno stoji na tistem mestu in glede za njo. še nekajkrat se ozre nazaj in potem hiti naprej, da pove svojim prijateljicam najnovejše vesti. Gospod Tone pa 6e porogljivo smehlja. Najnovejša -potegavščina je obešena na veliki zvon. Gospodična Jela ima dober jezik, neumna pa je kakor gos. In vrsti se dan za dnem. Vsak dan novica, iz trte izvita, toda tako prijetno verjetna. Mesto verjame, se vsak dan navdušuje, gorje pa nevernemu Tomažu. Kdor ne^ verjame vseh vesti, je pesimist, dolgočasnež, ki ec ga je treba daleč izogniti, ker je bržkone tudi izdajalec, ki ga bo treba najbrž likvidirati. Sicer pa bo o tem nevernem Tomažu obveščena komunistična organizacija, ki bo po vseh pravicah sodila in obsodila. * In se je zgodilo, da so mnogi »bodoči komisarji«, postali komisarji in sedaj je mnogim meščanom tako zelo hudo. »Oj gospodje slovenski komunisti, kako lepo je bilo v letu 1942. Vsak dan ste nas presenetili z novim presenečenjem. Kaj zato, če ste lagali, vaše laži so bile prijetne, tako prijetne, da smo jih vsi verjeli. Saj nas poznate, kako smo željni senzacij in, med nami povedano, da sovražimo resnico in pravico, Da, leto 1942 je bilo v znamenju 1. aprila.« Nov komunistični zločin v Kozarjih Partizani so v torek zvečer ustrelili Ivana Skubca, obstrelili pa tudi njegovega brata Franceta V torek zvečer okrog 9 sta prišla dva partizana, eden v karabinjerski obleki, drugi v oivilu, k pocestniku Ivanu Skubcu na Vrhovce in zaktevula Uporaba topinamburja Položaj je tak, da se je mnogo naših rejcev seznanilo s topinamburjem. Daje nam zelenjo in gomolje. Zelenje žanjemo v začetku julija, in sicer kakih 50 cm od tal. To lahko storimo brez Škode za gomolje, seveda če ne ovira pozneje suša razvoja zalistnikov, ki se sicer bohotno razrastejo. Ti zbirajo zalogo za gomolje, se prično izdatno razvijati šele v drugi polovic^ septembra ter traja razvoj do prvih lažjih slan. Sedaj se pač sme porezati zelenje kar pri zemlji. Poletno zelenje krmimo sveže ali pa listje posušimo na moč-pem soncu in zmanemo v drobir. Polagamo ga perutnini tako,- da ga namesto otrobov mešamo med mehko krmo. Ima skoraj vrednost drobirja iz kopriv ali detelje. Štore pojedo kunci ali koze sveže ali tudi posušene. Jesensko zelenjo bolj težko porabimo e pridom, ako ni prostora za sušenje. Listje pač skušamo pokrmlti čim prej, palice pa že postavimo kje pod streho, da se 6uše ter jih potem zrezane pokladamo kuncem in kozam čez noč. Kdor ima večjo množino listja, ga lahko kisa. Ce jo še precej zeleno, bo rešil tako mnogo beljakovin. Gomolje izkoriščamo od novembra do sv. Jurija, koder jo Io zemlja kopna. Pokladamo najbolje presno. Kokoši, kunci in koze žro gomolje prav tako slastno, kot žro na primer sadje. Ker smemo dati te krme na dan za dobro tretjino vse krme, lahko pokladamo tudi kuhano med kako suho. pusto krmo (rezanico), katero napravi ta dodatek voljno in okusno. Nakopljemo seveda'le toliko gomoljev, kolikor jih potrebujemo za nekaj dni. Gomolje hranimo razprostrte v enem sloju, ker priffno sicer gniti, kar je znaten ne-doslatek te rastline. Zn človeško hrano pripravljamo topinambur na tržaški način tako Rot zeleno. Očistimo gomolje nežne kožice, bodisi da jo odrgnemo ali obrežemo. Zrežemo jo kot krompir, če ga kuhamo v kosih. Pristavimo ga v kozici, v kalero nalijemo za dva prsta vode, po okusu in zmogljivosti olja ali masti; po vrhu potrosimo malo česna in peteršilja in nekaj drobtinic. Gomolje polagoma dušimo, da kosci deloma razpadejo v omako. Po okusu malo okisamo z limonovim sokom ali pa dodamo paradižnikovo mezgo. Ker je jed pikantna, jo uživamo kot dodatek h krompirju v oblicah, polenti, cmokom ali kruhu. Sicer pa lahko pripravljamo gomolje tudi na način kot krompir pečeno ali praženo, toda vsaj v tržaški kuhinji ee to ni udomačilo in bo prvi recept najbolj prikladen. Gomolje hranimo tudi v zasipnici. Francozi delajo tako, da populijo grme in jih, ne da bi gomolje obrali, polože v plitek jarek, ki ga zasujejo z zemljo. Na ta način gomolj ne gnije in jo tudi pozimi pri roki, ako je zasipnica v zavetni legi in če je še zemlja pokrita s 6lamo. I)a dobimo močne rastline in dober pridelek, posadimo lepe gomolje na isleni mestu v vrste kot krompir in se ne zanašamo na samosevce, ki jih lahko julija porabimo za zeleno krmo. Kolobari so najbolje z deteljo ali umetnim travnikom. Pred prvim petkom in prvo soboto v mesecu smo! Veliko narodne zadostilnc pobožnosti na čast presv. Jezusovemu Srcu iu brezmadežnemu Marijinemu Srcu naj privabijo vse Slovence, da bodo na prvi petek in prvo soboto s pokoro iskali sprave % Bogom, katera naj nam v vdanosti v voljo božjo predvsem notranji mir, obenem pa moč, da bomo z božjimi nauki in nauki cerkve pre-kvasili vse naše življenje in mišljenje! Le v resnici in pravici je naša rešitev! vstop. Ko mu je odprl, sta dejala, da so ju podali iz Dobrove, da aretirata Jvaiia, češ da je osumljen komunističnega udejstvovanja. Naročita sta mu, da ee mora boljšo obleči, kar je Ivan tudi .storil. Ko sta ga odpeljala, so se ustavili nekaj korakov od hiše, nato pa so vrnili in vzeli še Franceti. Nato 6ta oba pefjala do mostu čez Gradnščico,- severno od Kozarij. Tu jo že čakalo večje število partizanov, ki so takoj začeli streljati po obeh s strojnico. Ivan je dobil več strelov v glavo in se takoj zgrudil in izdihnil. France je imel več sreče. Dobil je sicer prav tako večje število strelov, ki so uničili roko, vendar ni dobil nobenega smrtnonevarnega. Posrečilo se mu je pobegniti in priti do vojaške edinice, ki mu je tako-j nudila pomoč in ga odpeljala v bolnišnico, kjer so mu odrezali roko. Ivana so našli naslednje jutro "mrtvega in popolnoma golega na cesti. Partizani so mrtvega slekli in sezuli, nato pa izginili v noč. Ivan je bil star 39 let in zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke v starosti od 8 do 12 let. Prav tako ima tudi Franc tri otroke od 2 do 5 let. Ljudski glas pravi, da so skrivni partizanski krvniki obsodili oba na smrt zato. ker sta kot nekdanja simpatizerja prekmalu, spregledala. Ker nista več sledila njihovim krilaticam, sta bila obsojena na 'smrt. Današnji številki našega lista so priložene položnice. Vljudno prosimo cenjene naročnike, da se jih blago- volijo eimprej poslužiti. SK Mladika. Danes, v četrtek, ob 19.15 važen sestanek vseh aktivnih nogometašev 1. moštva. Prosim zanesljive udeležbo zifrndi nedeljske prvenstveno tekmo. — Načelnik. Tobačna tovarna — nogometna sekcija. Vubiiu vse igralce, da se sigurno udeleže sestanka, ki bo jutri, v petek, ob 19 v posebni sobi restavracije Legat. — N« sestanek vabim obenem tudi ves igralce table teniško sekcije. Zauesljivo ui točno! — Načelnik. (§5 H-a$oJkuoxi =© 4d E© »Nič ni ostalo za njimi,« pravi Chateaubriand. Nekaj bi vendarle moralo ostati, da bi vidno spominjalo na »rimskega kralja«. Pravim »bi«, kajti stvar je takale in zaradi nje pomenljivosti jo omenjam: Takoj po rojstvu svojega sinu je hotel Napoleon zgraditi pred jenskim mostom veličasten in sijajen dvorec, ki naj bi ga imenovali »dvorec rimskega kralja«, Vlada je neutegoma sklenila pokupiti hiSe, ki so stale na odločenem zemljišču. Tedaj je lastnik ene izmed tistih hll, neki reven sodar, Bonvivant po imenu, za svojo bajtico, ki je bBa mogoče vredna tri tisoč irankov, zahteval deset tisoč. Vladi se je .zdela vsota pretirana, toda Napoleon je vendar le nkazal odkop. Ko pa so se dogovarjali glede plačila, je lastnik Izjavil, da se je premislil in da je ne namerava prodati niti za dvajset tisoč irankov. Napoleon je sprejel tudi to ceno. Tedaj je ta človek, preden je dobil denar, prosil za trideset tisoč Irankov. Cesar je bil pripravljen plačati tudi to vsoto, toda Bonvivant je od gradbenika, ki so ga poslali, da bi uredil to zadevo, zahteval kar štirideset Tisoč, frankov. Gradbenik si tega Napoleonu skoraj ni upal niti poročati, in vendar je Napoleon sprejel tudi to podražitev. Ker pa je sodar znova podražil ter zahteval petdeset tisoč irankov, se je cesar razjezil in se odrekel prvotnemu načrtu. Tako se je seveda zakasnil začetek, vendar so, čeprav v manjšem obsegu, začeli graditi »dvorec rimskega kralja« z namenom, da bi manjšo velikost nadomestili z večjim sijajem. Toda komaj so položili vklade, so se že vrnili Bourbonci in jih dali podreti, tako da od nameravanega dvorca ni ostal niti kamen na kamnu. Torej ne samo vladarstva, niti dvorca rimskega kralja ni bilo mogoče uresničiti. »Ce gospod-ne postavi hiše, se zaman trudijo tisti, ki bi jo radi postavili« In vso tisto, kar je ostalo po rimskem kralju, je preprosta rakev v kapucinski kripti na Dunaju. Napoleonovi verski nazori Vse to, kar smo doslej pripovedovali, bi moglo v bralcu posplošiti zmotno mnenje, da so bUa skoraj vsa Napoleonova dela in vsaka njegova namera in ustanova namerjena zoper papeža, cerkev In vero. Nikakor ne) Napoleon je bil tudi posebno za vero, cerkev in papeža nepozabno zaslužen. Še celo v teh zaslugah najdemo »sto čudovito vzporednost, ki smo jo ugotavljali že glede njegovih zmot. Preden pa preidemo k podrobnemu premišljevanju Napoleonovih zaslug pod tem vidikom, se spodobi, da na splošno pregledamo, kakšni so bili njegovi verski nazori. Je Napoleon sploh imel versko prepričanje? D4. Toda njegova vera ni slonela na dobro očrtanih načelih: bil je veren, a po svoje. , Veroval je v Boga. »Nisem docela brezbožen,« je rekel. Ko je na potovanju v Egipt na ladijskem krovu poslušal učenjaike dvome glede božjega bivanja, je dvignil roko proti zvezdnatemu nebu in vprašal: »Kdo pa je tole ustvaril?« Ko je na Sveti Heleni opazoval čudovito sestavo fižolovega cveta, je mislil na božjo modrost in začel govoriti o bivanji! Stvarnika. OMeara ga je spomnil, da ga imajo mnogi za nevernika, toda takoj je popravil zmoto, rekoč: »Ni res! Niti malo nisem brezbožnikl« Ob neki drugi priložnosti je izrekel tele besede, ki jih je zapisal Las Cases: »Verujem v Boga, ker ga Rse okoli nas izpričuje in so največji duhovi verovali vanj: ne samo Boasuet, ki je bil to njegov posel, ampak tudi Newton in Leibnltz, ki nista imela nobene koristi od tega. ...Lahko zagotovim, da v velike mviharju ali celo v zapeljivih skušnjavah nenravnosti pomanj- kanje nezveste vere ni nikakor nikoli vplivalo name in nikoli nisem dvomil v Boga. Kajti če bi moja pamet ne zadostovala, da bi ga dojel, bi ga moja notranjost nič manj ne dokazovala.« Drugikrat je rekel, da nraven človek nikoli ne dvomi o božjem bivanju, kajti če-prav ga njegov razum ne doseže, veruje vanj naravni gon njegove duše. Vsako notranje čustvo duše se strinja z verskimi čustvi. Kakor omenja Las Cases v svojem Dnevniku za dan 8. junija 1816, je »cesar po zelo živem in zelo vročem pregovarjanju rekel: Nedvomno vse priča o bivanju božjem.« In spet drugič: »Kakor ura sem, i sicer je, a se ne pozna. Vendar je versko čustvo tako tolažilno, a je kot božji blagoslov, če ga imamo.« Nekaterim ljudem izmed svoje okolice je cesar očital, da ne verujejo v Boga. Talleyrandu je na primer rekel: »Vi ste človek brez vesti, ki ne veruje v Bogat« Ko mu je Fesch poslal na Sveto Heleno dva misijonarja, je omenil: »Kako je ta kardinal omejeni Pošilja mi dva misijonarja, kakor da sem neverniki «Nekoč je Napoleon na Sveti Heleni z Antonmarchijem govoril o veri, zato naj navedemo, kakor ta poroča o tem: »Nemirno sem opazoval, kako so se na cesarjevem obrazu krčile mišice, kakor da bi ta na mojem obličju nameraval ujeti kdo ve kakšno potezo, ki bi mu ne bila všeč. Rekel je: JDobro vem, da se imate za vzvišene nad občutki človeške slabostih Toda pomislite, da jaz nisem niti modroslovec niti zdravnik. Verujem v Boga in izpovedujem vero svojega očeta. Niso vsi brezverci tisti, ki bi se radi pokazali take.* Potem pa je očitajoče pristavil: ,Le kako morejo biti tako neverni, da ne verujejo v Boga, čigar bivanje izpoveduje vse, kar nas obdaja? Ali je mogoče, da ne bi vsak resnično velik razum verjel v bivanje božje?* .Veličanstvo,1 sem odgovoril jaz. ,saj nisem nikoli zanikava) Bogal Samo pazljivo sem opazoval Vaše Veličanstvo, da ne bi Vaše Veličanstvo napačno razumelo mojega vedenja.* — .Zdravnik ste,* je odvrnil Napoleon, ,ti gospodje pa zmerom ribarijo samo v gmoti in ne verjamejo v Boga in v neumrjočnost.*« še tesneje objela, bila skrivna roka Drvarka Marija je pastirčka še tesneje objela, da sta njuni' srci bili, kot Li ju bila skrivna roka stisnila v eno samo srce. jČuješ, kako nama bije srček, ki je rdeč, kot so tvoje ustnice, kot so rdeče zrele maline, kot je jutranji svit in večerno žarenje neba!« »Rdeče srce in nebeška zarja zjutraj in pod večer!« jc zdaj vedel njen sinko. »Iz jutranjega svita sc rodi zlato sonce, ki v večerni zarji zaspi; ko ugasne v umirajočem žarenju, vrže po nočnem nebu srebrni srp in brez števila njegovih isker, to so mesec in zvezde.« »Srebrna luna in iskreče se zvezde!« »Čez dan zlato sonce potuje, od jutra do večera prehodi svojo nebeško pot, kot hotli tvoja duša po teh visokih planinah in se čez noč zapre v tvoj otroški srček, da zjutraj zopet vstane čista kot bela meglica!« 64 Pastirček je verno poslušal božjo učiteljico, svojo drugo mater, Drvarko Marijo, in zvesto ponavljal vse blage besede. Ona pa je nadaljevala: > V sončni zarji, nad zvezdnatim nebom pa prebiva oče nas vseh, Bog Oče!« »Bog Oče!« »Pri njem je zdaj srečna dušica tvoje prve matere, vedno je pri njem, kot sem jaz pri tebi, moj dragi sinko!« »Materina duša je pri Bogu v nebesih, kot je moja pri tebi tu na paši, Drvarka Marija. Saj ti si moja mati in jaz sem Drvarke Marije sin!« »In moj boš vedno ostal!« »In moja boš ostala vedno ti!« Stisnil se jo k njej otroško vdano in zaupno, nato pa jo z ročicama objel okrog vratu in poljubil: »Moja zlata mamica!« Krvava zgodba o smrečicah, ki so zrasle v tednu dni ,u;u ni" Ljubljana, 1. aprila- Fred dnevi so doživeli dobrovski fantje _ . . . partizani ________ in še bolj zlobni, tlasi ao strahopetni in si ne upajo jKJgledati iz oči v oči z nasprotnikom, razen te nimajo velikanske premoči. Posrtužijo «e le kake skrite 2asede, iz katere motre nasprotnika, da lažje v času potrebe vzamejo pot pod podplate. Pri srcu so jim tudi zahrbtne mine — seveda poleg ropov in umorov nedolžnih ljudi. Nikoli torej ne škoduje, če si nekoliko bolj previden kot premalo. Po krajši poti se je nekdo od straže, ki tako rad brska in stika nekoliko stran^ od ostalih, nenadoma ustavil in poklical bližnjega tovariša: »Čudno se mi zdi, da rastejo r* tej pusti jasi emrekce, ko so vendar dobro spominjam, da jih pred kratkim še ni bMo. Zdi se mi, da so partizani pred časom tu kopali, ker so me spodili vsiral, ko sem hotel tu v bližini kositi. Poglejva!« Pa je prijel za najbližjo smreko in jo brez napora potegnil iz zemlje, Bila je šele pred kratkim vsajena. Pa Se drugo in tretjo itd. Si-#cer ni nič sumljivega. Naenkrat p« opazita obroč, moleč iz zemlje. Mogoče pa bo tukaj kaj, —in ga dvigne... Bil je pritrjen na pokrov, ki pa je bil spretno pokrit z zemljo. Pred njim zazija odprtina... v njej pa kosmati obraz. »Kaj pa je?«, ec čuje vprašanje iz jame. Trenutek nato že zabobni — bomba. Na to še ena, še., še.. Pa tudi fanta nista spala. Sko- raj v istem trenutku, ko jc priletela iz jame Erva bomba, sta treščile v jamo tudi dve bom-i. Kar grmelo je od eksplozij, tako da nista ničesar videla in slišala. Res pravi čudež, JI® njegov koncert, ki bo v veliki filhar-rnmu in svetu, drugi pa že čaka rojstva. Izšel pa bo v »Naši knjigi«. Že zadnjič •ne je napadel vaš generalni ravnatelj, gospod Košiček, naj že vendar enkrat izcimpram tisti Ograd. Ampak zdaj ga bom pa zares. Nato me čaka pa tretji del Bobrov. Naprej pa svojih načrtov ne bom razlagal, ker nočem, da bi me potem kdo prijemal za besedo. Saj veste, kako je. ?a Bobre so mi na primer rekli, da jih ne bom* nikdar končal. Le kako morejo biti nekateri tako predrzni in trditi nekaj, kar je že prav za prav zgotovljeno.« »Načrtov je torej res dovolj,« sem mu pritrdil. Ne vem, kako sva že prešla na »izumetničeno književnost«. Menda sva gledala knjigo, ki je bila svoje dni zelo spoštovana, brana in upoštevana, danes pa je nihče več niti ne omeni. »Take vrste umetnost bi jaz imenoval »modo«. Nekaj let je moderno, potem pa se okusi menjajo in tista književnost je za staro šaro,« mi je gospod pisatelj živo razlagal. »D&, d&, čudna so pota umetnosti. Če bi hotel biti pisatelj moderen, bi ne mogel biti nikdar svoboden, samostojen, saj bi ga vezali sami pomisleki o modi. Umetnost mora biti življenjska, borbena, lepa, ponosna. V umetnosti mora živeti boljši človek, iz nje mota dihati narava, ljudstvo, naši običaji, vera in vsc drugo. Umetnost mora biti res ljudska, pristna« »Takim pisateljem se potem ni treba bati, da bi jih vrgli med staro šaro.« »Imate prav,« se je gospod pisatelj pomenljivo nasmehnil. . »Vam, gospod Jalen, se na primer kaj takega ni treba bati.« Pisatelj je zamahnil z roko. »Najbrž ne bo dosti boljše.« »Brez skrbil Kar Jurčiča poglejte pa Levstika, Erjavca in še druge. Njihova imena ne bodo nikdar zatemnela. In mar niso vaše povesti izsek našega naroda?« Še marsikaj sva 6e pomenila, česar pa ne bom zapisal, ker bi gospod pisatelj, gotovo ne želel, da pride na veliki zvon. Ko sva šla po vrtu, sem mu pripomnil, da ima lepo gojen vrt. »E, saj ni moj,« mi je dejal. »Če bi bil moj, bi redil prašiča in še kaj drugega. Mojega je samo majhen ko« za hišo.« »Kaj pa Vaša planinska koča?« »Hm, čaka me.« Potem sva si podala roke In se poslovita. Gospod pisatelj, od katerega slovenski narod šc marsikaj pričakuje, se je s počasnimi, a krepkimi koraki vračal proti svoiemti domu, kjer mu je pridna nečakinja pripravila tečno kosilo. Gospod pisatelj Jalen, Vi mi pa nikar ne zamerite^ če sem se kaj preveč razpisal, saj sem napravil vse v dobri veri. Tone Glavan. briZen ROMAN V SLIKAH ENRIK SIENKIEWICZ TONE GLAVAN:^ || v- SI m S m i ^!«**l„ Aihnla I Zemmjejaa I \V£ IZVIRNI ROMAN »Sicer me prav nič ne briga, kako boste napravili. Grunta ne maram in konec besed. Star sem dosti, da vem, kaj delam, in je gotovo, da sebi ne bom kljubal.< ;,0, star si res že dosti, nič ne rečem,« se je oče pomenljivo nasmehnil in trdo uprl vanj svoj pogled, da ga je sin komaj zdržal, (vaj delaš, pa ne veš. Ne zameri, saj sem tvoj oče.c . O tem ne bova govorila,« mu jo zabrusil. »Kakor hočeš! Pa molčiva!« Obrnil se je k čebelicam in kar hudo mu je bilo, ko jih je gledal: vesele, živahne, on pa jo bil star in siv. Joj, kako se je zavedal svoja starosti, odvečnosti. V oči so mu pripolzele solze in zaželel si je smrti. Saj v zemlji se tako prijetno spi. Roke imaš sklenjeno, trdno se oklepaš križa in prste prepleta rožni venec. Vsepovsod je mir, okoli tebe in nad teboj, le včasih te zmoli v spanju farna ura, Ui zemljanom preglasno meri čas smrti. Sklonil se je in zaril prste v lase, ker ni hotel, da ga vidi sin jokati... Boštjan je še poslal. Ko pa je videl, da oče molči, si je popravil suknjič, ki ga je imel ogrnjenega preko ramen, in odšel proli hiši. * Ko je oče začutil, da je sam,. je globoko zavzdihnil. Zavedel se je, da je najnesrečnejši človek na svetu. Da, nekoč je bil najsreč-| nejSi. In preobrat jo prihajal polagoma, kakor bi mu kdo na vrat nastavljal zanko, ki bi ga počasi stiskala. Začelo se jc z ženino smrt jo in potlej je šlo venomer dalje, Saj skoraj ni bilo dneva, ki; bi mu ne prinesel česa grenkega, črnega in užalujočega. Na, in zdaj še Boštjan, njegov prvorojenec, v katerega je položil vse svoje življenje, ves svoj trud in ljubezen, bodočnost zemlje in svojega rodu. čez ime svojega rodu lahko napravi križ in mu želi večni mir in pokoj. Matevž bo šel, ljudje bodo rekali: »Ta se jo priženil od tam in tam.« Ustanovil si bo svoje ognjišče in imenoval svoj rod. Boštjan pa, ki je bil določen za naslednika, hoče v Ljubljano... Joj, kako je to žalostno! Oče je znova zavzdihnil in bil nevoščljiv veselim čebelicam. Le čemu je človek bitje s pametjo? Živali so vedno srečne, človek pa, ki misli, je zaradi misli nesrečen... Kako čudno bitjo je človek! Moj Bog! Gledal je čebelice brez smisla in misli. Ko se je spet zavedel samega sebe, mu je bilo hudo. Ugibal je, kako more biti nekdo, kot je njegov sin, tako malo-za zemljo, to preljubko zemljico, za zlata polja, kjer najde človek v žalosti in trpljenju vso uteho, da se preda pozabljenju in je, če ne že vesel, vsaj potolažen in pripravljen za nov odpor, ki je lahko še Irpkejši od prejšnjega... Dolbel je po sebi, če ni morda sam kriv. Mar je res? Ne, saj ou in žena sta ga vzgajala vseskozi po pameti in srcu, mu vlivala ljubezni do življenja, do soljudi, do brata in zemlje. Zgledalo je, da bo dober človek, saj mu je še njegov oče zmerom govoril, da bo dober in pameten človek. A človek se mnogokrat sprevrže, kakor bi rekel, ali bolje, samega sebe zavrže, svoj značaj, izročilo krvi, očeta in matere, prednikov iz vsega svojega rodu. In čemu zavrže? Ali iz malomarnosti, komu na ljubo? Oboje je mogoče, si takoj odgovori na vprašanjo. Mnogokrat iz malomarnosti, ker mu ni nič do svoje časti, ponosa in vrednosti, včasih pa tudi zaradi drugega človeka, ki ima ali moč ali vpliv. Da, da, Boštjan so je prav gotovo zavrgel zaradi vpliva, ki ga je imel nanj kak človek. Brez dvoma! Saj ni treba niti dolgo pomišljati. Dekle ima, in kakor je slišal iz babjih čenč, v trški gostilni. Kelnarica je! Fej! Tako babure niso nič prida. Da, saj ve, kakšne so bile v Ameriki... Če si se ji samo nasmehnil, bi ti šla takoj sedet na kolena in te za kozarec vina božala in se 11 ljubkovala. E, Hej! Le kako je mogel Boštjan tako pasti! Oče mora kar Boga zahvaliti, da jp Minka že v grobu, ker bi ne prenesla tako sramote. Gotovo pa je, da se je ob tej novici obrnila dvakrat v grobu. Ne, sa.j^ nič ne reče, ker dekle morda nima premoženja, saj ga njegova žena tudi ni imela, ampak lega ne more in tudi ne ho prenesel, da sili njegovega sina v Ljubljano. Kajpak, dobrega in lagodnega življenja se ji hoče, dama hoče biti, gospa z belimi ročicami, brez dela, s služkinjo seveda. Ha, in gostilno bosta imela, da bo še druge zapeljevala, ker je bil eden premalo. Vražja baba! Da le morejo biti taki ljudje na svetu! Če bi bil on lak, bi raje sploh ne živel in bi samo I3oga prosil, naj ga čim-prej vzame s tega sveta, da bi ne delal napotja in pohujšanja... Oh, le misli diše po farizejstvu! Gospod pa je pred tem zmerom svtfril in pridigoval. Zato mu jih je bilo takoj žal in hotel si je domisliti, kako je prišel do njih. No, nič bi ne nasprotoval, če bi sin pripeljal dekle domov, da bi postala kmetica, nič, četudi bi jo dvignil iz blata in če bi vaške čenče še tako klevetale. Za te se on ne meni. Bodi človek in za čenče so no brigaj, četudi ti drekajo na glavo, je bilo njegovo načelo. Ti delaj po svoje. Morda bi bila dobra gospodinja in navsezadnje tudi delovna kmetica in 011 bi se z njo razumel. Pošalil bi se z njo, ji voščil vsako jutro dober dan, povprašal kako je spala, če ni imela sitnosti s kakšno bolho pa tako .. Nasmehnil se je lepim mislim, zmahnil z roko in odgnal čebelo, ki mu je plezala po licu. »Lepe misli, ha, ha!« je vzdihnil. »Joj, Boštjan, kako si neumen! Menda mi gre res že na otročje. — Kajpak, star sem in ni da bi človek samemu sebi zameril.« Nanagloma se je domislil žene in mladih let, ko sta pričakovala prvega^ otroka. Kako svete ure so bili hipi pričakovanja! Minka mu je zvečer po opravljenem delu, vsa izmučena, slonela na prsih iu ga božala, šepetajo vmes besede, ki jih šc danes po tolikih letih razločno čujo in razume. Kakšno pričakovanje, kakšna prazničnost! In potlej rojstvo! In skrbi, ki zmeraj rasto, a se zde človeku majhne in neznatne, da jih brez težav premosti! Poglavitno pa je upanje, da bo iz otroka, iz človeškega črvička zrastel dober človek, njun vreden naslednik in čuvar njihovega rodu. To so dnevi in leta stremljenja, hrepenenja, opazovanja in dognanj: Otrok že izgovarja, dobro bo govoril, o, lej, že hodi, tudi pešak bo izvrsten, samo noge so še nekoličkanj nezanesljive, a počasi bo tudi to prešlo. Potlej govori žo gladko, doznava predmete, jih imenuje, začne ob spraševanju modrovati in uganjati norčije, ki ostanejo staršem skozi vse življenje v živem spominu. In nato šola! Otrok se žo skoraj določno pokaže, kakšen bo... Z* Ljudska tf*b*rno ? LtuMjanlt Jula Kramari*. — (tdafatelj: tnl. So«f|a. — Oruloik: Mirka Ja»»rnlh- — K«knpl»o» ne tratama — »i rtom« *tbal» »b dala^nltiib ah II — Motilna naročnina II lix. ta inozemtlto 20 lir. — Uredi) ištro: Kopitarje?* ulic« S. 01 aadtlropja, — Cpra»»i Kopltarjet# ulita &, Ljubljana. — Tele! od 4tet, 40 01 do 40 Oi. — 1'odi ui niča; No?« meno. Poljski očitki angleški vladi Anglija je kriva, da je prišlo do vojne med Poljsko in Nemčijo Varšava, 31. marca. s. Varšavski tisk prikazuje v mnogih člankih poljski javnosti, kakšen je resnični položaj po zahtevi Sovjetov, ki bi se radi polastili Poljske in po tihem soglasju bogataških držav s takim zmešanim načrtom. »Novy Kurier Warsza\vsky« pravi, da če Anglija ne bi bila dala Poljski tistega jamstva, ki ga danes odklanja v korist boljševikom, bi spor zaradi Danziga no povzročil poljsko-nemške vojne. Vso odgovornost sedanjega vojnega spopada ima torej Anglija, ki je prepustila usodo Poljske Sovjetom. Dvoje znamenj je, ki jasno prikazujeta mnenje v Londonu, Moskvi in Washingtonu: 1. da so imenovali za podtajnika za zunanjo zadeve v Moskvi Kornejčuka, pisca znanega članka v »Pravdi« o sovjetski ekspanziji, ter. 2. uradna angleška izjava, češ da poljsko vprašanje ni mednaroden problem, marveč sovjetski. Poljski list so sprašuje, s kakšnim duhom naj bi se Poljaki borili ob strani Angležev, ko pa bi imeli pred svojimi očmi strahotno resnico, da bodo po svojem povratku v domovino spoznali, da so prišli v sovjetsko pokrajino. Zato poziva poljsko javnost, naj glede bodočnosti stvarno misli. Angleško komunistično glasilo napada bivšega jugoslovanskega kralja in Mihajloviča Lizbona, 31. marca. s. V Lizbono je dospela in vzbudila močan vtis po vseh portugalskih in mednarodnih krogih ena izmed poslednjih številk lista »Dailv Worker«, slovitega angleškega komunističnega glasila, čigar izdajanje je Churchill najprej prepovedal, potem so ga pa dovolili zaradi vztrajnega Stalinovega posredovanja. Ta številka vsebuje članek sovjetskega poslanika v Londonu Majskega, ki zmerja kot izdajalca ter obmetava z žalitvami bivšega srbskega kralja Petra ter generala Draža Mihajloviča, ker se upirata sovjeti-zariji Srbije, kakor si jo zamišljajo partizanske tolpe, ki poslušajo navodila iz Moskve. Veliko osuplost je v Lizboni vzbudilo zares čudno dejstvo, da daje angleška vlada v angleškem listu, ki izhaja v Angliji, napadati celo kraljevske goste angleške vladarske rodbine, samo da se ne bi 7. ničemer zamerila Stalinu. Nič manj čuden ni primer generala Mihajloviča, ki ga imajo Angleži 7:1 srbskega narodnega junaka, njihovemu ruskemu zavezniku pa velja za navadnega izdajalca Srbije, ki zasluži, da bi ga ustrelili Petnajstletnica Carmonovega predsedovanja na Portugalskem Dne 23. marca je voditelj Portugalske gen. Carmona obhajal 15 letnico, kar ie predsednik portugalske republike. Portugalska svojo politično srečo nedvomno dolguje Carmoni in Sa-lazarju. Odkritosrčno in premočrtno Carmono-vo delo ie poleg njegove priljubljenosti bilo poroštvo za nepretrgano nadaljevanje obnove, ki jo ie začel Salazar. Ta je portugalski vladavini dal avtoritaren, protidemokratičen in zlasti evropski značaj. Ta vladavina ie doživela trdo preskušnjo med državljanisko vojno v Španiji in dokazuje svojo zrelo silo zdaj. ko državo navzlic pritiskom in zvijačam trdno drži v nevtralni politiki. Nemško obnovitveno delo na zasedenem ozemlju Berlin, 31. marca. s. Okrožni vodja Forster objavlja v mesečniku »Nova Evropa« uspehe obnovitvenega dela, ki so ga nemške oblasti začele po zasedenih pokrajinah na vzhodu. Članek pravi, da ni bil na lem ozemlju le obnovljen najpopolnejši mir, temveč da ta ožemlja danes z vsemi razpoložljivimi rezervami pomagajo pri osni to-falni vojni. Nov nemški denarni zavod za zasedeno Vzhodno ozemlje Rerlin, 31. marca. s. Po odloku ministra za zasedeno vzhodno ozemlje bodo 1. aprila odprli novo emisijsko banko z glavnim sedežem v Rigi. Imenovali jo bodo Zavod za vzhodno ozemlje ter bo imela podružnice v Baranovičih, Dorpatu, Dii-naburgu, Kovnu, Livnu, Revalu, Vilni in v drugih manjših mestih baltskih držav. Novi kreditni zavod, ki bo imel zelo obširno trgovsko področje in se bo bavil 7. vsemi bančnimi posli, bo prevzel večino uslužbencev in uradov, ki so doslej delovali v zasedenih vzhodnih pokrajinah. Najdragocenejši šah Ves iz zlata, srebra in draguljev Pravijo, da si ie gvaliorski maharadža dal narediti šahovsko desko in figuire, ki jih tako dragocenih prav gotovo ni nikjer več na svetu. Šahovnica je iz čistega zlata in srebra, prav tako pa so iz zilata in srebra tudi šahovske figure, n da bi bile še dragocenejše, je dal vanje vdelati sijajne briljante, safirje, smairagde in rubine. Navadno imajo ta dragoceni šah spravljen v majhnem kovčegu. Računajo, da se vrednost tega šaha vrti okrog 31.000 rupijev. Vojna pobira tudi svetovno znane športnike Berlin, (CE). Na vzhodnem bojišču sta padla znana nemška športnika Herbert Leupold, večkratni smuški prvak, ter atlet Werner Bornhofit, ki si je bil dvakrat priboril nemško prvenstvo v skoku v višino. Padla sta v zadnjih hudih spopadih v Rusiji. Poleg tega pa se je zvedelo tudi, da sta bila na vzhodnem bojišču ranjena še druga dva slovita nemška športnika Rudolf Harbig, svetovni prvak v teku na 400 in 800 m, ter Walter Neusel, nemški prvak v dviganju uteži. S Finskega pa poročajo, da je pia posledicah poškodb, ki jih je dobil pri neki nesreči, umrl Achilles Jarvinen, ki je tudi veljal za enega najboljših finskih atletov. Bil je 6tar šele 37 let in je bil iz rodu Jarvinenov, znanega po vsem športnem svetu. Acliilles Jarvinen' je bil eden najboljših mož v deseteroboju in je bil nekaj let tudi svetovni prvak v tej panogi. Po smrti Achillesa in Kalleja — ta je pad«l leta 1941 v bojih v Kareliji — je v tej slavni rodbini samo še Matti, ki je znan kot odličen metalec kopja. Najdebelejša ženska na svetu - pred sodiščem Najeti so morali oddelek vojakov-inženircev, da so jo prepeljali od doma na sodnijo Ana Kraig, doma iz Rockforda v ameriški državici Illinois, po rodu zamorka, se lahko ponaša s tem, da je najdebelejša ženska na svetu, če je to tudi kakšna posebna čast in odlika. Res je precej obilna, sa j tehta nič manj ko tri cente. Spričo tolikšne svoje teže je noge ne dr/.e več in je navezana večno na posteljo. Človek ne bi mislil, da bi se takšna ženska, ki niti koraka ne more narediti iz postelje, mogla pregrešiti proti obstoječim postavam. Pa sc je to kljub iotnu le zgodilo, in Ana Kraig j*> dobila vabilo, naj se zglasi tega in tega dne na sodniji, kjer bo razprava proti njej. Vprav spričo tega nepričakovanega vabila na sodnijo, .so se morale odigrati svojevrstne in res dokaj zanimive stvari. Najprej je nastalo vprašanje, kako naj to debelo žensko spravijo iz njenega stanovanja v sodno dvorano. In to vprašanje so le rešili, čeprav na precej svojevrsten način, l isti dan, ko je bila napovedana 6odna razpra- va proli njej, so poklicali oddelek vojaštva — bili so to sami inženirci —, da bi prepeljali to ženko na sodnijo. JJvignili so jo s postelje ter jo potom s posebnimi pripravami počasi spustili skozi okno, ki so pa morali seveda nekoliko razširiti, na cesto, l am so jo vojaki dvignili na avtomobil, ki so ga tudi nalašč za ta prevoz izbrali med tistimi, ki jih uporabljajo za prevažanje težkega orožja, ter Ano Kraig i z njim prepeljali do sodnije. Tu so jo s težavo spet postavili na tla ter jo prenesli v veliko sodniisko vežo. S posebnim vozilom so jo prepeljali nato v prvo nadstropje, kjer jc bila sodna dvorana. Na vrhu stopnic so jo spet' posadili na velikanske nosilnice ter jo z njimi prenesli v dvorano pred sodnika. Kaj je zagrešila, kako se je zagovarjala in kajio je na sodniji opravila, o tem poročilo, ki je prispetlo iz San Sebastjana, nič ne pove, čeprav bi bilo to morda prav tako, če ne šc bolj zanimivo^ 15. april - dan velikih slovesnosti v Barceloni V spomin na prvo vrnitev Krištofa Kolumba iz Amerike Nemški poročevalski urad piše iz Barcelone: Tu se. že zdaj pripravljajo na velike svečanosti. ki bodo 15. aprila v spomin na tisti dan, ko se je pred davnimi leti Krištof . Kolumb po odkritju Amerike vrnil v domovino. Pravijo, da se bo teh slovesnosti udeležil osebno tudi poglavar Španije {jeneral Franco. Kolumb se je po svoji vrnitvi iz Amerike pripeljal s svojimi ladjicami v pristanišče Pa-los de Moguar, odkoder je poleni nastopil svojo zmagoslavno pot v Barcelono, kjer so ga sprejeli katoliški kralji, katerim je Kolumb izročil 'darila, ki jih je bil zanje prinesel z Novega sveta. In prav ta veliki dogodek bodo Španci slavJU l>. aprila. Priprave vodi posebni državni odbor. Računajo, da sc bo slovesnosti udeležilo tudi mnogo zastopnikov iz raznih južnoameriških držav. Pri tej priliki bo šel po barcelonskih ulicah ogromen sprevod vojske, falange in zastopnikov ravnili organizacij. Brezove metle dobite pri Gospodarski zve-. zi, Bleiweisova 29. Fižolove prekle dobite pri Gospodarski zvezi •v skladiščih v Maistrovi ul. 10. • • o " O o- Oo <3* — 309. Mera. groze In krvi je bila prepolna. Ljudem je mesarjenje začelo presedati. Oglašali so se klici, da je dovolj Toda zveri je bilo lažje spustiti v areno kakor pa spraviti jih iz nje. Ni šlo drugače, kakor da so poklicali v gledališče numidijske lokostrelce. Ti črni, s peresi in uhani okrašeni vojščaki, so se prikazali na vseh presledkih med stopnicami, položili puščice na loke ter začeli streljati na zverine. Vitka črna telesa so se sklanjala nazaj, napenjala loke ter prožila puščico za puščico v areno. — Zverine so po kupih padale, tulile in stokale od bolečin. Numidijci so streljali, dokler ni počepalo po tleh vse, kar je bilo v areni živega. 310. Zatem so ljudstvu pripravili prizor, ki ga ni nihče pričakoval. Ko so areno posna-žili ter znova potresli s cvetjem, se je na njej prikazal Neron v škrlatnem plašču in z zlatim vencem na glavi. Za njim je šlo dvanajst pevcev s plunkami v rokah. Na srečfr arene je Neron obstal, prijel srebrno harfo in nekaj trenutkov strmel v nebo, ko da čaka navdiha bogov. Potem je začel brenkati in peti žjf-lostinko o požaru Rima. Ljudstvo je molče poslušalo. Med pesmijo in med glasom srebrnih strun pa je od zunaj bilo slišati škripanje voz, na katere so polagali ostanke kristjanov, ki so jih raztrgale zveri v gledalH.u.