Strokovne razprave GDK: 914 : 228.8 : ( 497 .l2 Zakojška grapa) Spremenjenost naravne drevesne sestave na primeru zaraščanja Zakojške grape Jo7:c K VA C"' Izvleček: Kovač, J.: Spremenjenost naravne drevesne sestave na primeru zaraščanja Zakojške grape. Gozdarski vestnik, št. 3/2000. V slovenščini, cit. lit. 6. V članku so predstavljene naravne značilnosti Zakojške grape. To območje se je zaradi opustitve kmetijstva zaraslo z gozdom. Za površine, ki so bile vedno gozdne, je značilna velika naravna ohranjenost. Za zaraščaj oče površine je bi la narejena ana 1 iza sestoj ev in primerja va z oh raJU en im gozdom. ki predstavlja nara v no vegetacij o tega območja . Ugotovljena je bila velika stopnja spremenjenosti naravne drevesne sestave, ki je posledica velikega deleža iglavcev na zaraščajoi:ih površinah. V drevesni sestavi prevladujeta macesen in smreka. Ključne besede: zaraščanje, zgradba sestaja, drevesna sesuava, naravni gozd, Zakojška grapa. lN OD Zakojška grapa je naravno ohranjen zgornji del doline potoka Porezen, ki se izliva v reko Bačo. Struga Porezna ima danes dokaj ohranjen naraven izgled. Na kratki razdalji zasledimo številne oblike erozijskega delovanja vode, kot so slapovi, skočniki, tolmuni, pri- točne grape in erozijski jarki. V preteklosti je voda potoka Porezen na tem ob- močju poganjala tri mline, dve žagi in tri male hidro- elektrarne, namenjene predvsem za oskrbo bližnjih samotnih kmetij . Z opustitvijo energetske izrabe po- toka in prenehanjem kmetijske izrabe doline so se sle- dovi človekovega delovanja zelo zabrisali. Grapa daje videz naravno ohranjenega, skoraj nedotaknjenega sveta, ki je tudi težko prehoden, saj je le ponekod ohranjena kaka steza. Območje Zakojške grape predstavlja enega izmed mnogjb zaselkov na širšem območju Porezna, ki je zaradi odseljevanja podlegel zaraščanju . Pobočje gra- pe je danes skoraj v celoti pokrito z gozdom. Po drugi svetovni vojni se je kmetijska raba posto- poma opustila. Kljub navidezni nedotaknjenosti ob- močja pa pogled na zaraščene površine pokaže dru- gačno podobo. Na površinah, ki so bile v preteklosti kmetijske, je danes gozd v fazi debeljaka in ponekod drogovnjaka. Starost najstarejših sestoj ev na zarašča­ jočih površinah se giblje med 50 in 60 Jeti. Travniki so večinoma zaraščeni s smreko, ki odstopa od naravne sestave gozdnih združb, ki so prisotne na tem območju. Zaradi načina zaraščanja in velike naravne ohran- jenosti tega območja je zanimiva analiza spremen je- * J. K., univ. dipl. inž. gozd. , ZGS, OE Tolmin. KE Idrija. Trg Sv. Ahacija 2, 5280 Idrija, SLO 146 nosti naravne drevesne sestave. Takšna analiza je pri- mema tudi zaradi uvrstitve tega predela med visoko ovrednotena območja z vidika varstva narave. To ob- močje se ponaša s številnimi geomorfološkimi, hidro- loškimi in geološkimi pojavi in oblikami ter visoko stopnjo ekološke pestrosti in ohranjenosti. 2 METODA DELA Pri obnovi načrta GE Cerkno smo najprej pregledali teren na območju Zakojške grape. Na osnovi opisov sestojev smo kartirati in izločili sestojne tipe. Na ob- ravnavanem območju smo locirali tudi stalne vzorčne ploskve. Postavili smo 11 stalnih vzorčnih ploskev, na katerih smo prvič merili drevje. Podatki iz opisov sestojev so bili osnova za ugo- tavljanje deleža posameznih drevesnih vrst v drevesni sestavi sestojev. Podatke iz stalnih vzorčnih ploskev smo uporabili za korekcijo deleža drevesnih vrst po debelinskih stopnjah. Izračunali smo srednje vrednosti, ki smo jih dobili iz opisov sestojev in iz stalnih vzorč­ nih ploskev. Deleži posameznih drevesnih vrst v sesto- ju so osnova za izračun spremenjenosti naravne dre- vesne sestave. Pri tem smo kot model vzeli obranjene debeljake, za debeljake na zaraščajočih površinah pa smo izračunali stopnjo spremenjenosti naravne dre- vesne sestave. To smo izračunali na osnovi evklidskih razdalj med modelom in sestoj em na zaraščajoč ih po- vršinah. Na stalnih vzorčnih ploskvah in pri opisih sestoj ev se je popisalo tudi odmrlo ležeče drevje in stoječe suš ice po razširjenih debelinskih stopnjah, kar omogoča izračun deleža odmrJe lesne mase na povr- šino. GozdV 58 (2000) 3 Na osnovi kartiranja sestojnib tipov na terenu smo izločili razvojne faze. Karto smo digitalizirati s pro- gramom MAPINFO. S pomočjo tega programa smo izračunali tudi površine posameznih razvojnih faz. Pri podrobnem pregledu terena smo evidentirali tudi den- drološke posebnosti na tem območju. V to skupino spadajo drevesa bukve, .Ici so zaradi načina gospodar- jenja (obvejevanje) izoblikovala zelo asimetrične obli- ke krošnje in razrasti. Nekatera drevesa izstopajo tudi po dendrometričnih lastnostih, kjer izstopa premer, ki se večkrat približuje mejam zavarovanja posameznih dreves. 3 NARAVNE ZNAČILNOSTI ZAKOJŠKE GRAPE 3.1 Lega in goomorfološke značilnosti Zakojška grapa predstavlja zgornji del potoka Pore- zen. Potok Porezen je levi pritok Bače . Povirj~ Porezna se nahaja na JZ obronJcih Porezna, kot se imenuje tudi pogorje med Baško grapo, Cerkljanskim in Davča. Potok s povirjem visoko v pobočju Porezna, nad 1.000 m n. v., je vrezal izredno ozko dolino, večinoma deber, ki se v zgornjem delu imenuje Zakojška grapa. Dno doline se naglo znižuje, tako da leži sotočje z levim pritokom Otavnikom na 570 m n. v. Zaradi velike vertikalne razčlenjenosti območja in velike količine padavin ( 1 .550 do 3.000 mm) je v Za- kojški grapi prisotno močno erozijsko delovanje. Naj- pogostejše reliefne oblike na obravnavanem območju so erozijskijarki in grape . Po njih se spuščajo hudour- ne vode, pozimi pa, zlasti iz pogorja Porezna, tudi snežni plazovi. Edini večji stalni pritok je levi pritok Otavnik. Vsi ostali pritoki so občasni (ZVNKD 1 997). Na dnu erozijskih jarkov in grap, zlasti pa na nji- hovem ustju, so nakopičeni številni kamniti bloki, veliki od 0,3 m do 2 m. Širina teb kamnitih blokov znaša lO do 30m. V akumulacijah kamnitega drobirja in kamnitih blokov so tudi številna izruvana drevesna debla. Te akumulacije so več ali manj enkratne tvorbe, nastale v času enega neurja. Njihovo premikanje po- teka izrazito sunkovito tudi po glavni strugi, zato se tu kopičijo akumulacije srednje velikih kamnitih blo- kov in d.revesnih debel (ZVNKD 1997). Porezen teče po zelo razgibani strugi. Mestoma se prebija skozi kupe kamnjtih blokov in drobirja, drugje teče po živi skali. Ponekod se voda pretaka v skočnik.ih in tolmunih. Nad sotočjem z Otavnikom sta dva slapa, eden je vjsok okoli 7 m, drugi pa okoli 15m (ZVNKD 1997). GozdV 58 (2000) 3 3.2 Matična podlaga in tla Tektonsko sekajo to ozemUe trije regionalni dLnars- ki prelomi, ki neposredno nimajo večjega vpliva na zgradbo. Nekaj je tudi lokalnih prečnih dinarskih pre- lomov, v smeri katerih potekajo manjši pritoki v potok Porezen (ZVNKD 1997). Območje vasi Zakojca gradijo na tem delu najsta: rejše plasti , amftklinski skladi, v katerih se menjujejo glinovci in peščenjak.i, redkeje pa tudi grebenski apne- nec. Te plasti so podlaga glavnemu dolomitu norijske in retijske starosti. Ponekod je masiven, v glavnem pa ploščast z lečami rožencev. v strokovni uteraturi ga imenujejo tudi baški dolomit (ZVNKD 1997). Nad mlinom za domačijo Grapar pa se pojavijo spodnjejurski liasni apnenci . So temnejše barve, s po- lami roženca, ponekod pa prehajajo v skrilavce in laporje. Nad njimi leži lateralno do 20 m ozek pas apnen ca z roženci, ki ga uvrščajo na mejo med juro in kredo. Nad domačijama Obid in Mušč pa se zopet pojavijo klastične kamnine, menjavanje glinovca, po- nekod pa tudi ploščastega lapornatega apnenca, ki spada v zgornji del spodnje krede. Zgomjekredne plas- ti gradi rdečkasti mi.kriten apnenec z laporjem in go- molji roženca. Njemu sledijo apnenci v volčanskem razvoju, kj gradijo sam vrh Porezna (ZVNKD \997). 3.3 Rastiščne razmere Pobočja grape so poraščena z gozdom, ki se je po opustitvi košnje in paše h.itro razširil na nekdanje ko- šenice in pašnike do najvišjih predelov na južnih po- bočjih Porezna. Reliefno razgiban svet s pestro geološko in petro- grafsko sestavo pogojuje heterogenost gozdnih združb, ki se odraža na celotnem območju grape, vendar je najbolj izrazita v predelu sotočja z Otavnikom. Pre- vladujoča drevesna vrsta od najnižjih leg v grapi do najvišjih predelov na južnih pobočjih Porezna je bu- kev, ki skupaj z drugimi drevesni mi vrstami, odvisno od raznolikih rastiščnih pogojev, tvori različne združ- be. Dno grape porašča bukov gozd s kresničevjem (Arunco-Fagetum), kjer v zeliščni plasti prevladujejo vlagoljubne rastlinske vrste (navadno kresn.ičevje, tr- pežni golšec, zajčica in droge) . Rastišča zmerno aci- dofilnih bukovih gozdov (Luzulo albidae-Fagetum) zavzemajo večje površine levih, nekoliko osojnih po- bočij zgornjega dela grape. Desna pobočja so rastiščno bolj heterogena. Najbolj pogosti so bukovi gozdovi z 147 Kmai.'. J, nar.t\11<.: velecvetno mrtvo kopriva (Orvalo-Fagetum), ki se pojavljajo v različnih oblikah. Na toplih legah južnega dela grape uspeva termofilni gozd bukve in gabrovca (Ostryo- Fagetum). Na strmih legah grape imajo goz- dovi varovalni značaj. 3.4 Pestrost drevesnih vrst Prevladujoča dre vesna vrsta je bukev. Skoraj pov- sod najdemo kot primes gorski javor in gorski brest, veliki jesen, beli gaber in tudi ostrolistni javor. Ti plemeniti li stavci so pri mešani le posamično, le na tako imenovanih aceretalnih rastiščih so številčnejši. V bližini opuščenih kmetij najdemo brezo, trepetliko, lesniko in hruško. V strmejših, varovalnih predelih in grapah so primešane tudi termofilne vrste, kot so lipo- vec, črni gaber, nagnoj in mali jesen. Smrekaje veči­ noma prisotna na zapuščenih travnikih in gmajnah, kjer staji primešana tudi macesen in rdeči bor. Mesto- ma se pojavlja tudi tisa, ki ponekod tvori celo manjše skupine dreves. Posebne oblike so ustvarila bukova drevesa, ki so se včasih obvejevala. Obvejevali so jih kmetje iz bliž- nje okolice, ker so potrebovali bukovo listje za krmo drobnice in za steljo. Bukova drevesa so zaradi velike regeneracijske sposobnosti ponovno odgnala poganjke in nadaljevala rast. Krašnja se je ponovno oblikovala, vendar je postajala vedno bolj asimetrična. Na neka- terih drevesih so kot posledica obvejevanja ostale le izbokline od slepic, medtem ko se je pri drugih pre- oblikovala oblika celega drevesa. Drevesom so zrasle nove veje, ki so jih kmetje znova odsekali ter jih upo- rabili za krmo in steljo. Takšno obvejevanje se je po- navijalo, dokler so imela drevesa dovolj sposobnosti, da so obnovila krošnjo. Zaradi takšnega ravnanja so se izoblikovale zelo asimetrične oblike (habitusi) dreves, ki se imenujejo tudi trši. V večini primerov gre za zraščanje več manj- ših debel dreves v eno samo. Ponekod je ta zraslost še dobro vidna, medtem ko je pri nekaterih primerkih že zelo prikrita. Vsa drevesa, ki so jih v preteklosti obve- jevali na takšen način, imajo danes velike premere, tudi preko 1 m, in so tudi zelo nizka, ponekod celo grmi z zelo asimetričnimi krošnjami. Takšna drevesa zasledimo povsod v Zakojški grapi, posebno zanimiva pa so drevesa na severnem robu grape, kjer vodi pot proti Poreznu. 3.5 Favna Na območju Zakojške grape je zaradi velike na- ravne ohranjenosti velika pestrost živalskih vrst. Od 1143 !ovne divjadi so tu prisotni gams, srnjad, divji prašič, prehodno pa tudi jelenjad. Na levi, osojni strani grape so mirne cone kot zimovališča za gamsa in srnjad. Na pobočju Porezna, na 1.200 do 1.300 m n. v., je življenjski prostor divjega petelina. Po prof.Adamiču je na območju Porezna na nadmorski višini med 1.200 in 1.300 m več rastišč, in sicer: strma severovzhodna in vzhodna pobočja na cerkljanski strani, severozahod- na pobočja na tolminski strani ter pobočja severno od jeseniške planine, ki predstavlja zgornji del Zakojške grape. Zaradi dobre naravne ohranjenosti in čiste vode je območje grape življenjski prostor številnih živalskih vrst. Podatkov o vrstah ni, z gotovostjo pa predpostav- ljamo, da številne, zlasti nevretenčarske vrste sodijo med ogrožene. Izvirna dela Porezna in Otavnika sta brez rib, zato sta zaradi čiste vode potencialna habitata za naselitev soške postrvi (Salmo marmoratus), ende- mične in ogrožene vrste ribe (ZVNKD 1997). 4 PODOBA ZAKOJŠKE GRAPE V PRETEK- LOSTI Območje Zakojške grape danes pokriva gozd, ki je sestavni del gozdne krajine, ki se od Zakojce raz- prostira naprej po zahodnem pobočju Porezna. To območje je bilo v preteklosti prepredeno s trav- niki in senožetmi. Na strmih pobočjih je raztresenih nekaj domačij, ki so danes zapuščene. Te kmetije so se v preteklosti samooskrbovale, o čemer pričajo opuš- čeni mlini, žage in celo male hidroelektrarne. Območje je danes zaradi prevladujočega gozda bolj monotone, vendar je še mogoče ugotoviti, kje so se včasih raz- prostirale senožeti. Tam sta danes v večjem delu raz- širjena smreka in macesen, ki sta se na zaraščajočih senožetih najbolj uspešno pomladila. 5 VARSTVENI STATUS NARAVNE IN KULTUR- NE DEDIŠČINE Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Nova Gorica je leta 1997 izdelal elaborat z naslovom Vrednotenje Zakojške grape in pogo1ja Porezna z vi- dika varstva naravne in kulturne dediščine. Širše ob- močje Zakojške grape je predlagano za uvrstitev v bodoči inventar naravne dediščine v občini Cerkno. Ožje območje, ki zajema predvsem oba slapova in tipičen geološki profil mezozojskega razvoja sloven- skega bazena, je predlagano za razglasitev za naravni spomenik. GozdV 58 (2000) 3 Kulturna dediščina na tem območju obsega stavbno dediščino, ki ja predstavlja poslopje nekdanje doma- čije, ter tehniške dediščino. V slednjo sodijo naprave, ki so kot pogonski vir uporabljale vodno energijo. Sem sodijo predvsem mlini, žage ter nekaj preprostih elek- trarn, ki so delovale še pred manj kot pol stole~a. Vsi ti objekti so zaradi izgube svoje prvotne funkcije začeli propadati. Večina objektov je danes porušenih in ones- posobljen ih za delovanje. Ponekod je še danes vidna žična napeljava elektrovoda, ki mestoma poteka po rastočih drevesih. 6 REZULTATI 6.1 Razvojne faze gozda Za celotno območje je značilno močno prepletanje razvojnih faz. Njihova prostorska razporeditev je po- sledica pes tr ih rastiščnih razmer, dostopnosti posamez- nih predelov v preteklosti ter stopnje sukcesije pri zarašča nju površin, ki so bile v preteklosti v kmetijski rabi. Površinski deleži posameznih razvojnih faz so prikazani na grafikonu 1, njihovo prostorsko razpore- ditev pa prikazuje karta. Največji delež zavzemajo debeljaki, ki se med sabo ločUo po drevesni sestavi in načinu nastanka. Prevla- dujejo debeljaki z dobro ohranjeno naravno drevesne sestavo. V njih prevladujejo bukev in ostali listavci, ki so značilni za rastišča na tem območju. Na povr- šinah, ki so bi!e nekoč namenjene kmetijski rabi, pre- vladujejo debeljaki z večinskim deležem iglavcev, predvsem smreke in macesna. Debeljaki se razprosti- rajo predvsem v osrednjem območju grape. V okolici nekdanjih kmetij se prepletajo s pionirskim gozdom in grmišči, ki porašča tudi robove skalnatih polic, ki presekata grapo v osrednjem delu. Nekoliko manjši je delež drogovnjakov, ki so po drevesnj sestavi dobro naravno ohranjeni Vezani so 1000 ~ 800 ...c: ...._" 600 C\3 c ~v; 400 :-. ;:> o p.... 200 o Razvojne faze .rulikon l . Deleži po razvojnih fazah GozdV 58 (2000) 3 na ekstremna rastišča na severnem robu Zakojške gra- pe ter na predele pod vasjo Zakojca, kjer so se sečnje izvajale bolj pogosto . Panjevci poraščajo večinoma strma prepadna po- bočja nad grapami in stranskimi pritoki. V drevesni sestavi prevladujeta bukev in čmi gaber, ki se na teh predelih pomlajujeta večinoma iz panjev. Pionirski gozd z gnnišči se pojavlja kot sukcesijski stadij na zaraščajočih travnikih. V drevesni sestavi teh sestojev se pogosto pojavljajo posamema drevesa plo- donosnih drevesnih vrst Uablane, hruške, oreh), ki so se ohranila iz preteklega gospodadenja na teh površinah. Debeljaki se v osrednjem delu mestoma prepletajo s pomlajenci in raznomernimi sestoji. Pomlajenci so nastali predvsem zaradi pomladitve v vrzelih, ki so nastale zaradi odmiranja poškodovanih dreves. Večjih površin mladja v teh predelih ni, kar nakazuje dolgo obdobje, ko se sečnje niso izvajale. 6.2 Primerjava sestoj nib zgradb Zaradi velike naravne ohranjenosti območja Zakojške grape imajo debeljaki na površinah, ki so bile vedno gozdne, drevesne sestavo, v kateri se je ohrani lo naravno razme1je drevesnih vrst. To razmerje smo vzeli kot model za primerjavo z debeljaki, ki so nastali na zaraščajočih površinah. Debeljaki na zaraščajočih površinah so nastali z naravno pomladitvijo. Najbolj agresivna sta smreka in macesen. Ti dve vrsti se v takšnih razmerah naj- hitreje pomladita in se najbolj hitro razvijata. Delež listavcev na zaraščajočih površinah je precej majhen. Na grafikonih 2 in 3 je razvidna porazdelitev števila dreves po debelinskih stopnjah . Porazdel.itvi sta si zelo podobni pri skupnem številu dreves na hektar. V obeh primerih so prisotni trije izraziti vrhovi, ki se razvrstijo do 1 O. debelinske stopnje. Osrednji vrh pa se nahaja med 6. in 7. debelinsko stopnjo. drogovnjak O debeljak D pomlajenec D panjevec EJ raznomemi sest. lj! pionirski gozd z grm. 149 Kovač . J.: · Spremenj~:nos 1 nar:.~ vne drevesne sestave 11:1 primeru zarascanj n Zakojske grape • DEBELJAK • POMLAJENEC 0 RAZNOMERNI SEST. PANJEVEC • PIONIRSKI GOZD Z GRMTŠČI 0 NEGOZD Karta 1: Razvojne faze v Zakojški grapi Najbolj opazna značilnost obeh grafov je zamen- jano razmerje med iglavci in listavci. Medtem ko na grafikonu 2 (zaraščajoče površine) prevladujejo iglav- ci, pa so le-ti na grafikonu 3 (ohranjen gozd) v izra- zitem minimumu. Deleži posameznih drevesnih vrst so predstavljeni na grafikonu 4. Razvidno je, da med iglavci prevla- dujeta smreka in macesen, med li stavci pa bukev. Ple- meniti listavci zavzemajo večji delež na zaraščajočih površinah kot v ohranjenem gozdu. Ostali li stavci (beli 40 OJistavci 35 iglavci 30 25 20 15 10 5 o 3 4 5 6 7 8 9 10 ( l 12 13 14 15 Deb. stopnje Grallkon 2: Porazdelitev dreves na hektar po debelinskih stopnjah v sestoju na zaraščajoči površini 150 gaber, črni gaber, mali jesen, moko vec, breza, trepet- lika, nagnoj, siva jelša, češnja, hruška, jerebika) so združeni v skupni razred in so bolje zastopani v ohran- jenem gozdu. Izračun spremenjenosti naravne drevesne sestave smo naredili s primerjavo obeh debeljakov. Model predstavlja ohranjen naravni sestoj, za sestoj na zaraš- čajoč ih površinah pa smo izračunali stopnjo spremen- jenosti naravne drevesne sestave, in sicer na osnovi evklidskih razdalj, znaša pa kar 93,3 %. 45 Diglavci 40 listavci 35 O skupaj 30 ro 25 ž 20 15 10 Deb. stopnje Gra fikon ~: Porazdelitev dreves na hektar po debelinskih stopnjah v ohranjenem debeljaku GozdV 58 (2000) 3 1'-o\'rtl-. J.: . prcmcnJenosl na ravne tlrcvcsnc sestave na primeru zurasl:anja ZakOJškc gr:.~pe 80 70 60 50 ,......_ ~ o 40 '--' >N ..:..: ~ <1..)