m* i

RUDIS - Izgradnja objektov, p.o., TRBOVLJE
61420 Trbovlje, Trg revolucije 25b, Telefon: 0601/22 222, 26 222
... v svetu smo mi
|S DEJAVNOSTI:
Izvajamo celotne projekte ali njihove posamezne faze:
Raziskave in študije II Tehnologije Projektiranje 1§ Nadzori
Gradbena dela
Dobava opreme, Montaža
Prevzemanje
Šolanje kadrov, uvajanje proizvodnje
Izvoz in uvoz
Trgovina
Finančni inženiring
... delamo s svetom
L
PREDSTAVNIŠTVA, ENOTE IN PODJETJA V SLOVENIJI IN V TUJINI
MUNCHEN	Nemčija
DORTMUND	
BERLIN	
LJUBLJANA	Slovenija
ZAGREB	Hrvaška
CELOVEC	Avstrija
ALŽIR	Alžirija
TEHERAN	Iran
BAGDAD	Irak
KUALA LUMPUR	Malezija
MALGAJ
T	I . J K
y,CX<A>V'‘y
§
RENAULT

Krediti pri SKB banki IpPz	(za nova in rabljena vozila)
3 leta, obresti SAMO 16%+R, Leasing
SAMO DO KONCA LETA SO RENAULTI CENEJŠI ZA 10%!!
RABLJENA VOZILA:

MgMMffiiHATSU APPlAUSi. >.fiX m/A2/000 km/1/16 k • CLIO RT 1.4 1,91 51.500 km 1.249.332 SIT
-	OPEL OMEGA CD 2.0i 9/89 102.700 km 1.426.950 SIT (dod.opr. * R-5 SL 1/88 73.600 km 639.650 SIT
-	R-19 TS 89 69.000 km 13.500 DEM
■	R-5 SV 6,90 34.000 km 750,750 SIT
■	CLIO RT 1.4 6/91 29.500km 11282.575 SIT
-	A 5 plus/5V 3/91 23.300 km 812.700 SIT
■	P S plus SV 11/91 23.800 km 838.131 SIT
LEGENDA: * DODATNA OPREMA	^
VOZILA NA ZALOGI!
r° 3,3 jerV‘S~_______________________________________


m
r
LIPRA d.O.O. Kidričeva 1, Litija
V naši trgovini vam po ugodnih maloprodajnih in veleprodajnih C0f^g[i nudimo"
■ metersko blago vseh vrst
-	otroško, žensko hi moško perilo
-	otroško, žensko in moško konfekcijo
-	Snepletenine
-	zavese -prte
-	trenirke
-	posteljno perilo in odeje
-	bombaž, mešanice, sintetika za ročno in strojno pletenje Oglasite se tudi v naši trgovini z živili.
Pokličite nas lahko po telefonu: 061 881 411 ali pa nas osebno : ^^obiščete. Prepričani smo, da vas ne bomo razočarali.	: ^
H
?----------------------------------------^
• UVODNIK •
Začenja se finiš. Kot tekači na dolge proge po dolgotrajnem teku skušajo v finišu nadoknaditi vse, kar so zamudili, skušamo v zadnjih dneh leta nadoknaditi vse, kar nismo naredili med letom. Pustimo si kaj dela tudi za prihodnje leto.
Zadnji dnevi leta so tudi priložnost za pregled narejenega. Nekaj takšnega so poskusili narediti na posvetovanju o reševanju ekoloških problemov v Zasavju. O tem pišemo v današnjem Zasavcu.
Ob tem pa še o različnih zanimivostih, ki so se dogodile v preteklih dneh v Zasavju.
Prihodnja številka bo izšla že v četrtek, 23. decembra. Bo bogatejša in drugačna kot običajne med letom. Zveste bralke in bralci si to tudi zaslužite.
PL*****-
NOVICI
JANEZ KNEZ NAGRAJEN V Mariboru na mednarodni razstavi male grafike Miniprint Slovenija 93, ki so jo odprli 9 decembra v prostorih umetnostne galerije, je akademski slikar
grafičnih listov umetnik o iz petinšestdeset držav, med
med tistimi devetimi ki so prejeli devet enakovrednih nagrad pa je edini Slovenec akademski slikar Janez Knez iz Trbovelj.	T.L.
Planinska markacija s kapo
NASLOVNICA: AO Umi Klemen FOTO: torno Brezovar
gr1 ' P
V ogledalu: Bebe Dolinar
Lilijani so za okraj
Božično - novoletne prireditve
Očiščeno Zasavje?
Vinko Trinkaus o upanju
Izmazali so se - drugič
Litija oživljena,
Lahka dama iz Velenja
Sliver
Nemogoče je mogoče Jebenti mularija!
Od srca k srcu Nagradna križanka
Besede
bomo potrudili „ “ božično
/ Seveda se
M, «50
^psroz9s:frs
celoletni horoskop, za ljubitelje
Lza Hvv/ *„nnigrad,no £255 cez dve strani z bogatimi
nagradami, izvedeli boste, kdo je
dobitnik jetrnice iela, pa tudi, kdo
je najmočnejši Zasavc
n
KOLEDAR
DOGAJANJ
6.	decembra - Petdeseti teden od triinpetdesetih, kolikor jih bo štelo letošnje leto. Miklavž je menda povsod uspel, pa še sneg je ujel letos.
7.	decembra - Republiški sanitarni inšpektor pravi, da je trboveljska Cementarna primerna za preizkus t.i. imobilizacije odpadnih emajlov iz velenjskega Gorenja. V Trbovljah, na občini, sc seveda ne strinjajo. Zato si zdaj dopisujejo. Čigava bo zadnja beseda?
9.	decembra - Trboveljskim šolarjem višjih razredov bo letošnji dedek Mraz. prinesel olajšanje. Še bolj pa njihovim učiteljem in staršem. Po novoletnih počitnicah naj hi namreč že lahko začeli s poukom na enoti Tončke Čeč, kamor se bo preselilo sedem oddelkov.
10.	decembra - Stara afera znova na površju, bi rekli v zagorskem primeru. Dogajanje v tej občini v letih 90, 91 in 92 so namreč obravnavali tudi na tako imenovanem Omerzovcm odboru na republiki. Menda sledi ovadba nekdanjih odgovornih "zaradi kaznivega dejanja neupravičene uporabe sredstev".
11.	decembra - Dom starejših občanov Franca Salomona v Trbovljah se lahko pohvali s tem, daje edini tak dom v Sloveniji, ki se nahaja v kompleksu skupaj z borčevskimi in upokojenskimi stanovanji. Televizijska ekipa je zato v domu in v stanovanjskih blokih zraven njega posnela reportažo na temo Bivalni prostor za starejše ljudi. Izbrali so jih na pobudo Sveta Evrope.
14. decembra - Tudi v Hrastniku so na površju stare zadeve: elektrofiltrski pepel za saniranje od rudarjenja nastalih razpok. Od Rudnikov zahtevajo najprej meritve ničelnega stanja, šele potem... tudi pepel.
14. decembra - Zvečer in popoldne leče v Zagorju javni posvet o reševanju ekološke problematike v zasavskih podjetjih - onesnaževalcih.
Polona Malovrh

	ZOPET NOVI
	ČASOPIS
	
december	:
UJA03J00 V
BEBA DOLI MAR
Bela halja, okoli nje vedno polne police zdravil, vnjeni roki svinčnik, s katerim je zapisala, kako moramo jemati zdravila, na njenem obrazu pa prijazen nasmeh. Tako smo Trboveljčani, pa tudi drugi iz Zasavja, poznali Bebo Dolinar, ki je v stari lekarni v centru Zagorja delala od svoje mladosti pa do ukinitve te lekarne. Vsi jo poznamo kot Bebo, zato jo po pravem imenu tudi vprašala nisem.
Ko se spominja prvih let po vojni, ne more verjeti, kako malo zdravil so farmacevti lahko ponudili ljudem. Originalnih zdravil so imeli le za vzorec. Vse so mešali sami. Svojčas so mamice cuclje za svoje otroke dobile le v lekarni, če jih je ta sploh imela. S svojo družino je stanovala nad lekarno. Farmacevtov ni bilo dovolj, zato je bila najčešče viden obraz izza okenca tudi ob dežurstvih. Navadila seje stare lekarne, kar enaintrideset let je bila v njej, pa je bil zanjo pravi praznik, ko so odprli novo v zdravstvenem domu. Štiri leta je hodila v službo izven svoje stanovanjske hiše, potem se je upokojila.
V Zasavje je prišla leta 1948. Bolj všečjije Gorenjska, a se je ustalila. Leta so ji pri nas hitro minevala, še bolj pa bežijo sedaj, pravi. Življenja brez službe seje hitro navadila in vsak dan prinese nove načrte. Rada je med ljudmi, z veseljem zaide v lekarno, brez. knjižnice tudi ne bi zdržala in rada rešuje križanke. Pa bi kaj spremenila, če bi svoje življenje lahko ponovila? Čeprav je že kot desetletna deklica z velikimi željami pogledovala v lekarno v domačem kraju, svoj poklic pa opravljala z velikim veseljem, bi morda še z večjim veseljem študirala slavistiko. Rada ima slovenščino, moti jo, da jezik mnogi kvarijo. Smejejo dejala, daje kar obsedena od poslušanjanapak, ko jih sliši tam, kjer ne bi smele biti. In kako jemlje zdravila človek, skozi katerega roke je prešlo nepregledno število zdravil?Tako kot drugi. Če pride bolezen, je obisk pri zdravniku nujen, zdravila tudi. Sama nikoli ni bila bolna. Pravi, daje iz takšne rodbine. Skoraj bo petinštirideset let, kar je prišla službovat v Trbovlje, takrat po ukazu nove države. Danes so Trbovlje njen kraj.
Ivana Laharnar

B

Lilijani za okraj
Litija - Kolje povedal sekretar litijskega IS Marko Godec, se je ob zbiranju podpisov na zahtevo občinske skupščine, da bo občina Litija samostojen upravni okraj, po še ncurad ni h pod alkih pribli žno 70 odstotkov volilnih upravičencev strinjalo s takšno odločitvijo. Uradni podatki bodo znani v naslednjih dneh.
P.R.
Kdaj pepel?
Hrastnik - Na seji hrastniškega IS so se na temo sanacije od rudarjenja poškodovanih površin oziroma zasipavanja razpok z clektrofiltrskim pepelom izljubljanske Toplarne, znova sestali predstavniki Rudnikov ljavega premoga in člani hrast niške vlade. Osnoven spor je bil zapisnik s skupne seje Rudnikov in skupščinske komisije, ustanovljene zaradi pepela na B latah, ki so ga v RRPS dobili šele po pol leta. Baje se za sporom skrivajo še druge, od poletja sem nerazčiščene zadeve, kamor spada vprašanje, kdo je pristojen za izdajo lokacijskega dovoljenja, s katerim bi v RRPS razpoke končno smeli začeti zasipavati s še vedno oporečnim materialom.
Hrastničani nimajo v rokah nobene študije, ki bi jih prepričala v trditve predstavnikov Rudnika, da pepel za okolje ni škodljiv, kar menda dokazujejo že opravljene študije v Kisovcu. Pri Rudnikih so prepričani, da morajo za lokacijsko dovoljenje poskrbeti v občini, le-ta pa meni, daje za to pristojna republika. V Hrastniku se sklicujejo na Zakon o varstvu okolja, po katerem mora dovoljenje za posege, ki lahko v območjih s četrto stopnjo onesnaženosti presežejo kri lično mejo, izdajati republika. Še vedno ni jasno tudi, ali je rudniški projekt zasipavanja razpok zares usklajen z omenjenim zakonom, kot trdijo Rudniki, ali ni, kar žago valjajo Hrastničani. Tuje še tretja nerazčiščena zadeva: Hrastničani zahtevajo meritve ničelnega stanja na Blatah pred pričetkom kakršnihkoli del. V Rudnikih pa trdijo, da so se prvotno dogovorili, naj ničelne meritve pomenijo začetek del. Kdo ima torej
prav? Verjetno bo držala domneva, da v nečem eni, v d m ge m drugi. Vse skupaj pa pomeni, da enim na srečo, drugim na žalost, pepela izljubljanske Toplarne v Hrastnik še nekaj časa ne bo.
P.M.
Primankljaj
manjši
Zagorje - Sredstva za javno porabo so se v Zagoij u z renomi nacijo povečala za 85 milijonov tolarjev, skupni prihodki pa za 17 odstotkov. Renominacija občini ne bi prinesla ugodnejše slike, če ne bi pri porabi proračunskih sredstev vladala disciplina. Več kot 140 postavk je v občinskem proračunu, ki so jim ob renominaciji namenili pozornost. Zabeležen je primankljaj, kar pa je v primerjavi s tistim, kar so v začetku leta v Zagorju podedovali, izjemno malo. Medtem ko podjetja in organizacije v republiko odvajajo določena sredstva, so ti do občinske blagajne mačehovski, čeprav je za njeno polnjenje zakonska osnova. Prispevek za uporabo stavbnega zemljišča so fizične osebe za pivo polletje poravnale v višini 70 odstotkov, gospodarskem ostale družbe pa do konca novembra le za slabo tretjino. Skupaj dolgujejo26 milijonov tolaijev.davčnaupravabo vsem poslala obvestilo. Izračunana je že vrednost točke zaizračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za prihodnje leto. Točka bo za 12.84 odstotkov višja od letošnje, kar je v okviru možne rasti. Uporabniki bodo svoje obveznosti plačevali po dvanajstinah, ki bodo skozi vse leto enake.
V IS so spregovorili o direkciji javnih služb, kjerse bo stekala ve či naintere sov občanov. Člani IS so predlagali, naj odlok še ostane v fazi osnutka, celotno podobo javnih gospodarskih služb je potrebno pripraviti do uveljavitve zakona o lokalni samoupravi in zakona o upravi. Tudi ogrevanje Zagoija od 1. februarja ne bo več potekalo v okviru Sveč, ampak v okviru javnega podjetja.
Ivana Laharnar
SNS v Trbovljah
Trbovlje - Prvak Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič se je v petek mudil v Trbovljah, kjer se je s člani stranke pogovarjal o pripravah na lokalne volitve, o nedodelanem sistemu volitev za župana in o strankarskih zadevah. Na Jelinčičevo zahtevo sc ustanavlja komisija, ki bo raziskovala nepravilnosti dela IS Ljubljana. O zapiranju zasavskih rudnikov je v značilnem slogu izjavil, daje to čudna zadeva: "Po eni strani bi rudnike premoga zapirali, po drugi pa razne delegacije hodijo po Indoneziji
in kupujejo . premog sumljive kakovosti." Inše: "Če zapremo rudnike, morajo južnjaki tja, od koder so prišli, tukaj nimajo kaj početi." Take in podobne izjave, ki so zaščitni znak Jelinčičeve SNS, so se še vrstile, saj osebno v Sloveniji vidi veliko nedokončanih in nedorečenih stvari. Med drugim obtožuje slovensko diplomacijo, češ, da je nesposobna: "Če bo šlo naprej v to smer, bomo Slovenci kmalu spet hlapci."
Prvak SNS vidi nevarnost za Slovenijo v nerešenih vprašanjih glede
meje med Slovenijo in Hrvaško. Na javni tribuni v D D je med drugim od povaljal na zastavljena vprašanja, težišče pa je bilo na lokalnih volitvah, ki se bodo v Trbovljah izvajale med prvimi. Poudarek namenjajo tudi "Neslovencem", ki jih v Zasavju ne manjka. Poleg tovrstnega odobravanja so pripadniki stranke in njihovi simpatizerji prezrli, da so tarča nacionalizma lahko tudi Slovenci, ki živijo v tujini. Konec koncev lahko SNS petkov obisk predsednika šteje kot uspeh, saj se je pod zahtevo po reviziji zakona o državljanstvu znašlo lepo število novih podpisov.
Tekst in foto: J.N.
Končno
postaja
Radeče - Slovenske železnice so za leto 94 v program posodobitve in izgradnje uvrstile tudi radeško železniškopostajo. Novica sodi naprvo stran slovenskih časnikov, saj gre za odločitev, da se obnovi postaja, ki je bila zgrajena že v prejšnjem stoletju. Svet KS iz Radeč se je ničkolikokrat obračal na gluha ušesa vodstva slovenskega železniškega gospodarstva, celo zamenjani minister za promet in zveze je osebno obljubil pomoč, a se stvari niso premaknile daleč. Nenehno je bilo čutiti pritisk na KS,ki sije prizadevala razrešiti nastali položaj. Opozorila je vodstvo železnic, da bo zaradi nevzdrževanja mostu, ki je dohod na postajališče (lastnik je republiška uprava za ceste), treba most zapreti, da bo postajališče še bolj oddaljeno od uporabnikov. Železnici je KS nudila pomoč s financiranjem komunalne ureditve - asfaltiranja parkirišč in iskanja investitoija za objekt, ki je bil načrtovan kot večnamenski. Očitno so končno na vrsti Radeče in obnova postaje, ki tudi Mariji Tereziji ne bi bila v ponos, čeprav je še iz njenih časov. Radeče so namreč edina slovenska KS, ki je celo sredstva samoprispevka namenila za odkup zemljišča za novo železniško postajo. Dnevna migracija dijakov, študentov in zaposlenih, ki odhajajo izven mesta, je precejšnja, skoraj tisoč ljudi dnevno. Argumentov je torej dovolj, da o varnosti, ko morajo potniki izstopati in vstopati na vlake direktno med železniškimi tiri, ne govorimo.
F.K.

B
(ta,'.	"~'fr
Živa ali iimcliia novolcliia jelka
Božič in Novo leto res ne bi bila praznika brez jelke. Kam pa bi obesili vse okraske in lučke? In kam položili vsa darila, če ne pod jelko? Vendar se na žalost vsa ta drevesa hitro posušijo. Ko je praznikov konec, jih vržemo stran. Vendar imamo lahko novoletno jelko, ne da bi zato posekali drevo! Okrasimo lahko živo drevo. Kako?
Živo novoletno jelko kupite v loncu in jo po praznikih presadite na vrtali jo obdržite v loncu še za drugo leto. Do praznikov naj bo drevo (jelka, bor, smreka) še zunaj. Ko ga boste prinesli noter, ga postavite na sončno mesto, vendar ne preblizu radiatorjev ali kakšnih drugih peči, ker velike temperaturne spremembe povzročajo posušitev in odpadanje iglic. Prst naj bo vlažna ves čas. Ko se prazniki končajo, poberite okraske, drevo pa za nekaj dni prestavite v hladnejši prostor, da se drevo navadi na nižje temperature. Če bo slučajno premrzlo, lahko pustite drevesce v loncu in ga presadite spomladi v okolico.
Lahko pa se odločite tudi za umetno novoletno jelko. Čeprav so le te dražje od naravnih, se vam vse skupaj obrestuje že v enem letu. S tem niste uničili nobene žive novoletne jelke, tudi niste krčili gozd, kiježivljcnasko pomemben za vse. Torej! Prekinite običaj novoletnega uničevanja. Ne sekajte smrečic, saj ima tudi smreka pravico do življenja.
(_____________Aleš Matko ^
Radeče gradbišče
Potem, ko so po prekinitvi del na največjem gradbišču v Sloveniji (objektu HE Vrhovo) že skorajda obupali nad nadaljevanjem del. je laška skupščina na zadnji seji sprejela dopolnitve odloka o Ureditvenem načrtu za mestno središče v Radečah in investitorju in Savskim elektrarnam izdala gradbeno dovoljenje. Dela so se pričela, z njimi pa prvi problemi, ki bodo še nekaj časa Radcčanom povzročali precej nevšečnosti. Zmanjkalo je namreč parkirnih površin, oteženi so dostopi do trgovskih lokalov, promet v centru je urejen s semaforji, podrli so drevesa v parku in podobno.
Gradbinci hitijo kljub slabim vremenskim pogojem, kot da bi hoteli nadoknaditi zamujeno. Ob gradnji se nehote postavlja vrsto vprašanj. Zakaj niso najprej odstranili objektov, kolje bilo dogovorjeno?. Zakaj niso predložili terminskih planov, zakaj niso... Vse več je vprašanj, na katere bo krajevna skupnost zahtevala odgovor, sicer bo prisiljena sprejeti odločitve, ki ne bodo v prid izvajalcem del v mestu. Dejstvo je, dajekrajevnasku pnostpo trdih in dolgotrajnih pogajanj ih. trajali so skoraj leto dni, z izvajalci in investitorjem podpisala poseben sporazum, v katerem je jasno zapisano, kakšne so obveznosti posameznih podpisnikov. Odstopanj in bližnjic nc bo, saj gre za zaščito kraja in za postavitev takšne podobe mesta, ki bo v ponos, ne pa v breme ljudem ob Sopoti. Investitor sicer obljublja, da sc bo držal vsega dogovorjenega,
dosedanje izkušnje pa kažejo, da temu vedno ni tako. Ob vsem velja, da bodo morali tudi krajani pokazati nekaj strpnosti. Dela naj bi potekala največ 6 mesecev, potem pa se bo stanje spet normaliziralo. Radeče bodo dobile novo podobo. Po zagotovilih strokovnjakov bodo poslej povsem varne pred poplavami.
Prihaja čas, ki je za marsikoga najlepši v letu, ki ga marsikdo nestrpno pričakuje in se v veliki meri kaže tudi "navzven”. Ni lepše, kot sprehajati se v prazničnih dneh po lepo okrašenih mestnih ulicah in opazovati pisano paleto luči, ki utrnejo svetlo zvezdo v človeškem srcu. Pravijo, da se po "obleki" lahko spozna tudi odraz mesta. Prav je, da se mesta čimbolj potrudijo za svojo zunanjo, praznično podobo.
s
Letošnje leto jcZasavjeres jjrtro zaživelo. Vsa zasavska mesta so že lepo okrašena m prijetno seje peljati skozi njih. Svoje zgradbe so okrasili kulturni centri, društva, zasebna in družbena podjetja, razni gostinski lokali, samopostrežne in Sebi lahko naštevali. Tudi že nekateri posamezniki so pohiteli z oktasitvijosf ojili stanovanjskih hiš ali oken v stanovanjskih blok ih, J
Hitri in lepi okrasitvi mest Sten tokrat namenili zasavčevo lampo. Vsem, ki so se potrudili, da doživimo pravo praznično vzdušje. Tudi za vižfodbudo za naslednje
1	v.
leto.
K.B. no Brezovar
F.K.

a
Bliža se Božič ter Novo leto. Malčki že nestrpno čakajo na obisk Božička ali dedka Mraza ter na darila, ki jim bosta, prvi ali drugi, prinesla. Letos so občine poskrbele za mnogo zabave in razvedrila za malčke, pa tudi njihovim staršem ne bo dolgčas. Če še ne veste, kje se bodo prireditve odvijale in katere izmed njih bi obiskali, smo jih zbrali nekaj, da se boste lažje odločili.
Hrastnik
Heidi Korošec se bo 17. decembra ob 16. uri predstavila hrastniškim otrokom v športni hali na Logu. Dedek Mraz s spremstvom bo 20. deecmbraobiskal enote VVZ; ob 15.30 uri enoto Log, ob 16.30 uri enoto Rudnik in ob 17.30 uri enoto Steklarna. Otroke bo obdar il 21. decembra v Delavskem domu na Logu, ob 15.30 VVZ Log, ob 17.00 VVZ Rudnik. Isti dan ob 18. uri bo Glasbena šola priredila novoletni koncert v Delavskem domu na Logu. Cena vstopnice bo 300 tolarjev. Ves zbrani denar od vstopnine bo šel za humanitarne namene. Dedek Mraz bo otroke obiskal še 22. decembra. Od 15. do 15.30 ure v VVZ na Dolu, od 17. do 18. ure pa predšolske otroke v športni hali na Logu. ki niso vključeni v VVZ. Tu bo igral ansambel Mladi upi iz Trbovelj. Otroško rajanje bodo organizirali 22. decembra ob 17. uri za šolske otroke na Dolu. kjer bo igral duo Vanje Tomca.
Trbovlje
V Trbovljah že poteka Vrtiljak novoletnih ciciželja, ki ga organizira VVZ Trbovlje. V sklopu vrtiljaka j e tudi Igrajda, kjer si bodo otroci lahko izposodili igračo, s katero se bodo lahko doma igrali. V Igrajdi bo razstava kvalitetnih igrač. Cicibani in njihovi starši sijih bodo lahko izbrali, nato pa napisali ali narisali želje Božičku ali dedku Mrazu, naj jim jih prinesejo na dom. Cicibani bodo v vrtcih dobili darila, z enimi se bodo igrali v vrtcih, z drugimi doma. V Igrajdi bodo gostovali revija Ciciban, Kanal 10 in Radio Trbovlje. V vrtiljaku bo nastopila še lutkovna, skupina Lučka VVZ Trbovlje. Delovali bodo pevski, plesni in kiparski kotiček. Že 18. decembra dopoldan bo dedek Mraz obdaril otroke delavcev Cementarne Trbovlje v Cementarni. Obiskal bo tudi enote VVZ Trbovlje: 20. decembra ob 12. uri OŠ in VVZ Dobovec, 21., 22. in 23. decembra dopoldan enote VVZ, 23. decembra ob 15. uri enoto Barbaro. 24. decembra bo obiskal enote OŠ Trbovlje, nižjo stopnjo. 20. decembra bo za abonente ob 9.30. uri lu tkovna pred stava Bru ndo se igra, za izven ob 10.30. uri. ZPM Trbovlje bo 27. decembra organizirala ogled glasbenega mjuzikla Bučka na Brodwayu v Cankarjevem domu v Ljubljani. Cena organiziranega prevoza (vstopnica in prevoz) je 950 tolarjev. Prijavite se lahko do 24. decembra na ZPM Trbovlje ali po telefonu 21-003. ZPM bo 27. in 28. decembra organizirala plavanje v bazenu Hrastnik. Organizirana sta prevoz in varstvo otrok. Snoopy v trboveljskem Delavskem domu pripravlja od
.. 20. do 28. decembra božično - novoletni sejem. Vsak dan bo sejem obiskoval Božiček in obdaril otroke. 25. decembra ob 17. uri bo otroke obiskala tudi pevka Heidi. Dedek Mraz se bo od Trboveljčanov poslovil 30. decembra ob 17. uri. Sprevod bo potekal v smeri Trga F. Fakina -Bistro - Delavski dom Trbovlje.
Zagorje
I)PM Zagorje organizira prireditve v Delavskem domu Zagorje. OŠ Tone Okrogar se bo predstavila z Nogavičko 17. decembra ob 8., 9.30. in 11. uri. Ob 16. uri pa vrtec pripravlja novoletni ringaraja zžogico nogico. OŠ dr. Slavka
Gruma bo 20. decembra ob 8., 9.30. in 11. uri zaigrala igrico Sneguljčica in drugi. Igrica bo še 21. decembra ob 9.30. in 11. uri v Dvorani Izlake. Glasbena šola Zagorje in Sašo Hribar vas bosta zabavala 21. decembra ob 9.30. in 11. uri v Delavskem domu. OŠ Ivan Skvarča se bo 22. decembra ob 8., 9.30. in 11. uri in 23. decembra ob 10. uri predstavila z igrico Neznalček. Glasbena šola Zagorje pripravlja Božično - novoletni koncert ob 19. uri. Na ogled bodo tudi filmske predstave. Filme Najbolj nori Božič si boste lahko ogledali 27. decembra ob 17. uri, Sam doma 28. decembra ob 17. uri, Neverending story II29. decembra ob 17. uri. Sprevod Dedka Mraza se bo odvijal 30. decembra ob 16.30. uri
na ploščadi. Vsi tisti, ki še ne veste, kje bi pričakali Novo leto, boste lahko silvestrovali kar na prostem na ploščadi. Silvestrovanje organizira Smučarski klub iz Zagorja. Dedek Mraz pa bo tudi vseskozi obiskoval predšolske in šolske otroke. Šolo Senožeti, SAP in Dimnikarstvo bo obiskal 22. decembra, 23. decembra bo obiskal vrtce Maja, Center in Ciciban, 24. decembra pa še OŠ dr. Slavka Gruma, vrtca Jurček in Kekec, OŠ Ivana Kovačiča in OŠ Mlinše. Dedka Mraza bodo spremljali muzikantje, palčki, zajčki in drugi.
Litija
V Litiji se bo Božično - novoletni živ žav pričel že 18. decembra ob 13.30 uri v Športni dvorani Litija. Nastopili bodo: glasbeni gost Ivan Hu z ansamblom, čarovnik Marko, plesalci Kazine (zaplesali bodo akrobatski rock'n roli, športne plese ter predstavili show program), Eva Maurer z akrobatskimi točkami, mladi plesalci Kazine iz Litije. Na živ žav-u bodo organizirali likovne delavnice, otroke bo obiskal tudi Dedek Mraz. Vstopnice so že v prodaji, in sicer v pisarni Športne dvorane Litija po 150 in 200 tolarjev. Od 17. do 19. decembra bodo v Litiji organizirali tudi novoletni sejem. Na ploščadi pred Ljubljansko banko Litija bodo obiskovalci lahko kupovali novoletna darila, otroci pa bodo vsak dan krasili novoletne jelke. Najmlajše bo vsak dan obiskal Dedek Mraz, v petek popoldan čarovnik, v soboto dopoldan lutke, popoldan Jonas Ž. in Sašo Lošič, v nedeljo dopoldan pa folklorna skupina. V cerkvi sv. Martina v Šmartnem bo 25. decembra ob 19.30 uri nastopil oktet Valvasor, kot gost pa kvartet Šmartin. Isti dan ob 17. uri bo na gradu Bogenšperk božični koncert, na katerem bodo nastopili sopranistka Helena Fojkar, baritonist Matjaž Robavs in Marija Folkar na orglah.
Radeče
Podjetja v Radečah so letos zbrala kar 300.000 tolarjev za novoletno obdaritev 250 otrok. Dedek Mraz jih bo obiskoval 21.,22.in 23. decembra v Kulturnem domu. Program bodo pripravili radeški vrtci z lutkovnimi predstavami. Novoletno akcijo vodi DPM iz Radeč.
Zidani Most
Novoletno praznovanje pa bodo 27. decembra od 16. ure dalje organizirali tudi v Zidanem Mostu v domu Svobode. Nastopili bodo učenci osnovne šole, otroci iz vrtca Zidani most in člani plesne skupine Kulturnega društva Zidani most. Lahko boste plesali, se posladkali in še kaj. Obiskal vas bo tudi dedek Mraz, ki bo prinesel skromna darila.
Katarina Gavranovič in dopisniki Zasavca
Širše varstvo potrošnikov
Danes sicer znatno manj kot včasih, ampak tu in tam se pošteno ujezimo, če izdelek, za katerega odštejemo zahtevano ceno, ni tak, kakršnega smo se nadejali. Spomnimo se, kako smo morali od Poncilja do Pilata, preden smo dosegli, daje tovarna bodisi v celoti priznala upravičenost reklamacije zaradi nekakovostnega izdelka, bodisi da nam je samo zamenjala pokvarjen del.
Zveza potrošnikov, nastala v novi samostojni državi, je neštetokrat pomagala kupcem, se "pulila" zanje, kajti doslej nismo imeli posebnega zakona o varstvu potrošnikov. Njegovo prvo besedilo je bilo zelo nedorečeno, da je upravičeno doživelo ne samo vsestransko kritiko, temveč tudi veliko dopolnil, spreminjevalnih predlogov in pobud. Zakon o varstvu je zdaj dopolnjen, zrel za sprejem, znabiti je bil te dni že celo sprejet v državnem parlamentu. Če kaj drži, drži spoznanje, da s tem zakonom urejamo doslej razmeroma zelo zapostavljeno področje: potrošnik je bil nezaščiten, pokazalo se je, da brez zakonskih določil na tem področju ne bo šlo. Čeprav ne kaže širše pojasnevati vseh deset poglavij omenjenega zakona, ne bo odveč omeniti, da se nanašajo na vsa razmerja, v katera vstopa potrošnik. Ta sicer ne bo tako zelo zaščiten kot sibirski medved, kot se je pošalil eden njegovih poznavalcev: spodbudno pa je, da bo onemogočena kakršnakoli aroganca do njega. Zato ni naključje, daje najobsežnejše prav poglavje o prodaji in opravljanju storitev. Kaže poudariti, da to poglavje zavaruje potrošnika tudi pri prodaji preko pošte. Izgleda. da so pri tem imele pomembno vlogo pripombe in zahteve Zveze potrošnikov, ki je s tega področja dobivala neštete kritike kupcev in zahteve po neposrednem posredovanju.
Kaže, da bomo dobili tudi urad za varstvo potrošnikov v okviru ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. In ne nazadnje: zakon uvaja tudi varuha potrošnikov pravic, nekaj pa je rečenega v tem delu tudi o ustanavljanju organizacij potrošnikov po vzoru nekaterih zahodnoevropskih držav, ki so si. mimogrede, pridobile dokajšen ugled in veljavo.
Milan Vidic
Javna dela
Hrastnik - Sekretariat za planiranje, družbene dejavnosti, gospodarstvo in prostorsko urejanje je IS SO Hrastnik podal poročilo o realiziranih programih javnih del v tekočem letu 1993, ki je hkrati tretje leto, odkar se izvajajo programi javnih del za iskalce zaposlitve. Od sprejetih sedemnajstih programov, potrjenih od Republiškega Zavoda za zaposlovanje Ljubljana, jih finančno niso bili zmožni vseh realizirali. Veliko so naredili na področju komunalno cestnega gospodarstva. Od aprila do decembra so tekla dela pri vzdrževanju krajevnih in lokalnih cest, večji posegi so bili opravljeni na cestah Prapretno - Novi dom, Praprotno -Retje, Goveji potok - Potrata, Goveji potok - Ravne, Ravne - Završnik, na Partizanski cesti in Kalu. Na ostalih cestah so dosipavali bankine, obsekavali grmovje, veje ob cestah, zamenjevali dotrajane cevi... Martin Rotar, sekretar zgoraj omenjenega Sekretariata, je v poročilu dodal, da je prav tako pomembna sanacija divjih odlagališč, katere popis so opravili skupaj s kom/inalnim inšpektorjem po vseh KS. Sanirali so pet večjih odlagališč (Novi dom. dva v Ravnah, na Kopitniku in v Turju).
V sodelovanju z Ribiško družino v Hrastniku se je odvijala akcija čiščenja potoka Boben in Brnica. Na brežinah ob Cesti 1. maja ter na področju Brnice so redno kosili javnih površin, uredili so javne površine v naselju Aleša Kaple, na področju Loga in Novega Loga ter v KS Steklarna. Opravili so tudi hortikulturno ureditev na posameznih terenih (dosaditcv brežin ob Cesti 1. maja z drevesi.
ureditev okolice železniške postaje, okrasna meja ob pločniku Črdenc, zamenjali posušene sadike, urejali otroška igrišča). Realizirali so tudi dela, ki niso bila načrtovala: izkop kanalov in polaganje cevi za meteorno vodo v Govejem potoku, sanacija kolektorjev v naselju Franca Kozarja, čiščenje odtočnih kanalov pri otroškem igrišču v Podkraju, dela na vaški kanalizaciji v Šavni peči, košnja, obsekovanje, čiščenje in priprava terena za arheološke raziskave v Podkraju, sodelovanje s Turističnim društvom v pripravah na sejem GOST-TUR v Mariboru, sanacija mostu pod trgovino Marjetka...
Pri posameznih delih so pomagali zunanjih sodelavci iz Gozdnega gospodarstva, Turističnega in hortikulturnega društva in drugi, da so se dela izvajala kvalitetno in strokovno. Nadzor nad delavci je opravljali Komunalno stanovanjsko podjetje. Lepo poteka tudi program učne pomoči otrokom s težavami pri učenju, saj se število veča in pomoč ostarelim na domu.
Na letošnji natečaj za javna dela, ki se je zaključil v sredo, je 5 organizacij prijavilo 10 programov. Torej se tudi prihodnje leto obeta v Hrastniku nekaj novega.
P.R.
Mladi forum ZLSD
Trbovlje - V petek so v Trbovljah ustanovili mladi forum Združene liste socialdemokratov. Sestanka so se udeležili predvsem srednješolci, programske smernice foruma pa so raznovrstne. Prednost imajo predvsem vprašanja kot so pravica do prve zaposlitve, pomoč
nezapolenim, kvalitetna in poceni učna literatura in ostala vprašanja, ki se navezujejo na mlade. Čeprav je organizacija političnega značaja, dajejo velik poudarek tudi kulturnim (spodbujanje mladinske kulture) in socialnim (vključevanje invalidov v javno življenje) vprašanjem. V mladinski forum ZLSD lahko pristopi vsak, ki spoštuje pravice do drugačnega razmišljanja in je pripravljen na strpen in demokratičen pogovor. V globalnih smernicah razvoja društva pa so zapisani cilji kot npr. višji kriteriji spoštovanja človekovih pravic, sodobna socialna družina, razvito gospodarstvo, kulturni pluralizem in evropska bodočnost Slovenije.
J.N.
Brezposelnost
narašča
Radeče - Po zadnjih podatkih, ki so jih pripravili na Republiškem zavodu za zaposlovanje v območni enoti Celje tudi v laški občini narašča število brezposelnih. Od 7069 takoimenovanega aktivnega
prebivalstva je trenutno 5936 oseb zaposlenih, 1133 pajebrezposelnih. Število le teh se je v primeijalnem obdobju 9/92in 9/93 povečalo kar za 48.9 odstotka, kar je v celjski regiji največ. Zavodi za zaposlovanje si kljub vse tanjše odmerjeni rezini denarja prizadevajo čimveč brezposelnih prekvalificirati ali vključevati v različne programe zaposlovanja. Tako so v Laškem v tem obdobju omogočili, daje od 158 prijavljenih pripravnikov dosedaj pripravništvo zaključilo 85 kandidatov, v programe priprave za različne zaposlitve so vključili 70 posameznikov, usposabljajo 53 ivalidov, do konca septembra so za samozaposlitev usposobili 19 posameznikov, na javnih delih je vključenih 66 posameznikov. Seveda je ob pomanjkanju sredstev, novih programov v podjetjih in pomanjkanju delovnih mest vse skupaj kaplja v morje ob dejstvu, da se bodo tudi večja podjetja spremenila od samih temeljev. Trg delovne sile že deluje, upajmo da se število njegovih kandidatov ne bo povečalo.
F.K.
Velika Kostrevnica
Ob prazniku KS Velika Kosterevnica ho v soboto, 18. decembra, posebna prireditev, ki jo bodo posvetili 40-letnici šole. Šola je enota OŠ Šmartno. Deluje od leta 1929. nova šola paje bila zgrajena leta 1954. V šoli je trenutno 25 učencev nižje stopnje, pouk pa poteka kombinirano, po dva razreda skupaj.
Ravnatelj OŠ Šmartno Boris Žužek je povedal, da se bodo zbrali v kostrevniški šoli vsi nekdanji učitelji. Sedanji učenci jim bodo pripravili priložnostni program, odprli bodo tudi razstavo o razvoju šole. Svoje likovne izdelke bodo razstavljali učenci, članice aktiva kmečkih žena pa pripravljajo razstavo ročnih izdelkov in kulinarijke. Ob 17. uri bo krenila povorka z baklami do zadružnega doma v Veliki Koslrevnici. Tam bodo domačini pripravili kulturno - zabavni program.
J.K.
7>OT
Ponovno zagotovilo, da vladna telesa pripravljajo napovedane spremembe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dokazuje, da postaja stvar aktualna. Če gre verjeti, dopolnitve ne bodo "zarezale" v obstoječe pravice. Nasprotni so podatki, kako velika sta prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje. Zanje je šlo letos 20,2 odstotka bruto domačega proizvoda, oziroma za zdravstvo 7,8 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je eden najvišjih deležev v primerjavi zzahodnoevropski mi pa tudi drugimi državami na svetu; tik za njim je delež za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Vprašanje je, kaj se nam obeta letos? Odhodki za pokojnine naj bi se po memorandski projekciji povečali kljub porastu števila upokojencev le za 16 odstotkov. Z zanimanjem pričakujemo obetane spremembe in dopolnitve pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V bilanci prihodkovZPIZjev predlogu za leto 1995 prikazani prihodek kapitalskega sklada ZPIZ v višini 5 milijard tolarjev, čeravno bo lastninjenje blizu 26.000 podjetij končano šele konec prihodnjega leta, bržčas šele v začetku 1995 leta. ZPIZ naj bi po doslej ocenjenih, vprašljivo realnih vrednostih dobil okoli 100 milijard tolarjev v delnicah in deležih. Tvegano je napovedovati, kaj bodo delnice in deleži prinašali čez dve leti ali prej, ko vemo, da bomo z morebitnimi dobički najprej investicijsko in kapitalsko okrepili podjetja, ne pa delili dividende. Številke pa lahko le zavajajo, da bo namreč že leta 1995 možno v določeni meri razbremeniti prispevke gospodarstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz prihodkov kapitalskega sklada ZPIZ.
M.V.
V	-------J
Izlake - V hotelu Medijske Toplice je zasavska podružnica Društva medicinskih sester Slovenijeorganirala tradicionalno prednovoletno srečanje. Poleg večerje, srečelova, zabave, so organizatorke srečanju dodale še predavanje. Članica odbora društva Joža Grošelj je zatrdila, da njihovo društvo ni sindikalna, temveč stanovska organizacija, ki skrbi za razne zabave, razvedrila in predavanja. Slednja organizirajo do šestkrat letno,
zadnje v letu se poveže še z družabnim srečanjem. Tokratno predavanje so vodili predstavniki Heinkel - Zlatoroga na temo Razkužila v zdravstvu.
T.P.
Izlake - Dom starejših občanov Polde Eberl Jamski pripravljašolo proti bolečinam v križu, ki bo bolnike seznanila z vzroki nastajanja bolečin, ustreznim ukrepanjem in odpravi bolečin. Šola poteka od ponedeljka dopetka po d ve šolski uri. zajema predavanja in telovadbo pod vodstvom fizioterapevtke. Prijave zbirajo v recepciji DSO na Izlakah. Lahko se prijavite tudi samo za telov-

-----MrvJ —------
1.	-1. UUBAV ZA SVE-Sandi &E.T.
2.	-3. ILL DO ANYTHING F0R LOVE - Meat Loaf & Bonnie Tylor
3.	-5. CRVING - Aerosmith
4.	-/. THE SIGN - Ace of base
5.	-4. THE RIVER 0F THE DREAMS - Billy Joel
1.-2. KO Sl NA TLEH - Pop aesign	Ul
2.-1. ZASAVSKI ZVONOVI - Božidar Wolfand - Wolf	
3.-3. VRNI SE - Napoleon	
4.-5.24.000 POLJUBČKOV - Magnrfico	§§§:;
5.-/. ČE BI SE ŠEST...-Veter	•
	
8 Glasuj em
Moj naslov:
I *» _____________________________________________________________________
■ Glasovanje po dopisnicah na naslov: Radio Trbovlje, Trg svobode 11a, 61420 Trbovlje 1 do srede v tekočem te*iu. Na sporedu ob nedeljah ob IS.uri.
adbo s fizioterapevtko v telovadnici in bazenu. Namenjena je vsem. ki so pripravljeni nekaj storiti za svoje zdravje.
M.K.
Trbovlje - Prejšnji četrtek so po odločbi pristojnih služb začasno zaprli Keršičevo cesto. Pri hiši Keršičeva 45 namreč sanirajo oporni zid in prevoz po enosmerni cesti je nemogoč, zato so promet preusmerili preko Šuštarjeve ceste. Občina Trbovlje je sprejela še posebno opozorilo za vse udeleženec v prometu, da spoštujejo signalizacijo in varnost prometa.
T.L.
Trbovlje - V torek je bilo v predavalnici Delavskega doma predavanje o makrobiotiki, ki ga je vodila Naca Jermanj, grafolo-ginja in makrobiotičarka iz Ljubljane. Govor je bil o zdravi prehrani.
T.L.
Trbovlje - V blagovnici na Ulici
1.	junija 1 so zadnja leta precej preurejali prostore z namenom, daizboljšajoinpopestrijoponudbo blaga. Sedaj so v najem oddali spodnje prostore ob glavni cesti in j ih preuredili v mesnico, delikateso in trgovino. Novo prodajalno so odprli v petek dopoldne.
T.L.
6 6 ■d
Trgovina in storitve v I. nadstropju Centromerkurja v Litiji
tel.: 061/881 945
Vam nudi posebej izbran program iz daljnega vzhoda
c
Premog v vrečah
Zagorje - Zima je tik pred uradnim začetkom malce popustila, ni pa popustilo povpraševanje po premogu. Večina porabnikov je prepričanih, da bo ena najdaljših v zadnjih nekaj letih, zato se kaže oskrbeti z njim vse tja do pomladi. Ne preseneča pa tudi podatek, da se lepo prodaja tudi premog v vrečah. Potrdila se je ugotovitev, da bodo porabniki segali po njem, čeprav je precej dražji, kot vse vrste onega, ki ga prodajajo v tonah. Podobaje, da segajo po premogu v vrečah tisti potrošniki, ki nimajo ustreznih kleti ali drvarnic, zadnji čas pa tudi številni drugi, ki ga raje kupujejo v vrečah korenito opranega in očiščenega.
Nazagorski separaciji vsak teden napolnijo 70 palet ali približno 2100 vreč, v katerih je po 30 kg rjavega premoga vrste kocke. Povpraševanje po njem je tolikšno, da ne morejo kupce takoj zadovoljiti oziroma jim ustreči, čeprav čtikanje nanj ni daljše kot kak teden. Vreča stane še vedno 468 tolarjev, cena velja že kar nekaj mesecev, se pravi, da minula 5-odstotna podražitev za pakiran premog še ni prišla v poštev.
Kot rečeno, je ta čas prodaja v nenehnem porastu. Tovornjaki gaprevažajo v Ljubljano, Kranj, Celje, Maribor... Zaupali so nam, da so se tako zelo navadili na te vrste rjavega premoga tudi zaradi tega, ker ni potrebno posebno spravilo. Ker imajo kurilnice popolnoma čiste, ni nobenega nadleženega prahu, nekateri pa so še priznali, daje zadnji čas njegova kakovost boljša kot lani; tu in tam naletijo celo na manjšo vsebnost žvepla v njem, s pravilnim kurjenjem v pečeh za centralno ogrevanje pa odnašajo iz njih manj pepela kot sicer.
M.V.
Srečanje AKŽ
Zasavje - Tudi napodročju Zasavja ženske na podeželju čutijo potrebo po povezovanju in družabnosti, kar se odraža po številu udeleženk na gospodinjskih tečajih, ekskurzijah, družabnih srečanjih, prireditvah... V občini Hrastnik deluje en aktiv kmečkih žena, ravno tako v občini Trbovlje, zagorska občina pa obsega večji teren in tu delujejo trije aktivi kmečkih oziroma vaških žena (Čemšenik, Izlake in Podkum). Čemšeničanke in Podkumčanke so najbolj aktivne. Na področju Mlinš je aktiv v ustanavljanju.
Predstavnice naštetih aktivov so se v torek,
7.	decembra u deleži 1 e pr vega srečanja akt i vo v ljubljanske regije, kije potekal v Pirničah pri Medvodah. Zbora seje udeležilo 42 aktivov, organizator pa je bil AKŽ Medvode, katerega predsednica je dipl. biologinja Mihaela
Logar, kmetica, znana zagovornica problematike kmečkih žensk. Poleg nje so zbrano druščino pozdravili tudi direktor ljubljanskega kmetijskega zavoda Jože Lužcvcc, predsednica Centra za pospeševanje kmetijstva pri ministrstvu za kmetijstvu Milena Kulovec, navzoča sta bi la tudi vodja KSS Ljubljana Jože Benec, ter predstavnica občine Ljubljana - Šiška, ki je bilatudi sponzor prireditve. Prireditev je bila namenjena predvsem medsebojnemu sporazumevanju, druženju, imela je tudi kulturni in strokovni značaj. Kulturni program so izvedli učenci podružnične OŠ, strokovni del pa kmetici, ki se ukvarjata izključno s kmetijstvom.
Svoje delo je najprej predstavila Kati Smrkolj iz Trojan, ki že tretje leto izdeluje sir in se je za to usposabljala tudi na Nizozemskem in v Nemčiji, druga pa je nastopilamlada kmetica iz okolice Ljubljane, ki tudi namerava začeli s tako proizvodnjo. Skupaj sta izmenjali izkušnje, težave. Takšen način izmenjave je pri odločitvah zadoločeno proizvodnjo primernejši kot suhoparno predavanje. Zasavske kmetijke so si ogledalc še družinsko kmetijo, kjer živijo tri družine, njihov glavni vir dohodka pa je kmetovanje (mlečna proizvodnja). Ženske so si ob zaključku prireditve ogledale še sirarno na kmetiji Smrkolj v Trojanah. Naslednje leto bo srečanje na Trojanah.
Nada Grešak
Rekonstrukcija
ovinka
Izlake - V začetku decembra so sc v centru Izlak začelagradbena dela, kijih izvaja Cestno podjetje Ljubljana in se nanašajo na projekt rekonstrukcije problematičnega ovinka pri trgovini Ajda na Izlakah. Nagnjenost cestišča in oster ovinek sta mnogim voznikom, posebno tistim s prekoračeno hitrostjo, povzročila veliko težav. Obiskovalci trgovine Ajda so imeli zaradi neposredne lege ob cestišču še probleme s parkiranjem, zato ni manjkalo parkiranja na robu cestišča. Rekonstrukcija ovinka poteka v trasi od odcepa za Dom društvenih dejavnosti do Učakarjevega mostu. Z načrtovanimi deli bodo okrnili parkpredbloki, cesta bo speljana 7 metrov niže kot sedaj. Na drugi strani cestišča bo več parkirnih mest, preostali prostor bo spremenjen v park. Predsednik KS Izlake Janez Vidmar se s projektantom dogovarja za ohranitev obstoječega dovoza k blokom, banki in domu starejših občanov, s čimer se strinjajo tudi krajani. Dela bodo končana v letu dni, financira pa j ih Repu bliška skupnost za ceste.
Mojca Kunšek
POGLED
parketa
■	Rahla umiritev na
■	trgu
a Zanimivost četrtkovega borznega
■	sestanka, je bilo "metanje brokerjev B sredi noči iz postelje". Temu smo tako * rekli zato, ker je Ljubljanska borza JJ prestavila čas borznih sestankov iz k desete na deveto uro. Ogorčenje je bilo ® predvsem med borznimi posredniki
izven Ljubljane, ki so morali spremeniti svoj "ritem" poslovanja. Mogoče je to vplivalo, da so tečaji delnic v glavnem padali. Seveda bi naj večji padec doživela, če bi kotirala, delnica Ljubljanske borze, zaradi ogorčenja med brokerji. Gospod Draško Veselinovič, direktor Ljubljanske borze, sicer meni drugače, vendar bo kljub temu verjetno potrebno uskladiti želje in potrebe vseh udeležencev borznega trgovanja.
Dadasova delnica se počasi spet "dviga iz pepela" in je porasla na 167.712 tolarjev. Finmedia redna delnica se je gibala okrog 88.000 tolarjev, obe delnici Hipotekarne banke Brežice pa slabili okrog 3.700 tolarjev. Lek C seje gibal okrog 12.000 tolarjev, Nikina delnica pa je rahlo čez 85.500 tolarjev, medtem ko je delnica Probanke padla pod 22.000 tolarjev. Komercialna banka Triglav se je na OTC trgu prodajala malo nad 37.000 tolarjev, UBKprednostnapa po 36.913 tolarjev. Obe delnici SKB banke sta se gibali okrog 22.000 tolarjev za prednostno ter malo pod 27.000 tolarjev za redno.
Na torkovem sestanku je bila najbolj "tragičen junak" delnica Probanke, ki je zdrknila iz 21.238 tolarjev kar na 20.042 tolarjev. Pač pa je Dadasova delnica poskočila kar na 168.537 tolarjev ob izjemno visokem prometu blizu 800.000 DEM. Mogoče lahko kot zanimivost omenimo, da sije rahlo opomogla tudi obveznica občine Zagorje, ki se ji je tečaj oblikoval malo pod 60. Obe državni obveznici sta poskočili glede na tečaje z OTC trga na nivo 99.2 za RSL1 in 98.1 zaRSL2, pa tudi "osmica" seje dvignila na 85. Ali to že pomeni spet prehod kapitala iz delnic v obveznice, je težko reči, očitno pa koncem leta trgovanje z delnicami ne bo tako "cvetelo" kot bi si želeli.
Milan Povirk


fhjfa


m
Zakonca Alojz in Vincencija Mraz že šestnajst let živita v svoji hiši v Dolenji vasi v Zagorju. Imata lepo urejen vrt in nekaj domačih živali. Na žalost morata zadnjih nekaj let vdihavati močan smrad, ki prihaja s samo nekaj sto metrov oddaljenega začasnega zagorskega smetišča. Pred štirinajstimi dnevi sta se odločila zakleniti zapornico na smetišču in tako preprečiti nadaljnje odlaganje smeti. Po prihodu odgovornih z zagorske občine pa sta zahtevala stalno zaprtje deponije ali pa njuno preselitev v hišo na Izlakah. Po pogovoru sta deponijo spet odprla, občinskim funkcionarjem pa dala rok za premislek, ki se bo te dni iztekel.
Tako kot mnogo zagorskih problemov, seje tudi ta začel s plazom na Ruardiju, ko je takratno zagorsko smetišče zgrmelo v dolino. Kot začasno deponijo komunalnih odpadkov so takrat po hitrem postopku določili opuščeni kamnolom IGM-a v Dolenji vasi in zakonca Mraz pravita, da so prve smeti pripeljali junija 1988. Takrat seje začelo njuno trpljenje. Vsak dan okoli štirih popoldan začne iz smeri deponije pihljati vetrič, ki prinaša vonjave zagorskih odpadkov. Takrat sc morata Mrazova zapreti v hišo. Najhuje je seveda poleti, ko sc zaradi vročine smrad še poveča, smradu pa se pridružijo tudi roji muh. Mrazova pravita, da sta poleti obsojena na sedenje v hiši, saj je čez dan prevroče, zvečer pa smrdi. Ves čas se po smetišču potikajo klateški psi in mačke, prva leta tudi miši in podgane niso bile redke. Poleg tega jima vsak močnejši veter s smetišča prinaša papir in druge lažje odpadke, ki potem obležijo na vrtu in v okolici njune hiše.
Nesramni se jima zdijo tudi nekateri vozniki tovornjakov, ki dovažajo smeti, saj menda najbolj pritiskajo na plin ravno mimo njune hiše, ki se praktično stika s cesto. Tudi zardtii izpuhov dizelskih motorjev je hiša, ki stajo dokončno obnovila pred štirimi leti, že dodobra spremenila svojo prvotno belo barvo. Vendar se Mrazova strinjata, dahi tudi hrup in izpuhe tovornjakov lahko potrpela, če le ne bi bilo smradu z deponije. Zaradi tega smradu sta tudi zbolela na dihalih in z zdravniškimi
KViTlOMA'
C. zmage 37, ZAGORJE tel./fax. 0601/61 468
ifaam
ZASTAVA, FIAT, RENAULT, LADA, ŠKODA, VVoIksvagen
-	Amortizerji MONROE za skoraj vse vrste avtomobilov,
-	Svečke NGK (Japonska) OLJNI ČISTILCI, ZRAČNI ČISTILCI,
-	IZPUŠNI LONCI In CEVI, GRT. ZA POPRAVILO UPUNJAČEV,
-	ZAVORNE OBLOGE, OLJA, PREVLEKE ZA SEDEŽE, OLJA, ORODJE -DODATNA OPREMA
POPRAVILO: PVC odbijačev, armatur, hladilnikov, žarometov POPUSTI ZA OBRTNIKE N STALNE KUPCE! ZA NAROČENI MATERIAL KRATKI DOBAVNI ROKI.
NAJBOLJ ZALOŽENA TRGOVINA V ZASAVJU.
S TEM OGLASOM IMAJO KUPCI V TRGOVINI S ODSTOTEN POPUST DO 31.12.1993.
spričevali skušata sedaj preko svoje odvetnice doseči zaprtje smetišča, saj j ima j c dovolj, da prodajala svoje zdravje za manj kot tri tisočake na mesec, kolikor dobita "odškodnine".
Na zagorski občini seveda poznajo drugo plat medalje. Vodja sekretariata za okolje in prostor v Zagorju, Stana Fainje dejala, da slabila Mrazova do lani zadovoljna z "odškodnino", ki stajo dobivala iz naslova vzdrževanja oziroma čiščenja ceste, čeprav tega seveda nista počela. Ravno tako se Mrazovima brezplačno dovaža pitna voda, saj je njuna kapnica oporečna, nista pa priključena na vodovod, ker živila nad nivojem zagorskih zbiralnikov. Čeprav je v teku izdelava študije za vsezasavsko zbiranje, sortiranje in predelavo odpadkov, Mrazovima nihče ne more zagotoviti, koliko časa bo zagorska Komunala še uporabljala začasno deponijo v Dolenji vasi. Projekt bo končan do marca 1994 in potem bodo lahko stekli pogovori o stalni deponiji za Zasavje. Do zaprtja deponije v Dolenji vasi so Mazovima ponudili stanovanje v centru Zagorja, zaradi problemov z dihali pa jima je bilo ponujeno bivanje v zdravilišču. Vendar sta stanovanjc zavrnila, saj menda ne preneseta centralne kurjave in nočeta v dolino, kjer je megla. Preselila bi se le v hišo na Izlakah. Čeprav se na Občini zavedajo, da živita v težkih pogojih sejim zdi njuna zahteva pretirana in niti ne vedo, kje bi v kratkem času takšno hišo sploh lahko dobili.
Kot veliko takšnih zgodb tudi ta še nima konca. Najboljša rešitev bi seveda bila, da bi Mrazova in Občina Zagorje našli skupen jezik. Če bo stvar romala na sodišče, bo pri hitrosti naših sodnih mlinov začasna deponija že zdavnaj zaprta, preden bo prišlo do končne razsodbe. Nujno pa se postavlja tudi vprašanje, zakaj sta Mrazova šele v zadnjem času tako drastično dvignila ceno svojega zdravja in namesto nekaj tisočakov mesečno zahtevata hišo na Izlakah. Res se človekovega zdravja ne bi smelo prodajati in kupovati.

Tekst in foto: Jože Ranzinger jr.
ta
Pisma bralcev
bjsvlja odmeve na prispevke v čaaopisj i življenju Ln dogajanju v ZasavJirNeflt ibJavlJamo^Bolžlna pisem je uridl pro jveč 30-tlpkaniZr<jst 1 c. Uic.lniilv<xgl j ijšetftekst ali pa objaviti daljšega, čet jem preveč okrnili zanimivo vsebino.
0 stoletnici petja
V	Trbovljah je jeseni potekalo obhajanje 100-letnice slovenskega zborovskega petja. Tudi v cerkvenih krogih vemo za to obletnico in smo ponosni, da sta prav takratni župnik in kaplan bila ustanovitelja prvega slovenskega pevskega zbora. To je omenjeno v jubilejni brošuri in priložnostnem članku Polone Malovrh v Delu dne 17.11. 1993. Nekoliko nas moti, ker je cerkveno petje skozi stoletje in danes prikazano kot ljudsko petje z nabožno vsebino. Cerkev res pri bogoslužju poudarja pomen ljudskega petja, ki še posebej povezuje bogoslužni zbor, vendar to niso pesmi s posladkano vsebino in napevom. Ob tem je tudi v naši župniji skozi vse stoletje bilo zborovsko petje. Javnosti želimo posredovati kratek prikaz delovanja cerkvenega pevskega zbora v Trbovljah.
V	knjigi Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola, na strani 714 piše, da sta januarja 1893 župnik Erjavec in kaplan Gregorc ustanovilaMePZ Zvon, ki je spiva pel večinoma cerkvene pesmi, kasneje tudi slovenske narodne in umetne. Glasbeno vodstvo je takrat prevzel Mihael Ličar. Zbor kasneje ni deloval kot cerkveni PZ. Ličar je sočasno vodil PZ vse do leta 1934. Obenem je deloval
mladinski PZ, ki ga je vodil kaplan Martin Gorogranc. Ti pevci so prehajali v cerkveni MePZ. Po letu 1934 je vodstvo zbora prevzel organist Anton Uršič. Vodil ga je do leta 1941, ko je bil izseljen, takrat je vodstvo prevzela Ličarjeva hči Mici Perme. Po vrnitvi Uršiča je deloval pod njegovim vodstvom do njegove smrti 1979. Angelca Ličar je orglala, kadar gospod Uršič ni mogel.
Od leta 1979 do leta 1985 je bilo v cerkvi res ljudsko petje, ker ni bilo nikogar, ki bi bil dovolj glasbeno izobražen in za tiste čase tako pogumen, da bi prevzel vodstvo cerkvenega zbora. Septembra 1985 je kaplan Zvone Podvinski oživil delovanje zbora, ki si je nadel ime "MePZ svete Barbare". Priključili so se pevci starega zbora in novi. Podvinski je zbor vodil do junija 1987, od takrat dalje ga uspešno vodi Urška Grabnar. Ne drži, da je cerkveni PZ po letu 1947 povsem utihnil. V Zborniku "100 let zborovskega petja v Trbovljah " piše (strani 3), da zbor poje ljudske pesmi nabožnega značaja. To za ta zbor ne drži. V Delu z dne 17.11.1993 pa piše, da je PZ Zarja najstarejši med sedaj delujočimi zbori v Trbovljah. Tudi to ne drži, ker je cerkveni PZ naslednik zbora Zvon, ki je nastal leta 1893.
PZ svete Barbare poje pesmi različnih skladateljev kot so: Sattner, Bach, Haydn, Mandel,
Schubert, Premrl, Tomc, Vodopivec, Železnik, Poljane, Rihar, Zafošnik, Foerster, Trošt, Hladnik, Gallus, Mozart in drugi. Ti skladatelji niso pisali ljudskih pesmi, ampak pesmi za večglasno zborovsko petje z orgelsko spremljavo. Naš zbor ima obsežen repertoar-, saj dobro obvlada 144 zborovskih pesmi za različna obdobja cerkvenega leta ter Marijine in evharistične pesmi. Naštudiranih imamo tudi 18 maš oz. mašnih spevov in 18 narodnih pesmi, ki so jih skladatelji Tovšak, Aljaž, Prelovec, Foerster in Ipavec priredili za mešani zbor. Zbor je zelo delaven, ima redne tedenske vaje. "Nastop", če temu lahko tako rečemo, pa skoraj vsako nedeljo pri maši, kjer ima od 200 do 300 poslušalcev. Mislim, da noben zbor v Trbovljah nima toliko nastopov. Samo v letos je že pel pri 43 mašah. Na vsako posebej se je treba pripraviti, saj poleg mašnih spevov poje še najmanj štiri pesmi, ki so vsako nedeljo različne.
Zbor je v teh osmih letih sodeloval na Slomškovi proslavi v Olimju, gostoval v Čemšeniku, Hrastniku, Lovrencu na Pohorju in Mariborski stolnici. Pripravil je dve srečanji zborov Laške dekanije, koncertriral na kulturno - verskih večerih v domači fari, pel v domu Svobode II za Božič 1991, ob večjih praznikih v domu Franca Salamona. Z dopisom ne želimo hvaliti sami sebe in naglašatisvojo kvaliteto. Hočemo le opozoriti, da smo tukaj in na svoj način prispevamo h glasbeni kulturi našega mesta. Če zapisi ob 100-letnici zborovskega slovenskega petja v Trbovljah naštevajo vse zbore, ki delujejo pri nas, smo pričakovali, da v to druščino sodimo tudi mi. Ne glede na to, kje pojemo, smo pričakovali, da bomo le omenjeni.
Za mešani cerkveni pevski zbor svete Barbare v Trbovljah, tajnica zbora Jožica Kreže
Op. urednika
Tekstje zaradipreie/ike dolžine redakcijsko skrajšan.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Rudolfa PLAHUTNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in darovali cvetje.
Vsi njegovi.

Ničvreden papir
Novi učni programi otrokom že od vrtca vcepljajo občutek odgovornosti do narave, navajajo jih na varčevanje z energijo, surovinami, pravilno ravnaje z odpadki... Vestni malčki se zgodaj začno zavedati, kako lahko s svojimi šibkimi močmi prispevajo k ohranitvi gozdov. Med šolskimi akcijami zbiranja papirja je skoraj gotovo zazvonil zvonec tudi pri vas, če "mate kej starga papirja". Po končanem zbiranju najuspešnejši zbiralci ponosno opisujejo pomembnost svojega dela ter štejejo ohranjene smreke in kilometre končnega izleta, ki jih bodo plačali z zaslužkom.
Učenci OŠ Tone Okrogar v Zagorju so se tudi letos lotili zbiranja starega papirja. Poleg časopisov jim je uspelo zbrati še cel kombi belega kartonskega papirja. Vse so naložili v Dinosov zabojnik, uslužbenci so ga odpeljali, učenci pa zadovoljni čakali na plačilo. Hkrati z denarjem (3.600,00 SIT za 1800 kg papirja) je prišlo še sporočilo, naj jim kartonskega papirja ne pošiljajo več. Po njihovem ceniku so časopisi in revije vredni 3 tolarje za kg, mešane odpadke papirje plačajo po tolar. V papirnici Vevče so povedali, da tovrsten papir sprejemajo, a mora biti natančno sortiran in povezan v pakete. In dodali, da mora biti papirja za cel kamion, sicer se vožnja ne izplača. Učenci so razočarani in presenečeni, saj so za svoje delo pričakovali vsaj pohvalo, če ne nagrade, ne pa obvestila o nepotrebnosti njihovega truda. Kar nekaj časa bo minilo, preden se bodo lotili podobnih akcij.
Menda Slovenija star papir uvaža. Očitno nam je prihranek denarja pomembnejši od lastnih sekundarnih surovin, ki polni slovenske deponije komunalnih odpadkov. Še pomembnejše pa je dejstvo, da Slovencem, kise zavedajo težav svojega okolja in skušajo zanj nekaj storiti, pa čeprav je to "le "nekaj sto kilogramov zbranega papirja, takole dokazujemo, kako nesmiseln je njihov trud. Če so to otroci, je to še toliko bolj žalostno.
J.Kačič in N.V.G.
Moje zmote
V življenju sem zagrešila nekaj poglavitnih napak. Prepozno sem spoznala svojo zmoto. Mi je bilo treba riniti v šole? Če bi se pri petnajstih ali šestnajstih zrinila v kakšno pisarno in študirala ob delu (pa še na račun družbe), bi lahko počasi razmišljala o upokojitvi. Druga drastična napaka je ta, da nisem nikoli najela kredita. Niti takrat, ko so bili pogoji tako ugodni, da si si lahko postavil hišo takorekoč zastonj. Tretja neumnost: nisem zanimala za finančno poslovanje. Če mi kdo govori o privatizaciji, odprtju trgovine, agencije ali kaj podobno donosnega, ga samo debelo gledam in se sprašujem, kje naj vzamem denar. S čim naj si kupim leta, lepo vas prosim?
Strast naše družine so knjige. Tisoč mark sem vložila v delnice Prešernove družbe z obljubo, da bom dobivala letno zbirko in revijo "Srce in oko" zastonj, menda kar celo življenje. Revijo so že ukinili, kako bo s knjigami, bom videla ob koncu decembra. Kaj naj naredim s certifikatom? Nekam sem ga založila, pa nič hudega. Saj nima nobene vrednosti! Tja, kamor bi jaz vložila svoj denar, bi šlo prav gotovo vse po slu. Česar človek ne zna, pač ne zna.
Kaj bi tarnala, po drugi strani se mi bogastvo kar samo ponuja: sprehodi stran od onesnaženega zraka, klepet z dolgoletnimi prijatelji, konjički, ki malo stanejo, srce pa napolnijo do vrha, obisk kakšne gledališke predstave ali koncerta, dobra knjiga in kakšen lep dan med otroki. Mogoče paje glagol biti večvreden kot glagol imeti.
Manja Goleč

Ivanin
lah
Človek je najhujša žival, pogosto slišimo oceno o ljudeh, ki imajo do ostalih živih bitij dokaj krvoločna nagnjenja. Redkokdaj ob tej trditvi pomislimo, da smo naredili z izjavo še največjo krivico živalim. Tudi najkrvoločnejša žival ne zmore v sebi zbrati toliko strasti, kot to uspe človeku, ki svoja dejanja načrtuje in v njih uživa.
Besede v tem zapisu ne bodo namenjene vojni med ljudmi, odnosom v družini, ali pa odnosu ljudi do soljudi sploh. K pisanju so me spodbudile obupano ogorčene besede ženske, ki ji je sosed na zverinski način ubil psička, i zgubljenega nežnega štiri nožnika, kateremu je ponudila začasno pribežališče.
Prikupen in lepo vzgojen pes se je v snegu izgubil in se zatekel k domačiji v Kotredežu. Morda je bil to njegov prvi potep v okolico, sneg pa mu je pomagal izgubiti sled. Lastniki tiste dni očitno niso poslušali radia, da bi zvedeli, kje jih čaka njihov ljubljenček. Gospodarji hiše so mu vsak dan prinašali hrano in iskali pravega ali pa novega lastnika, pes pa jih je hvaležno čakal. Nikamor ni odšel, saj se mu je takšna varnost očitno zdelanajprimernejša. Deset dnije trajalo to sožitje, skoraj so bile že odprte možnosti za nov dom.
Tudi zadnje popoldne je gostiteljica nesla psu hrano, pa se ji je že od daleč zdel pred njeno hišo čuden prizor. Sosed je zamahoval z roko. Ko je pritekla bliže, jo je psiček, zverinsko pobit s sekiro, samo še milo pogledal Z žalostnimi očmi, pa nato kmalu izdihnil. Sosed ga je obtožil, da mu je zadavil kuro, pa sodbo na svoj način tudi izvršil. To ni bilo prvo takšno dejanje v njegovem Življenju.
A li je vzgojen in sit hišni pes, pa čeprav izgubljen, res zavil kuri vrat, je vprašanje. Človek ga na ta način ne bi smel kaznovati. Gostitelji ubogega psička še nikoli niso zaklali sosedovih kur, ki se nenehno sprehajajo na njihovem dvorišču in vrtu. To pa je seveda nova zgodba. Tej naši današnji ne bomo napisali epiloga. Vsak si naj pač izbere svojega. Le to morda, da se od domačega ognjišča v širni svet poda na radovedni ogled mnogo psičkov, ki ne najdejo poti nazaj. Da bodo vaši ljubljenci na varnem, in da zunaj svojega okolja ne bodo drugim v hudo nadlego, pa čeprav nič krivi, jih imejte ha očeh in na vrvici. Za vse bo bolj pošteno in lepše.
Ivana Laharnar

lili!
V sklopu programov ekološkega osveščanja prebivalstva, ki potekajo ob podpori Ministrstva za šolstvo in šport sta pretekli torek, 14. decembra 1993, ljubljanski Zavod za tehnično izobraževanje in občina Zagorje pripravili javni posvet o reševanju ekoloških težav v zasavskih občinah in podjetjih. Po besedah predstavnice Zavoda za tehnično izobraževanje Milice Komac prav nepoznavanje strokovnih rešitev v posameznih okoljih skupaj s pomanjkljivo informiranostjo ustvarja nepotrebno prizadetost na eni strani ter strah na drugi. To vodi do medsebojnega nezaupanja in ustvarja vedno nove probleme. Predstavniki podjetij in občin so zbranim poslušalcem s vsebinsko polnimi predavanji prikazali, kako se lotevajo sanacije zasavskega okolja. Poleg strokovnjakov, predstavnikov ministrstev in občin, zasavskih podjetij in zavodov, šoi, so organizatorji na posvet povabili Zasavce, "katerim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo". Odziv je bil nepričakovano velik.
V Hrastniku plin
Član hrastniškega IS, zadolžen za ekologijo, Marjan Dolanc je povedal, da prvotne ocene, daje zrak v Hrastniku prekomerno onesnažen tudi zaradi emitentov v sami kotlini in da polutanti v zraku že vplivajo na zdravje prebivalcev, so kmalu potrdile meritve ANAS postaje, ki so Hrastnik uvrstile v vrh z žveplovim dioksidom najbolj onesnaženih slovenskih mest. Zahtevo po takojšnji izdelavi katastra onesnaževalcev in sanacijskega programa je hrastniška skupščina podala pred približno štirimi leti. Na podlagi katastra, ki ga je izdelal Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, so se odločili, da najprej izdelajo sanacijski program za zrak, s poudarkom na odpravi emisij žveplovega dioksida. Prvi rezultati so vidni, saj je prav v torek hrastniška toplarna začela obratovati na plin. Do tega dne je toplarna prispevala kar okoli 60 odstotkov vsega hrastniškega žveplovega dioksida. Lani so že dogradili 2 kilometra primarnega toplovodnega sistema, trenutno pa gradijo sekundarni sistem. Letos so na toplovod priključili 100 stanovanj. V načrtih je še plinifikacija Dola in zagotovitev tekočaga naftnega plina obrobnim predelom občine.
Hrastničani bodo torej najprej počistili pred svoji m pragom. Zavedajo se, da TET ostaja eden izmed naj večjih onesnaževalcev njihove občine. Na žalost energetiki napovedujejo, da bo tako ostalo še celo desetletje. Med cilji v Hrastniku je Dolanc omenil zmanjšanje onesnaženosti zraka pod mejne normativne vrednosti in prehod iz četrtega v tretji ali drugi kakovostni razred, uvedbo stalnega spremljanja emisij in imisij na nivoju občine kot dopolnitev k obstoječi republiški merilni mreži, uporabo zemeljskega plina kot strateškega energenta v industriji ter dograditev plinovodnega omrežja in izdelavo sanacijskega programa prsti.
predvideva dovod od Male Bukove gore do Toplarne Polaj, druga povečanje kapacitet iz Zelene trave in razvod mestne mreže. Izvaja se prva faza. V kurilni sezoni 1992/93 je bila povprečna onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom za 20 odstotkov nižja kot v prejšnji sezoni in samo še 42 odstotkov tiste iz kurilne sezone 1989/ 90, ko sanacijskega programa še niso izvajali.
Trboveljska sanacija
Andrej Knific je slušateljem predstavil kratkoročne ukrepe sanacije zraka v občini Trbovlje. S celovitim reševanju so pristopili v letu 1990 s sprejetjem sanacijskega programa varstva zraka, katerega dolgoročni cilj je uvrstitev Trbovelj v 2. območje onesnaženosti. To naj bi dosegli z > ogrevanjem z magistralnim vroče vod o m v kombinaciji z uporabo zemeljskega plina v Toplarni Polaj in preusmeritvijo individualnih kurišč. Na toplovod je priključenih okoli 50 odstotkov stanovanj. Projekt rekonstrukcije Toplarne Polaj je bil izdelan leta 1992 in predvideva zamenjavo dveh kotlov na premog s kotloma na zemeljski plin moči 10MWin20MW, v drugi fazi še postavitev tretjega kotla na zemeljski plin. Izvaja se prva faza investicije (rekonstrukcija Toplarne Polaj. oskrba Trbovelj z zemeljskim plinom kot osnovnim energentom, dovod in skladišča tekočega naftnega plina kot rezervnega energenta). V programu sanacije zraka vTrbovljahje rekonstrukcija toplarne kratkoročni ukrep, ki bo zmanjšal emisijo žveplovaga dioksida v mestu za 35 odstotkov. V dolgoročnem konceptu daljinskega ogrevanja (daljinsko ogrevanje iz TET) bo toplarna vršni vir.
Oskrba Trbovelj z zemeljskim plinom je razdeljena v dve fazi. Prva
Zagorska plinifikacija
Vili Brodarje po veda, da so se v Zagorju odločili sanirati zrak s plinifikacijo mesta. Od prvih razgovorov do začetka del je minilo kar sedem let. Zagorski zrak ni toliko obremenjen z žveplovim dioksidom, večji problem so trdni delci. K temu je v veliki meri prispeva pred 10 leti zgrajena kotlovnica S ve a, ki je kot energetski vir uporabljala premog in lesne odpadke. Pokriva kar tretjino mestnih potreb po energiji in prav v tem tednu so na plin priključili 7 MW kotel. Odslej naj bi lesni odpadki služili le še kot rezervni vir energije. Zagoije je kot prva slovenska občina podpisalo koncesijsko pogodbo s Slovenskimi plinovodi. V njej sc je koncesionar obvezal v dveh letih izgraditi 18 kilometrov mestnega plini vodnega omrežja in 1200priključkov, v nadaljnih dveh letih pa dograditi plinovod še v Kisovcu in na Izlakah (v teh dveh krajih kotlovnice niso predvidene). Skupaj 33 kilometrov plinovodnega omrežja predstavlja investicijo5 milijonov nemških mark, dodatnih 5 milijonov bo potrebnih za i n di vi d ualne pri kij uči t ve n a pli no vod no omrežje. Posebnega prispevka za priključitev na plin občani ne plačjo, potrebnajc le investicija vlastna plinska trošila. Še primerjava zagorskih emisij pred in po delni plinifikaciji: emisije žveplovega dioksida bodo od 214 ton letno padle na 1 tono letno.

Odpadki
Ivo Vrtačnik je predstavil skupni projekt ravnanja z odpadki v občinah Hrastnik, Litija, Laško. Trbovlje in Zagoije. Razložil je probleme, ki so se porajali pri načrtovanju tega projekta, omenil ekološke in ekonomske osnove ter cilje ravnanja z odpadki. Opozoril je, da bi morali že v osnovi preprečiti nastajanje odpadkov, če pa že nastanejo, pa škodljive snovi minimalizirati, ločeno zbirati odpadke, uporabljati sekundarne surovine, jih biološko in termično obdelati, skladiščiti ter o vsem informirati prebivalce. V Zasavju so bili prvi koraki na tem področju storjeni leta 1986. V letih 1991/92 se je ideja dokončno oblikovala. Pogodba za izdelavo idejnega projekta ravnanja z odpadki v regiji je bila med naročniki in izbranim izvajalcem Bartel-Bar kopa podpisana v aprilu 1993. Po dogovoru med vključenimi občinami je koordinator projekta občina Zagorje. K izpolnjevanju pogodbenih obveznosti so pristopili takoj po pridobitvi sredstev Ministrstva za okolje in prostor kot sofinancerja projekta. IKROS v malem na lokalni ravni torej že poteka. Dokončanje projekta je odvisno od izpolnjevanja pogodbenih določil, predvidoma bo to v začetku prihodnjega leta. Projekt bo poleg ravnanja s komunalnimi odpadki obravnaval tudi industrijske in gospodinjske posebne odpadke. Za zdaj je ločeno zbiranje odpadkov že organizirano v Čemšeniku in Šentgotardu, istočasno pa na tem področju sanirajo divja odlagališča odpadkov.
TET in ekologija
Miloš Vengust se že vrstolel ukvarja zekologijo v Termoelektrarni Trbovlje. Taje svoj sanacijski program izdelala že v letu 1973. Zajemal je tri faze: i zgradnj o 360 metro v vi sokega di m nika na bloku P2 moči 125 MW, ukinitev premogovne tehnologije naobjektuPl moči 56 MW ter zmanjšanje emisije žveplovega dioksida in trdnih delcev ter vzpostavitev ekološko informacijskega sistema. Prvi dve fazi sta realizirani, tretja se izvaja po programu iz leta 1988. Načrtovali so izgradnjo novega energetskega bloka TE TO Trbovlje z močjo 200 MW. ki naj bi začel obratovati leta 1996, s čimer je bilo povezano tudi odžvepljevanje obstoječega bloka P2. S spremembami planov izgradnje energetskih objektov seje TE TO Trbovlje odmaknila v leto 2005, zato so izdelali projekt za samostojno odžvepljevanje bloka P2 z mokro suhim kalcitnim postopkom.
Istočasno bi z novimi filtri rešili problem emisije prašnih delcev. Izdelani so bili projekti, pridobljena lokacijska odločba, zataknilo sc je pri denarju. Ocenjena investicija cca 90 mio DEM presega možnosti podjetja. Projekt je bil uvrščen v ekološki nacionalni program, aje kasneje izpadel zaradi starosti objekta in splošnega zmanjšanjaemisijc žveplovega dioksida v Sloveniji. Tako naj bi blok obratoval do leta 2005 brez ekološke sanacije, po tem letu pa naj bi obratoval nov blok moči 150-200MW. vendar z upoštevanjem ekoloških omejitev. V programu je še znižanje emisij dušikovih oksidov (potrebnih 8.5 mio DEM).
Prvi sistem ekoloških meritev v okolici TET j e začel delovati leta 1981. Nova merilna mreža EIS zajema centralno enoto, emisijsko postajo, hidrološko postajo in 6 imisijskih postaj. Izvajajo se vse meteorološke meritve ter meritve imisij žveplovih in dušikovih oksidov, ozona, prašnih delcev, meritve radioaktivnosti in meritve kislosti padavin. Sistem je skupaj z ostalimi energetskimi sistemi povezan z.EIMV v Ljubljani, ta podatke posreduje Hidrometeorološkemu zavodu Slovenije in zasavskim občinam. Vengust je še menil, da je zaradi splošne obremenitve okolja v Zasavju, tej regiji potrebno zagotoviti poseben status.
Cement in ekologija
Ekološko problematiko proizvodnje cementa je predstavil direktor trboveljske Cementarne Janez Malovrh. Cementarna je od 1876 proizvedla 12 milijonov ton cementa, v teh letih so porabili kar 19 milijonov ton surovine, 3 milijone ton premoga in okoli 500 tisoč ton mazuta. Emisije prahu od leta 1964 naprej padajo. V letih 1964-1971 so letno emitirali 3600 ton prahu, v naslednjem desetletju 1500 ton letno, od leta 1981 do leta 1990 še 300 ton letno. Po letu 1990 sc"letne emisije prahu iz Cementarne gibljejo okoli 60 ton. Trenutno delujejo trije elektrofiltri (na rotacijski peči in mlinu surovine, na hladilniku klinkerja in na mlinu cementa). Njihovo učinkovitost potrjujejo rezultati meritev, saj na izpustih dosegajo emisije, ki so pod maksimalnimi	emisijskimi
koncentracijami, ki so za tovrstno dejavnost določene v odloku o mejnih količinah škodljivih snovi. Dnevno je v obtoku okoli 6000 ton praškastih snovi, emisije prahu z vseh izpustov pa sole okoli 200 kilogramov. Zadnja leta jc Cementarna v ekologijo vložila približno 5 milijonov nemških mark.
TKI in ekologija
Reševanje ekološke problematike v I KI Hrastnik jc predstavila Branka Vizler. TKI je proizvajalka bazičnih kemikalij fosforjeve in kloralkalnc kemije terima zaradi narave prizvodnje in stare tehnologije precejšen vpliv na
okolje. Odpravi onesnaževanja ozračja i n voda so v preteklosti posvetili precej pozornosti in denarja (7 milijonov DEM). Med prioritetnimi nalogami je omenila zmanjšanje onesnaževanja ozračja z izgradnjo novega obrata za proizvodnjo fosforne kisline in rekonstrukcijo parnega kotla, odstranitev najbolj škodljivih kemikalij iz odplak, vračanje vod v ponovne procese in zapiranje tehnoloških procesov, uporabo kvalitetnejših surovin. Glede uporabe njihovih odpadnih snovi kot sekundarne surovine je omenila inštitutsko dokazano uporabnost fosfatnih blat kot umetnih gnojil in opisala izgradnjo obrata predelave fosforne sadre za potrebe cementne industrije. Cementarni v Trbovljah in Umagu sta sadro uporabljali v letih 1986-1989, iz TKI pa je letno v Savo še vedno odtekalo 60000 ton sadre letno. S poskusi deponiranja sadre so začeli leta 1991, 1992 jc deponija na Uničncm začela redno obratovali. V TKI imajo v načrtu nadaljne odlaganje trdnih odpadkov na urejeni deponiji, spremembo tehnoloških procesov v ekološko čistejše in ekonomsko dohodkovnejše. uporabo ekološko čistejših surovin, vračanje vode v tehnološke procese in čiščenje odplak do kvalitete sprejemljive za naravne vodotoke in nadaljnjo predelavo odpadnih snovi. Po mnenju Vizlcrjevc jc pomembna pomoč države pri reševanju ekologije.
IGM in ekologija
Franc Medved je predstavil IGM Zagorje kot podjetje z dolgoletno tradicijo proizvodnje apna. Sanacijski program so izdelali leta 1991. V njem so opredelili vire hrupa, onesnaženja zraka, vode in obdelana jalovišča podzrn. V preteklosti je naj večje prašenje povzročala 300 tonska peč, ki že dve leti stoji. Obema 150 tonskima pečema služi vrečasti filter enake kapacitete, kot je na 300 tonski peči, tako je njegova učinkovitost podvojena. Emisije ne presegajo zakonsko dovoljenih mejnih vrednosti. Kot gorivo uporabljajo zemeljski plin. Na hidrarnah, ki so včasih res močno
prašile okolico, so nameščeni penasti čistilci, tako da zadnji dve leti tudi tu ni prekomernih emisij. Hidrama 4 pri železniški postaji proizvaja gašeno apno, v zrak izpušča le vodno paro. Prašenje povzročajo makadamske manipulativne površine. Pri železniški postaji okolico Že urejajo, v pripravijo še asfaltiranje 6000 m2 površin pri obratu 2. težave pa so z denarjem. Do prašenja prihaja Še na presipnih mestih: Nekatera so zaprli, na ostalih planirajo lokalne filtrske naprave. Kot trenutno naj večji problem je Medved omenil hrup, ki nastaja pri iztresanju kosovnega apnenca. Večino ostalih izvorov hrupa so zvočno izolirali. Hrup sortirnice so iz 110 decibelov znižali na 60. Velik problem jc sanacija hrupa na 150 tonski peči. Za viške tehnološke vode so zgradili troprekatne lovilne bazene, v katerih se usede 95 odstotkov trdnih delcev. Jalovišča podzrn v Brišah so zairavili in pogozdili Korbarjevo planino. Od leta 1988 naprej ekologiji letno namenijo 180000 nemških mark.
Siporex in ekologija
Kol zadnji med predavatelji je toplotne prihranke v TLGE Siporex predstavil Marjan Repov/. Opisal jc. kako so s sorazmerno majhnimi denarnimi vložki uspeli vračati kondenzat, ki nastaja pri procesih avloklaviranja in drugih toplotnih porabnikih, nazaj v tehnološki proces. S tem letno prihranijo približno 79 ton mazuta. 9800 m3 vode. manjša je obremenitev čistilne naprave in toplotna obramenitev Medije. Investicije "v varstvo okolja" so se jim povrnile v enem oziroma dveh letih.
Ponujene rešitve
V nadaljevanju posveta je Milisav Mandič v kratkem prispevku razložil ekonomsko in ekološko učinkovitost plinifikacije. Lojze Čebin, kmetovalec iz Savne peči je poudaril, daje Zasavje kljub vsem prizadevanjem, ki so jih predstavili predavatelji, še vedno močno prizadeto, da so ožigi vseh vrst rastlin še vedno prisotni. Stanje se je zadnja tri leta celo poslabšalo. Omenil je energetske načrte Slovenije in
potrebo po čistilni napravi na obstoječi TET ter poudaril, da moramo biti Zasavci v prizadevanjih za lepši jutri aktivnejši. Rudi Rcgancin se je dotaknil sežiganja posebnih odpadkov v Cementarni Trbovlje. V Cementarni so že sežigali emajle, prah iz filtrskih komor Leka. barve, avtomobilske pnevmatike, ipd. V Sloveniji na sežig čaka na tisoče sodov posebnih odpadkov, pri njihovem sežigu bi nastajali tudi nevarni dioksini. Poudaril jc. da Zasavci ne smemo biti preveč zaupljivi in predlagal, da z ozirom na že tako veliko onesnaženost Zasavja tovrstne sežige v Cementarni preprečimo. Postavil je vprašanje, zakaj direktor Cementarne ni omenil prijave Cementarne na razpis za termično obdelavo odpadkov in zakaj najbolj grozeča vprašanja javnosti zamolčijo.
Direktor republiškega zavoda za varstvo okolja in vodni režim pri Ministrstvu za okolje in prostor Jorg Hodalič je poudaril, da bo v projektu termične obdelave in receptivne sposobnosti natančno določeno, katere snovi soprimernc za tovrstnoobdelavo. Trenutno je konceptni projekt v obdelavi na MOP. Če ga bodo strokovnjaki ugodno ocenili, bo šel v javno razpra vo i n n a pod I ag i te bo M OP izdalo, ali pa ne, dovoljenje za pilotni preizkus. Janez Malovrh pa je dodal, da so doslej javnost vedno obveščali o vsem. kar sc je v njihovi tovarni dogajalo. Dosledno se držijo odloka trboveljske skupščine, ki jim prepoveduje procesiranja odpadkov. Dejal jc še, da so cementarniške peči po učinkovitosti sežiga posebnih odpadkov primerljive z incineratorji. Gume so v cementarnah najbolj običajen energent, emajli pa sc v klinker zapečejo in so tako popolnoma imobilizirani. Predstavnica Zelenih Zagorja Marinka Draksler je izpostavila bistvena zasavska problema. Najprej neposluh Slovenije za sanacijoTET i n poudarila, daje sedanji energetski program sicer poceni za Slovenijo, a drag za Zasavje. Drug problem jc sežig odpadkov v cementarnah. Te po svetu res uporabljajo visokokalorične odpadke, a so natančno selekcionirani že na viru. Tako sc za tovrsten sežig nabere le 10 odstotkov odpadkov. V 60000 do 70000 tisočih slovenskih sodih niso selekcionirani in zato ni soda. za katerega hi lahko rekli, da spada v cementarno. Kar sc tiče kontrole emisij Cementarna ni primerljiva z incineratorji, jc pa sežig v cementarnah nedvomno cenejši. Skrbijo jo govorice, da nameravajo v slovenskih cementarnah sežgati 50 odstotkov odpadkov, zato jc pozvala Zasavce, naju bodo pozorni. Ilodaličje pripomnil, da tisoče sodov, ki jih jc omenila Drakslerjeva, ne bodo sežigali v Cementarnah.
Natalija Vidergar Foto: Tomo Brezovar

Pred kratkim je bila javnost seznanjena s tem, da bo v samozaložbi izdal nov roman z naslovom Upanje. Nanašal se bo na življenje in delo v povojnih letih v Trbovljah. Vinka Trinkausa smo povabili na pogovor prav zaradi tega, da malo bolj osvetli njegovo novo delo. Doslej je izdal vrsto romanov in njegovo življenje je povezano s pisanjem. Čeprav že dolgo živi v Istri, je še vedno tesno povezan z Zasavjem.
Zakaj bo roman izšel v samozaložbi?
Nikoli nisem pomislil, da bom moral roman o socializmu v revirjih izdati v samozaložbi. Po tem, kako so rokopis zavračali, ob tem, da ne najdem založnika za zbirko novel Drevored obešenih, sem spoznal, da v založništvu odločajo po novem.
Kdaj si se srečal s pisateljevanjem?
V	pisateljevanje sem bil potisnjen. Trinajstletnemu mi je sosed Metod Jenko, kije imel bogato knjižnico, omenil, da bi z mojo domišljijo lahko pisal knjige. Od takrat sem bil s to mislijo in željo zastrupljen. Nisem končal gimnazije, ne univerze, čeprav sem z obojim začel. Cilj mi je bilo pisanje. Najbolj sem si želel pisati o knapih. Večina pisateljev piše o sebi, o kraju in okolju svoje mladosti. Miško Kranjec o Prekmurju, Ivan Potrč o kmetih. Čeprav sta oba dolgo živela v Ljubljani, nista napisala knjige o meščanih. Scvedaje bila prva zamisel ožja, vezana na knapovščino, kolonijo. Potem seje širila do današnje zasnove, ko želim v romanu podati prerez življenja v socializmu. Vendar - kritično, kot sem socializem doživljal! Do zadnjih spoznanj, da ima napake v sami teoriji, nedomišljenih ekonomskih izhodiščih. Ne gradi gospodarskega razvoja na podjetju ampak državi, ne obračunava vloženi kapital, dobiček v podjetju. Poudarja oblast delavcev in jo zamenjuje za njihove interese in ekonomsko uspešnost. Skuša se bojevati proti birokraciji, a jo poraja. V delavcu vidi le razred, ne posameznika z dobrimi in slabimi stranmi. Poudarja dobro v človeku, miži pred slabostmi oblasti. Moja želja - če bo še kdaj nekaj podobnega, kolje bil naš socializem, vendar brez avantgardne komunistične partije-potem naj bo to socializem brez vidnih napak, ki smo jih delali in dosegli, da se je naš ideal tako korenito sesul. Nisem želel propada socializma, ampak odpravljanje napak, vse boljše.
Nekaj tvojih radijskih iger, dram, romanov ni nikoli ni izšlo. Zakaj?
Nekaj mojih del ni izšlo, ker niso bila dobro napisana. Tako roman Mirjava. kjer sem poskušal v štirih delih opisati vojno, a je bilo cnainštiri deseto leto opisano slabo, pa so ga pri Založbi Borec odklonili. Tudi rokopis Uporniki, ki naj bi opisal Zagorje med vojno, kjer je bilo partizansko gibanje vsa štiri leta zelo močno. Ampak preživeli se v rokopisu nisti našli.
Znano je, da si pred leti že napisal roman Trbovlje, ki naj bi izšel v treh knjigah. Luč sveta je zagledal le prvi del in še ta le v treh izvodih, namenjenih korekturam. Zakaj knjiga ni bila natisnjena, čeprav je bilo zanjo zbranih že preko 900 prednaročnikov?
Leta 1975 šem hotel ob tridesetletnici socializma opisati; kako se je socializem razvijal v delavskem središču. Verjel sem, da bo socializem končal drugače, kot seje zgodilo; Bil sem prepričan, da se bomo v krizi, ki šem jo slutil, o vedli, spoznali in odpravili gospodarske zablode in napake.
V	Trbovljah ste se najprej dogovorili za izdajo in založi te v knjige. Kako ste prenesli odpovčd
izdaje? So bili v ozadju takšne odločitve Revi rčani iz takratnega republiškega vodstva?
Rokopis romana je sprožil odpor, grožnjo, da so mi v Trbovljah mesec dni pred izidom povedali, da romana ne bodo izdali, ker je prckritičen. Vendar pomisleki nisobili pri takratnemu političnemu vodstvu v Trbovljah, ampak pri nekaterih starejših političnih voditeljih, ki so menili, da sem krivičen do uspehov, do kmetij ske politi kc, osebnih slabosti. Ko prel i stava m odtise strani, ki sem jih po sedmih letih le dobil iz železne blagajne, ne razumem tega odpora. Nisem pa tega rokopisa ponujal drugod, ker nisem bil s tem. kako jc bilo napisano, zadovoljen.
Kasneje si napisal roman o Trbovljah z naslovom Knapovščina in še kasneje Mladostni sen. Upanje je že četrta verzija romana o Trbovljah. V čem se razlikuje Upanje od romanov Trbovlje, Knapovščina in Mladostni sen?
Zato sem pisal, vedno po spominu, nov roman Knapovščina, nato Mladostni sen, do sedanjega romana Upanje. Prvi trije rokopisi so bili zavrnjeni, četrti pa očitno ne bo. Kot so mi namignili, so bili v ozadju vplivni bivši domači politiki. V literaturo sem se vsilil s pomanjkljivo izobrazbo, kar mijc v začetku povzročalo veli ko težav. Druga slabost je moja naglica, ker pišem v stroj. Večinoma lc po enkrat. Tretja, da sem nihal med dramatiko in prozo. Zato v prozi prevladuje dialog, malo je opisov, pripovedi. Napisal sem kakih petnajst iger, a nobena od njih ni dobra. V dramatiki sem spodrsnil! V epsko široko zasnovanem romanu je nevarnost, da bo zasnova preobširna. Ni prostora! Za primerjavo, roman Upanje je mogoče prebrati v enem dnevu. Zajema pa obdobje 4.000 dni. Samo za eno osebo. Nastopa preko sto oseb, ki se srečujejo. V zadnjem rokopisu sem uporabil tisti povzetek literarne teorije, ki pravi, da mora hiti roman: prepletanje zgodbe, ljudi in idej. To je v zadnjem romanu najbolj izpeljano. V nesporno pomoč pa mi je bil tudi računalnik, ki omogoča hitro popravljanje besedila.
Zakaj posvečaš tolikšno pozornost Trbovljah, sicer po raznih dogodkih znanemu kraju in ga skušaš pisateljsko ovekovečiti?
Knapje so bili meni zmerom najbolj zanimivi ljudje. Trdi, možati, neupogljivi.
Kakšna je rdeča nit romana?
Rdeča nit, da se upanje v boljše življenje veča, kažejo prve slabosti v razraščanju birokracije in ohlapnosti v gospodarjenju. Izigravanje predpisov je poslalo dovoljeno, če ni bilo osebnega okoriščanja. Nalomljena je vera v poštenje ljudi.
V romanu Upanje si zaznamoval Trbovlje kot Zavodnje. Sicer vsa naselja nosijo prava imena. Zakaj Zavodnje?
Eden od zahtev, da bi prvi rokopis romana objavili, je bil, da spremenim naslov Trbovlje, ker je to preveč prepoznavno. To mi je omenil Franc Kralj - Cink, s katerim sva se deset ur dajala o vsebini romana. On je
bil določen za "cenzorja". Ker sem zdaj še bolj kritičen, sem zapisal izmišljeno ime kraja, ki pa je dovolj prepoznaven. Če bodo Trboveljčani z romanom zadovoljni, je mogoče napisati pravi kraj.
So se dogodki v posameznih poglavjih dejansko odvijali ali so plod pisateljskega navdiha?
Pisatelj si značaje "izmišlja". Včasih povzame lik po resnični osebi, običajno pa je to združevanje večih oseb in pisateljeve sposobnosti za karakterizacijo. Značaj mora biti verjeten, ni nujno, daje prepoznavno resničen. Mora biti v sebi zaključen, v dejanjih in govoru logičen. Večina literarnih oseb je vzetih iz Trbovelj in Hrastnika. Nekaj pa je posamičnih. Tako Cene, kije razen družine, karjepopolnoma izmišljeno, povzel po pisatelju in skoraj resničnih dogodkih. Dovolj enovit je tudi Marko, kjer je mišljen Jože Pikelj. Potem je še nekaj prepoznavnih oseb po položajih. Večina pa je zasnovana po ljudeh, vendar tako oblikovanih, da zgodbo tudi dovolj zanimivo zapletajo in razpletajo. Morajo "literarno" zaživeti!
Zanimivo bo branje o dogodkih v času informbiroja v Trbovljah oziroma Revirjih. Je dogajanje povzeto po izkušnjah na lastni koži?
Oh informbiroju sem bil imenovan za razlagalca v partijski celici v Mlinšah. Potem meje poklical okrajnih partijski sekretar Dušan Po v še in mi povedal, da me na Ozni dolžijo, da razlagam spor, kot da imajo Sovjeti prav. Toje zvedel kapetan Tomo, povedala pa mu je učiteljica Valčika Župančičeva, sicer moja znanka, še kot učiteljica in skojevka v Hrastniku. To smo brez posledic razčistili. Kako seje za človekom vlekel rep? Ko smo se pozimi s smučarji popoldne nenadno odpravili za dva dni v Kranjsko goro, nisem zaradi naglice nikogar obvestil. Medtem so že sklepali, da sem jo kot in form bi roje vec pobrisal preko meje.
Za bralce bo zanimivo poglavje o prvem štrajku rudarjev vpovojnem času na tleh bivše Jugoslavije. Je bil ta upor po tvojem videnju politične ali ekonomske narave?
Trboveljska stavka rudarjev je bila po moji oceni politična in ekonomska. Knapje niso pristali na znižanje plač. S povečanimi dajatvami federaciji bi bile prizadete investicije pri rudniku in občini. Zato lokalna partija ni poskušala organizirano zlomiti stavke, ker seje z njo solidarizirala. V vsem pa vidim tudi prvo razočaranje na oblast in jezo na birokracijo.
n
V	romanu najbrž ne manjka tudi ljubezenskih opisov knapov in funkcionarjev v povojnih letih, dvobojev veljakov, spodnašanje stolčkov.
V	politiki je tako, da vsak.želi napredovati, ali se vsaj obdržati na položaju. Zato tudi trenja, intrige. Glavno moč v revirju so imeli člani okrajnega komiteja partije. Ti so odločali o vsem poglavitnem.
So v romanu omenjene ali obdelane kakšne tabu teme iz prejšnjih časov?
To so predvsem kritična razmišljanja, tla "delo nima vrednosti", na čemenje bil grajen socialistični gospodarski sistem. Tudi na produktivnosti, kar pa je omejeno, saj po vzgledu Stahanova, ob lastnem spoznanj o nesmislu niso v rudniku več postavljali delovnih rekordov, kot sta jih Gorišek, Petek. Moje spoznanje je takšno, da bi moralo bili vpeljano večje sodelovanje, spoznaven skupen interes med inteligenco indelavci. V podjetjupa bi morali računati dobiček na vložena sredstva, ne dohodek, ki ne prikazuje prave gospodarske učinkovitosti. Zaradi tega sem prebral vsa pomembna marksistična ekonomska dela, si napravil vsaj 2000 strani izpiskov iz knjig. Ko sem to primerjal, se mi je "posvetilo", da so nekatera ekonomska izhodišča v socializmu postavljena napačno. Moj razlagalec ekonomskih napak je v romanu umišljeni inženir Detela. V nekaterih predvidevanjih so se motili, napačno sklepali: Mara. Engels. Lenin, Kardelj. Pravega socializma, razen prvih ekonomskih uspehov, sociale, še ni bilo.
Domnevam, da je v romanu obdelanega tudi kaj avtobiografskega. Je kaj na tem?
Kot sem že omenil, je avtobiografski le Cene.
Kakšni so sedanji stiki s Trbovljami, Revirji? Čemu se tipičen Revirčan lahko odloči za stalno bivanje ob obali in se s tem loči od virov za nadaljnjo pisateljsko tlako?
S Trbovljami imam še ta namen, dahi v primeru, če bi roman naletel na ugoden odmev pri bralcih, da bi po knjigi segali, napisal vsaj še en del. Morebiti tudi tri. Ali ne bi bilo zanimivo prebrali: kakšno telovadbo so nekateri člani partije doživeli po razpadu socializma?
In kako na stari, neprebavljeni miselnosti, sproščenih strasteh, deluje sedanji politični sistem. Na obali sem zato, ker jc topleje, sem lahko več zunaj, ker mi Ljubljana s tolikohišami ne ustreza. Duši razmišljanje! Zadovoljen bi bil tudi nekje na obrobju Trbovelj. Preko dvajset let že živim v Istri, o njenih ljudeh ne bi mogel napisati niti vrstice. Moje misli so v revirjih, v mladosti.
Kakšni so tvoji dnevi sedaj? Še vedno prideluješ paradižnik, rediš koze in se ukvarjal s kmečkimi deli? In, za konec - kakšni so pisateljski načrti?
Kmečko delo sem po infarktu, operaciji na srcu, precej opustil. Nič več sedem tisoč paradižnikov, ne koz. Moral . brati, premišljati, napisati vsaj deset tisoč strani, pisati štirideset let, da se mi je naposled pisanje "odprlo". Trenutno pišem satirični roman Birokraciana, kjer se posmehujem, modrujem ojavni upravi. V klešče sem vzel občino, pri tem pa mislil na birokracijo, ki mi je bila s pisarno vred zmerom rnrzka. Roman bom končal do novega leta. Zatem bi lahko začel takoj pisati vsaj pet romanov, po odloženih dramah, kjer imam že napisane trdne zgodbe, značaje, ideje. Potrebno je vse le malo razširiti. Samo, pozen sem, to mi jc žal. Na deset izdanih romanov nisem ponosen, fteveč sem veljel, da se mi bo prej "odprlo". Obžalujem, da se nisem prej bolj sistematično zagrizel v pisanje, ampak sem le verjel. Kot sprva v sociali zem, da bo bol jše prinesel razvoj. Tako se mi dozdeva, kot bi vse življenje pisal le eno samo knjigo - roman Upanje,
Tine Lenarčič
Foto: iz arhiva Vinka Trinkausa (ob 20. obletnici DE, katere glavni urednik je bil takrat Trinkaus)
REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA TRBOVLJE
Oddelek za občo upravo
Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora občine Trbovlje
objavlja
prosto delovno mesto:
PRAVNEGA SVETOVALCA
Razen splošnih pogojev, ki so predpisani z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	visoka izobrazba pravne smeri
-	8 let delovnih izkušenj
Posebne zahteve za sklenitev delovnega razmerja:
-	preizkus znanja iz upravnega postopka
-	znanje uporabe računalnika
Poskusno delo traja 4 mesece.
Deloevno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov:
Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora občine Trbovlje, Leninov trg 4, Trnovlje.
Prijave bomo sprejemali 8 dni od objave, o izbiri pa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku objave.
TOVARNA POHIŠTVA TRBOVLJE p.c,
SAVINJSKA C. 31, TRBOVLJE Telefon: 0601 21 145,24 052, 21 392,
PISARNIŠKO POHIŠTVO, SAMSKE SOBE, HOTELSKA OPREMA IN DELA PO NAROČILU.
Pokličete nas na telefon:
21 145,24 052
SKUPAJ BOMO NAŠLI REŠITEV.

Tretja vrhpoljska vesela jesen
Vrhpolje - Gasilsko društvo Vrhpolje pod pokroviteljst vo "M" Market Moravče je v soboto. 27. novembra v gasilskem domu pripravilo 111. V rhpoljsko veselo jesen. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička s predverjem vred. Ljubitelji domače glasbe so prišli od blizu in daleč, celo jz. zagorske in litijske občine. Na prireditvi so nastopali znani domači ansambli: Slovenski kvintet. Ansambel Nika Zajca in Štirje kovači, prireditev je olepšala še modna revija kranjskega Boutiqua Resnik. Povezovalec programa je bil Sašo Hribar. Finančno so prireditev podprli posamezniki, obrtniki in pokrovitelj, katerim je organizator Pavel Barlič še kako hvaležen. Po končani prireditvi je bilo družabno srečanje do jutranjih ur. Za dobro razpoloženje so poskrbeli bratje Svetlin. Udeležba ljubiteljev glasbe je bila velika.
Jože Novak
Živahen utrip
Trbovlje-Pri Društvu upokojencev Trbovlje je vedno zelo živahno. Ne le v spodnjih, klubskih prostorih z gostiščem, pač pa tudi navzven. Znani so uspehi upokojencev - športnikov, ki vadijo in tekmujejo v raznih športnih disciplinah doma in v drugih krajih. Zelo aktivni so kulturniki, ki se udejstvujejo v moškem in ženskem pevskem zboru ter vokalno instrumentalni skupini, ne moremo mimo bogate izletniške in planinske dejavnosti.
Društvo upokojencev Trbovlje letos ne ho organiziralo novoletnega koncerta za članstvo, niti novoletnega srečanja upokojencev, razen v klubskih prostorih. Pač pa izletniški odsek društva organizira silvestrovanje 28. decembra v Radohovi vasi. Odhod z avtobusom ho ob 16. uri izpred Delavskega doma Trbovlje. Prijave sprejemajo v pisarni društva dokler ne bo avtobus polno zaseden. Dne 31. decembra zvečer pa bodo organizirali silvestrovanje v klubskih prostorih člani obeh
pevskih zborov ter VlS-a. planinci in morda tudi športniki. V društveni pisarni pobirajo akontacijo v višini 1500 S IT za kritje stroškov silvestrovanja.
Upokojenci - planinci so se pred dnevi sestali na članskem sestanku. Pregledali so rezultate letošnje izletniške sezone, se dogovorili za krajši izlet čez Klek. Planinsko vas do Gabrskega. Dogovarjali pa so se tudi za program izletov v prihodnjem letu. Društvo upokojencev Trbovlje bo pobiralo članarino za leto 1994 v od 3. do 15. januarja med
8.	in 1 1. uro v klubskih prostorih- gostišču. Od 17. januarja dalje pa bodo pobirali članarino v dopoldanskih urah vsak dan razen sobote v mali sejni sobi Društva upokojencev. Hkrati s članarino Društvu upokojencev bo možno poravnati tudi članarino za Sklad posmrlninske solidarnostne samopomoči.
T.L.
Smučarji
pripravljajo
almanah
Trbovlje - Smučarsko društvo Trbovlje bo prihodnje leto ob svojem jubileju izdalo almanah. Skupino za pripravo almanaha vodi Cveto Majdič. Te dni je skupina razposlala vsem nekdanjim in sedanjim smučarjem in drugim poznavalcem vprašalnik. Gre za podatke o članstvu v društvu, tekmovalnih uspehih, dobljenih priznanjih za tekmovalne dosežke in druga športna priznanja, delo smučarskih sodnikov, trenerjev, vzgojiteljev, itd. Izpolnjen vprašalnik je treba vrniti na naslov: Cveto Majdič. Trbovlje. Gabrsko 64/a do 30. marca 1994.
Čcrprav bo SD Trbovlje obeležilo svojo 60. letnico, obstajajo dokumenti, da se je organizirano smučanje pričelo 8. januarja 1929 z. ustanovitvijo prvega smučarskega odseka pri takratni podružnici Slovenskega planinskega društva Trbovlje, sedaj Planinsko društvo Trbovlje s samostojnim vodstvom. Prvi načelnik kluba je bil .lože Plevčak. blagajnik Edi Požun. tajnik pa Maks Butar. Klub je štel ob ustanovitvi 80 članov, od tega je bilo več kot polovico aktivnih smučarjev. Med ustanovitelji tega kluba sta bila tudi Ante Beg in Avgust Kostanjšek. In prav v tem času seje v Trbovljah pričela široka akcija za razvoj smučarskega športa v. Za najboljšega smučarja tekmovalca je v sezoni 1930/31 veljal Janez Pisanski.
T.L.
Enotno
nastopanje
Polsni k - Kljub izredno slabim vremenskim in cestno prometnih razmeram, so se konec novembra v Polšniku polnoštevilno zbrali člani KO Društva izgnancev Slovenije za Zasavje na svoji 4. razširjeni skupni seji s predstavniki izgnancev iz. Sevnice in Lilije, ter KO D1S za ta območja, (ilavni namen sklica je bilo obravnavanje organizacijskih vprašanj, da se izgnanci z. območja občine Litija organizacijsko povežejo in sodelujejo s krajevnimi organizacijami Zasavja v okviru njihovega koordinacijskega odbora. Prisotni predstavniki iz Litije so se soglasno odločili, da se organizacijsko, kar zadeva izgnance, priključijo Zasavju. In obenem zatrdili, da so po oblastveni liniji trdno odločeni, da bodo popolnoma samostojni in hočejo svoj okraj. V KO DIS Zasavje bosta odslej
\ajdcni priholj šek
To seje po naključju pripetilo tik pred prvim zapadlim snegom, ravno na dan svetega Martina, ko sem bil na sprehodu v neposredni bližini Vrhpolja. In glej, na travniku sem zagledal tri travniške kukmake. Z veseljem se jim približam, in ugotovim, da so zdravi. Odrezal sem jih in pohitel domov z kar dobro trofejo. Žena je opravila vse potrebnoza fotografiranjem tehtanje. Jeziček na tehtnici je pokazal 1.20 kg z obsegom 71 in 68 cm. Kukmaki so končali svoje -za priboljšek pri gospodinjstvu.
Jože Novak
sodelovala tudi Stanc Kmetič z Dola pri Liliji in Janez Majcen iz. Polšnika.
Povezati se nameravata tudi Koordinacijska odbora Zasavje in Posavje, verjetno do spomladi prihodnjega leta. ko bomo združevali že preko 2500 organiziranih članov DIS. To bo številčno ena najmočnejših organizacij v tem delu Slovenije, ki jo ho prav gotovo tudi precej aktivna. Udeleženci sestanka so ugotovili, da so kratkem času opravili veliko dela in akcij. Dogovorili so se. da si bodo izmenjali poimenske sezname vodstev KO DIS in izdelali enotne značke DIS. V razpravi so sodelovali: Marjeta Pešec. Marija Mejač. Janko Blas. Stane Kmetič. Mirko Borišek, Rudi Matko. Alojz. Androjna. Milica Tolar. Avgust Savšek. Janez Majcen in Rado Poglajen, ki je hkrati prisotne pozdravil tudi v imenu predsednikov Izvršnega sveta in Skupščine občine Litija, ki sta se opravičila in izrazila zadovoljstvo nad opravljenim delom in potekom seje. Na koncu je Rudi Matko podaril knjige Mirku Borišku iz Podkuma, Marjeti Pešec iz Zagorja ob Savi in Janezu Majcnu, domačinu za njihovo dosedanje prizadevno delo in sodelovanje z druigmi KO DIS na območju Zasavja in Posavja. Na srečanju je nastopil tudi prizadevni pevski zbor Polšnik. ki bo prihodnje leto slavil 20-letnico obstoja in delovanja. ,	R.M.
Mladim
Zasavcem
"Všeč mi je bilo sneženje, zah, nisem hotela nositi dežnika, l ase sem imela čisto mokre in zmrznjene.I*o petihurah hojescrn bila utrujena, premražena, a zadovoljna, ker sem srečna prišla na cilj..." Tako nam piše Než.,
Trbovljah, ki se je s svojo babic« podala na pot od Litije do Čateža.
ste o tem pohodu že brali. No, Nežo
in "jnno 1... hvalim., zah,, kar
svm.taprvsIrašilislalK-knvmitvnn in ,l"lkv P'.!'- Ank.U a j.st-n.kili poeitmeah namreč kažejo, da večina rajesedi ol,'IN .Toliko lepi h trenutkov zamujajo... Naše
življenje bil,..	bi veččasa
preživeli v naravi...
S spomini na otroštvo so nas zasuli petošolei z OŠ Trbovlje. Hvala fcospe Drnovškovi, ki jih je poslala. Malo jih bomo skrajšali, da Im, lahko več objavljenih. Jako kot smo skrajšali Anjino pesmico iz Kisovca. Hranili bomo tudi risbice Matjaževih injasmininnih sošolcev z OS 1. Cankar, saj so kar prikupi
Osmošolk« z OŠ Tone Okroga,-pa nam v imenu svojih sošolcev opisuje knjižnico. Zagorskim otrokom svetujemo, naj pokažejo
ta zapis svojim staršem. Mogoče pa imajo kaj vpliva. Šolska knjižnica bi morala biti prostoren, prijazen prostor, iz katerega izžareva znanje...
==
kKozvv />»»say>ws. <^ušzrvo>>^oyv><jL
4 . H	/vir\zr
NASA Lmk .z>wvcr ILžmU-"H - *€eX<r £«Xcr Aowv«r
/ervoJLč zvcah^ct DIKIOZ. AVER?
— — ^ cejttXcr zw«z>e>(jL .
Aro**exr	nr
SuJlv zvmar
TthSouiz /Virvovtrvcr ojz,-
/ynvzr

rrvu
U. H
Lepa imena
Novo pošiljko lepih, slovenskih imen so nam poslali Blaženka Jager, Rosana Vnuk in Sebastjan Lisec iz. Hrastnika:
Trgovine - Ccčanka, Abeceda, Lipa, Marjetka, Mira, Francka; bifeji - Janez, Metuljček, Barbara; hotel Jelka, tovarna Sijaj, Steklarna...
Moje otroštvo
Ko sem bila majhna, smo živeli pri stari mami. Nisem rada jedla. Rekli so, da jem kot leze polž po cesti. Najrajši sem pila sadne sokove in jedla pomaranče. Raslla sem kot smreka v gozdu.
Polona Žavbi, 5.a
Najbolj sc spominjam zimskih dni. S prijatelji smo sc sankali po hudi strmini. Slo je kot blisk. Kot strela z jasnega sem sc znašel pod drevesom. Na glavi mi je zrasla velika buška. Moja glava j c bila kakor žoga.
Gregor Škrinjar, 5.a
Ko sem bil majhen, sem imel zlatenico. Hodil sem po vseh štirih. Zelo rad sem grizel. Zato sem j ih dobil velikokrat po riti.
Goran Rozman, 5.a
HOJ IGLU
v petek,soboto IH _________
HEDtUO SE H lZDELOVAt>~x IGLU,\<t JE VIDETI {	\
KOT LISIČjI BRLOG rvvrjhi 6*VAR vn. o, pew'šq¥UE

Pozna jesen
Vsako leto k nam jesen pride, in do 2 1. decembra ne oddide.
Ustavi se in reče:
"Pozna sem, pa me kar vest peče.
Drevesa so pusta,
da sc mi smejijo na vsa usta."
Listavce jesen rada v pisane obleke obleče,
dokler huda zima jih ne sleče.
Anja Šircelj, 5.c, Kisovec
Knjižnica na naši šoli
Stojim pred našo knjižnico, našim hramom modrosti. Na vratihje urnik, ki mi pove, kdaj lahko vstopim. Srečo imam. Četrtek je in dežurna knjižničarka sedi za mizo. "Prosim, izberi si knjigo," me nagovori. Ozrem sc po prostoru. Čeprav vem, kakšen je, me tokrat še posebno utesnjuje. Tri korake naredim in že sem pri učiteljici, ki sedi za mizo, kot bi sedela v razredu. Sa j drugega ne more! Če razproste roki, seže do police na desni in levi strani.
Si našo knjižnico že predstavljate?! Še ne?! Obiščite nas! Ne bo vam žal. Še posebno bomo veseli tistih, ki imajo "vrečo", iz katere "delijo" denar. Morda bodo spoznali, da bi si tudi naša šola, ki ima že častljivo starost, končno zaslužila prostor, kamor bi mi, učenci te šole, z veseljem prihajali, v njej posedali, pobrskali po leksikonih, revijah... Da bi končno tudi mi lahko rekli, da je vsem otrokom demokratično dana možnost učenja, črpanje znanja...
Osmošolka v imenu sošolcev, OŠ Tone
Okrogar

V mladinskem gledališču Svoboda II v Trbovljah so to sezono pripravili premiero komedije Thorntona VVilderja ZAENKRAT SMO SE IZMAZALI v režiji Jaše Jamnika. Gledalci so na premieri z dolgim aplavzom nagradili igralce za predstavo. Bila je trd oreh za mlade amaterje, vendar je bil trud poplačan. Ure trdega garanja so se obrestovale v odlični predstavi, ki je močno simbolična infilozofsko prepredenazglobokimsporočilom, ki se površnemu gledalcu lahko izmakne in uide.
Predstavo smo ponudili srednjim šolam v Trbovljah, s katerimi tesno sodelujemo. V lanski sezoni smo se predstavili s Produkcijo gledališke vzgoje. Najbrž so zato letos drugače gledali na rezultat. Imeli so tri predstave za srednješolce. Težke in zelo različne, saj so jih posamezne šole različno sprejele. Mladi najtežje igrajo svojim vrstnikom - sošolcem. Med predstavo so se slišale pripombe, nekaj nevljudnih, vendar tudi nekaj domiselnih, celo odličnih. Za mlade igralce je bila to huda preizkušnja, kljub temu so zdržali. Tudi gledalci so soustvarjali predstavo in se odzivali na svoj način. Za nastopajoče je najslabše, če ni nobenega odziva publike. Saj ne vedo, če jih gledalci sploh poslušajo, razumejo ali kaj čutijo... Ni prijetno, če je dvorana velika črna luknja tišine. Kako čudovito je, če se med publiko in igralci stkejo nevidne nitke razumevanja, če publika reagira. Ta namreč reagira, kakor čuti. Igralci dobro opravijo svoj posel le, če čutijo, da se gledalci odzivajo tako, kakor pričakujejo.
Srednješolska publika se je seveda odzivala. Mlada je in ima svoj pogled na svet. Vidi ga bolj dinamično, bolj zabavno, želi si smeha in domislic... Nekatere učiteljice in profesorice so po predstavi prišle za oder, mladim stisnile roko in rekle nekaj vzpodbudnih besed, jih objele in prisrčno poljubile. Ko bi bilo več takih ljudi, bi bili mladi igralci srečnejši, saj šele začenjajo in prav zato potrebujejo veliko spodpude inpodpore. Včasih zelo škodujejo predstavi neotesani posamezniki z nesramnimi pripombami in
neolikanim vedenjem. To pa je drugo poglavje, ki se tiče tudi domače vzgoje.
V mladinskem gledališču Svoboda II bomo sedaj organizirali predstave po Zasavju. V drugi polovici januarja se bomo predstavili v Kulturnem centru DD v Zagorju, nato v Hrastniku, Litiji in drugod. Upamo, da nam bo uspelo kulturno obogatili zimske
Mentorica Mladinskega gledališča Nanda Guček
RAZSTAVE
Trbovlje: Emil Škrbec, član Relika, razstavlja do 31. decembra v poslovnih prostorih Razvojnega inženeringa v Doljnem Lazniku.
KONCERT
Zagorje: 23. decembra ob 19. uri bo v DD Božično - novoletni koncert GŠ Zagorje.
GLEDALIŠČE
Trbovlje: ZKO Trbovlje pripravlja 20. decembra ob 8.30 in 9.30 uri drugo predstavo lutkovnegaabonmaja. Nastopila bo lutkovna skupina VVZ T rbo vije z delom Brundo se igra.
LITERARNI VEČER
Litija: 23. decembra ob 19. uri bo v veliki sejni dvorani občine predstavitev
prve številke nove litijske literarne revije Besedne sence. Nastopali bodo: Marko Djukič, Leonida Hauptman, Anka Kolenc, Mirjam Pušnik, Barbara Renčof, Karmen Verdonik, Irena Zupanič, Niko Zupanič in Rezka Železnik.
PLES
Trbovlje: 18. decembra Zveza častnikov Trbovlje organizira častniški ples v avli DD Trbovlje.
Trbovlje: DPD Svoboda Dobrna bo organizirala 19. decembra zvečer novoletni družabni večer za članstvo, ki bo v domu Svobode Dobrna.
URE PRAVLJIC
Litija: 21. decembra ob 17. uri ura pravljic v knjižnici Litija
Šmartno: 21. decembra ob 18. uri ura pravljic v knjižnici Šmartno.
KNJIŽNE NOVOSTI
Zagorje: A. Christie: Potnica iz Frankfurta;
O.	Wildc: De profundis; B. Žunec: Josip
Benko - mit in resničnost; G. Strniša: Razbojniki z Marsa; M. Prosen: Sonce zgoraj gori gre; Atlas klasične in modeme fizike; W. Dyer: Življenje kot igra; M. Wesley: Razumno življenje; B. Brecht: Šest iger; J. Zupan: Osunk.
Obvestilo
Obveščamo bralce, da bo mladinski oddelek knjižnice do nadaljnjega zaprt, ker širimo knjižnico. Prosimo, da že izposojene knjige čimprej vrnete, lahko vsak dan dopoldan ali popoldan. Izposoja v oddelku za odrasle in v Kisovcu bo potekala po ustaljenem urniku (z izjemo nekaj dni). Prosimo za razumevanje.
Knjižnica Zagorje

ZABEL,,O
Hrastnik
Kulturne prireditve za
praznične dni so se na obeh šolah v preteklem tednu nadaljevale. S filmsko risanko Knjiga o džungli in za najmlajše z literarno predstavo Žogica Nogica. Naštudirale so jo vzgojiteljice v vrtcu in z njo razveselile tudi tiste, ki sicer vrtca ne obiskujejo.
Ženski kvartet Pia vica je letos že drugič gostoval v zdravilišču Laško. V torek ob 20. uri so številnim gostom pele narodne pesmi.
F.M.
Trbovlje
Janez Mišo Knez je pretekli petek v Batičevem salonu v Revirskem muzeju odprl samostojno razstavo. Razstava nosi naslov Slike in skulpture 88 - 93. V dveh prostorih salona je umetnik postavil na ogled skupno 38 del. Razstavljena dela prikazujejo slikarja, ki živi in dela v Ljubljani kot svobodni umetnik, kot zanimivega in pronicljivega avtorja. Na otvoritvi razstave je v imenu Revirskega muzeja pozdravila Sandra Forte in na kratko obrazložila delo in uspehe ter razstavljena dela avtorja. Posebej toplo pa je bil mladi umetnik pozdravljen, ko je seznanila vse s tem. da je bil dan poprej deležen nagrade na mednarodni razstavi male grafike Miniprint Slovenija 93 v Mariboru.
Slikar Vinko Hrovatič iz
Hrastnika, ki je tudi član Relika. je 6. decembra pripravil v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja samostojno slikarsko razstavo. Do 31. decembra si lahko ogledate 10 del v oljnem pastelu z motivi iz krajine. Razstavo je odprta v času, ko je odprta knjižnica.
Abonenti	večernega
gledališkega abonmaja so si 9. in 11. decembra zvečer ogledali delo Emila Filipčiča - Psiha. Predstava je bila v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani. Organizator - ZKO
Trbovlje je poskrbela za avtobusni prevoz udeležencev.
Skupinska razstava članov likovne skupine Rclik v salonu Dolik na Jesenicah se je iztekla 10. decembra. Razstavo trboveljskih likovnikov si je ogledalo precejšnje število obiskovalcev.
Prosvetno društvo Dobo večje pripravilo 12. decembra v gasilskem domu na Dobovcu kulturno popoldne. Naj prej seje predstavila gledališka skupina s komedijo Zdravila za večno mladost v režiji Kilijana Trotovška in Milene Jamšek. V drugem deluje Ženski pevski zbor lega društva pripravil koncert narodnih in umetnih pesmi pod vodstvom Barbare Glas.
Ob 30. letnem jubileju so v Likovni galeriji D D Trbovlje 13. decembra odprli skupinsko razstavo člani likovne skupine Relik. Otvoritev je pripravila Zveza kulturnih organizacij Trbovlje. S krajšim koncertnim nastopom so otvoritev popestrili učenci GŠ Trbovlje. Razstava bo odprta do 27. decembra, vsak dan od 16. do 19. ure. Po otvoritvi je bila slavnostna seja članov in vabljenih.
T.L.
Litija
Fantje po polj gredo so
naslovili svoj letni koncert pevci najstarejšega pevsega društva iz litijske občine - litijske Lipe. Imeli so ga v petek. 10. decembra ob 19. uri v dvorani na Stavbah. Gostoval je tudi Mladinski PZ OŠ Gradec, svežino pa sta s seboj prinesla "pasja prijatelja" Jože Vidic in Tone Hočevar. Program je povezovala Rosana Maček.
V organizaciji Odbora gradu Bogenšpcrk‘in Glasbene mladine ljubljanske je bil v petek. 10. decembra ob 19. uri v seriji mesečnih koncertov Slava Valvasorja Kranjskega na gradu Bogcnšpcrk koncert. Nastopili so Robert Prednik - -rog. Tomaž Kmetič - klarinet in Vladimir Mlinarič - klavir.
7. decembra so imeli kulturni dan učenci nižje stopnje OŠ Gradec iz Litije. V dvorani na
I I I I I I I ■ | I
L
Ob 30-letnem jubileju so v Likovni galeriji DDTrbovlje 13. decembra odprli skupinsko razstavo člani likovne skupine Relik. Otvoritev je pripravila Zveza kulturnih organizacijTrbovlje. S krajšim koncertnim nastopom so jo popestrili učenci GŠ Trbovlje. Razstava bo odprta do 27. decembra, vsak dan od 16. do 19. ure. Po otvoritvi je bila slavnostna seja članov in vabljenih. Žal jim ob jubileju ni uspelo izdati monografije o delu članov Relika. Morda bo delo izšlo nekaj kasneje. Ob jubileju članom, ki so se postavili pred objektiv fotoreporterja Zasavca, veljajo iskrene čestitke.
T.L.
Foto: Danijel Amon
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
J
Stavbah so si ogledali gledališko predstavo.
V Črnem potoku so nedeljsko popoldne občanom, ki svojo
starost preživljajo v domu Tišje, polepšali s svojim nastopom člani
Tambura.škcga orkestra iz Šmartna pri Litiji.
J.K.

\
Parnasova pota
Leonida Hauptman, doma iz Litije, je po poklicu ekonomski tehnik, trenutno dela kot negovalka v Domu Tišje. Upa, da se bo kmalu prekvalificirala v medicinsko sestro. Pisati je začela že v osnovni šoli. Piše predvsem pesmi, poizkuša se tudi v prozi. Dvoje danes objavljenih stvaritev je sicer brez naslova, a so vseeno dovolj občutene in prepričljive. Navdih za pesmi dobiva v okolju, v katerem dela in kjer se srečuje s človeško nebogl jenostjo, osamljenostjo in tegobami.
Ureja: Franci Lakovič
Pljuskni me val in me odplavi.
Odnesi me daleč, ni važno kam.
Potopi globoko me v svoje globine, v brezmejno modrino tvoje miline.
Zvrtinčiva se in se zlijva,
na koncu se v morju soli raztopiva.
Ljudje, prišel je čas, ko padejo idoli in božanstva.
Umazanost se pere v kotlu pene, ki se dviga... in sedanjost je ujeta v milni mehurček.
Leonida Hauptman
J

priznali, da bend ni la ko slab.
In slednji (toda ne zadnji) bend, zvezde večera, eni in edini: dame in gospodje - The Drinkers. Začeli so z Van Hale novsko poskočnico (Jump). nadaljevali s pesmico o tem, kako te bodoporokali (We wi 11 rock You). od takrat naprej je bil samo še en velik žur. Končno so v dvorani oživele tudi (glede na povprečno starost v dvorani) stare kosti. Rajanje, petje... Koli je s svojimi sodelavci napravil pravo koncertno vzdušje. Pa ne, da ga prej ne bi bilo. Vzdušje je le stopnjeval do maksimuma. Igrali so in igrali od Škrlatnega (prinčevskega) dežja, do svojih lastnih komadov. Drinkerji na krigl. rokerji na kubik.
In kaj je sledilo po The Drinkers? Rcprizaaaaaaa do zgodnjih jutranjih ur. Vsi bendi so še enkrat zajahali oder in ponovno ogreli publiko.
Koncert je pod okriljem KUD Zgaga organiziral Jože Mravlja. Držim pesti, da mu bo tak žur j uspelo še kdaj ponoviti ali pa narediti še boljšega, j
Tekst in foto: Jure Nagode ,
--------------------------- J
Vprašanje: kaj je počel Zlatko Dobrič v osnovni šoli? Odgovor: delal se je, da je Kukavičji Mihec. Vprašanje: kaj počnejo The guitars v osnovni šoli? Odgovor: igrajo kitare!
Sobota, kot vse sobote. Razlika je le v tem, da je v Litiji koncert. O.K., gremo pogledat, kaj sc dogaja. Ko pridemo do dvorane na Stavbah, vidimo, da Lilijani mislijo resno. Koncert sc bo kmalu začel. The guitars, Sky tovverin The drinkers se tam globoko izza odra verjetno že ogrevajo za igranje. Vstopimo v dvorano. Ogromno presenečenje! Ob robu dvorane sama osnovnošolska mladina. Madona, menda ja nismo kje narobe zavili, mi smo prišli na rok koncert, ne pa na živ žav. Razlog množičnega romanja mladostnikov in mladostnic v dvorano na Stavbe je bil takoj jasen. Na oder pridejo The Guitars. Sami mladci. Od takrat naprej je bilo vse skupaj
podobno norišnici. Dekleta so cvilila, fantje so sc drli, skratka-edina primerjava bi bil kakšen koncert Bcatlov, ki igrajo na stadionu, nabitem z razpaljcnimi oboževalkami. Vendar so to bili The Guitars. Prepevali so svoje in tuje komade (od Sokolov. Prija v og kazališta. Lennona, do Dylana...) 'Zanimiva je bila njihova rok izvedba pesmice Šivala je deklica zvezdo. Ura igranja je za številne njihove sošolce in obenem oboževalce kaj prehitro minila. Kljub svojim rosnim letom so fantje izredni. (Ker sem glasbeno neizobražen, jih nisem (khm)'slišal fušati.)
The Guitars so na odru nadomestili gostje iz Logatca Skv Tovvcrs . Njihova odlika je solidna tehnična dovršenost, dobra glasba in nerazumljiv vokal. Sky Tovversi so najavili počitek in/ali odhod lanov prve skupine. Na svoj račun so (smo) prišli veterani. Fantje so nekakšna mešanica Iron Maidcn, Faith No More, Gaslr-bajtrsov in še kdo bi se našel. Temu miksu
ustreza tudi njihova glasba. Sam nastop je bil zelo dinamičen.
pester, vse se je odvijalo zelo hitro (v stilu njihove glasbe.) Sprva jih naj mlajša populacija ni sprejela najbolje, verjetno bi raje še kakšno uro ali dve poslušali svoje favorite - The guitars. Kljub vsemu so se sprijaznili s Skv Tovversi in končno
Velen jska skupina Sank rock deluje že dobrih 11 let. Pravzaprav so ena redkih rock skupin p ri nas, ki se lahko pohvali s kvalitetno glasbo in dolgini stažem delovanja. Iz Velenja so tudi Chateau ter neka j man j znanih rock skupin. Veliko seje pisalo in govorilo, da se člani ene in druge skupine sovražijo, da so veliki rivali ipd. Na nekaterih skupnih nastopih in tudi s tem, ko se je Zvone H ran jec iz Sank rocka "preselil" k Chateaujem, so dokazali, da ni tako. Slovenija je dovolj velika za oboje.
V skupini so od začetka trije člani, pred petimi leti so zamenjali klaviaturista, predlani pa j c namesto Zvoneta v skupino prišel Bor Zuljan. Zanj trdijo, daje najboljši kitarist pri nas. Vsi, ki so ga slišali v živo ali na ploščah, so se lahko prepričevali sami.
Doslej so izdali 5 albumov, pred dobrim mesecem je izšel njihov šesti izdelek.
Naslov CD-ja je V živo na mrtvo. Posneli so ga na koncertu, ki je bil sestavni del
v*	■ ■
prireditve "Pivo in cvetje" v Laškem. Pivovarna Laško je tudi njihov glavni sponzor. Sicer so "Šank rockovci" ena redkih skupin, ki stavi na sponzoije. Pred leti je
bila to Pcpsi-cola. zdaj zaupajo Pivovarni.
Naj novejši CD je po besedah Uroša (Bostič, manager skupi ne, op.p.), posnet natanko tako, kot je bilo v resnici. Niso dodajali nobenih efektov, niti popravljali zvoka. Roko na srce. album zveni dobro. Kol nekakšen "bonus" sta na plošči dve pesmi, posneti v studiu. Lahka dama (izpod peresa Zorana Predina) in Puščava sna (z letošnje Pop delavnice).
Še na eno stvar ne smemo pozabili. Šank rock sc pripravlja na prodor v tujino. Oh lem. da so posneli ploščo v angleščini (Reezzle deezzle hlucs) in gostovali v Litvi, so z nemško firmo Exim podpisali tudi pogodbo. Člani skupine za razliko od nekaterih drugih naših "umetnikov" tega ne obešajo na veliki zvon. Ko bodo konkretni rezultati, bomo izvedeli vse.
Tomaž A. Štojs
Foto: T.P.
J

pROCjRAM |
0 F:1
''*-Zy	- • ••
Trbovlje - Delavski dom 18.-20. NEČISTI POLICAJ fam. krim), soh., ned., pon. ob 17. in 19. uri.
21.-24. VSI PSI LETIJO V NEBO fam. ris. film), tor., sre., čet., pet. oh 16.30. uri.
21.-23. KIRMA fam. kri m. akcija), tor., čet. oh 18. in 20. uri.
24. VROČICA fam.cro.triller), pet. oh 18. uri.
Zagorje - Delavski dom
17.	-20. KIRMA fam.krim. akcija), pet., sob., ned., pon. ob 19. uri.
18.	BINCrO fkom.), soh. oh 10. uri. 18.-22. NE POZABI (trillcr). soh..
ned. ob 17. uri, tor., sre. oh 19. uri.

Toma/. Domieelj je napisal pesem o Škof j i Loki. Tudi zato seje udeležil obrtniškega plesa v tem gorenjskem mestu, 'fam seje cel večer posvečal prijateljici Barbari VVeber. Revica je morala z njim preplesati cel večer. Zakaj pa ne?
Dominik Kozarič je izdal svojo novo kaseto. Poleg domače turneje ima v načrtu tudi skok na zahodni trg.
Fantje skupine Pop design so se odločili, da bodo svojo preteklost, nastope, pesmi... zbrali v knjigi. Napisal jo je Mitja Ciuha, izšla naj bi konec tega leta. Naj omenim le nekaj dogodkov, ki so v njej zabeleženi. Pobeg klaviaturisla Matjaža Vlašiča iz vojašnice v ('elju, spomini na Ameriko, zakaj se je šef skupine Tone Kosin rij jokal...
Vilija Nipiča smo do nedavnega poznali le kot pevca narodnozabavne glasbe, sedaj pa... Bolj. ko se Alfi stara, bolj sc posveča zabavni, bolje rečeno pri mladih zelo priljubljeni -techno glasbi. Kot vse kaže, bo tudi
Kaseta / naslovom Od srca do srca,	Ren d la.
ki jo ./pasne) Roberto Magnil/o. jv ' Legendama punkovska skupina iz k- "<	K	Litije Nici pripruvljaIztlaj<> icc:>mpaičtnc
24 .()()() ixili«feč:kpv. Oh slčvenškib je V plošče) ki haj hi izšel Že iiohec decembra: mi kaseti tudi (vsem vlVuncoScihi, ,	Na njcun fo poieg-starih: pesmi
v Da pa je mešanica slovenskega	in
angleškega jezika.
Ne bojte	se.
" poljubčki"	so
originalni, š 7_
Pred kratkim je
jVpiineei]: zjnašl oviim Liberta Bloo. Postava skupine se j, zaraeli živih nastopov precej spremenila:
Še ena vesela novica za ljubitelje putika ne jih jo sploh še kaj). Ptvel jiovim letom naj br	izšel
fcompilacijski CD treh plošč v: N<Syi Ptink valj 7,Sasi)j . Lepit je v na 5 i -domovini bili mlad. ter 84-48. Obilo posnetkov, ki so
Promocijski kcineep je bil 15. oktobra j pred desetletjem razburili slovensko v Mariboru,pred njimi ješč30domačih javnost, je zbranih na vnem mestu. Če nastopov. Po slovenski turneji sv bodo imate radi techno "kance"j naredite pdpra. iii. tujim:. Posneli sonati video „	velik korak stran. Še to - naslov
spot za jsesem Ittngie. Nova postava;	kompihicijskega UlVja na kiten m bo
Mire Lovrič. Barbara Šinigoj. Aliee	/a kar 76 minut glasbe, ho Še pomnite'
Čsimirs, Mano Marolt. Nenad pankerji.
Krsmandvič. Joško .Sečnik in Aleš	TAŠ
na naši glasbeni sceni, če še ni, prevladal techno.
Jonas Ž se v Kliniki Tivoli zelo, zelo zanima za soigralko Mirjam Korbar. V Kliniki mu to bolj slabo uspeva, saj se razen enega res izjemnega ljubezenskega prizora med njima ne "izcimi" nič resnega. V resnici sta Mirjam in Jonas par že nekaj časa in zato jima ne smemo zameriti, če kdaj pa kdaj svojo vročo ljubezen pokažeta tudi na odru.
S.G.
LEPO JE V ZASAVJU Bi Tl MLAD (ROČKE R)...
n rjNi
—* x—X šJ J \J \
24. LJUBICA, OTROK JE NARASTKU (kom.), pet. ob 19. uri.
Hrastnik - Delavski doni
17. PRŠUT, PRŠUT (am. ero. drama), pet. ob 17. uri.
17.	-19. NUNE POJEJO (am. kom.), pet. ob 17. uri, sob., ned. ob 17. in 19. uri.
22.-24. ODRASLI SI PRIVOŠČIJO (am. trillcr). src., čet. ob 19. uri. pet. ob 17. uri.
24. ZATRESKANA (am trillcr). pet. ob 19. tiri.
Dol pri Hrastniku
18.	PRŠUT, PRŠUT (am. ero. drama), sob. ob 18. uri.
Za dodatek
Začnimo v domačih logih. Gverk je nov projekt nadebudnih Hrastničanov. Za tem imenom se skrivata lomi (drugače Agcnts Itd.) in po mnenju nekaterih živa legenda hrastniške glasbe Damir B. Svoj prvi komad z imenom Runtcisen sta posnela v 8. nadstropju neke stolpnice, zaradi tečnih sosedov pa sta sklenila, da bosta ostale komade snemala na Kopitniku. Runtcisen je kljub teinu, da je posnet doma na štirikanalni mizi. odličen material. Nekajkrat so ga zavrteli na Radiu Študent, kritiki so navdušeni. Aja, še glasbena zvrst -industrijski tchno metal.
Agenti pridno počivajo. Baje ima njihov bobnar zlomljeno roko.
V diskoteki Palma prirejajo glasbene večere, na katerih dajejo možnosti neznanim ali drugače nezaželenim (zaradi njihovih glasbenih interpretacij) bendom, (še vedno čakajo na Mr. Horn)
Opravičujem sc Heleni in Zlatku, ker jima kradem prostor.
Ouro

B
Sivim Vice
Lep pozdrav vsem, ki berete našo rubriko. Najbolj vesela vest
ta teden je, da imamo pouk samo še en teden. Te vesti so najbrž najbolj veseli vsi. ki ne živijo le za šoto. Skoraj na vseh zasavskih šolah si dijaki že belijo glave, kako, kje , kdaj bodo organizirali
Danes pišemo o vztrajnosti, o kulturnem nivoju gimnazijcev jn ekonomcev, pa spet o košarki in košarkarjih,^
retra
V.	/
Vztrajnost
Vztrajnost, vztrajati, vztrajanje, ne le beseda; misel, filozofija. Življenje je tak sopotnik, da moraš vztrajati z njimi Včasih je dolgočasno, bedno, včasih pa polno sveži ne, da bi ga jedel z največjo žlico. Vztrajnost pri njem, bitiznjimvsožitju, je včasih umetnost. Dobro, da je strah pred neznanimvečji od želje po onostranstvu.
Včasih te domišljija in sanjarjenje o svetu, ki ne trpi muk, ki jih prinaša telo samouničijivega človeka, zanese daleč, k misli, želji, morda celo dejanju, da bi bil ena duš tega sveta. Vztrajaj takrat, poglej preteklosti srečo, zamisli se o prihodnosti. Zberi vse trenutke sreče, za katere si živel, obnavljaj jih neprestano, vztrajaj!
Morda so te želje o onostranstvu res zanesle v deželo iluzij, morda neuresničljivih. Ne želiš biti več ti, prost bi bil vsega, nesmrten. Zakaj? Ti ni lepo, ni lepo biti?Ti?Ne spreminjaj svoje osebnosti, ne laži si, da si nekdo drug, bodi Ti, ne pusti spreminjati se!
Vztrajanje... Je vredno vztrajati? Da. Živi za tiste trenutke, ko ti v prsih začne močneje biti, ko občutiš, kot bi ti telo zalil velik val energije, ko si želiš divjati, vpiti, kako srečen si, takrat, ko želiš, da bi te videl ves svet.
Vredno je vztrajati, pa čeprav le za tiste trenutke sreče, ki so poleg njihove redkosti, še kratki, kot utripi milijone let oddaljenih zvezd.
Polona Teržan
Bliža se čas novoletnih praznovanj in prireditev. Ali ste se že kdaj vprašali, če sploh sodite na eno od teh?
Večina dijakov Gimnazije - Ekonomske šole namreč ne spada nikamor. Najbolje bo, če ostanejo kar doma ob televizijskih ekranih, ali pa gredo na kakšno zasebno "Žarko
Že samo vprašanje: "A moramo ?", ki se je glasilo 30. 11. 1993 vsepovprek, ko smo namreč bili "prisiljeni" iti gledati gledališko predstavoZAENKRA TSMO SE IZMAZALI mladinske gledališke skupine pod vodstvom Nande Guček, vam verjetno pove dovolj. Mladi igralci so se že mnogo prej pripravljali, vadili, imeli premiero pred trboveljskim vesoljnim občinstvom, nazadnje pa so svojo igro uprizorili še pred svojimi sošolci, prijatelji in profesorji. Mislim, da je bila tu trema največja. Prišli smo namreč gledati svoje prijatelje. Da spoznamo, kaj nekateri počnejo v svojem prostem času in se zato tudi preklet o trudijo. Mislite, da smo jim bili v kakšno podporo ?
En d...
Tako nezainteresiranega, nekulturnega in podivjanega folka pa še ne !!!
Igralci so se trudili tedne (kaj tedne, mesece) prej, da so se naučili in pripravili igro. In kaj so dobili od nas ? Eno uro in pol posmehovanja (pa ne zaradi komedije same). V dvorani se je dogajalo v se drugo, kot pa gledalo predstavo. Desetina dijakov je "ušla" že pred predstavo, desetina med predstavo in potem finale - pol dvorane je vstalo in začelo odhajali, ker se jim je mudilo na avtobus. Ropotanje in vpitje, tako, da so igralci že sami začeli pogledovati po dvorani. Na koncu so dobili tako grenak aplavz, da je bil zaključek podoben bolj pogrebu, kot pa komediji.
Vse pohvale igralcem (nekateri so zelo nadarjeni in perspektivni) za odlično igro in MOČNE ŽIVCE !
Kaj pa bi rekel nam ? Nič čudnega, da naša kulturna zavest izginja.
ODRASTIMO !!!
Aleksander Lavrini
VISA
v Zagorju
Zgodilo seje v Zagorju 4. decembra 1993. To je bila prva tekma na srednji šoli za elektrotehniko in gostinstvo (ostale šole so že zdavnaj poskrbele za takšne prireditve). Na tekmi so sc pomerili profesorji in dijaki že prej omenjene šole. Tekma je bila razdeljena na četrtine. Če štejemo vse igralce, sodnike in publiko, se je je udeležilo kar 40 ljudi. Vsem ostalim ljubiteljem košarke je lahko žal, saj so zamudili veliko dobrih akcij. Kapetan ekipe profesorjev je bil Ložak. Pomagali pa somu še: prof. Kostanjšek, prof. Škrinjar, prof. Povše in prof. Vozel. Čast dijakov so branili: Baš, Bukovščak, Manfreda, Petan, Kečan. Rusjan, Mitrovič pod vodstvom kapetana Ocepka. Za "fair play" je skrbel sodnik Darko Kusič iz Zagorja.
Tekma je bila zelo zanimiva. V prvih dveh četrtinah so se bolje držali profesorji saj so vodili 17:16 po prvi in 31:29 po drugi četrtini. V drugi polovici tekme pa sojini opešale moči. Na račun utrujenih učiteljev so prišli na površje dijaki. Po koncu tretje četrtine je bil rezultat že 38:45. na koncu pa 60:55 v korist učencev.
Najboljši igralec tekmeje bil profesor telesne vzgoje Škrinjar. Upajmo, da se bo kakšna takšna prireditev organizirala tudi v prihodnje. To namreč ni samo popestritev šolskega programa, ampak tudi možnost dijakov, da premagajo učitelje.
Robert Bebar
”Stieonmieji” nam pišejo
V 42. številki Zasavca z dne 3.12.1993 si nas je "štromarje" iz. Srednje šole za elektrotehniko in gostinstvo iz Zagorja na svojstven, za nas žaljiv, način privoščila novinarka začetnica, gdč. Petra Žagar.
Predlaga, da bomo "v bodoče morali malce več igrati košarko, kot pa se pohajkovati okrog Li-ja" (bife - opomba piscev).
Od cenjene novinarske pričakujemo, naj nam dokaže, koga od nas je videla pohajkovati okrog bifeja Li. V kolikor pa tega ni v stanju dokazati, pričakujemo, da se namjavno opraviči v naslednji številki Zasavca. Zmagovalcem strojnikom pa iskreno čestitamo k zmagi.
"Štromarji" (podpisani: Matjaž Manfredo, Jože Dornik, Igor Matjan, Janez Lončar, Rado
Fele)
Cenjeni
"štromarji"!
Glede na to. da sem v 42. številki Zasavca napisala tisto okrog pohajkovanja in si nisem vzela toliko časa. da bi vas videla pohajkovati okrog Li-ja, se vam najgloblje opravičujem. Če res še nikoli niste bili v bistroju MERLI, se zglasite na Zasavcu in z veseljem vas bom povabila na sok v ta skoraj vsem znani bistro. Kot pravi športniki in košarkarji - pripravniki verjetno ne pijete alkohola.
grešnica Petra Žagar

KONKURENČNE CENE, BOGATA IN PRIJAZNA PONUDBA V
trgovini ELEKTROELEMENT d.d na izlakah TEL/FAX 0601 74 084
*	kompletne elektroinstalacije za hišo in obrtno dejavnost
*	bela tehnika, akustika, drobni gospodinjski aparati, dekorativna svetila
*	široka izbira telefonskih aparatov
*	hobby stroj Mio Standard Osijek 158.000 SIT
*	glasbeni stolpi od 15.000 SIT dalje
*	šivalni stroji od 28.000 SIT dalje
*	likalniki od 2.200 dalje
*	pralni stroji od 43.000 dalje
*	klinker tlakovec po 930 SIT/m2
*	električni bojlerji od 5.800 SIT dalje
*	umetne novoletne jelke po 9.400 SIT
*	peči na petrolej 47.000 SIT
Odprto: ponedeljka do petka od 8. do 18.00, sobota od 8. do 12.ure.
O 5% popust pri nakupu izdelkov iz proizvodnega programa | 1 ^ ETI ELEKTROELEMENT v mesecu decembru. Popust velja I £ za nakup nad 1.000 tolarjev.
Trgovina DOL 7.30- 18.30, SOB. 7.30-12.30 tel.: 43 540
KOVINOTEHNA
TRGOVINA
Trgovina TRBOVLJE 8.00-12.00 in 15.00-19.00 SOB. 8.00-12.00 tel.: 22 571
TRBOVLJE
in
ŽELEZNINA ROL uri HLASTNILO
Pri nakupu blaga nad 5.000 SIT ORGANIZIRAMO NOVOLETNO ŽREBANJE nagrad, ki bo 30.12.1993 ob 16. uri pred trgovino na Dolu.
NAGRADE:
1.	BARVNI TELEVIZOR
2.	GORSKO KOLO
3.	DVOJNI KASETOFON
4.	LIKALNIK
5.	KAVNI MLINČEK
6.	LESTENEC
7.	SUŠILEC IAS
8.	SKODELICE ZA KAVO
9.	REFLEKTOR DVOJNO
10.	KROŽNIK
1

|
:
Nemogoče je mogoče KOVINOTEHNA

g	'<*• č tcc&
RESTAVRACIJA IN NOČNI BAR
ODPRT JE NOV GOSTINSKI LOKAL V HRASTNIKU,
C. 1. MAJA 68 (stara občina)
S6a6e'4,	Vas Vljudno Vabi
na nepozabno SILVESTROVANJE
Program:
-	COCTAIL ZA DOBRODOŠLICO
-	RAZKOŠEN HLADNI BIFE
-	POLNOČNI ŠAMPANJEC
-	PRVOVRSTNE MEŠANE PIJAČE
-	JUTRANJA KREPKA MESNA JUHA
-	NAJBOLJŠA PLESNA GLASBA - CD
ZA TO PRILOŽNOST BOMO SPREJELI SAMO 40 GOSTOV. ZATO VAS PROSIMO ZA ČIM HITREJŠO POTRDITEV REZERVACIJ DO 27.12.1993.
CENA: 7.000 SIT
INFORMACIJE: na tel.: 0601/43 211 int. 2 ali osebno v lokalu.
17,18,19. 12. COCTAIL PARTV

‘m
METRONIC - KOMEL,,.
turistična agencija TRBOVLJE
s sedežem v veleblagovnici: tel.: 0601/21 615, fax. 21 615, 26 622
Vabi na ogled Verdijeve opere TRAVIATA odhod dne 28.12.93 z avtobusom iz Trbovelj, Zagorja, Kisovca in Izlak cena: 2.370 SIT
Pridružite se nam, saj v teh časih potrebujemo večkrat nekaj kar nas bo pomirilo in nam vlilo novih moči. SILVESTROVANJA so mogoča še v apartmajih Golf na Bledu, Krvavcu in nekaj prostih mest je še v Portorožu in Bovcu.
Za zimske počitnice nudimo po ugodnih cenah hotel Alpina v Kranjski gori, kjer bomo imeli tudi otroški snežni vrtec, klubske aktivnosti zvečer in podnevi KLUB KOMPAS! Na voljo so še apartmaji v Bohinju in za 26.2. 94 apartmaji na Rogli.
BOGATA PONUDBA SILVESTROVANJ - nazdravimo letu 1994, Silvestrerska noč v neznano, odhod 31.12. 93. z vlakom, cena samo 99 DEM.
ZA MLADE v Firencah - 4 dni, odhod 30.12.93 - cena 355 DEM GARDSKO JEZERO - 4 dni, odhod 30.12.93 - cena 370 DEM
V	RIM - 4 dni, odhod 30.12.93 - cena od 299 DEM dalje EKSKLUZIVNO - Silvestrovanje na križarjenje! ITALIJA,
GRČIJA, odhod 27.12. do 1.1.94, cena 689 DEM.
SILVESTROVANJE V ISTANBULU - 4 dni, odhod 30.12.93 - cena 379 USD NOVO LETO ŠE NA TURŠKI RIVIERI od 26.12 - 2.1.94, cena 499 USD
V	TUNIZIJO, odhod 26.12. in 30.12.93, pol penzion od 590 DEM dalje SILVESTROVANJE V SAHARI - 4 dni, odhod 30.12.93, pol penzion 800 DEM KRIŽARJENJE PO NILU - 9 dni, polpenzion, odhod 29.12.93, cena 1420 USD PO EVROPI:
EKSKLUZIVNO SILVESTROVANJE V Munchnu s svetovno znanim tenoristom PLAČI DOM DOMINGOM, odhod 31.12.93.
NA ELIZEJSKIH POLJANAH, odhod 28 in 29.12. z letalom ali avtobusom, cena 455 DEM in dalje
NAJ VAM VSTOP V LETO 1994 V NICI OSTANE V LEPEM SPOMINU
4 dni, odhod 30.12., cena 330 DEM
LONDON - 5 dni z letalom, odhod 29.12., cena 1.050 USD
ZABAVA STOLETJA s HELENO BLAGNE na Costa Bravi, odhod 27.12.,
cena samo 298 DEM.
SPET COSTA BRAVA z avtobusom, polni penzion, odhod 27.12., cena 495 DEM BUDIMPEŠTA, BLATNO JEZERO, BRATISLAVA, PRAGA, ST. PETERSBURG 4 dni, odhod 30.12.. polni penzion, letalo, cena 690 USD.
KRAKOV z avtobusom, 4 dni, odhod 27.12., cena samo 299 DEM IN SPET KRAKOV - SILVESTROVANJE 4 dni odhod 30.12 cena 425 DEM-letalo!!
VSE informacije dobite v naši agenciji METRONIC - KOMET v Trbovljah na tel.: 0601/21 615.
Vsem bralcem Zasavca pa želimo vesele božične praznike ter SREČNO 1994.
Nemogoče je mogoče
Bojan Žibret, 31-letni nogometaš iz Trbovelj, že štiri leta nosi dres zagorskega ETI Elektroelementa. Po ocenah trenerjev Leopolda Kogliča in njegovega očeta Vinka, ki sta vodila moštvo v jesenskem delu prvenstva, je zbral 32 točk in z igralcem Orle Rudarja Janijem Sotenškom deli prvo mesto v našem tekmovanju za naj zasavskega nogometaša.
Prvi del prvenstva je ETI kljub želji po vrnit vi v prvo ligo končal na komaj devetem mestu drugoligaške lestvice. Vaša ocena?
Po izvrstnih izidih in igrah pred prvenstvom smo z devetim mestom razočarani. Marsikaj lahko popravimo v spomladanskem delu. Na domačem igrišču smo imeli kar dober izkupiček, veliko slabše smo igrali v gosteh, točko smo dobili le v Vevčah in Trbovljah.
Zakaj tako slabi dosežki na gostujočih tekmah?
Na začetku smo igrali z mešano ekipo. Preveč je bilo menjav in eksperimentov. Nepričakovano smo izgubili doma, zaradi visokih ciljev smo slabše nadaljevali. V Zagoiju smo kljub ne preveč dobrim igram vendarle dosegli zmage, v gosteh pa ni in ni šlo."
Čeprav igrate v obrambi ste dosegli tudi tri zadetke.
V klubu sem zadolžen za izvajanje enajstmetrovk in
prostih strelov z desne strani. Dve 1 Im sem jeseni uspešno izvedel, zgrešil pa proti Medvodam, poleg tega sem v zadnjem domačem nastopu s Štajersko pivovarno dobro izvedel tudi prosti strel.
Kakšneso vaše napovedi?
Težko je reči. Želim si najboljše. ETI Elcktroclcmcnt je izkušena ekipa, ki lahko še marsikaj naredi.
Se morda še nadejate uvrstitvi v prvo ligo?
Razliko bo težko nadoknaditi. Imamo ugoden razpored. Lani seje Potrošnik čudežno obdržal v prvi ligi. zakaj v tej sezoni n c bi presenetili mi. Če sc bodo Korošci okrepili, potem možnosti bržčas ni. Toda. v športu večkrat velja, da je nemogoče mogoče.
Pred nami je prestopni rok. Boste ostali v Zagorju?
V Zagorju se dobro počutim in zaenkrat ostajam v ETI Elcktroelemcntu. Vsaj za šest mesecev oziroma do konca te sezone to lahko trdim, potem pa bomo videli.
Kaj pravite o akciji Zasavca, ki kot prvi v naši regiji izbira najboljše v posameznih športnih panogah?
Takšne akcije velja samo pozdraviti in tudi čestitati vašemu tedniku, kije kot prvi uvedel ocenjevanje. Za starejše igralce, ki so v po jesenskem delu tudi v vrhu, kot so Šoten še k, Rižnar, je to še dodatni motiv za dobre igre. Moram reči, da nam tako priborjena nagrada morda celo več pomeni kot denar, ki ga dobimo za hranari ne i n prem ijc v klubu.	Sašo Fabjan
Papirničarji
Radeški nogometaši želijo v naslednjem letu zaigrati v 2. nogometni ligi. Zadnji rezultati kažejo, da njihova želja ni nerealna. Še posebej, ker so izredno popravili obrambo, pa tudi konica napada vse pogosteje predstavlja resen problem za nasprotnike. Za Zasavca smo se pogovarjali z Albertom E mesilom, predsednikom UO NK Papimičar.
Kako ocenjujete jesensko sezono?
Kljub temu, da lestvica ni realna, saj zadnji dve koli zaradi slabih vremenskih razmer nista bili odigrani, je Papirni čar zasedel solidno 5. mesto s 13 točkami in razliko v golih 17:9. V jesenskem delu smo doživeli le 3 poraze, tri tekme so bile neodločene, pet zmag pa z dokaj visokim rezultatom. Za tekme, ki smo jih igrali zunaj,je značilno, da smo vse izgubili po dosojenih enajstmetrovkah za domače, kar priča o tem. da nam žal sodniki niso bili najbolj naklonjeni.
Ali je rezultat, o katerem govorite, že delo novega trenerja?
r
Od tradicije se ne da živeti
JaniSotenšek, 29-lelni Trboveljčan, je eden redkih nogometašev svoje generacije, ki je ostal zvest trboveljskemu Rudarju. Čeprav je že vrsto let "motor" Orie Rudarja, je prvi del letošnje drugoligaške sezone po ocenah mnogih privržencev te športne panoge odigral najbolje in je povsem zaslužno na vrhu naše ankete, v kateri izbiramo najboljšega nogometaša zasavskih drugoligašev.
V celem jesenskem delu ste manjkali samo na zadnji tekmi v Medvodah, z osmimi goli pa ste tudi najboljši klubski strelec.
Imam močno telesno zgradbo, bili smo dobro pripravljeni, poškodb ni bilo. Sem discipliniran igralec. Dobre igre so posledica izvrstne vadbe poleti, pomembno vlogo odigrajo izkušnje. Druga
liga je slabša od republiške, kjer sem nastopal vrsto let. igral sem v nekdanji medrepubliški ligi. Večin o gol o v sem dosegel iz 11 m, tudi pri kazenskih strelih moraš biti nadvse pazljiv.
Vaša ekipa je prvi del končala na 11. mestu s 14 točkami.
Uvrstile v je realna, lahko bi imeli nekaj točk več. Doma smo igrali dobro, v gosteh prevečkrat izgubili zaradi ene same napake in neizkušenosti. V 2. ligi je domače igrišče velika prednost.
Oria Rudar je to jesen zadovoljil v pokalnem tekmovanju, kjer sc je uvrstil v četrtfinale.
V pokalu smo naredili res veliko. Pomladi smo v Kočevju premagali Avlobum. jeseni Aluminij, prvoligaša Istragas Jadran, / Muro v četrtfinalu pa ni bilo možnosti. To je veliko bolje organiziran klub. bolj. k akovost no m oštvo z ogrom n o vloženega denarja, tako daje bilo nemogoče napraviti presenečenje.
V tem delu sta vas vodila Vinko Žibret in Franci Sivko!
Žibret je prevzel ekipo v pripravljalnem obdobju, čeprav je bil že prej pol leta z nami kot tehnični vodja. Priprave so bile uspešne. Pod njegovim vodstvom smo igrali solidno. Po odhodu v Zagorje, kjer so mu ponudili boljše pogoje, nas je prevzel Sivko, ki je trener z višjo trenersko izobrazbo. Ima kakovostne treninge. nekoliko manj je avtoritativen, saj je precej mlajši.
Trboveljski nogomet ima bogato tradicijo. Vaši pristaši si želijo uvrstitve v najvišji kakovostni razred!
Od tradicije se ne da živeti. V Zasavju smo zaostali na vseh področjih. Navijači so dobri in
številni. Trenutni položaj v klubu ni ravno rožnat. Rudarje začel denarno in organizacijsko padati po medrepubliški ligi.Številni Trboveljčani danes igrajo po Sloveniji. Mislim, daj ih je več kot za eno ekipo.
Kje naj bi Oria Rudar pristal v tem prvenstvu?
Najprej moramo videti, s kakšno ekipo bo nastopal. Realno je pričakovati uvrstitev sredi lestvice. V ekipi je nekaj mladih igralcev: Kic. Herman, Tomše... Moj tip je Marko Herman. Z dobrim delom bo veliko dosegel ob uskladitvi šole in nogometa.
Se nekaj besed o našem izboru za najboljšega igralca in strelca zasavskih nogometnih klubov!
Lepo je, da se je v Zasavju nekaj premaknilo. Anketa je zelo zanimiva. Zasavc je s to akcijo že dosegel višjo raven -takšno, ki je že drugod po Sloveniji, pa tudi Evropi.
Sašo Fabjan
v drugo ligo?
Naša ocena je. daje profesor Janko Benčina zaenkrat zelo dobro opravil svoje delo. Igra je kvalitetna, pomembno je, daje postala kolektivna, kar sc pozna pri rezultatih. Udeležba na treningih je vseskozi več kot 85 odstotna.
Kaj pa okrepitve, ki so prišle v vašo enajsterico?
Če mislite na vratarja Petra Kelenca. ki je prišel iz Štor. lahko rečem, da smo z njim izredno pridobili, saj se je močno popravila obramba. Napadalec Kačičnikjc izpel nil naša pričakovanja v konici napada. Že podatek, daje od 17 golov v jesenskem delu prvenstva zabil kar 5,je dovolj jasen. Jesenski del prvenstva je odigralo 16 igralcev od 21-lih.
Ka j pa spomladi?
Do spomladi je sicer še daleč, toda mi že načrtujemo začetke treningov, odhod na priprave nekam na molje ob koncu februarja in če bo uprava imela kaj denarja, še kakšno okrepitev v tem delu prvenstva. Rekel sem že, daje naš cilj druga slovenska nogometna liga. To pomeni več denarja, pa tudi vse ostalo, kar sodi zraven, med drugim tudi igrišče, ki naj bi ga spomladi začeli preurejati. V tem času bomo prisiljeni trenirati in igrati zunaj. Kje. zaenkrat še ne vemo.
Franci Kadunc
Trbovlje: v soboto in nedeljo 18. in 19. decembra bo v telovadnici OŠ Trbovlje potekal tradicionalni 21. karate turnir T rbovlje. V soboto bodo na sporedu tekmovanja v katah in športnih borbah za mladince in člane, v nedeljo pa se bodo prav tako v katah in športnih borbah pomerili mlajši tekmovalci. Kvalifikacijski nastopi se bodo obakrat pričeli ob 11. uri, finalna dela bosta v soboto ob 16. uri in nedeljo ob 15. uri. Organizatorje Karate klub TikaTrbovlje.

m
Trboveljčani uspešni
Prvi konec ledna v decembru je v Miškolcu na Madžarskem potekal 2. svetovni pokal v karateju za pionirje in kadete. Tekmovanja seje udeležilo preko 1400 tekmovalcev in tekmovalk iz 42 držav iz Evrope, Azije. Afrike in Severne Amerike. Na tekmovanju so nastopile državne reprezentance in klubi. Slovensko zastopstvo je bilo tudi tokrat številno, saj je državna reprezentanca štela kar 27 tekmovalcev v vseh starostnih skupinah. Zanimivost tega tekmovanja je v tem. da so tekmovalci razdeljeni po starostnih kategorijah in ne po težnostnih. Pri tem se nemalokrat zgodi, da sc srečata tekmovalca z zelo različno telesno težo in višino. Uspeh slovenskih tekmovalcev je bil tokrat zelo dober, saj so mladi tekmovalci osvojili štiri medalje: zlato, srebrno in dve bronasti ter po številu osvojenih medalj med 42 državami zasedli odlično 5. mesto.
Iz KK TIKA Trbovlje se je tekmovanja udeležilo 10 tekmovalcev. Za reprezentanco Slovenije so nastopili Jernej Sim eri, Ida Dedič, Rok Vodišek in Mat jaž Lenič, klubske barve pa so zastopal i Scnada Kamcrič, Maja Koslanjcvič, Alja Perger, Jure Kostanjcvič, Miha Kovačič in Peter Zore. na tekmi sta jih vodila trenerja Bogdan Sim eri in Borut Markošek.
Od trboveljskih tekmovalcev je izredno dobro nastopala Ida Dedič, ki je med dekleti od 13-14 let v izvajanju kat osvojila 6. mesto med 56 tekmovalkami. Še bolje je nastopala v ringu, saj ji je v športnih borbah za las ušla bronasta medija, tako daje bila 5.- 8. Ida je bila rezerva v ženski ekipi v športnih borbah, ki je osvojila 2. mesto. Peto do osmo mesto je osvojila mladinska reprezentanca, v kateri sta nastopila Trboveljčana Matjaž Lenič in Rok Vodišek. Matjaž je v treh nastopih prispeval eno zmago in neodločen izid. Rok pa je bil najboljši v ekipi, saj je dosegel zmage v vseh treh dvobojih. Rok je zelo dobro nastopil tudi posamično, na žalost je moral zaradi nekontroliranega udarca in diskvalifikacije v 3. kolu prenehati s tekmovanjem. V starostni skupini od 12-13 let pri pionirjih je Peter Zore v k atah
osvojil 10.-12. mesto. Vsi ostali predstavniki iz Trbovelj so se v svojih nastopih uvrstili v zgornjo polovico.
Tekmovanje samo je bilo izredno naporno, saj je bilo v posameznih kategorijah prijavljenih tudi preko dvesto tekmovalcev. Vzpodbudno je predvsem to, da se mladi slovenski predstavniki povsem enakovredno kosajo s tekmovalci iz drugih držav.
Borut Markošek
Na fotografiji: Ekipa K K Tika Trbovlje: (stojijo z leve) Borut Markošek (trener), Senada Kanterič. Rok Vodišek, Ida Dedič, Jure Kostanjevič, Peter Zore, Bogdan Sinierl (trener): (čepijo): Jernej Simerl, Miha Kovačič, Alja Berger, Maja Kostanjevič, Matjaž Lenič.
Korak
do druge lige
Hrastnik - Kegljači h lastniškega Bralstva, ki so letos slavili 40 - letnico, so na najboljši poti, da v prihodnji sezoni zaigrajo v 2. ligi. Lani so sc uvrstili v vzhodno skupino 3. lige in se okrepili z Jožetom Tomšetom (Rudar Tr.), Vojkom Šeškom (Rudnik I ir.) in Zlatkom D ra metom (Proletarec Zag.). so polihem računali na takojšen prehod v 2. ligo. Žal se v športu ne izide vedno vse po načrtih in z napredovanjem ni bilo nič. V klubu niso vrgli puške v koruzo. Novih okrepitev niso iskali. Stvari so uredili znotraj kluba: z rednejšo in strokovnejšo vadbo. Za kritje osnovnih tekmovalnih stroškov so si poiskali pokrovitelja, kateremu so prodali ime. Namesto Bratstva nosijo ime EIIO Hrastnik.
V ligi desetih ekip je bil start več kot uspešen. Pod vodstvom trenerja Jožeta Vidmarja in tehnika Jožeta Praha so Vojko Šeško, Miran Jazbinšek, Jože Tomše, Bojan Rihter ter Zlatko in Jože Drame ob pomoči	Dragana
Mijatoviča in Zdravka Rancingerja nanizali serijo
osmih zaporednih zmag in klonili šele v zadnjem kolu prvega dela v gosteh proti B ekipi trboveljskega Rudarja. Medtem sc j c liga zaradi izstopa celjskega Ingrada zmanjšala na 9 članov, kegljači EIIA pa so kljub temu z dvema točkama prednostni osvojili prvi del prvenstva.	Tudi v
dosedanjih treh kolih drugega dela prvenstva, ki so ga nadaljevali brez prekinitve, uspešno nastopajo. Tri tekme - tri zmage. Nadaljevanjem prvenstva bo steklo konec januarja. Do konca je pet tekem, od tega morajo v predzadnjem kolu v goste k naj ne s nej še m n asprol n ikoni v Dravograd. Bržčas bo odločilno že prvo kolo po premoru, ko sc bodo v mestnem derbiju pomerili z ekipo Rudnika. Zmaga v tej tekmi bi kegljačem EIIA bržčas že zagotovila uvrstitev v tako želeno 2. ligo. Upaj moda načrti tokrat le ne bodo ostali neizpolnjena želja. Po množičnosti, kvaliteti in popularnosti si hrast niško kegljanje	zasluži
drugoligaša. Morda še kaj več.
Jože Premec
KOŠARKA
Člani: I p oz Rudar -Podčetrtek 97:54 (41:22). UP '92 - Ipo/ Rudar 81:68 (46:40). Hrastnik - Komet I! 81:68 (38:31). Hrastnik-I enix Lj. 79:83 (45:45). BP '92- Hrastnik77:72 (39:43). Podčetrtek-Hrastnik78:77 (42:39).
Kadetinje: Litija - Celje 52:55 (20:28), Rogaška Kozmetika Afrodita - Litija 96:31 (55:19).
Pionirji: Lilija - ŽKK Maribor 78:37 (46:15). OŠ Trbovlje - Eleklro Šoštanj 59:58 (30:16). OŠ Trbovlje -Prebold 59:35 (33:14). Hrastnik - Radovljica 35:41 (15:12.32:32), Ilrastnik-OŠ Jare Ljubljana 41:63 (20:31).
Trening tekme-st.pionirji (letnik 80): Zagorje - Trbovlje 50:116: - pionirke: Trbovlje - Hrastnik 8:73: - mini košarka: Trbovlje - Hrastnik 28:1 I.
Trim liga Hrastnik: Old
boys-Klub Mesečina 28:34. TKI - BI) Hrastnik 22:23. Rudnik - TKI 38:41, BD -Klub Mesečina 17:29. Old boys - Rudnik 26:34. BI) -Steklarna 29:39, Old hovs -Steklarna 36:25. Rudnik -Klub Mesečina 24:35
MALI NOGOMET
Pokal Hrastnik - 1.
skupina: Čeče - Zidarstvo Pajnkihcr 0:5. Juvcnlus -Z. Pa j nkiher 2:4, Čeče -
Juvcnlus 6:7. 2. skupina: Steklarna - Liljani 7:0, PP 11raslnik - Liljani 2:0. Steklarna
-	PP Hrastnik 3:6. 3. skupina: Gostila Tcxas - Bife Žagar 8:2. Gamsi - Bife Žagar 7:2. Tcxas-Gamsi 5:0. 4. skupina: Čvck -Steklarski frisi 8:2. TKI -Steklarski frisi 3:4. Čvck - TKI 14:2. Polfinale: Z. Pajnkihcr -Čvck 6:5(1:1, po 6 m), PP 11ra sini k - G.Tcxas 1:3. Finale: Gostilna Tcxsas - Zidarstvo Pajnkihcr 5:0
ŠAH
Rckr. tekmovanje, Trbovlje:	1. TET (Uroš
Zalokar, Hinko Jazbec. Franc Kotnik. Jože Dolar) 25, 2. Strojegradnja 19.5. 3. Iskra Sc mi con 19. 4. Rudnik rjavega premoga 13.5. 5. Cementarna 12. 6. Srednja šahovska šola Zasavje 9.5,7. Upokojenci 8, 8. Slovenec 6 točk.
KEGLJANJE
3.liga vzhod: EIIO Hrastnik
-	MTT Maribor 6:2. Rudar Trbovlje B - Rudnik Hrastnik 7:1. EIIO Hrastnik vodi z 20. točkami.
PLAVANJE
Novoletni miting, Trbovlje:
-	moški: 100 kravl: 1. Jurak (NC). 2. J.Melon (KK), 3. Povhe (CK): 200 delfin: 1. I.Majcen
(LL). 2. Koncilja (IL). 3.Abcršek (TK),	5.
Razpotnik. 6. Ogrizek (oba D RT); 200 hrbtno:	1.
T.Jazbec (DRT), 2. Petrovič (OL). 3. Ahcršek (TK): 200 prsno: 1. Govše (OL), 2. Doblšck (VV). 3. M.Jazbec.
9.	Ogrizek (oba D RT); 200 mešano: 1. Govše (OL), 2. Koncilja (IL). 3. Mladenovič (TK), 6. T.Jazhcc. 10. M. Jazbec. 12. Razpotnik (vsi DRI'):400kravl: L I.Majcen (LL). 2. Jurak (NC). 3. Kolčan (NC); ženske - 100 kravl: 1. N.Repec.2.S]apšak (obe CK). 3.Mladenovič (TK).6. Jcršc. 11. Kajič (obe DRT);200 delfin: 1. Jamnik (TK), 2. Bukovec (VV), 3. Brumen (DRT); 200 hrbtno: 1. A.Kejžar (RR) - državni rekord. 2. Blatnik (TK). 3. Ličar. 6. Kajina, 7. Jcršc, 9. Jordan (vse DRT); 200 prsno: 1. N.Kejžar (RR), 2. Omejec, 3. Jereb (obe TK). 5. Zor (DR’l); 200 mešano: 1. Rob (RR). 2. Omejec. 3. Jereb (obe TK), 6. Kajič. 9. Brumen, 10. Jordan, 11. Zor (vse DRT): 400 kravl: 1. Blatnik (TK), 2. N.Repec (CK). 3. Jamnik (TK), 5. Kajina, 9. Ličar, 13.Grobljar (vse DRT).


Naj rokometaš Zasavja
Zasavc in Grcma d.o.o. izbirata najboljšega rokometaša in strelca Zasavja. V zadnjem kolu se je pri Litijanih najbolj izkazal veteran Zlato Kolar, med Trboveljčani pa vratar Danilo Lipovšek. Po jesenskem delu prvenstva je očitno, da je najbolje igral reprezentant Dušan Andrejič, ki vodi s precejšnjim naskokom, med strelci pa vodi igralec Zagorja Aljoša Žihret.
Ocene: Prcsad (11. kolo): 5 Kolar. 3 Andrejič, lšpende: Omnikom Rudar (11. kolo): 5 Lipovšek. 3 Kosec 1 Senčar:
Skupno: 32 Andrejič, 21 Lipovšek in Kosec. 18 Doblekar. 16 Voglar. 14 Senčar. 12 Maček. Ulčar. 9 S.Deržičin Medved, SŠpende. 7 Kosin Kolar. 61.Deržič, 3 Jug. 1 Špclič in Kogovšek.
Strelci: 59 Žibret (Z), 57 Andrejič(PL), 53 Šeško (TKI). 50 Moljk (TKI). 47 Medved (OR) in Maček (PL), 45 R. Zahrastnik (RO), 44 Voglar (OM), 43 T. Kolander (RP).41 Kosec (OR). 33 Stropnik (TKI), 32 Kolar (PL). 31 Špajzer (TKI) in A. Ule (Z) itn.
FitnesCenter
rttmmimummuraiAi
ROKOMET
Zadnji točki
Omnikom Rudar- Fructal 20:15 (8:7)
Trbovlje, dvorana OŠ, gledalcev 600, sodnika Repenšek	(Rečica) in
Požežnik (Celje).
Omnikom Rudar: Lipovšek. Jug, Medved 3, Vrbnjak, Kosec 4,1.Deržič 2. Senčar 4, Mašič 2, Piškur. Senica, Voglar 5, Sečki.
Fructal: Kovšca 6, Boršo 2, Pajtnar, Kurbanovič 2, Bodiroža, Leban 2, Bešir, Turk, Štor, Kranjc 1, Černigoj, Deržek 2.
V zadnjem kolu so bila pričakovanja domače ekipe jasna, saj jim deseto mesto, na katerem so bili pred tekmo, ni ustrezalo. Še bolj jasno pa je bilo. da bosta te zadnji točki težko ostali doma. Ajdovci so v zadnjih šestih kolih zmagovali doma in v gosteh. Srečanje seje v takšnem slogu tudi začelo. Gostje so povedli (2:0,5:3). po 14. minuti, ko so dosegli svoj 6. gol, pa povsem popustili. Omnikomovci sojih povsem onemogočili s solidno obrambno. V zadnji minuti polčasa so po napaki domačih v napadu Ajdovci le dosegli gol in znižali razliko na en gol. V nadaljevanju so Trboveljčani pokazali boljšo igro in popolnoma zasenčili goste, dvakrat so povedli s šestimi goli, potem (18:1 l)kar s sedmimi. Največ k temu je pripomogel vratar Danilo Lipovšek, ki je nekaj težkih žog ubranil prav v teh trenutkih. Gostje so nato dosegli dva zadetka in kazalo je. da bodo le omilili poraz, vendar sta sodnika dobrih pet minut pred koncem izključila kar dva Fructalovca, tako da kaj več kot poraza s petimi goli razlike tokrat Ajdovci niso mogli doseči. Po bolezni sta znova dobro zaigrala Dušan Kosec in Zoran Senčar, prvič po hudi poškodbi pa je bil na domači klopi znova kapetan ekipe Matjaž Vrbnjak.
B.K.
Tretje mesto
Prcsad - Šcšir 23:21 (11:10)
Litij a i športna dvorana, gledalcev 700, sodnika Graf n c in Stoger (oba Maribor).
Prcsad: Ulčar, Špelič 3, Andrejič 4, Maček 4, Špende
6, Kogovšek 1, Verbajs, Kos 1, Kolar 4, Sotenšek, Mandelj, Doblekar.
Šešir: Peternel A., Rauter, Tomiči, Berce, Šilc4, Dolinar, Kalan. Sokolov 4. Peternel F. 4, Keše M. 3, Kcsebr. Novšak 3.
Domači so tekmo začeli precej nervozno, saj so dosegli prvi zadetek šele v 8. minuti (1:3) potem pa je bila tekma vse do 20. minute izenačena (7:7). Z vstopom Doblekarja so si domači priigrali manjšo prednost za drugi polčas (11:10). Malo boljša igra v začetku drugega polčasaje bila dovolj za visoko vodstvo (21:15) dobrih 10 minut pred koncem, potem pa sta na sceno stopila sodnika, ki sta izključila kar tri domače igralce (???). Gostje so se nevarno približali, nakar sta sodnika kompenzirala prejšnje izključitve domačih z odvzemom žog gostom. Takrat so nastopili gostujoči navijači z metanjem kovancev na igrišče, zaradi tega je bila tekma prekinjena, dokler domači redarji niso umirili navijače gostov, ki so uvideli, da točk za rešitev ni možno iskati vLitiji. Na koncu domači zmagali z majhno razliko, kar jim zagotovlja 3. mesto po jesenskem delu prvenstva, kar je vsekakor uspeh. V izenačeni domači ekipi velja pohvaliti prav vse, ki so stopili na igrišče, pri gostih pa si pohvalo zasluži Šilc v prvem polčasu i n And rej Peternel. Za konec velja omeniti še Bio-Boyse. ki so skozi cel jesenski del spremljali igralec Presada doma in v gosteh in jim pomagali s športnim navijanjem.
S.K.
Zmaga
Zagorjanov
Dol TKI Hrastnik -Zagorje 20:27(8:15)
Hrastnik, športna dvorana, gledalcev 100, sodnika Nojič (Ptuj) in Glažar (Maribor).
Dol TKI Hrastnik: Potočan, Železnik. Kranjc 3. Selak 5, Plevnik. Moljk 5, Špajzer 6, Vidmar 1, Šantej. Šterbucl, Trbovc.
Zagorje: Šuštar. Ule R. 6. Dečman 4, Ule A. 2, Lipovšek 3, Fabjan 3. Kirn 6. Ramšak. Šikovec 1, Ule T. 2, Oblak.
Od zasavskega derbija, kakršnega smo bili vajeni gledati, tokrat ni ostala niti začetna črka. Zdesetkana vrsta gostiteljev, brez petih igralcev prve postave, s kadetoma Dejanom Selakom in Juretom Stcrbuclom, še
zdaleč ni bila kos razigrani in tokrat izredno športni gostujoči vrsti, ki tudi ni igrala v popolni postavi. Gostitelji so z lepim strelom Špajzerja sicer povedli in bili do 10. minute še enakovreden nasprotnik. Nato so gostje povsem prevzeli igro v svoje roke in si, večinoma iz dobro izvedenih protinapadov, do konca prvega dela priigrali zanesljivo prednost sedmih zadetkov. To prednost so v drugem polčasu, kljub bolj izenačeni igri. zlahka ohranili in na koncu zasluženo osvojili nov par točk, ki jim pred nadaljevanjem prvenstva omogočata	mirno
prezimovanje v sredini prvenstva razpredelnice. Nasprotno pa velja za Dolane, ki so se z novim porazom še bolj učvrstili pri dnu lestvice, njihov zaostanek do zanesljivega obstanka v drugoligaški druščini pa znaša že šest točk. ki jih bo kljub dejstvu, da igrajo v drugem delu prvenstva kar sedem tekem na domačem parketu, sila težko nadomestiti.
J.P.
Poraz
Radečepapirja
Celje - Radeče papir 24:17 (12:7)
Celje, dvorana Golovec, gledalcev 2 SO, sodnika Juratovec, Puntarič.
Celje:	Sikovšek.
Honigmann, Cvetko I, Šantl
1.	Trbojcvič 1, Burdian 3. Čajavec 2, Pajovič 1. Lubej 5. Rojc, Bilbija 10, Podpečan.
Radcčepapir: Skušek, Strnad, Potočnik 6, Mervič, Rus 1, Pirš, Kolander D. I, Kolander T. 3, Sotlar A. 2, Zahrastnik R. 4, Mitič, Planinc.
Ekipa Celja je bila tokrat premočan nasprotnik za radeškerokometaše, ki so kljub nekaj lepim potezam izgubili. Po zaključku tega dela prvenstva so Radečani zadovoljni, saj so načrtovali 12 prvenstvenih točk. osvojili pa so jih trinajst in bodo v januarju mirno nadaljevali s prvenstvom. V tem času so zamenjali trencija. Na mesto Radija bo stopil trener mladinske	državne
reprezentance Slavko Ivezič. Od njega vodstvo precej pričakuje, saj je potencial radeških rokometašev še ved no nei /kori šče n. Pred vse m igra v obrambi, ki bi lahkobila trša. To seje pokazalo ravno v Celju, ko so domači s trdo igro v obrambi povsem onemogočili gostujoče igralec. Če bi Radečani zaustavili
razpoloženega Biihijo. bi bil rezultat zanje ugodnejši. Sicer pa počakaj mo na nadaljevanje prvenstva.	Radečani
pričakujejo tudi nekatere okrepitve v ekipi.
F. K.
Rezultati II. kola:
Krog:Pomurka 19:26, Sevnica:Radgona 27:20, Ormož:AFP Dobova 27:19, Polet:Krško	18:23,
Celje:Radečepapir24:17. Dol TKI Hrastnik:Zagoije 20:27.
Lestvica: 1. Krško 19: 2. Pomurka Bakovci 16; 3. AFP Dobova 15: 4. Ormož 15: 5. Sevnica 14: 6. Radeče papir 13:7. Zagorje 12; 8. Celje 11; 9. Krog 6; 10. Polet5:11. Dol TKI Hrastnik 5: 12. Radgona 1.
KOŠARKA
Nov poraz
KM Ilirija - Litija 87:71 (41:33)
IJubljana, dvorana SZS, gledalcev 50, sodnika Mojce (Kr) in Dovč (Domžale).
Ilirija:	Domačič 23,
Ccranja 13,Macura 17, Kovač 1, Pečan 2, Vovk 2, Novi na 1, Mešič 28.
Litija: Peterlin 10, Polanec 16, Jocovič 4, Bošnjak 11, Deležan 13, Šiško 17, Mirtič, Soršak.
Značilnost prvega polčasa je predvsem v obilici napak na eni in drugi strani. Le nekaj dobrih akcij domačih je bilo potrebno malo pred polčasom
pa so si priigrali prednost. V nadaljevanju se je pri Iliriji razigral Mešič in razlika je bila na polovici polčasa 17 točk za domače. Litiji se je uspelo približati po tem na 6 točk za kaj več pa je zmanjkalo časa.
S.K.
Le točka
Nova Gorica- Zagorje 77: 60(33:31)
Nova Gorica, športna dvorana, gledalcev 30, sodnika Vidič (Tolmin), Šink e c (N. Gorica).
Nova Gorica: Vodopivec, Dornik 11, Pavlin. Arh 16. Mavrič 9, Skrt, Lutman 7, Beočanin, Smojver 16, Mešin 18, Bremec, Mori.
Zagorje:	Leskovšek.
Kovač 4, Mandič. Turbič 9, Bassin 16, Kofol 6, Krofi 3, Koren 13, Čop 2. Košnik 7.
Zagoijanisopričeli izredno neučinkovito. V peti minuti so pričeli z organizirano igro in uspešno	realizacijo.
Zahvaljujoč dobri obrambi razlika ni bila velika. Domači igralci niso uspeli povesti več kot pet točk. Ko je vstopil v igro Lado Kovač, je bilo v igri čutiti nov zagon. Prvič so Zagorjani povedli v 14. minuti za štiri točke z rezultatom 23:27. Potem vodstvu sta igro v svoje roke vzela domača sodnika. V vsakem napadu sta piskala prekršek toliko časa, da so domačini povedli za d ve točki in končali polčas 33:31.
M
Odlična Metka
V francoskem Lavalu je bila ta vikend zadnja tekma za svetovni pokal v športnem plezanju. Najboljša slovenska plezalka, Trboveljčanka Metka Lukančič je še enkrat dokazala, da v svoji panogi sodi v sam svetovni vrh. Po štirinajsdnevnih pripravah najugn Francijeje na tokratnem tekmovanju osvojila 19. mesto, v končni razvrstitvi pa seje uvrstila okrog 20. mesta. Natančne uvrstitve Metka na žalost še ne ve. kajti Francijoje reprezentanca zapustila še pred no so izvedeli za končne rezultate. Na tekmi je nastopil tudi njen klubski kolega Vili Guček, ki je z uvrstitvijo v polfinale dosegel svoj cilj in na koncu osvojil 31. mesto. Obema iskreno čestitamo za uspešen zaključek sezone.
B.K.
Drugi polčas so gostjepričeli s tesnim pokrivanjem, da nadoknadijo razliko. Toda sodnika sta vsak prekršek kaznovala z metanjem prostih metov. Ključniigralci (Bassin, Turbič, Košnik, Kofol) so si prislužili štiri osebne napake. Razlika je bila vseskozi štiri točke. V 15. minuti je bil rezultat 63:58 za igralce iz Gorice. Nato so povečevali prednost iz protinapadov, saj so gostujoči igralci poskušali s hitrimi meti na koš zaključiti tekmo v svojo korist. Takšen liziko jim ni uspel in so na koncu izgubili za 17 točk.
D.G.
Vendarle
zmaga
Tolmin - Zagorje 68:86 (26:42)
Tolmin, športna dvorana, gledalcev 80, sodnika Šink ec (N. Gorica) in Rom (Vrhnika).
Tolmin: Rutar 4, Rejc, Jug 6, Uršič, Štulc, Vovk, Ozebek 16, Galič 16, Mavrič 3, Sušič 23.
Zagorje: Poznič, Kovač 2, Mlakar, Turbič 25, Bassin 17, Omahne 8, Krofi, Kofol 12. Koren 6, Čop 7, Mandič, Košnik 9.
V tej tekmi se je pokazala uigranost zunanjih igralcev. Branilski par Turbič - Bassin je enkratno vodil napad in obrambo. Z agresivno obrambo sta preprečevala, da bi se igralci Tolmina razigrali. Za takšno visoko vodstvo v polčasu je v veliki meri zaslužen tudi Košnik, ki je pokrival najboljšega strelec Sušič. Zagorjani so hitro prišli
na razliko 12 točk. To razliko so še rahlo povečali do konca polčasa. Drugi polčas so gostitelji poskušali rezultat znižati. Vendar je bil vsak njihov poskus zaman. Zaustavili so njihove najboljše igralce. Zelo dobra igra v obrambi, predvsem skok za odbito žogo, je bila ključ za visoko zmago.
D.G.
Plavanje
Trbovlje - V trboveljskem zimskem bazenu je bil prejšnjo soboto tradicionalni novoletni miting, ki so ga organizirali prizadevni plavalni delavci PK Dadas Rudar. Zbralo ceje preko 110 plavalcev iz 11 slovenskih klubov, najbolj zveneči imeni pa sla bili Igor Majcen, 5. z zadnjega svetovnegaprvenstva na 1500 kravl in fenomenalna mladinka iz Radovljice Alenka Kejžar, ki je bila na istem tekmovanju na200prsno8. Oba sta dobila posebne Dadasove nagrade v vrednosti 250 DEM za najboljša rezultata. Alenki je
vrednostni papir pripadel za nov državni rekord na 200 metrov hrbtno, Igorju pa za zelo dober rezultat na 400 kravl. Med domačimi sta bila najboljša Tomaž Jazbec in Romana Jerše. Na žalost je bila konkurenca v nekaterih disciplinah nekoliko okrnjena, saj so imeli večji slovenski klubi ta čas interne tekme. Zato je bila pikra izjava enega od trcncijev ("V Sloveniji smo že tako dobri, da nam na domače tekme sploh ni treba več hoditi.") povsem upravičena. Kljub temu gre vsa pohvala organizatorjem, ki so za naša najboljša plavalca pripravili tudi priložnostna darila za uspešen nastop na SP.
B.K.
Atletske
novice
Trboveljski atleti so se spet izkazali. V Kostanjevici na Krki so pripravili tradicionalni Tek po ulicah dolenjskih Benetk. Pionirji so tekli na 800 metrov, množični tek za vse kategorije je bil tudi na 4 km. Uroš Zupan je med pionirji zmagal kar na obeh preizkušnjah, Aleksandra Tomovičje zmagala na 4 km, na 800 je bila druga, dmga pa sta bila na 4 km dolgi progi tudi Boštjan Košec pri pionirjih in Pavle Kreže pri veteranih.
Državnega prvenstva za cestne teke v Brežicah sc je udeležilo nekaj najboljših tekačev, ki so se borili tudi ekipno. Med ml. pionirji je Uroš Zupan zmagal, Boštjan Košec je bil drugi, kar jima je prineslo ekipno zmago. Prav tako sta zmagali tudi Aleksandra Tomovič in Nuša Krajšek. ki sta posamezno osvojili 1. oz. 4. mesto. V skupini veteranov in veterank sta zmagala Beda Kotar in Pavle Kreže, Bojan Kotar in Jure Berčon pa sta bila 5.
Pu Ij s ka 1 adj edel ni ca U lj a ni k
Naj košarkar Zasavja
Zasavc v sodelovanju s tenis parkom As Litija izbira naj košarkarja Zasavja.
Ocene
Litija (13. kolo): 5 Jocovič, 3 Šiško, 1 Deležan; 14. kolo: 5 Šiško, 3 Bošnjak, 1 Deležan.
Zagorje (16. kolo): 5 Košnik, 3 Kofol, 1 Bassin: (15. kolo): 5 Turbič, 3 Bassin, 1 Kofol:
Skupno: 53 Bassin, 49 Šiško, 32 Koren, 23 Košnik, 15 Turbič, 14 Deležan in Kofol, 13 Bošnjak, 11 Jocovič, 10 Merčon in Peterlin, 7 Čop, 5 Soršak, 4 Krofi, 3 Omahne in Polanec, 1 Mirtič, Pavliha, Kovač in Kranjc.
Strelci: 358 Bassin, 269 Bošnjak, 190 Turbič, 187 Koren, 147 Jocovič, 130 Deležan, 120 Šiško, 112 Peterlin. 11 OPolanec, 89 Omahne, 88 Čop. 85 Košnik, 78 Kofol, 73 Merčon, itn.
fliE-NISIBflRK
TENIS V DVORANI v Litiji
Telefon: 061/881-817

je ob I4l. letnici delovanja pripravila tradicionalni tek po Uljaniku. Med pioniiji, ki so se pomerili na dvokilometrski progi je bil pri fantih najboljši Boštjan Košec, pri dekletih pa sta prvo mesto skupaj osvojili Nuša Krajšek in Aleksandra Tomovič. V starejših kategorijah, ki tečejo 8 km, je v svoji skupi ni zmagal tudi Pavle Kreže. Ani Živko je poleg zmage v svoji skupini dosegla tudi absolutno najboljši čas med ženskami, medlem ko je bil mladinec Jure Berčon absolutno 5.
P.K.
Skoki v Kisovcu
Sekcija za skoke v Kisovcu, ki deluje v okviru smučarskega kluba Zagorje, preteklo zimo ni imela sreče z vremenom. Čeprav so poleti prenovili in povečali skakalnico, zaradi neugodnih snežnih razmer niso uspeli izvesti otvoritvene tekme. S še večjim zadovoljstvom so ob prvem letošnjem snegu pripravili skakalnico, ki ima sedaj kritično točko pri 50 metrih, tako da bo že na uvodni tekmi nedvomno presežen rekord, ki ga s 44.5 metrov držita Marjan Križaj in Iztok Golob. Kljub otoplitvi v zadnjem obdobju je naprava še vedno dobro pripravljena, v naj slabše m primeru bi Kisovčanom s snežnimi topovi na pomoč priskočili skakalci iz Moravč, ki večkrat vadijo v Kisovcu.
Otvoritvena preizkušnja na prenovljeni napravi naj bi bila 25.decembra, ko se bodo pomerili pionirji, mladinci, člani in veterani. Skoki pod žarometi (tekma se bo pričela ob I7.uri) naj bi bila še dodatna atrakcija za številne ljubitelje skokov v Zasavju, udeležilo pa se naj bi jih približno 60 skakalcev iz vseh slovenskih klubov.
V edinem skakalnem klubu v tem delu Slovenije premorejo tudi manjšo, 13-metrsko skakalnico, v načrtu pa imajo izgradnjo 30-me trske naprave. Med božičnimi prazniki bodo izvedli tečaj smučarskih skokov, najboljše pa povabili V klub in jim zagotovili popolno skakalno opremo. Zaenkrat je namreč v klubu le pet aktivnih tekmovalcev-član Zoran Polanc ter pionirji Mitja Trampuš, Sandi Ostrožnik* Marko Avsenak in Miha Gracar, ki vadijopod nadzorstvom trenerja Branka Baša.
S. F.
Presada ni bilo
Zagnani trboveljski rokometni delavci pod vodstvom Branka Gačnika so preteklo soboto pripravili že šesti rokometni turnir zasavske lige mlajših dečkov, v kateri poleg ekip iz Zasavja sodelujejo tudi mladi Celjani in Velenjčani. Tokrat brez opravičila na turnir ni bilo ekipe Presada, zato so dve tekmi izgubili brez boja. Število neprihodov na turnirje se je zadnje čase precej povečalo, tako da bi morali biti funkcionarji v nekaterih klubih bolj resni, saj so še v mnogih bolj zvenečih slovenskih klubih izrazili željo za sodelovanje v tej ligi. Za mlade rokometaše niso pomembne samo zmage, temveč predvsem veliko število odigranih tekem.
V sobotojepri letnikih 1980 ZRC Rudar premagal Dol TKI Hrastnik s 17:10, Pivovarna Laško Loko z 29:6, Gorenje pa Dolane s 27:17. Sevničani in Velenjčani so tekmi s Presadom brez boja dobili z 10:0. Na lestvici vodita Pivovarna Laško in Sevnica, ki sta zbrala po 10 točk.
Med letniki 1981 je bila odigrana le tekma med ZRC Rudarjem in Gorenjem, ki so jo z izidom 23:21 dobili Trboveljčani. Z desetimi doseženimi zadetki se je v tej tekmi še posebej izkazal Dobravec. ZRC Rudar je trenutno tudi v vodstvu, saj je zmagal v vseh dosedanjih štirih nastopih.
S. F.
Zmaga Role
Na8. memorialnem turnirju v malem nogometu v Radečah se je v malem nogometu v dveh dneh (4. in5.12.) zvrstilo kar 48 ekip iz Slovenije, ki so igrale na izpadanje. Pred prepolno radeško dvorano so se v finalni del uvrstile ekipe Rola iz Radeč, Sandi d.o.o. iz Žalca in Behar iz Zagorja ob Savi. Rezultati finalnega dela: Rola : Sandi d.o.o. 1:1 (po 6m prednost Rola), Sandi d.o.o. : Behar 7:1, Behar : Rola 2:4. Vrstni red: 1. Rola; 2. Sandi d.o.o.; 3. Behar.
Zaradi precejšnjega zanimanja bodo radeški organizatorji	turnir
organizirali spet 15. in 16. januarja v športni dvorani v Radečah. Prijave sprejemata Marjan Ključevšek in Iztok Martinšek.
M.K.
Od Miklavža dalje se intenzivneje pojavlja pokanje petard in drugih eksplozivnih naprav na vseh koncih in krajih in včasih spominja na ulice Sarajeva. Ne mine dan, da ne bi na policijske postaje deževale pritožbe občanov zoper tovrstna, nič kaj prijetna dejanja.
S preprečevanjem in nadziranjem metanja petard in različnih raket, se letos ukvarja predvsem policija. Poleg znanih ukrepov, ki veljajo za tovrstne kršitelje javnega reda in mini. smo lani dobili pravilnik o kategorizaciji in preizkusu pirotehničnih izdelkov glede na kakovost in količino eksplozivnega polnenja. Lc-ti so kategorizirani na sledeči način. Prvi razred sestavljajo pirotehnične igrače -pokajoče vžigalice, pokajoči vložki za cigarete, konfeti-bombice, pokajoče žabice, pasje bombice, naboji, ki eksplodirajo pod nogami... VII. pirotehničnem razredu so izdelki za male ognjemete: petarde, rimske svečke, majhna ognjemetna kolesa, topovski streli, rakete. .So še štiri skupine, najbolj sta razširjeni prav prvi dve. Določeno je, da morajo biti pirotehnični izdelki pri normalni uporabi varni. konstruirani
pa tako. da sc ne dvigne višje kol 100 m. in da ostanki ne padajo na zemljo. Izdelki, ki jih prižigamo ali drgnemo pred vžigom in imajo pokalni ali gibalni učinek, se lahko vžgejo šele po treh do šestih sekundah. Najpomembnejše pri teh je. da jakost zvoka ne presega 115 db na razdalji 8moziroma90dbna4mrazdalje. Delci izstrelkov po eksploziji namreč ne smejo leteti več kot 8m od mesta eksplozije.
Prodajalci morajo imeli
ustrezne dokumente za prodajo pirotehničnih izdelkov. kjer mora biti jasno napisano: ime izdelka, proizvajalec, razred, opozorilni napi s in navodilo za uporabo. Ne smejo se razstavljati po izložbah, v prodajalnah le v količini 20 kg. v sosednjem prostoru, kjer je vstop nepoklicanim osebam prepovedan, do 60 kg in v skladišču do 200 kg. Vsi prostori morajo biti opremljeni z gasilnimi aparati. To so osnovna pravila, ki jih prevečkrat preslišimo. Prodajalci veselo prodajajo, otroci še bolj veselo kupujejo.
V vseli zasavskih občinah, razen v Zagorju, je
z odlokom prepovedano, da brez ustreznega dovoljenja ne smejo povzročati detonacije s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi v javnem lokalu ali na javnem mestu. Boste rekli, hja,bomo šli pa v Zagorje pokat'. Tudi to odsvetujem,kajti v Zagorju ne smejo "pokat"' otroci, mlajši od 16 let. Ne sme se pokali v bližini zdravstvenega doma in v naseljih. Ostanejo le zasavski hribi, kjer pa je nevarnost požarov. Najbolje je. da se temu odrečete in potrpite do Silvestrovega, do opolnoči. Policisti so zagotovili, da tisti čas ne bodo kaznovali nikogar, če bo seveda ravnal pametno, preudarno, brez pretiravanj. Če si kdo le želi pokanja, raket in topovskih strelov, naj za nekaj dni odpotuje v Sarajevo ali bližnjo okolico. Vendar stavim, da bo to storil samo enkrat, pa še to. če bo imel srečo.
Na koncu še znana ugotovitev za šolarje. Če izpustim vse ostalo, naj si za denar, ki ga dobijo od staršev, raje privoščijo malico ali slaščico. Bolje je pojesti sendvič, kot imeti povito in opečeno roko brez prsta, poškodovano oko ali še kaj hujšega.
Gregor Naglav

Promet
Trbovlje - 6. decembra ob 12.38 uri je voznik N.A. zaradi vožnje po sredini vozišča trčil v voziloM.G..kije pravil no zapeljal vzratno iz parkirnega prostora pri bifeju Valentina. Na vozilih je nastala manjša materialna škoda.
Litija - 6. decembra ob 17.00
uri je V.R. vzratno zapeljal na magistralno cesto pri gostilni Čebin in pri tem zaprl pot vozniku P J. Prišlo je do trčenja v katerem je nastala manjša materialna škoda.
Litija - 7. decembra ob 20. uri
je na policijsko postajo prišel I.M.. kije vozil iz Zagorja proti Litiji, v Maljakuparnu je nasproti pri peljal neznani voznik, ki je sekal ovinek in zadel v njegov levi bok vozila. Povzročitelja še iščejo.
Kisovec - 8. decembra ob 13.53 uri je K. A. iz Kisovca nepravilno
prehiteval in trčil v voznika osebnega vozila B.I. iz Izlak. Nastala je manjša materialna škoda.
Hrastnik - 8. decembra ob 20.35 uri je voznik O.D. na Cesti 3. julija, v bližini rudniške uprave, zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste in se prevrnil. V vozilu je bil sani in se ni telesno poškodoval. Policisti sumijo, da je O.D. vozil pod vplivom alkohola in ga bodo predlagali sodniku za prekrške.
Litija - 9. decembra ob ob 00.05 uri seje na Javorškem Pilu prevrnil voznik osebnega vozila S.B.. ki je vozil iz Gabrovke proti Litiji. Do nezgode j c prišlo zaradi neprilagojene hitrosti. Na srečo se voznik ni poškodoval, na mercedesu pa je škode za najmanj 350 tisočakov.
Litija - 9. decembra ob 12.57.
uri je K.M. pripeljal iz stranske ceste na glavno, pri občini, in izsilil prednost mopedistu Š.M.. ki je
vozil proti Zagorju. Mopedist je po trčenju padel po vozišču in se hudo telesno poškodoval. Odpeljali so ga v UKC Ljubljana. Pri K.M. pa so policisti v krvi našli preveliko koncentracijo alkohola in ga prijavili za kazensko odgovornost.
Hrastnik - 9. decembra ob 15.30 uri je na marnskem klane neznani voznik prehiteval S.G. in zaradi pretesnega prehitevanja trčil v njegovo vozilo. Po trčenju je s kraja nezgode odpeljal. Policisti so ugotovili, dagre za voznika iz Šentjurja pri Celju. Predlagali ga bodo sodniku zaprekrške zaradi nepravilnega prehitevanja in zamolčitev osebnih podatkov.
Litija -11. decembra ob 15.00
uri se je ha policijsko postajo zglasil U.M. in prijavil, darilu je v Vcrneku pri cerkvi nasproti pripeljal voznik osebnega vozila in trčil z levim bokom vozila vanj. U.M. je drznemu vozniku sledil do bloka v Kresnicah, vendar povzročitelj ni hotel dati podatkov. Razkrinkali so ga policisti in vinjenemu C.M. vzeli vozniško dovoljenje ter ga prijavili sodniku za prekrške.
Kradejo kot srake
Litija - P.R. je 6. decembra prijavil, da mu je neznani storilec iz garaže odnesel več delov iz. poškodovanega vozila, ki je bil parkiran v njej. Oškodoval gaje za najmanj 100 tisočakov.
Trbovlje - Policijsko patrolo so 7. decembra obvestili o vlamlanju v bife društva upokojencev. Pri vlomu so prijeli mladoletnike P.J.. K.E.. LA., in D.A. V razgovoru z njimi so dobili še nekaj podatkov o nerazrešenih vlomih v garaže in podobna kazniva dejanja, ki so jih nepridipravi zagrešili.
Litija - Občan je 7. decembra zjutraj opazil razbito okensko steklo na trgovini Merkur. Kriminalisti so pri ogledu ugotovili, daje zmanjkalo sedem sckljalnikov Gorenje, multipraktik Braun, dva barvna televizorja Samsung, dva kasetofona s CD gramofonom, radiokasetofon in walkman. Vlomilce s precejšnjo vrednostjo ukradenih stvari še iščejo.
Litija -Neznanciso9.decembra iz kioska Dela na Ponoviški cesti
odnesli 80 zavitkov različnih cigaret. Strastne kadilce še iščejo.
Zagorje - Občanka B.K. je 9. decembrajavila, dajije neznanec vlomil v hišo med 5. in 9. decembrom, ko je bila zdoma. Odnesel ji je tri zlate verižice, dva obeska, pozlačeno uro Seiko, žensko denarnico s 100 ameriškimi dolarji in digitron.
Litija - Neznanec je istega dne med 10.00 in 12.00 uro vlomil v stanovanjsko hišo v Šmartnem, last S. A. Vlomilec je razbil okno v kopalnici, na silo odprl vrata spalnice, odmaknil omaro, pod katero je bil sef in ga s pomočjo sekire odprl. V njem je našel 30 tisoč tolarjev, 500 DEM in dva zlata prstana. Za storilcem in navedenimi stvarmi ni duha ne sluha.
Kresnice - Neznani storilec je 10. decembra vlomil v hišo, last
K.	J. Zlomil je kij uča vnico in odprl vrata. Takrat pa se je na hitro premislil. Pregnal ga je namreč gospodarjev pes, ki je bil v hiši. Do kosti preplašenega vlomilca še iščejo.
Litija - Istega dne je neznanec izpred OŠ Dole odpeljal fička. Lastnik P. V. ga je nepoškodovanega dobil nazaj naslednji dan. Našli so ga v Sopoti. Rent a carjevsko raspoloženega tatu še iščejo.
Trbovlje - V noči na 10. december je neznanec vlomil v vikend hišico v bližini Strojegradnje. Odtrgal je ključavnico - obešenko in iz prostorov odnesel plinsko jeklenko, tri ptičje hišice, osem ptic pevk, 30 kg koruze in zračno pištolo. Ljubitelja ptičjega petja še iščejo. Najverjetneje je isti storilec vlomil tudi v sosednji vikend, last K.J.
Hrastnik - Lastniku osebnega vozila Nissan D.A. je do sedaj še neznani storilec na Logu poškodoval vozilo. Škodo, ki je pri tem nastala, ocenjujejo za
70.000	tolarjev.
Hrastnik - Zakonskemu paru
L.	S. in L.D., ki sta državljana Avstrije, so 11. decembra ob 12.25 uri pri gostišču Senica vlomili v osebni avto Opel kadet. Ukradli so jima tri potne liste in druge osebne dokumente. Oškodovana sta za 15.000 tolarjev. Neznanega vlomilca še iščejo.
Aufbiks
jt' V Metuljčku-v Hrastniku je 10. decembra ob 20.55 uri V H A. že prednovoletno razpoložen rinil v natakarico in goste v lokalu. Hazardirati je prepovedal ostalim, kot bi bil najmanj inšpektor. Poker je igral sam in med drugim zagrozil, da bo avtomat razbil. Možje ga niso umirili. Umiril seje šele z meditacijo v primernih prostorih.
jk V bifeju Barbara je 12. decembra oh 14.20 uri V.S. zahteval še nekaj tavžentrož. Ker je bil že krepko v rožcah, mu novih inaliganov niso postregli. Možakar je pričel jezo stresati s pljuvanjem po tleh in udarjanjem po točilni mizi. Ko je ugotovil, da bodo v Barbaro prišli policisti, jo je jadrno ucvrl. Sveta Barbara, prosi zanj.
>)\ Vidno in slišno zadet možakar je 11. decembra razgrajal A na svojem domu v Litiji. Ker niso spali ne sosedje ne domači, so se z njim pozabavali možje v uniformah. Prvič ni zaleglo, drugič so ga odpeljali s seboj. Ob enih zjutraj je možakar zahteval, naj ga odpeljejo domov, ker mora vzeti zdravila. Dežurni zdravnik je povedal, daje P.K. na bolniški zaradi zvina in nima predpisanega jemanja zdravil ob tako zgodnji uri, zatoje prenočil kar tam, kjerje bil. Prejšnji večer je očitno pokuril zdravil za nekaj dni vnaprej.
JR Zagorska avtobusna postajajo kraj nesrečnega imena. 8. decembra je tam P.S. iz čistega miru prebunkal K.E. Morda tiči vzrok v tem, da je prvi Zagorjan, drugi pa Kisovčan. Človek nikoli ne ve, kaj te čaka v drugi republiki. Pretepači so meje med novimi občinami že potegnili.
V Globušaku v Trbovljah je 6. decembra Š.R. mirno A počival v spalnici, ko je vanjo meni nič tebi nič vstopil Ž.N.
V stanovanje je vstopil skozi okno stranišča. Ob srečanju s stanovalcem svojega početja ni znal pojasniti. Mislite si, kar si hočete.
A ufbiksarji, pazite - prihajajo nevarni dnevi. Kes je, da so se temperature dvignile. To še ne pomeni, da ponoči ni mrzlo.

u
Včasih so rekli, da se zgodi, kakor se zmeraj godi: kovačev konj je slabo podkovan, krojačev otrok ima raztrgano obleko... Kaj pa čevljarjeva soseska? Mirko Zupančič se je leta 1940 v Beogradu, kjer je takrat živel z mamo, izučil za čevljarja, ter po vojni dejavnost nadaljeval v obrtni delavnici Splošnega čevljarstva v Zagorju. Šteje v tisto generacijo, ko so ročno izdelovali vse: od delovnih čevljev do vseh vrst drugih obutev. Takrat čevljarjev ni manjkalo, stroji pa so kmalu nadomestili tudi tovrstno dejavnost.
Čevelj sodi med tiste izdelke, ki mu prisojajo več opravičil, da obstaja. Poleg funkcionalnosti mu "noto" izgleda dodaja moda, vsekakor pa je njegova prednost vudobni nošnji. "Čevljabrezkopitani," pravi Zupančič. "S kopitom daš čevlju obliko: špičasto, okroglo, gre zaizdelavo po serijah in celo vrsto kopit za ženske pete. Zaradi hitre izdelave današnji čevlji vzdržijo le eno sezono, hitro se uničijo, ker je vse iz gume in plastike, čevlji so lepljeni." Včasih so vse delali na kopitu, templjali in z lesenimi klinčki zbijali, potem brusili in čistili, da je bil čevelj bolj trpežen za nošnjo in finejše izdelave. Za marsikatero zahtevnejšo nogo Zupančič še izdela škornje, tudi ročno narejeni usnjeni čevlji se zdijo še vedno boljši. "Leta 1952 smo v obrtnem podjetju prešli na strojno izdelavo čevljev." se še spominja, saj mu ljudje radi prineso v popravilo še tako dotrajan čevelj. "Takrat smo šli v gradnjo današnje Zaščite, kjer sem delal do upokojitve, leta 1988." Čevljarjev je bilo zleti vse manj, saj so "umazano" ročno delo raje prepustili strojem. Zupančič pa je vedno z veseljem opravljal svoj poklic, zato je po upokojitvi odprl popoldansko obrt.
"Moje načelo je, da vse popravljam," je dodal. "Ne gre le za fino delo, vsako "fliko" zakrpam. Uporabljam najsodobnejši material - boljši, ko je material, boljša je izdelava." Raje bi izdeloval nove čevlje, trenutno pa jih v večini popravlja. Očitno so taki časi, ko se vse več ljudi odloča za popravila. Sicer pa stranki pove ali se popravilo splača. Pri delu uporablja še svoje prvo kladivo. Pa šile, nože, klešče, brez posebnega šivalnega in brusilnega stroja tudi ne gre. Šuštarska panoga potrebuje veliko drobnarije
- tekse, krtače, razne sukance in stopala za pete. Vse, da lahko podaljša življenjsko dobo čevlja.
Zupančič izdeluje tudi roče za torbice, torbice, potovalke... V delo mu prineso zamenjavo zadrg. "Mala obrt skoraj propada," je še dodal, "toda tudi iz okoliških krajev radi prineso čevlje v popravilo, potrebe so vse večje. Marsikateremu čevljarju, navajenemu strojne izdelave, popravila ne gredo od rok." Poklic čevljarja je zapostavljen, delo je umazano, a Zupančič vidi. da je cenjen. Ima nečaka, ki obiskuje poklicno čevljarsko šolo v Kranju, redno obiskuje tudi šuštarske sejme v Tržiču, čeprav tam še ni sodeloval. Kol je še omenil, ob slabem vremenu dobro izdelan, udoben čevelj, pripomore k zdravju in dobremu počutju človeka.
Petra Radovič Foto: Tomo Brezovar
-----------------------------------------------------------------4


—JilipF
jpp©@©

Dokler nas niso nacionalno knockautirali, so absolutno prednost imele športne strasti. Ko so pričeli uvajati sankcije, se je najbolje videlo, kako popularni so kolektivni športi, posebno košarka in nogomet. Medtem, ko so ljudje spremljali ekonomske sankcije bolj ravnodušno, povzročene tako z neobveščenostjo kot z neumnostjo, šo športne sankcije razumeli kot nacionalno katastrofo. Kmalu so le te tudi zares imele katastrofalne učinke v vrhunskem športu. Vsi najboljši nogometaši, košarkarji, vaterpolisti, rokometaši in odbojkarji so odšli v tujino. Med njimi so najbolj znani v Italiji,
Grčiji, Španiji, Nemčiji, Franciji. Turčiji... Padec standarda se je odražal v vrhunskem in množičnem športu. Drastično se je zmanjšalo število gledalcev.
Šport pa se ne da. Živi in si hrepeneče želi ukinitev sankcij. Nacionalne lige so se sprevrgle predvsem na tekmovanje medCrveno zvezdo in Partizanom. V nogometu je v lanskem letu Partizan postal šampion sezone, Zvezda pa pokalni prvak. Letošnjo jesen jePartizan ostal brez glavnih igralcev (Predrag Mijatovič je odšel v špansko Valencijo, druga polovica ekipe v druge države). V spomladanskem delu prvenstva je Zvezda premagala Partizan na njegovem igrišču z 2:0, preteklo nedeljo pa je bil rezultat 1:1
(strelca Brnovič in Petkovič). Ekipi sta igrali v naslednjih postavah. Crvena zvezda:	Milojevič,
Vidakovič (iz Sarajeva), Dordevič, Vasiljevič (edini, ki je osvojil Pokal evropskih prvakov), Stojkovski, Božovič, Adžič, Krstič, Drobnjak, Petkovič, Ivič (glavna zvezda in strelec). Partizan: Pandurovič, Mirkovič, Gudelj, Nad, Vasiljevič, Mijalkovič. Čurčič, Čurovič, Brnovič, Miloševič. V 1. A ligi igrajo še Vojvodina, Rad, Budučnost. Pro-leter, Zemun. Radnički (Niš), Hajduk (Kula), Napredak. V prvi B ligi imata glavno besedo Spartak in OFK Beograd, tekmujejo še Radnički (Novi Beograd), Bečej, Sloboda, Sutjeska, Rudar, Mogren, Jastrebac in OFK Kikinda. Kvaliteta prvenstva po prvotni melanholičnosti narašča. Prišli so mlajši igralci.
Pred kratkim so v humanitarne namene pripravili tekmo med selekcijo prve lige in igralci, ki igrajo v tujini. Savičevič, Mihajlovič, Jugovič, Stojkovič, Mijatovič in
drugi so s 3:0 izgubili z mladimi smrkavci. Igrali so po snegu, zato so zvezde čuvale noge. Strelec prvih dveh golov je bil mladi Kovačevič iz Zrenjaninskega Proleterja. Zvezda in Partizan se borita zanj. V košarki je preteklo sezono zmagala Crvena zvezda. Potem ko so Ilič, Obradovič in Jovanovič odšli v tujino. Partizan vodi glavno besedo. Najnovejši derbi je prepričljivo dobil z 81:67. Najboljši igralci Partizana so krilni centerRebrača (nova zvezda YU košarke) in playmaker Sretenovič (ex Jugoplastika).
Konec koncev, v teh tumornih dneh edino šport ljudem nudi radosti. Prihajajo novi, mladi ljudje, ki se želijo uveljaviti. Z velikimi koraki napreduje tudi množični šport. Mnogi raztezajo plače, vsak dan preskakujejo obroke in vsi skupaj se ukvarjamo z drsanjem - navzdol.
Vlado Babič

s?
) I )
liHI
Gostišče Senica je Hrastničanom poznano že dolgo - od leta 1892, ko je ded današnje lastnice Vide Senica - Mravljak postavil bife za rudarje, ki so delali v jami Ojstro. Sloves dobrega vina, ki se je tu pilo, je imela gostilna vse do leta 1989, ko se je temu pridružil tudi sloves dobre kuhinje.
Na jedilnem listu lahko lačni gost najde sto in eno vrsto hrane.
Kratek sprehod po jedilnem listu bi lahko izgledal takole: za predjed losos na tri načine ali pa polži na pet načinov, nato želvja juha. Za glavno jed polnjena postrv ali pa mehiški zrezek, sladokusci bi verjetno izbirali med polnjenimi škampi in testeninami s tartufi, ali drugimi dobrotami italijanske kuhinje. Povprečen Slovenec bi sc mogoče odločil za kislo zelje s krvavico in ajdovimi žganci ali pa bi kar ostal pri polnjeni papriki. In na koncu sladica. Za nekoliko bolj sladkosnedne pohorska omleta, za nekoliko manj pa sladoled z rezino sočne melone.
Če le ne bi našli tistega, kar ste si silno zaželeli, bodo z veseljem ugodili vaši želji. Poleg dobre
restavracije, za katero skrbita dva kuharja, vsebuje gostišče tudi prostor za bolj žejne kot lačne z bifejem, ki nudi tudi obložene kruhke s tatarcem, slano pecivo in podobno, ter družabni kotiček za mlade. Priprave hrane seje lastnica Vidka, kot ji pravijo stalni gostje, naučila v Italiji. Posebno zajedi italijanskega porekla še danes uvaža vrsto začimb. Velik sloves njene kuhinje potrjujejo vsakodnevnaposlovna kosila naših podjetnikov s poslovnimi partnerji.
Gostišče vsako leto sledi posebnim praznikom kot so Valentinovo, dan žena, Materinski dan, Martinovo, Božič, Pust,... in temu primerno ponujajo jedi in pijačo. Tako vas bodo na Valentinovo čakali na mizi srčki, za Veliko noč piščančki, lastnica namreč dobro ve, da hrano najprej vidimo, potem jo šele pojemo.
Bliža se božič in marsikatera gospodinja bi rada presenetila svoje domače s čim bolj okusnimijedmi in tudi pijačo. Pri "Senica’!" bodo v teh dneh stregli božični liker, ki ga lahko pripravimo tudi doma. Potrebujemo: suhe slive, fige, marelice - vsakega po veliko žlico in liter ruma, v katerega namočimo suho sadje. To pripravimo že danes in do božiča bo nastal slasten liker, ki ga lahko po želji še dosladkamo. Na zdravje!
Objavo je omogočila Gostilna Senica Hrastnik
:
fin

V naslednjem letu bi radi gostišče razširili. Z adaptiranjem starih gospodarskih objektov bodo pridobili prostor za praznovanje porok, kar je bilo doslej skoraj nemogoče. Urediti nameravajo tudi zunanjost, ki zajema vrt z dvema mogočnima lipama, ki v poletnih dneh hladijo goste.
Mojca Kunšek, foto: Branko Klančar

MIŠKE OD 2.290,00 SIT DALJE PODLOGE ZA MIŠKE 590,00 SIT IGRALNE PALICE 2.065, 00 SIT
!§&

■i'
•F
X:
DISKETE SONY 1.2 MB 1.290^)0 Sit DISKETE SONY 1.44 MB 1.890,00 SIT
$k s 'F
PROGRAMI ZA VVINDOVVS
'FičF
PROGRAMI ZA DOS
.FFFF..:..
PROGRAMI ZA VODENJE POSLOVNIH KNJIG KNJIGE
sFiikF v
X:-.
TISKALNIKI EPSON, STAR, FUJITSU
i-.-.-. ‘sv.v.vl ris'
";m. S'
Fli&lF
v
EMSJNALNKI ZA VSE
4k \
ZIME
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje telefon: 0601 61 611, 64 611
podjetje za projektiranje in inženiring
beton projekt
zagorje ob savi <±oo.
telefon: 0601/ 62 - 096, 64 - 303 telefax: 0601/ 61 - 354
•	Izdelujemo vse vrste projektne dokumentacije za individualne naročnike in podjetja, vključno z dokumentacijo za legalizacije črnih gradenj in pridobitvijo vseh potrebnih soglasij.
•	Nudimo vam tudi kompleten inženiring in izvajanje nadzora v vseh fazah gradnje.
Poslovnim partnerjem in vsem bralcem Zasavca želimo vesel Božič ter srečno in uspešno Novo leto 1994!
PC
Le kdo se ne spominja Sanje Doležal, ki jesvojo glasbeno kariero začela daljnega 1981 z zagrebško skupino Prva ljubav, s katero je posnela dve LP plošči, devetnajstletna pa seje pridružila popularni skupini Novi fosili in z njimi posnela devet LP-jev. Sanja, za katero so pisali, da se je v življenju odrekla fantov in obilne jedače, ljubiteljica nemih burlesk, ki so jo mnogi imenovali kar otrok sreče, je v show-bussinesu postala tisto, kar je želela: show-woman - in celo našla svojega princa.
Čeravno se je mnogim vtisnila v spomin po svoji pojavnosti, je predvsem kot pevka dosegla veliko. Kot je povedala pred nastopom v Mesečini, je bila zanjo največja glasbena potrditev sodelovanje na Evroviziji v Bruslju, ko so Novi fosili s pesmijo Ja sam za ples dosegli 4. mesto. S skupino je začela sodelovati, ko so bili že zelo znani, s pesmimi Bilo mi je prvi put. Tako je dobro vidjeti te opet. Moja Milena. Nebeške kočije. Ne, ne može mi nista,... ki jih še vedno rada prepeva. Njihova zadnja LP plošča je bila Djeca ljubavi. "Pred tremi leti, z začetkom vojne v Sloveniji, ki seje prenesla tudi na Hrvaško, je skupina Novi fosili prenehala s skupnim delovanjem," je povedala Sanja Doležal. "frneli smo sicer nekaj dobrodelnih koncertov pri nas in v tujini, sicer pa je šel vsak od nas na svojo stran. A smo še vedno prijatelji, med drugimi je Rajko Dujmlč avtor nekaterih mojih novih pesmi."
V času solo kariere seje poskušala kot voditeljica v TV oddaji Je 1' me netko tražio?, sedaj vodi oddajo Sedma noč. Vmes je posnela ploščo Nonstop ples, na kateri je popularna pesem Zuljaju me cipele. "Ko slišim dober ritem, moram zaplesati," pravi Sanja, "zalo je bilo vodenje TV oddaje zame nov izziv. Vedno se hotela poslati pevka, ki dobro pleše (sedaj ima svojega koreografa) in se enakovredno pogovarja s svojimi gosti. Temu jaz pravim zabavljač, oseba, ki nastopa z elementi plesa, petja, pogovora." Upa, da bo skupino Novi fosili kdaj gostila v oddaji Sedma noč in bodo spet skupaj zapeli.
V Mesečini ni bilo mogoče prezreti, daje tudi med tukajšnjo publiko dobrodošla, s pestrim nastopom spravi v dobro razpoloženje še tako zahtevne poslušalce. "V Sloveniji se počutim kot doma," je še dejala. "Vidim, da ljudje sprejemajo mojo glasbo. Saina sicer nikoli nisem poslušala heavy-metala. mislim tudi, da je zadnje čase preveč techno zvoka, vendar kot profesionalka poslušam različno glasbo, da sem informirana o vseh trendih. Zdajšnji glasbeni trend v celem svetu pa je vračanje k naravnemu glasu, nekim šestdesetim letom, k akustičnim kitaram." Februarja bo Sanja Doležal izdala drugo samostojno ploščo -Što nam jutro donosi in prisotni smo naslovno skladbo "premierno" že slišali.
Petra Radovič
Ko je graja: se moleduje!
Ko se hvali: se imenuje!
V medijih vseh, v govorih, v vrhu in pri tleh.
Vsak se vsakega boji, prej zato ker v socializmu, zdaj se pa grozi, saj živimo v drugem ...izhui!
Občinske vlade sb pa take. pravšnje za pokorščine in tlake, če komu je tako všeč, pogoltnile bi "častno reč".
Zasavčanipo tem so znani, da v pest smejijo se jim v Ljubljani, da o čistem zraku govore, zato jih največ tod umre!
Doni neumnosti nenehno spev, da za ves trboveljski ogrev, zaupali smo mošnje neoprezno, izginila jim sled je v brezno!
Izvirni greh je na Polaju, zrak čistejši je, šele po maju! Ni konca ogrevanja zablod, bi vir lahko bi! od drugod.
"Premogovni lobi" bil močan, s predpisi novimi ugnali, zdavnaj zlati čas je ihiino, zdaj za plinom vsi "molimo"!
Izginil REK ih z njim direktor, poiskat energije nov je sektor, ne vrača se na kraj zločina; se zavzeto lotil evroplina.
Nam bo plin odnesel plaz? Grozil redukcije spet čas?
To denarja več pohrusta, Živeli bomo iz rok v usta.
Hiti pošiljat premog "Hašek", zapirajo v Zagorju jašek, drag je češki ta huihor, to bo plačal narod nor!
Na kredit bo vsa oprema?
Kakšna gradnja, kakšna vnema?
Kje so delnice za ta kredit?
Z ogrevam plačan bo ta "HIT"?
Smo Butalci prve vrste?
Komu stopit je na prste?
Naj ime se pravo čuje, da ne bo čedalje huje!
Vsak se vsakega ženira, takšna stara je manira, da ne bo spet hude ure, menjati je te strukture?
Kaj v "glavah" zdaj se kuha, diin Polaj še huje bruha!
V Trbovljah ne velja noben predpis, saj inšpekcijam to doli vis!
Ni narisal, je napisal Relika predsednik, ki bi rad vse to izbrisal, da mu Vnuk ne bo naslednik.
Za kulturno dediščino, za slovensko je manjšino, zd Zasavje, po Slovensko,
Žalostno, resnično je - ni akademsko!
Drago Nučič

M
Bolj, kot krašenje novoletnih jelk, nas navadna zanima, kakšno darilo se bo pod dreveščkom za koga znašlo. Zato nas je zanimalo, v kolikšni meri se ljudje še posvečajo novoletnemu obdarovanju in kaj v ta namen ponujajo trgovine.
"Ljudje že pred božičem pokupijo božične in novoletne ikebane." je povedala Jana Vozelj, cvetličarka v zagorskem Kodagu. "Veliko povpraševanje je po božičnih zvezdah v lončkih, ni jih več veliko na razpolago." V trgovinah in cvetličarnah so založeni z lončnicami, rezanim cvetjem in novoletnimi okraski: bučkami, svečkami, mašnicami. okrasnimi paketki, gerlandaini za vrata, na voljo imajo različno okrasno keramiko. "Za šopek za novoletno mizo bi izbrala krizantemo -marjetko, ne pajkovko," je dodala Jana. "Sicer pa otroci za mamice največ kupujejo divje orhideje, za rnoške-so primerni šopki s tulipani, lilijami, gerberami, irisi. za ženske tudi svileno cvetje." K darilom v svetu štejejo tudi krizantemo, šopke kreirajo različno. Vozljeva jih zavija v krep papir, ki je zadnje čase izpodrinil celofan.
Tudi v Mladinski kn jigi Zagorje so se na praznične dni pestro založili. Kot je povedala Mojca Ključcvšek, so darila na voljo po različnih cenah, prilagojena zahtevnim in manj zahtevnim kupcem: "Ogromno ljudi sc odloča za nakup novoletnih daril, vendar za skromnejša darila. Zanimajo jih koledarji, notesi, razne garniture, bižuterija." V takšnih trgovinah lahko obiskovalci najdejo seveda tudi moške in ženske torbice, izredno ponudbo Parker peres in foto albumov, svilenih rut, moških kravat, pasov, žepnih brivnikov, kristala, stenskih in ročnih ur.
Ne manjka kaset in CD plošč z resno, zabavno glasbo ter z božičnimi pesmimi. Marsikdo bo za darilo segel po kakšni knjigi ali lepi pisalni garnituri. Na izbiro so tudi darila za otroke, didaktične igrače: kocke, barvanke, kompleti različnih iger. računalniške igrice, za kar pa je potrebno že globlje seči v žep. To je le nekaj idej za novoletna darila, če ste se jih namenili kupovati. Sicer je pa res, daje tudi prijazna beseda lahko lepo darilo.
Petra Radovič, Foto: Tomo Brezovar
Zasavc in Turistična agencija Svarog
pripravljata zanimiv prednovoletni izlet z ogledom živih jaslic v Postonjski jami. Predstava traja celo uro. opremljena je z glasbo, posebna paša za oči pašo svetlobni efekti. Poleg ogledajaslic vam ponujamo še čudovit izlet v zahodni del Slovenije. Pa še čez mejo bomo pokukali.
Potek izleta:
Pot nas bo vodila mimo Ljubljane, Postojne do Nove Gorice, kamor bomo prispeli okrog 9.00 ure. Tu si bomo vzeli čas (2.30 ure) za nakupe v Stari Gorici. Za tiste, ki pa ne bodo prestopili meje.bomo organizirali ogled cerkve Sv. Gora nad Novo Gorico, če pa je kdo za "hazard", si bo lahko ogledal največjo Hitovo igralnico Perla. Ob 11.30 zbor. odpeljali se bomo do prijetnega gostinskega lokala, kjer nas čaka primorska pašta.
Pot bomo nadaljevali do zgodovinskega mesteca Štanjel. Mestece Štanjel se prvič omenja že leta 1402 v Goriškem urbarju. Ogledali si bomo gotsko cerkev (iz leta 1465), glagolski napis, zvonik iz 17. stoletja, obzidani vodnjak v spodnji vasi. štirikotno utrdbo Tum in grad, last goriških grofov, nato Habzburžanov in nazadnje grofov Coronini od leta 1810 dalje (še danes so prekrasno urejeni vrtovi).
Od tu nas bo pot vodila naravnost v Postojnsko jamo na ogled jaslic ob 17.00 uri. Po ogledu pa bomo nadaljevali vožnjo po stari cesti Postojna - Ljubljana, kjer se bomo še ustavili v prijetni domači gostilni za večerjo. Prihodnjič več o Postonjski jami in jaslicah.
Cena izleta: 4.785 SIT (s kuponom Zasavca na zadnji strani prihranite 478,50 SIT- 10 odstotkovje popusta). V cenoje vključen avtobusni prevoz, malica, večerja, vodenje izleta in vsi ogledi.
Odhod (28. december 1993):
Hrastnik: 5.40 pri blagovnici Mercator Trbovlje: 5.50 Rudniški gasilski dom Zagorje: 6.10 avtobusna postaja Kisovec: 6.15 pri Ajdi
Oglejte si božanski svet lepote, ki vam jo pričaramo v prelepem svetu narave...
CBUf 523©)
:šZF
% F.

Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
I
I
STANOVANJA in PARCELE
PRODAM zidano garažo na koloniji 1. maja. Cena po dogovoril. Tel.: 24-498.
ALF kupujete, prodajate, oddajate stanovanje, hišo, gradbeno parcelo, poslovni prostor? Obrnite se na nas! Z veseljem vam bomo pomagali! CICd.o.o., Ul. 1. junija 7, Trbovlje, tel.: 26-242.
V CENTRU Zagorja - C. zmage 39 dajem v najem poslovno stanovanjsko hišo, ki ima: trgovinski lokal v pritličju 78 m2, stanovanjc v nadstropju in
podstrešju 72 + 40 m2, primerno tudi za poslovne prostore. Za hišo so manjši pomožni prostori in dvorišče. Prostore oddam skupaj ali posamezno najboljšemu ponudniku. Ponudbe na tel.: 62-027.
PRODAM garažo na Cesti oktoberske revolucije. Trbovlje. Tel.: 21-348.
PRODAM dvoinpol sobno stanovanje (58 m) - 700 DEM/m2. Tel.: 21-254 od 7. do 15. ure.
PRODAM dvosobno stanovanje (56 m2) v Trbovljah. Tel.: 27-121.
KUPIM dvoinpol ali tro sobno stanovanjc v Trbovljah s centralno -gotovina. Tel.: 064/324-520.
!	I n /	f. /C ’ i v /i	AGRADE za naročnike ZASAVCA
	
1 ■ NAGRADA: Pilot žarometi, zračni filter, oljni filter, svečke, brisalci iz programa BOSCH, olje VALVOLINE 4I, za tip avtomobila, ki ga ima izžrebanec.	trgovina ^ F 1 iC G^avtotehna Vodenska c.28, TRBOVLJE; tel.:0601/21 481, fax.0601/21 301
2- NAGRADA: Video igra GAME BOY.	MRHO in BOUTIQUC ZlAlAmA CGLJG Kešetova 13, TRBOVLJE; tel./fax.0601/21 301
3. NAGRADA: Vrednostni bon v višini 15.000 SIT.	CfcžTRGOVINA Tel./fax:0601Z71 827 STORITVE: polaganje, brušenje, lakiranje parleta TRGOVINA: prodaja talnik oblog, vse vrste lepil in lakov, zavese, dekorativno blago
4. NAGRADA: Prenosni radiokasetofon PANASONIC RX-FT 510.	AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 06 0 1/ 61 S 75
5. NAGRADA: Električna pečica DE LONGI	tiri centromerkur 1 IV I trgovsko podjetje hsiliel d. d. Ijubljana blagovnica litija Valvazorjev trg 25
6. NAGRADA: Vrednostni bon v višini 7.500 SIT.	gm kmetijsko zadruga Izlake, ..».o. Izlake 40. 61411 Izlake; tel.: 0601/73 634
AVTOMOBILI in DELI
PRODAM avlo škodo 105 S celo za dele. Cena 300 DEM. in več vrst gobelinov. Moj naslov.: Mirko Funkcij, Log 7, Hrastnik.
OSTALO |
ZELO	UGODNO
PRODAM dobro ohranjeno spalnico z jogijem, omaro za dnevno ali otroško sobo, dvojno, nerjaveče pomivalno korito za vgradnjo. Tel.: 25-922.
PRODAM dva barvna TV Gorenje Ahat in Ametist potrebna manjšega krat popravila. Cena po dogovoru. Tel.: 42-010.
PRODAM smuči- elan - 195 cm, vezi - tyro!ya 480, palice, čevlji alpina(42.5).Tel.: 63-305. p
PRODAM synthcrsizer I Y a maha PS S - 280 za 300 DEM. 1 Naslov:	Špela Arh,
Petelinkarjcva 7, Kisovec.
POCENI PRODAM kuhinjski kuperbusch, 2.5 KW, termoakumulacijsko peč. Tel.: 21-348.
KU1>IM rabljeno kotno brusilko "Bosch ali Bleck & decker" 1800 W. Tel.: 71-297.
1‘RODAM TV Gorenje, star 4 leta, ekran 62 cm, z daljinskim upravljanjem. Cena po dogovoru. Tel.: 61-500.
PRODAM klavirsko harmoniko Hohner 120 bas no. 11+3 registre. Tel.: 81-297.
PRODAM 3 tone premoga, plinski štedilnik Kekec. Tel.: 22-922.
1‘RODAM športni voziček Roki (zložljiv v dežnik) za 5.000 SIT. Moj naslov.: Manja Zagorc, Kešetovo 11, Trbovlje.
1‘RODAM snežne verige dimenzije krat in prtljažnik za smuči s ključavnico. Tel.:25-968.
DELO
IŠČEM šofersko delo, C ali B kategorija ali čevljarsko delo. Tel.: 61-431.
IŠČEM delo za ure popoldan za čiščenje poslovnih prostorov v centru Zagorja. Tel.: 63-491.
V Zasavcu št.43 in v Zasavce vi prilogi, ki je izšla 13.12.1993, je prišlo do napake pri tisku reklame OGLAŠEVALCA TEHNOS - MERKUR, TRGOVINA NA DROBNO, C. okt. rev. 11, Trbovlje. Za neljubo napako sc oglaševalcu ter bralcem opravičujemo!
ZASAVC
za brezplačni mali oglas
S; Tekst:...............................
5i Moj naslov:
3
NAROČILNICA*^
ZASAVC, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi tel./fax:0601/61 013
Naročam časopis ZASAVC
Ime in priimek kraj ...
ulica ..
datum............. podpis............
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:	’
sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)	^

TKI Hrastnik p o.
7m Savo 6 61430 Hrastnik
« CENJENI KUPCI!
Vabimo vas, da nas obiščete v naši novi industrijski prodajalni na Dolu, kjer vam poleg naših proizvodov:
-	Kozmetika
-	Čistila
-	Pralni praški
-	Umetna gnojila
nudimo tudi ženska, moška in otroška oblačila, porcelan, volno in še kaj...
vse to po konkurenčnih cenah in z možnostjo plačila na 2 oziroma 3 čeke.

TRGOVINA
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/881 338
NHilMMiN
-	GOTOVINSKI POPUST:
pri nakupu nad 5.000 SIT 5% POPUSTA pri nakupu nad 10.000 SIT 10% POPUSTA pri nakupu nad 20.000 SIT 15% POPUSTA
-	itisoni širine 2 in 4m, tekači raznih širin in vzorcev
-	topli podi širine 2, 3 in 4 m
-	karnise vseh vrst
NOVO izdelovanje aluminij .karnis, dolžina in barva po VAŠI ŽELJI
-	barve akril, jupol, barve zaves in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov
-	polaganje itisona ter PVC podov
-	pestra paleta tekstilnega blaga metersKega in dekorativnega blaga
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 13”
Vsak dan PROGRAM MAJ
11:1111:
|

r			 ™u 							 " -	
1 ^3*	C. oktoberske revolucije 11, TRBOVLJE, tel.: 21 732	
PROGRAM TRGOVINE:	
-	BELA TEHNIKA - MALI GOSPODINJSKI APARATI - AKUSTIKA -	POSODA - ROČNO ORODJE - VIJAKI - OKOVJE	PLASTIKA
PHILIPS, SANYO, PANASONIC, PIONEER, SONY, KOCCHIN, BRAUN, PREMAH, DOCTOR OETKER, AETERNOM, CURVER, LEIF HEIT, CAN0Y, SIEMENS, BOSCH, SAMSUNG, GOLDSTAR, DAEVVOO, KAVVAI, CASIO.	
Bela tehnika NARDI IN OCEAN. V 	2..				J
PQrodox-
CELOTNI POSNETEK PRI FILMU
PARAZITSKA RAST-LINA LISTNATEGA DREVJA
ŽIVINSKA STAJA PO PLANINAH
TROPSKA
PALMA
SUROVINA ZA PLATNO
IME IZRAELSKEGA POLITIKA DAJANA
ŽIVILO IZ ŽITA
LISICI
POOOGNA
ZVER
VESNA
OJSTERŠEK
VEČJI KOS POHIŠTVA
SLAVKO
GRUM
MORSKO
OBREŽJE
VOLOVSKA
ANTILOPA
NADALJEVANJE GESLA:
MESTO V EPIRU V GRČUI
IT. OPERNI SKLADATELJ
(RUGGERIO
STANE
SEVER
SL. SKLADATELJ VINKO
AZUSKA
DRŽAVA
MESTO V ŠVICI
PLESALKA
MONTEZ
ZIDOR
REJC
DRZNA
TATVINA
OSNOVNA
MERA
PEVKA
VILER
OBLIKA BESEDE (V SLOVNICI
AVTOR:
KARU
DREMEL
URŠKI
PESNIK
ŠOLSKI
RED,
KRITIKA
VZORČASTA
TKANINA
GRŠKO OSVOBODILNO GIBANJE NA CIPRU
OCVIR-
KOVKA
OLIMPIJSKE
IGRE
DRŽAVI BOG STA EGIPČANOV
LEŽIŠČE
DIVJEGA
ZAJCA
HOL SLIKAR KRAJINAR (AERT VAN D ER)
Tl RAŽA
MESTO V BELGUI
TONOV S* NAČIN
DAN V TEDNU
ARIA-
NIZEM
NEMŠKI
GEOGRAF
CARL
PEVEC
ROBIČ
RAHEL
VERTRC
GOSTO-
LEVEK
(GLASBENI
OKRAS)
MAJHNO
NASELJE
IGRALKA
VLADV
KOVINSKI ELEMENT Z NAVOJEM
MESTECE V IR>
MESTO V OSREDNJI AZUI
MOOERN
PLES
ZELNAT
ŠTOR
RIMSKI
NARAVO-
SLOVEC
ZNAMENJI ŽIVALSKEGA KROGA
MATERIN
BRAT
ZOLAJEV
ROMAN


ZAUf
IZRASTEK V USTIH
SLGLEDAL.
REŽISER
(MILE)
LOVRO KATAlSlUl
OMREŽJE KANALOV ZA ODPADNE VODE
IT. PISATELJ (UMBERTO)
PTIČ, KI S KLJUNOM TRE OREHI
OTOK V
JADRANU
TROPSKO
DREVO,
ČRNI
HRAST
FR LETOVIŠKO MESTO OB AŽURNI OBAU
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do23.12.1993 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: Bon v vrednosti 4.000 sit, Paradox Zagorje
2.	nagrada: Bon v vrednosti
2.500	sit, Paradox Zagorje
3.	nagrada: Bon v vrednosti
1.500	sit, Paradox Zagorje
Iz/.rphanci nagradno križanke
42/93
1.	nagrada: Blago v vrednosti 4.000 tolarjev, Ferd i Zagorje, Max Kraner, Cesta 9. avgusta 87, Zagorje
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	tolarjev, Ferdi Zagorje Janez Cirar, Kotredež 23, Zagorje
3.	nagrada: Blago v vrednosti
1.500	tolarjev, Ferdi Zagorje, Rudi Ule, C. 9. avgusta 56, Zagorje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33, Zagorje, do 24. 12.
1993. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 43/
ROTA,	CARINIK
OVOJNICA, AKI, VSAKDAN POKOP, RADIO, IT ARINA TRBOVLJE, STAR, P, IA KOALA, MARKO, EAK ETA M IN, ARON, KM AFAZIJA, RIG, GAETANO IRAN, MER, ANNAKIN, MORA ELA, BOTRA.CUC.L, MRENA DOROTEJA, ADMIRAL, EBEN REP, DRAŽ, DERMOTA, AZI ANJA, ACI, KAN, RAS.
mK
porodor"
HudAtslu 12, Kisov«, TiL: 0601/71 197
VAM NUDI: - UVOŽENE PARFUME
-	BIŽUTERIJO
-	MURANSKO STEKLO
-	POSLIKANO STEKLO
-	DARILA ZA ŽENESKI IN MOŠKE
-	DARILA ZA BOŽIČ IN NOVO LETO
Zupe,leni i/ PARAbOKle.e. Mije Mam teJniku Žarnic in kupcem peteri ji ,etike mete m zM/je ze Beril iu m>, leu 19H.
<-----------------------------------------------------------i
^W.v.;.;.v.v.v.v.;.v.v.;.v.v.v.;.v.v
M
Polindromni zavoji
Polindromni zavoji so po obliki podobni serpentinam - besede si sledijo v smeri serpentin (v levo ali v desno, kakor pač tečejo). Prva beseda se začne v levem zgornjem okencu. Besede sledijo ena drugi brez vmesnih črnih polj in, za razliko od serpentin (kjer je zadnja črka prejšnje besede hkrati prva črka naslednje) niso povezane. Pač pa je moč uganko rešiti tudi z druge strani: začnemo v desnem spodnjem okencu in rešujemo v obratni smeri. Začetni polji in smeri sta označeni s puščicama. Podani so opisi za obe smeri v pravilnem vrstnem redu. V označenih stolpcih dobite priimke treh znanih alpskih smučark: naše. avstrijske in francoske.
Opisi:
Od zgoraj navzdol po.serpentinah: industrijsko italijansko mesto v Lombardiji, severovzhodno od Milana, znano tudi po stari arhitekturi - fizikalni pojem, ki ga merimo s kilogrami - kositer-strupen brezbarven alkohol, imenovan tudi lesni cvet -letovišče na Krku (Nova in Stara) - evropski umetnostni stil 18. stoletja, znan po razkošnem
Uganka 1
Iz samih lukenj narejeno držim ti vendar, kar se da; če mi iz srede vzameš eno,
razpadem ti na kosa dva.
Uganka 2
Nimam glave, nimam repa, v sebi nimam nič kosti; moja koža gladka, lepa, polna znotraj je krvi.
Uganka 3
Dva navzkrižna trama,
dva viseča hrama;
..................................
kamor se poganjata
X-.XiX‘X-X-X-X\-X\X-X-*X\-VX*i‘X*iX-X-X-|fX\-X"XiX
se pravici klanjata
okrasju in slikovitosti - bolečina - kužno vnetje debelega črevesa, dizenterija - okrožje, območje -prebivalec najsevernejše skandinavske pokrajine - zaščitna prevleka kovinskih predmetov - posoda eliptične oblike - ruski pisatelj, začetnik socialističnega realizma (Maksim. 1868-1936, "Mati") - neumnica, avša-ime slovenskega igralca Kunterja.
Od spodaj navzgor po serpentinah: osnovna mera - bojevit azijski narod, ki je v starem veku ustanovil močno državo na ozemlju današnjega Irana, predniki Perzijcev - osnovno geometrijsko
telo - hotenje, zavzetost - človek, ki tudi materialno podpira umetnike - modrikast ali rumenkast drag kamen, kemijsko silicijev dioksid, z največjimi nahajališči v Braziliji - mehiški slikar 20. stoletja, predvsem ustvarjalec monumentalnih stenskih slik (Diego, 1886-1957) - bukvin plod - vas pri Rimskih Toplicah, rojstni kraj Antona Aškerca - element hoje - vzorec iz lepenke, lesa ali plastike, z izrezanimi liki in znaki, kot pripomoček za risanje in pisanje - fotografova sobica za razvijanje filmov - skupno ime za severnoafriške arabske dežele med Saharo in Sredozemskim morjem.

14.00 KORISTNE INFORMACIJE. VIDEOSTRANI, 15.00 OTROŠKI PROGRAM, 16.00 100 NA URO -MLADINSKI PROGRAM. 17.00 SATELITSKI PROGRAM
18.00	KORISTNE INFORMACIJE. VIDEOSTRANI. 19.30 DNEVNIK TV. 20.15 STO NA URO -PONOVITEV, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
TOREK 21. 12. 1993
'l 8.00 KORISTNE INFORMACIJE. VIDEOSTRANI. 19.30 DNEVNIK. 20.15KONTAKTNA ODDAJA. 21.15 SATELITSKI PROGRAM
SREDA 22.12.1993
18.00	KORISTNE INFORM ACI JE. VIDEOSTRANI. 19.30 DNEVNIK. 20.15 ŽEBLJIČKI. 21.30 FILM. 23.00 SATELITSKI PROGRAM
18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK.
20.15	DANNV VAM PREROKUJE.
21.15	SATELITSKI PROGRAM
18.00 KORISTNE INFORMACIJE.
VIDEOSTRANI. 19.30 DNEVNIK.
20.15 NADALJEVANKA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
RADIO TRBOVLJE

SOBOTA 18. 12. 1993
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ IN
IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE. SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA. 16.45 OBVESTILA IN EPP. 17.00 SOBOTNO POPOLDNE. 19.00 SLOVO
NEDELJA 19.12. 1993
" 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO. 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO.... 11.00 TEDEN JE ZA NAMI.
12.00	SERVISNE INFORMACIJE. OBVESTILA. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. NEDELJSKO POPOLDNE. 19.00 SLOVO
PONEDELJEK 20. 12. 1993
6.00	- 8.00 JU TRANJI PROGRAM. 8.00- 14.00 PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE.	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM. 16.45 OBVESTILA EPP. 17.00 SNOOPV.
18.00	ODDAJA O KULTURI . 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO
6.00	-8.00 JUTRANJI PROGRAM,
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE.	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM. 16.45 OBVESTILA IN EPP. 17.00 LITIJSKO OKENCE. 18.45 POROČILA,
19.00 SLOVO
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM,
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE.	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM. 17.00 MLADINSKI VAL. 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO
TV SItiNAi. UTI J A
9.30 RISANA SERIJA. 10.00 INFORMATIVNA ODDAJ A CELOVEČERNI FILM.
6.00	- 8.00 JU TRANJI PROGRAM. 8.00- 14.00 PROGRAM MAJ . 14.30 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP.	15.00	SERVISNE
INFORMACIJE.	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM. 16.45 OBVESTILA, EPP. 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO
SREDA 22. 12. 1993
6.00	- 8.00 JU TRANJI PROGRAM.
8.00	- 14.00 PROGRAM MA. 14.30 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP,	15.00	SERVISNE
INFORMACIJE.	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM. 16.45 OBVESTILA IN EPP. 17.00 KONTAKT. 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI. 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO
Zdravstveno varstvo: 24 - livno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 44-006). Trbovlje (tel.: 26-322). Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure. v Liliji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih Številkah.
Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska služba Zagorje. Trbovlje. Hrastnik: od 17. decembra-23. decembra je dežurni veterinar Matjaž Pokorn dr. vet. med.. 24. decembra je dežurni veterinar Marko Kastelic dr. vet. med..
Naša
bodočnost
Rojstva v trboveljski porodnišnici od 5.12. do 10.12.1993
6.12.	Marta Flisek, Litija, sin Vinko; Romana Melaj, Radovljica, hči Špela: Vezina Omanovič, Hrastnik, sin Dino:
7.12.	Anica Sladič, Zidani Most. sin Domen;
8.12.	Špela Mokotar, Hrastnik, hči Metka;
9.12.	Stanislava Žičkar, Sevnica, hči Sanja;
10.12.	Vida Kišek, Radeče, hči Tjaša; Iris Mohar, Litija, sin Luka.
17.	.JOLKA izpeljava iz Jolanda (Jolandica. Anda. Andi. Jona. Joliča), italijansko Iolande iz latinice Iolanthe; ŽIVA (Živica, Žica. Zija), iz pridevnika živa;
18.	VAŠKO izpeljava iz Vasilij (Valko. Vali, Vasja. Vašo), grško Basileos- kraljevski:
19.	URBAN (Urbanko, Uro. Urko, Urbo), latinsko urbanus - mesten: uglajen; HOTIMIR (Hoto. Mirko. Hotko, Mirkcc);
20.	DOMINIK (Doma. Domko. Doni), latinsko Dominicus- gosposki;
21.	PETER (Peterček. Pclras. Pero. Petnm, Petruša, Pctrek). latinsko Petrus iz grščine Petros - kamen; TOMAŽ (Toma, lomi, Toniko, lomo, Tomažck). italijansko Tommaso iz grščine Thomas (torna - dvojček);
22.	MITJA glej 8. oktober; MINKA
23.	VIKA glej 16. oktober; ČRTOMIR
24.	IRMA (Irmica), nemško Irma skrajšano iz Irmberga. Irmgard. irmin - velik, vsemogočen: HERMINA (Herminica, Herminka), nemško Herman, tisti, kije vojni človek:
Kdo praznuje
December
O VEN Prihajajoči teden bo po družabni plati zelo razgiban. Ne pozabite na nekoga, ki vas kljub vašim stalnim "uhajanjem" zvesto čaka doma. Številka: 57.
BIK Oseba, ki jo že predolgo skirto nosite v zadnjem kotičku srca, vas odkrilo pogleduje in neumni ste, da ne naredite prav ničesar. Krepost pač ni vedno "lepa čednost". Številka: 62.
DVOJČKA Ne vem, zakaj in odkod ljubosumje, ki je zadnji čas vaš edini spremljevalec. Poskusite sc kontrolirati in sebi ter marskomu v vaši okolici olajšati življenje. Številka: 52.
RA K Teden, ki prihaja, bo vaš. Zvezde so vam več kot naklonjene, izkoristite to in se potrudite pri svetlolasem bitju, okoli katerega sc zadnje čase vrtite. Številka: 73.
LEV Obveznosti, ki so vam v zabavo, vas bodo ta teden utesnjevale. a življenje teče dalje. Obisk boste dobili proti koncu tedna. Številka: 65.
DEVICA V službi prihajajo obetajoči časi, a ne v zvezi z napredovanjem, ampak v odnosih med sodelovci.Tibodozavidanja vredni, po dolgem času boste uživali na delu. Številka: 58.
TEHTNICA Ni vam podobno zatekanje med štiri stene, ki ga boste n adalje val i še v prihaj aj očem tednu. Prav bi bilo, da za nasvet prostite partnerja. Številka: 75.
ŠKORPIJON Našli boste staro družbo, v kateri ste se dobro počutili. Ne obupajte, če v začetku tega ne boste občutili, kajti precej vode je preteklo v času. ko se niste dobivali. Št.: 58.
STRELEC V prihodnjem tednu vas čaka presenečenje na finančnem področju, kjer bi ga najmanj pričakovali. Ne skrivajte navdušenja in spoštovanja do ljudi, ki vam bodo pomagali. Številka: 74.
KOZOROG Kozorogi, ki ste se v preteklem letu ukvarjali s kmetovanjem, boste bogato nagrajeni s priznanjem ljudi, od katerih tega ne pričakujete. Ne finančnim, ampak moralnim. Št.: 67.
VODNAR Prihajajoči teden bo razgiban! Pripravite se na norišnico, odgovarjala vam bo Spoznali boste zanimive ljudi, predvsem nasprotnega spola. Vabilo na silvestrovanje. Št.: 51.
R/III Prizadela vas bo prijateljeva novica, da odpotuje za daljši čas, saj sta načrtovala skupen vstop v novo leto. Ne bodite potrti, že v naslednjem tednu vas čaka nova ponudba. Št.: 64.
Saška

Sposojeno iz BBS
Pirat in Franci
Franci sije želel na vsak način postati pirat. Nekega dne je res srečal pravega pirata, / leseno nogo. s kljuko namesto roke in s črno obvezo čez oko. Pa gaje Franci povprašal:" A vi ste pa pirat? To mora biti zanimivo življenje! Kako ste pa dobili tole leseno nogo?" Pirat mu je začel pripovedovati: "Ko smo bli na Madagaskarju, smo se borili in burn, naenkrat mi je topovska krogla odnesla nogo. Pa sem dobil leseno... Franci je bil očaran: "Uh! Noro življenje. Kaj pa roka?" Pirat je nadaljeval: "Bitka na Antilih, streljali smo kot nori. Naenkrat je priletela topovska krogla in mi odpihnila roko. Pa sem dobil kljuko." "Uffffff! Kaj pa oko? Kako ste pa oko izgubili?" gaje radovedno vprašal Franci. "Ležim na plaži, se sončim, in puf, v oko tni pade ptičji drek," mu je razložil pirat. Franci pa pravi: "Ja. ampak od tega pa nc izgubiš očesa..." Pirat pa mu je razložil: "To je bil šele prvi dan. ko sem itncl kljuko."
Tipkanje
Mama in oče sta imela sinčka Janezka. Ker je bil la še majhen, sta se starša odločila, da bosta v primeru, ko si bo eden izmed njiju zaželel sexa, uporabljala geslo, da ne bi pohujšala svojega malčka. Za geslo sta izbrala besedo "tipkati".
Nekoč oče pošlje Janezka k mami češ. da mu mora nekaj natipkati. Janezek se kmalu vrne in pravi: "Mama je rekla, da nc more, ker ima samo rdeč trak." Vendar pa se čez nekaj časa vrne še enkrat pravi očetu: "Mama je rekla, da bi vseeno tipkala." Oče pa pravi: "Sedaj je že prepozno. Sem že na roke napisal..."
Po češko
Avto: Oplehovani mopedku
Trabant: PVC Jaguar
Prostitutki
Dve prostitutki se pogovarjata pred hotelom Rudar v Trbovljah. Prva pravi: "Danes pa bo posel. Voham spermo v zraku!". Druga pa reče: "Eh, to sem samo jaz rignila.”
Smejte se in svet se bo smejal z vami. Jokajte
caj joče, bo

Če vprašate siromaka, zakaj joče, bo odgovoril: "Ali sem se kdaj smejal?"
'' Turski pr« govor
ŽIVA
r

Z9 iPlliupBA>| »UD
ROfUlipL '•£ K>|UkSq BSBqo[X :z eSrj3y\ K>|UB8fl
‘P^og .o^jnDiiius GHtfOVIAI ‘OJAIVS ‘V3INNELL ‘VNOiaV§ ‘MVDKJM
‘o^oaoio ‘mz ‘vdihari ‘ivao ‘nhdhiai ‘vhoa vidc»i>i UHVd
‘V10N3 :jo8zabu fcpods po '3NO.L ‘VdVH.L 'IŽKIOD 'TVAO ‘3fVW3 '33NOdV3 "HIA3H 'V^rHO '303 ONOHCR1 'V>l§Va '30NV.L3N ‘NIO VSVJM 'OI\V!)>l3a JopzAvu fcioSz po Toakz !l#QJpui|oj
V

J
\Slika iz zunanjih Trbovelj'
^Dograjeni sta bili koloniji v Žabji vasi in na Njivi. J Šport št. 1 je bilo v Trbovljah kegljanje. Vse gostilne so g imele kegljišča. Nogometa (žal, na srečo) niso poznali. I
Trboveljčani niso bili vročekrvni. Iniciatorji j gostilniških pretepov so bili tujci, fantje iz / "puršenhausov". Mladi Trboveljčani so že začeli skrbeti F za svojo vnanjost. za lepo'obleko: Časje definiral nekj) po^ncev, ki so nam bili odveč.	/
Svetilničarji: ostareli knapje so sc večer za večerom vračali na glavni kolovoz, in rut etaže, čistili obločnice in vstavljali vanje nove "kolnštifte". Svetilka je bila rta žiščni vrvi in so jo tako lahko vedno ztiova spustili k i tlom.
Nosilci bolnikov: stara bolnišnica je imela posebno j prenosno nosilnico, nekakšen "reševalni avto", v breme osmih človeških nog. Od vseh strani je bila jrrekrita/l blagom, bolniki so bili tako skriti radovednim očem Trboveljčanom, ko jih je četvorica na ramenih nosila v "šnital".
Kočijaži: nobel Trbovlje so se vozile v kočijah. Pri Ja rt na ku so imeli "taksi kočije". Naj lepše kočije je imel rudnik.
Prodajalci prest: pekarna Juvan (sedaj Kocjan) je pripravila učinkovito prodajo prest po rudniških kolonijah. Otroci so na visoke police, ki so se spodaj končale s "locnom", nataknili po 15 do 100 kosov prest in sc razpršili na vse plati. Ko so vse prodali, so dobili za plačilo "zcksar" (deset krajcarjev).
(-Jcik(Jak Koprivc, op.) v Zasavskem tedniku št. 17, 24.4.1959)
Irena I. Let
iz starih Zasavcev
Frače, da te kap.

Foto: Jože Razinger jr.
1
JElfoNlCEnr
LJ Prisluškovanje. Prvak litijske ljudske stranke Franci Rokavec - Mlečni je vprašal, če sc v Litiji komu prisluškuje. Če se še ne, bo verjetno zahteval, da najprej prisluhnejo njemu.
□ Župan neznan. Zagorski župan Matjaž Švagan -Cižekje zadnjič v treh stotinkah sekunde menjal razpoloženje. Gospa gaje v gostilni Kum pozdravila z "sem vas takoj spoznala, zaradi slike v časopisu, gospod župan - Režun."
"V Kliniko Tivoli so Zagorjani drli kar trikrat. Za rentgen pa ni pol toliko posluha."
Zdravstveni delavec i
i I Ekspresno. Zmago Jelinčič - Slovenac je bil v četrtek imenovan v komisijo za preiskovanje domnevnih nepravilnosti tudi v občini Trbovlje, v petek pa seje v Trbovljah že oglasil. Še hitrejši je predsednik taiste komisije Tone Anderlič - Brko. Prav tako imenovan šele v četrtek je bil v naših krajih že pred mnogimi leti.
Ne govoriti (Miran Jerič) ali govoriti (Miran Potrč), to je vprašanje.
Foto: Branka Klančar
r————————
i Besede, besede,
i besede...
g Naši poslanci so ekstremni. Miran Potrč s svojimi 161 g nastopi za govorniškim odrom slovenskega parlamenta sodi | med sedem veličastnih, Metka Karner- Lukač pa je s 122 prav
■	tako članica prve zgovornostne skupine. Na drugi strani je
■	Miran Jerič z dvema nastopoma na stopničkah za molčeče.
Dandanašnji je veliko ljudi prepričanih, da takšen malo 5 govoreči poslanec že ne more biti kaj prida. Vsaj o cestah bi ! lahko kakšno pametno razdrl, saj se tudi sam vozi v Ljubljano,
*	pa o zasavski ekologiji, saj je tu gor rastel. Jerič pa kar molči;
■	še tista dva nastopa sta bila menda bolj soldaška.
Na drugi strani pa veliko ljudi še iz osnovne šole pozna
■	Prešernovo, da naj le čevlje sodi kopitar. Potrč in Lukačeva
■	se spoznata na vse, od traktorja do računalnika. In vemo, i kako se spoznaš, če se spoznaš na vse.
I Naši poslanci so ali preveč ali premalo mutasti. In res je g vprašanje, kaj od tega je bolje. Desetletja kopičena ljudska g modrost pravi takole, g Molk je zlato.
g Govoriti je srebro, molčati pa zlato.
Tiha voda bregove dere.
Pes, ki veliko laja, malo grize.
Kdor molči, stotim odgovori.
■	Prazen sod ima močan glas.
Ob dobrih besedah se nihče ne zredi.
Dolg jezik, kratka pamet.
Kdor jezika špara, kruha strada.
Bolj malo si lahko pomagamo s to, staro pametjo. Tudi tista
*	novejša: Blagor tistim, ki nimajo kaj povedati, a molčijo,
*	je slabo uporabna. Kdo od zgovornih bi pa priznal, da nima kaj I povedati? Če je politik, bi si raje pustil kožo s hrbta rezati, kot I pa da bi dal prav drugemu in ne sebi.
Problem bi bil najlažje rešljiv, če bi poslanci še za časa 1 kandidiranja povedali, ali bodo v parlamentu govorili in g govorili ali pa molčali in molčali. In potem bo samo od nas, g volilcev, od naših gledanj na te stvari odvisno, ali bomo imeli g v parlamentu kokošnjak ali akvarij.
Rdeči Revir
L..................J
mm
					
					
			:x':		
					
II	f	1	I	II	1
iMPORT-EXPORT
V VSEH POSLOVALNICAH CENTER JOŠT
POSEBNA PONUDBA MESECA DECEMBRA	
Olje Helios	129,20 SIT
Sladkor 1/1	87,90 SIT
Kava Merx 1OOg	69,90 SIT
Ribe Mirela 125g	68,90 SIT
Ribe Mardešič 125 g	68,90 SIT
Bonboni KI KI 100g	45,70 SIT
Bonboni BON KO 100g	45,70 SIT
Bonboni SLATKA TAJNA 1OOg	45,70 SIT
Čokolada DADO 100g	79,80 SIT
Čokolada QOQA 10()g	79,80 SIT
Čokolada NESTLE CRUNCH 10Og	87,80 SIT
Napolitanke VALISA 450g	175,80 SIT
Briško belo vino	129,80 SIT
Coca cola1,5l	149,70 SIT
Baby sirup Malina 1/1	189,00 SIT
Rum Alko 1/1	353,90 SIT
Jolly prašek 3/1	449,00 SIT
Mehčalec uvoz 4/1	318,00 SIT
IN ŠE IN ŠE
CENE VELJAJO DO ODPRODAJE ZALOQ! MOŽNOST NAKUPA NA 2 ČEKA!
Vljudno vabljeni!
Vsem kuncem in poslovnim partnerjem želimo
SRBjOS,A) BOŽJO in 2DKAVO ter USPL-S/VO AJOVO L6TO

y.y.y.y.y.y.w.w.w.y.
/O Banka Zasai
Trbovlje
Celje - skladišče
D-Per
6/1993
5000006276,44
COBISS o
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje
V banki v Trbovljah smo za Vas postavili
INFORMACIJSKI SISTEM
Na preprost način - samo z dotikom prsta na zaslonu - si boste lahko sami poiskali informacije o različnih oblikah varčevanja, kreditiranja in tudi ostalih poslih, ki jih opravljamo v banki za občane -
plačilne kartice, bankomati, vrednostni papirji, sefi...
Banka Zasavje d.d. Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi za ljudi
i i
i
E j
1
:
i
h
!
I
p
i -
NAROČI LNICA~~"""
ZASAVC, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi tel./fax:0601/61 013
Naročam časopis ZASAVG
Ime in priimek kraj ........
ulica.........
datum .......
poštna št. . telefon . . .
• ...... ■ ........ :: podpis ..... ...
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
sproti, trimesečno, pdlletno (ustrezno obkroži)
)
mi
KUPON
s tem kuponom
• \ D'%
Tfastrsstfi popusta