PODLISTEK. Stoletnica sole na Gomilskem. Jubilejska slavnost dne 22. maja m. m. lOOletnega obstanka tukajšnje Sole je vkljub neugodaemu vremenu kaj lepo uspela. Ze poprejšnji večer so pokali topiči ter napovedovali vsej okolici ta dan veselja in radosti. Sola si je nadela praznično obleko. Bogato so jo okinčala dekleta iz Grajske vasi z zastavami, cvetlicami in zelenjem, dofiim so gomilska dekleta slavnostni prostor spremenila v pravcati spomladanski hram, fantje pa so priredili napise. Pred šolo blestel se je rek: ,,Pravo učenje da lepo vedenje, odpira stezico v srečno življcnje." Pred vhodom na slavnostni prostor se je nahajal napis: ,,Iskren pozdrav našim blagim mladinoljubom," na drugi strani pa v pomnjo bivšim učencem in uCenkam: „0 sreCni 6asi, kje ste vi? Preteklih mojih mladih dni. Zastonj vas kli6em zdaj nazaj, Minil mi je detinstva raj." Ob 10. uri predpoldne bila je slovesna zahvalna služba božja, pri kateri je braslovški C. g. dekan v Iepem govoru in šoli kaj priiaznem smislu razložil pomen danaSnjega jubileja. Ob 3. uri popoldne pa se je pričela Solska in obenem ljudska veselica. Vovkov kozolec bil je kmalu dupkoma poln, dasi je največji v celem okolišu. Navzoči so bili poleg domačinov še gostje iz Braslovč, Vranskega, Polzele, gt. Pavla, St. Jurja, Mozirja, Nazer, Rečice itd. Žal nam je, da nekateri odlični gostje, ki so zaradi silnega deževnega naliva nekoliko pozneje došli, sploh niso več mogli dobiti primernih prostorov. Dotičiii (gostje) gospodje naj nam to blagoliotno oproste. Najprej je nastopila Šolska mladina ter deklamovala in potem zapela več triglasnih, za Šolo pripravnih narodnih pesmic tako ubrano in z občutkom, da se jej je vse občinstvo divilo. Potem je šolski voditelj v spominskem govoru očrtal delovanje Šole v poučnem in vzgojevalnem oziru. Omenil je, da šteje tukajšnja Šola med svoje učence lepo število mož, ki zavzemajo danes ugledna mesta v človeški družbi. Svoje temeljno znanje so si tu pridobili štirje duhovniki, dva zdravnika, pet c. kr. uradnikov, štirje učitelji in obilica nadebudnega dijaštva. Tudi ni danes v V8em gomilskem okolišu odrastlega človeka-domačina, ki bi no bil vsaj nekoliko vešč čitanju, pisanju in računanju. Sola pa ni samo u6ilnica, marveč tudi vzgojevalnica. Napačno je torej mnenje, da, je otrok, ki se zaradi slabe nadarjenosti ni mogel dosti naučiti, zastonj hodil v Šolo. Saj se deca v šoli napeljuje tudi k spodobnemu vedenju in krepostnemu življenju. Tu se vcepi otroku smisel za red in snago ter se mu vzbuja zavest, da je človek vstvarjen za delo, da je vsako koristno delo zanj častno, brezdelo pohajkovanje pa poniževalno in pogubno. Tu se mu predoCijo tudi mični vzori, po katerih mu bode v življenju stremiti, oziroma jih posnemati. Tu se mu skratka ogreva srce za vse lepo, dobro in plemenito, da si pridobi idealno naziranje o svetu in da, stopivši iz šole, ne smatra gonje po posvetnem blagu, kot edini smoter človeškega življenja. Tako je delovanje Šole v vzgojevalnera oziru. Ali ni to vsaj toliko vredno, kakor priufievanje potrebnega znanja? Potem je govornik podal zgodovinske črtice o postanku in razvitku tukajšnje §ole. Ustanovil jo je 1. 1810 tačasni tukajšnji 5. g. kurat Andrej Juh, ki je postal pozneje prošt v Dobrli vasi na Koroškem. Izposloval je namreč v to svrho potrebno podporo deloma od verskega zaklada, deloma od saneškega graščaka Antona pl. Ruhethal. Vsled tega so se vaščani odločili za stavbo posebnega šolskega poslopja. Kot prvi posvetni učitelj je bil tu nameščen g. Lovreno Paznik, doina iz Št. Kancijana na Koroškem. Deloval je tu celih 50 let. Bil je vnet za svoj poklic ter si znal pridobiti Ijubezen svojih soobčanov. Bil je dober šolnik, dokler mu niso opešale telesne mofii. Imel je iz tujili fara otroke na hrani, da so se tu šolali. Leta 1865 preselil se je v boljšo domovino. Njegovi bivši učenci postavili so mu kamenit nagrobni spomenik z napisom: ,,Tu v pravi^nosti njih mnogo ste poučevali. Da bi se tam med rajskim' zvezdam' radovali." Po njegovi smrti jelaje šola izgubljati vsaj dober sloves. Krivo temu je bilo pogosto menjavanje učiteljskega osobja. V naslednjih 10 letih službovalo je namreč tu zaporedoma 7 ufiiteljev. Šele g. Ivan Reich je vstrajal delj na svojem mestu. On je preosnoval šolo v smislu nove šolske postave, da je prišla v nje materinščina do polne veljave. Vsled tega so se u6ni vspehi boljšali, in šola je jela polagoma, a dosledno napredovati. Leta 1887 razširila se je šola v dvorazrednico. Leta 1892 dospel je tačasni šolski voditelj na svoje mesto. Za njegove dobe pridobila je šola šolski in sadni vrt ter se opremila s potrebnim telovadnim orodjem. . Leta 1903 se ]e razširila v trirazrednico. Pri tej priliki se je šolsko poslopje popolnoma prenovilo in po higijeničnih predpisih uredilo. Poskrbelo se je tudi za potrebe bodofinosti. Tako je dosegla šola sedanjo stopinjo svojega razvitka. Naposled se je govornik zahvalil vsem činiteljem, ki so — bodisi duŠevno, bodisi gmotno — kaj pripomogli k procvitanju Šole, ter zaklical presvetlemu cesarju, kot najvišjemu pokrovitelju taiste trikratni ,,Slava!M ,Vse občiustvo se je temu pozivu burno odzvalo, Šolska mladina pa je navdušeno zapela A. Kosijevo ,,Molitev za cesarja". Zdaj se je s šolsko mladino uprizoril igrokaz ,,Star vojak in njegova rejenka" iz I. Tomšičeve zbirke. Vsi nastopajoči igrali so tako gladko, sigurno in izrazito, da so marsikateremu poslušalcu stopile solze v oči. Vsa čast tukajšnjima gdC. uCiteljicama, ki sta jih tako izborno izvežbali. Po igrokazu nastopila je zopet šolska mladina s Štirimi pevskimi točkami, in sicer: ,,Veselo dekle", ,,Kukavica", ,,Zelja" in ^Spomlad", ki so vsemu občinstvu jako ugajale. Zato je vsakokrat odlikovalo mlade pevce z burnim ploskanjem. Pri veselici je sodelovala šentpavelska godba na pihala pod vodstvom g. učitelja Schmied-a. Tudi ta je v splošno zadovoljnost rešila svojo nalogo. Po dognanem sporedu se je Šolska mladina zdatno pogostila, in potem razšla. Drugi udeležniki pa so se radovali še nadalje ter vživali spomine na svojo srečno mladost. Tako je.ta slavnost dosegla popolnoma svoj namen, vneti ljudstvo za Šolo in mu nekako predočiti njen pomen in njene zasluge za ljudsko izobrazbo. Kot trajen spomin na to slavnost pa bode ostal jubilejski šolski sklad v podporo tukajšnji revni šolski mladini, ki bode pa (v) njej morda narastel na 1000 K.