Inovativna ucna okolja: priložnost in možnost za zaposlovanje (tudi) oseb s posebnimi potrebami
Erna Žgur
Univerza v Ljubljani
V prispevku predstavljamo uporabo inovativnih ucnih okolij, ki povezujejo ucence s posebnimi potrebami (upp), šolo in obrtnike. Cirius Vipava razvija model ucnih okolij, ki vključujejo značilnosti Vipavske doline. Učenci so vodeno vstopali v učni in delovni proces pri obrtnikih s podrocja vinarstva, kletarstva, sadjarstva, vinogradništva, trsnicarstva, gostinstva. V raziskavi smo analizirali petinpetdeset vprašalnikov, na katere so odgovarjali ucenci, mentorji in obrtniki. Rezultati testa hi-kvadrat in Spearmanovega korelacijskega koeficienta so pokazali, da so ucenci, mentorji in obrtniki zadovoljni s potekom dela v novih ucnih okoljih. Obrtniki so pripravljeni sodelovati tudi v prihodnje, ne glede na prilagoditev delovnega procesa. Ucenci s posebnimi potrebami si želijo še vec vkljucevanja v zunanje dejavnosti, v katerih so se uspešno preizkusili. Inovativna ucna okolja so pokazala, da je vodeno zaposlovanje upp mogoce in uspešno, saj se lahko ucenci vkljucujejo v lokalno skupnost in povezujejo z njo in z obrtniki, širijo svojo socialno-povezovalno mrežo z okoljem, v katerem se šolajo in živijo. Ucencem so nova ucna okolja prinesla vec prakticnih znanj in pozitivnih, tudi zaposlitvenih izkušenj.
Ključne besede: ucenci s posebnimi potrebami, inovativno ucno okolje, lokalni obrtniki
Uvod
Vse obsežnejši globalizacijski procesi so navzoci tudi v naši družbi, kar se prav tako kaže v vzgojno-izobraževalnem (viz) procesu. Povezovanje vseh vkljucenih deležnikov (šol, lokalne skupnosti, gospodarstva, skupnosti . . .) je za dobro in uspešno medsebojno sodelovanje nujno. Zelo pomembna je vloga šol, saj te z dobrim strokovnim vodstvom in vzpostavljeno kulturo ucece se skupnosti, ki terja vecjo decentralizacijo in avtonomijo, poskrbijo za ustrezne in objektivne povratne informacije, povezanost med kljuc-nimi podrocji in ustanovami (Becaj 2012). Earley (2013) prav tako ugotavlja, da je vodenje ustanov (vrtcev, šol . . .) vse pogosteje naravnano na v ucenje usmerjeno vodenje ali vodenje za uce-
vodenje 2I2016: 5-19
Erna Žgur
nje. Še toliko bolj je treba več povezovanja zagotoviti najranlji-vejšim skupinam, kamor se uvrščajo tudi osebe s posebnimi potrebami. Odraz uspešnega, sodobnega povezovanja se kaže tudi v vse tesnejšem povezovanju med različnimi ustanovami (javnimi vzgojno-izobraževalnemi zavodi, potencialnimi delodajalci, gospodarskimi ali obrtnimi dejavnostmi) (Žgur 2014). Tudi ustanove, ki usposabljajo učence s posebnimi potrebami, z več primanjkljaji (z motnjami v duševnem razvoju (mdr), motoričnimi, govorno-jezikovnimi, vidnimi, slušnimi ter drugimi senzorično-perčeptivnimi primanjkljaji), se zavedajo, da je vedno večje povezovanje nujno.
Ameriško združenje za intelektualne in razvojne primanjkljaje (Američan Assočiation on Intellečtual and Developmental Disa-bilites) opredeljuje motnjo v duševnem razvoju kot pomembno omejitev posameznikovega spoznavnega delovanja (nižje intelektualne sposobnosti) in prilagoditvenih spretnosti, ki predstavljajo številne končeptualne, sočialne in praktične ovire, kar se pojavi pred posameznikovim 18. letom starosti.1 Pri osebah s posebnimi potrebami je pomembno, da učeneč postopno prevzema aktivno vlogo pri različnih dejavnostih, ne samo pri šolskem delu (Kesič Dimič 2010), in učenje v inovativnem ter strukturiranem okolju lahko k temu učinkovito pripomore.
Cirius Vipava je zato za svoje učenče razvil model vodenega, občasnega zaposlovanja v inovativnih učnih okoljih pri izbranih obrtnikih. Hkrati je neposredno okolje Vipavske doline s svojimi naravnimi danostmi (blago podnebje, kmetijski, vinogradniški ter poljedelski del doline, kmetijsko-predelovalna industrija, turistična razvitost kraja ...) priložnost za vključevanje upp v inova-tivna učno-vzgojna ter delovno zanimiva okolja.
V projekt inovativnih učnih okolij smo vključili upp, ki končujejo zadnje razrede prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom in višjih stopenj posebnega programa vzgoje in izobraževanja (Zakon o usmerjanju oseb s posebnimi potrebami (zuopp-1), 1. člen),2 in ugotovili, da kljub znižanim intelektualni sposobnostim zmorejo več dodatnega in usmerjenega izobraževanja ter usposabljanja za določene vrste del ali zaposlitev v lokalnem okolju.
1	Glej http://aaidd.0rg/intellectual-disability/definiti0n#.VpuR9C0rL4Y
2	Uradni list Republike Slovenije, št. 58/11 - uradno prečiščeno besedilo, 3/7, 52/10 -odl. us in 58/11 - uradno prečiščeno besedilo zuopp-1.
6
Inovativna učna okolja
Inovativni ucni laboratorij
Za inovativne učne laboratorije (kot del učnega okolja) smo izbrali naslednje vodene dejavnosti: trsničarstvo, sajenje sadnega drevja in zgodnjih pridelkov, pobiranje sadja, trgatev, pripravo grozdja za predelavo, kletarjenje, vključevanje v kulinariko ... Sledile so različne storitvene dejavnosti s podro čja gostinstva, cvetličarstva, frizerstva, avtopralništva ipd., kar je učen cem omogo čilo, da so se preizkusili v izobraževalnih vsebinah, ki so jih prej dodatno spoznali (izbira pokliča, nujne vsebine, povezane s posameznim po-kličnim poljem, tudi karierna naravnanost, značilnosti posameznih pokličnih opravil, značilnosti Vipavske doline, njena lega in naravna bogastva, zadolžitve ...), nato pa so znanje, ki so ga pridobili, prenesli v prakso, v neposredno zadolžitev pri izvedbi posameznih del. V inovativni učni laboratorij so se kot zunanji partnerji in sodelavči vključili obrtniki z naslednjih področij:
•	kmetijske dejavnosti (Kmetija Benčina je postala pravi učni laboratorij za veščine s področja trgatve (obiranje, spravilo, predelava grozdja), sajenja spomladanske zelenjave, stroč-nič ...; učenče so seznanili s skrbjo za shranjevanje pridelkov in njihovo predelavo, obiranjem kakijev, saditvijo sadnega drevja, s škropljenjem, obrezovanjem ...);
•	sadjarstvo (učenči so si ogledali sadovnjake v okoliči Vipave in spoznavali različne avtohtone vrste sadnega drevja, značilnega za Vipavsko dolino, preizkusili so se v praksi, in sičer pri različnih opravilih v sadovnjaku - pri obrezovanju drevja, škropljenju, pobiranju sadja ...);
•	vrtnarstvo (Vrtnarija Vipavski Križ je upp omogočila praktično delo pri presajanju in sajenju različnih okrasnih ter kulturnih rastlin);
•	čvetličarstvo (v Cvetličarni Cvetka so učenčem omogočili spoznavanje okrasnih rastlin, pripravo saditvenega načrta za okoličo našega Centra, praktično sajenje rastlin, ureditev zelenih površin, saditev rastlin v zimska korita, skrb za rastline pozimi);
•	vinogradništvo (Vinogradništvo Pregeljč je upp vključilo v svojo dejavnost, tako da so spoznali kletarstvo, predelavo grozdja, stekleničenje in prodajo vina; ogledali so si vinotoč in delo v njem);
•	trsničarstvo (Trsniča Vrhpolje je učenčem omogočila delo pri pripravi embalaže za shranjevanje trsnih čepljenk, čišče-
7
Erna Žgur
nje in pospravljanje prostora, namenjenega trsničaski dejavnosti);
•	gostinstvo (v Pizzeriji in špageteriji Zmaj so učencem omogočili, da so se seznanili z delom gostincev in se preizkusili na tem področju; sodelovali so pri pripravi osnovnih sestavin za dopoldanske malice, poskrbeli za čiščenje zelenjave, lupljenje krompirja, pripravo kartonskih škatel za razvoz pic, čistili so kuhinjo, pripravljali pogrinjke, mize, jedilni pribor, pomagali pri okrasitvi jedilnice ...);
•	avtopralništvo (v Avtopralnici Ukmar so učencem omogočili, da so se seznanili s čiščenjem avtomobilov (strojnim), nato pa so znanje uporabljali na šolskem dvorišču ter poskrbeli za čistočo službenih vozil v Ciriusu Vipava);
•	frizerstvo (Frizerski salon Beauty hair je štirim učenkam omogočil prakso in tako se jim je izpolnila želja, da so uredile svoje pričeske, poskrbele za osebno urejenost, umivanje las, zaupali so jim še druga manjša opravila - striženje in pomoč pri oblikovanju pričesk, čiščenje frizerskih pripomočkov, salona ...);
•	izobraževanje (ogledali smo si Tehnični šolski center v Šempetru pri Novi Gorici, kjer potekajo skrajšani in drugi srednješolski progami, pripravili smo delavnico v Agroindu v Vipavi, kjer so učenci spoznali industrijski način predelovanja vina, ogledali so si proizvodnjo v Fructalu ...).
Cirius Vipava in programi
Cirius Vipava je vzgojno-izobraževalna ustanova za osebe s posebnimi potrebami; prav leta 2015 smo zaznamovali že 50. leto delovanja. Vanjo so se v prvih treh desetletjih vključevali izključno učenci, ki so poleg mdr imeli številne gibalne primanjkljaje (Žgur 2012). V zadnjem desetletju se struktura upp spreminja in v ustanovo prihajajo učenci z različnimi primanjkljaji, kine sodijo samo na področje mdr ter motorike. Vse več je takih, ki imajo poleg osnovne diagnoze s področja motorike (ene izmed oblik cere-bralne paralize) tudi številne primanjkljaje s področja govorno-jezikovne komunikacije, vida, sluha. Povečuje se število učencev, ki imajo več zdravstvenih težav (težave s epilepsijo, inkontinenco, gastrostomami, respiratorji...).
Vztrajno se zmanjšuje delež učencev z le lažjo mdr, zato je vse manj razredov devetletke (prilagojeni vzgojno-izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom - zuopp-1, 5. člen). Po-
8
Inovativna učna okolja
sledicno se povečuje delež učenčev z več primanjkljaji, predvsem pa narašča delež tistih s težjimi oblikami mdr; ti se izobražujejo v posebnem programu vzgoje in izobraževanja (ppviz). V preteklem letu je bilo v ustanovi le še 13% otrok z lažjimi mdr, 43% učencev je imelo zmerne mdr, 44 % pa težje in težke mdr.
V ustanovi preko svoje svetovalne službe ter izvajanja dodatne strokovne pomoči v drugih šolah (v širši severnoprimorski, obalno-kraški, notranjski regiji) ugotavljamo, da se učenci z manj primanjkljaji na področju kognitivnih sposobnosti vse pogosteje vključujejo v programe z enakovrednim izobrazbenim standardom. Povečevanje števila učenčev s posebnimi potrebami, vključenih v redne oblike izobraževanja, ni opazno samo v Sloveniji, ampak je navzoče v številnih državah (Webster in Blatčhford 2013; Romero-Contreras idr. 2013; Liasidou in Antoniou 2013).
Poleg vzgojno-izobraževalnih programov v ustanovi izvajamo rehabilitačijski program, v katerega so vključeni vsi upp, in to glede na svoje osnovne potrebe. Izvajamo čelosten zdravstveno-terapevtski program, in sičer osnovno zdravstveno dejavnost, terapevtske programe (delovna terapija, nevrofizioterapija, logope-dija), znotraj teh dejavnosti pa potekajo še hidroterapija, plavanje po končeptu Halliwičk, hipoterapija, terapija s konji, pohodništvo, športne dejavnosti, senzorično-motorična integračija, integračija refleksov, plesno-gibalna terapija, igralne uriče, delavniče komu-nikačijskih veščin, ure komunikačije, korektivna gimnastika, terapija Therasuit, terapija kineziotapinga ...), kar vse dodatno bogati osnovni program za upp.
Zaradi kompleksnosti primanjkljajev pri učenčih vnašamo v izobraževalni pročes tudi holistični vidik čelostnega usposabljanja, pri katerem se prepletajo tako šolske kot zdravstveno-terapevtske in širše rehabilitačijske prvine. Dodano vrednost številnih terapevtskih ter šolskih in obšolskih dejavnosti predstavlja dodatno projektno delo, ki je s pomočjo inovativnih učnih okolij namenjeno občasnim, vodenim, usmerjenim oblikam zaposlovanja upp.
Opredelitev predmeta raziskovanja
Trenutna zakonodaja s področja zaposlovanja v naši državi ne predvideva zaposlovanja oseb, ki so v zuopp-1 opredeljene kot osebe z zmernimi, težjimi in težkimi mdr (6. člen).
Ti učenči postanejo ob polnoletnosti prejemniki nadomestila po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb
9
Erna Žgur
(zdvdtp).3 Z nadomestili od države pridobijo finančna sredstva, potrebna za življenje (za kritje življenjskih stroškov v skupnosti ali v družini). Zaključitev izobraževanja v ppviz jim prav tako ne dopuš ča, da bi nadaljevali izobraževanje na stopnji nižjega po-kli cnega šolanja (Zakon o pokli cnem in strokovnem izobraževanju (zpsi-i)).4 Tudi tisti, kikon čajo devetletko, šolanja pogosto ne nadaljujejo, predvsem zaradi kompleksnosti ali kombina cije ve č primanjkljajev.
Kljub temu da v naši ustanovi izobražujemo vse ve č učen čev, ki formalnega (pokli čnega) izobraževanja ne nadaljujejo, ti zmorejo in si tudi želijo ve č. Njihovi interesi so bolj izraženi (tudi jasneje opredeljeni) in kažejo, da so motivirani za dodatne oblike šolanja ali zaposlitve. Prav zanje smo oblikovali nova učna okolja, ki jih dodatno pripravijo za pridobitev novih vzgojno-izobraževalnih znanj in delovnih kompeten č, za ob časno, prilagojeno in vodeno zaposlovanje ali spodbudnejšo stimula čijo vključevanja vanj. Tistim, ki teh vodenih oblik zaposlovanja ne zmorejo, pa so v pomo č pri dejavnostih v prostem času, saj gre za motiva čijsko obliko dejavnosti. Z inovativnimi učnimi okolji smo v naši ustanovi učen-čem hoteli ponuditi nekaj ve č, nekaj, kar jim bo dodatno obogatilo in osmislilo vzgojno-izobraževalno delo in usposabljanje v ustanovi. S pomo čjo inovativnega učnega laboratorija lahko tudi učen či s posebnimi potrebami vstopajo v širše so čialno okolje, kjer se izobražujejo, vodeno zaposlujejo ter polnopravno živijo.
Delovne čilje smo usmerili v:
•	razvijanje in ohranjanje u čno-vzgojnih kompeten č, s poudarkom na vseživljenjskih praktičnih veš činah;
•	razvijanje storitveno-pokličnih znanj, delovnih spretnosti in veš čine za ob časno vodeno zaposlovanje v obrtnih, gospodarskih in kmetijskih dejavnostih v lokalnem okolju;
•	razvijanje trajnejših oblik vseživljenjskih kompetenč (izobraževalnih, delovnih, so čialnih, vrstniških, emo čionalnih) s povezovanjem lokalnega okolja.
Hipoteze
V raziskavi smo postavili naslednje delovne hipoteze, s katerimi smo preverjali uspešnost vodenega, ob časnega učenja ter zaposlovanja v inovativnih u čnih okoljih:
3	Uradni list Republike Slovenije, št. 41/83,114/06-zutpg,61/10-zsvarPre in 40/11 - z svarPre-A.
4	Uradni list Republike Slovenije, št. 79/2006.
10
Inovativna učna okolja
h 1 Zadovoljstvo učencev in mentorjev z izvajanjem delavnic v
inovativnih učnih okoljih se pomembno razlikuje. H2 Delavnice v inovativnih učnih okoljih so bile vsebinsko zanimive in so učencem omogočale pridobiti nova znanja. H3 »Zahtevnost« je po delavnicah v inovativnih učnih okoljih
enakomerno porazdeljena. H4 Vodeno zaposlovanje je odvisno od vrste delavnice v inovativnih ucnih okoljih. H5 Zadovoljstvo učencev s posamezno delavnico v inovativnih ucnih okoljih je povezano z uporabnostjo zaposlovanja v inovativnih učnih okoljih. h6 Zadovoljstvo učencev je povezano z njihovo željo po nadaljevanju učenja v inovativnih učnih okoljih. H7 Obstaja povezava med mnenjem učencev in mentorjev glede pomembnosti posameznih delavnic v inovativnih učnih okoljih za oblike vodenega zaposlovanja. h8 Obstaja povezava med mnenjem sodelujočih obrtnikov in ucčencev glede pomembnosti posameznih delavnic v inova-tivnih učnih okoljih za vodeno zaposlovanje. H9 Sodelovanje obrtnikov v vodenem zaposlovanju je povezano z delovnimi razmerami.
Metode dela
Analizirali smo tri tipe različnih vprašalnikov z večstopenjsko lestvico za vključene učence, mentorje in obrtnike. Za potrebe raziskave smo uporabili test hi-kvadrat, Spearmanov korelacijski koeficient ter koeficient kontingence. Kjer so anketni odgovori vsebovali desetstopenjsko lestvico in je bila vecina odgovorov na 9. in 10. stopnji, smo uporabili vse ocene do 8. stopnje za prvo, ocene 9. in 10. stopnje pa za drugo kategorijo. Enak nacin razvršcanja smo uporabili pri odgovorih, ki so imeli vecstopenjsko lestvico.
Evalvacijski list (vprašalnik) smo ucencem razdelili po vsaki izvedeni delavnici. Sestavljen je bil iz dvanajstih preprostih vprašanj, s katerimi smo ugotavljali njihova stališca v zvezi z izvedbo inovativnih ucnih delavnic, z nacini izvedbe delavnic, upoštevanjem njihovih želja, interesov ... Pri sestavljanju in oblikovanju vprašalnika smo upoštevali ucenceve kognitivne zmožnosti. Za tiste, ki niso bili opismenjeni, je preverjanje potekalo v obliki strukturiranega intervjuja. Struktura evalvacijskih vprašalnikov za mentorje in obrtnike je bila razširjena, saj so vsebovali štirinajst vprašanj.
11
Erna Žgur
Vzorec
Vzorec raziskave je vključeval petinpetdeset oseb, ki so aktivno sodelovale na različnih stopnjah izvajanja inovativnih učnih okolij. Neposredno je bilo v inovativno učno okolje vključenih triindvajset učencev (Logar idr. 2015) (štirinajst deklet in devet fantov), devetnajst iz posebnega programa viz in le štirje iz prilagojenega programa viz z nižjim izobrazbenim standardom. Enaindvajset upp je imelo zmerne mdr, eden lažje, eden pa težje. Večina jih je bila tudi gibalno oviranih (17), od tega pet lažje, štirje zmerno, le šest sodelujočih učenčev ni bilo gibalno oviranih. Kar osem od njih je imelo težjo stopnjo gibalne oviranosti, zato je bilo njihovo gibanje zelo omejeno. Vezani so bili na uporabo invalidskega vozička ali drugega ortopedskega pripomočka. Pri večini življenjskih dejavnosti (ne samo pri šolsko-vzgojnem, praktičnem delu) so potrebovali stalno pomoč in vodenje. Tudi pri vključevanju v inovativna učna okolja je bilo treba pročese dela in posamezne pročesne faze zanje bistveno bolj prilagoditi, poskrbeti za usmerjeno pripravo na izvedbo nalog, za prilagoditve delovnega prostora, vodeno zaposlovanje ...). Vseh triindvajset vključenih učenčev je pred tem opravilo psihološko testiranje, med čelotnim vključevanjem v inovativna učna okolja jih je spremljala svetovalna služba (sočialna delavka in psihologinja), mentorji pa so jih usmerjeno vodili.
Anketne vprašalnike je reševalo tudi šestindvajset mentorjev; vsi so zaposleni v ustanovi na različnih delovnih mestih učiteljev in vzgojiteljev, v sočialni ter zdravstveni službi (delovni terapevti, fizioterapevti, logopedi). Večina mentorjev je imela univerzitetno izobrazbo različnih smeri (25), poloviča sodelujočih obrtnikov pa je imela srednješolsko izobrazbo (trije od šestih, eden višješolsko).
Rezultati
Za preverjanje prve hipoteze smo uporabili test hi-kvadrat. Prvo hipotezo (ali se zadovoljstvo z izvajanjem delavnič v inovativnih učnih okoljih pri učenčih in mentorjih razlikuje) smo zavrnili. Test hi-kvadrat je namreč znašal x2 = 1,07, x2,05(i) = 3,®4 (pregledniča 1), in rezultati so pokazali, da gre za statistično nepomembno razliko. Odgovori sodelujočih učenčev in njihovih mentorjev so bili usklajeni, saj so zadovoljstvo s potekom učenja v inovativnih učnih okoljih zunaj ustanove oboji očenili enako.
Drugo hipotezo (ali so bile delavniče v inovativnih učnih okoljih vsebinsko dovolj zanimive, da so omogočale pridobiti nova znanja) smo potrdili, saj je bila razlika statistično pomembna (po hi-
12
Inovativna učna okolja
preglednica 1	Odgovori mentorjev in učencev o zadovoljstvu z izvajanjem učenja v inovativnih učnih okoljih		
Ocena	Učenci	Mentorji	Skupaj
1-8	8	14	22
9-10	14	12	26
Skupaj	22	26	48
preglednica 2	Odgovori mentorjev o vsebinski, praktični raznolikosti posameznih delavnic v inovativnih učnih okoljih		
Ocena		f mentorji	f mentorji
1		23	13,2
2		14	13,2
3		3	13,2
4		16	13,2
5		10	13.2
Skupaj		66	66,0
opombe /mentorji - frekvenca odgovorov mentorjev na 5. vprašanje, f mentorji - teoretična frekvenca mentorjev pri odgovoru na 5. vprašanje.
potezi enakih verjetnosti so razlike med odgovori statistično pomembne). Hi-kvadrat je znašal x2 = 16,58; x2,05(4) = 9,49 (preglednica 2). Rezultat kaže mnenje mentorjev, da so bile vse ponujene delavnice vsebinsko dovolj raznolike, dinamične, potekale so v novih okoljih ter so učencem omogočale pridobiti uporabna, praktična znanja in potrebne delovne navade ter veščine za občasno vodeno zaposlovanje.
Potrdili smo tudi tretjo hipotezo (enakomerna porazdeljenost »zahtevnosti« pri izvajanju posameznih delavnic v inovativnih učnih okoljih). Razlika je bila statistično pomembna, saj je hi-kvadrat znašal x2 = 17,10; x2,05(5) = 11,07 (preglednica 3). Mentorji so menili, da je »zahtevnost« vseh delavnic v inovativnih učnih okoljih približno enaka in da je bilo še največ težav pri načrtovanju časovne izvedbe posameznih delavnic, saj so potekale zunaj rednega pouka ter posameznih terapevtskih obravnav ali razširjenega programa šole, nekatere so bile vezane na letni čas in sezonska opravila, zaradi česar je pri posameznih delavnicah prihajalo do neenakomernega števila ur (in s tem morda tudi do zasičenosti z določeno dejavnostjo).
V raziskavi smo potrdili tudi četrto hipotezo (ali je vodeno zaposlovanje odvisno od vrste delavnice v inovativnih učnih okoljih), saj je bila razlika statistično pomembna, hi-kvadrat je znašal X2 = 16,76; x0,05(7) = 14,07 (preglednica 4). Mentorji so menili, da
13
Erna Žgur
preglednica 3 Odgovori mentorjev o porazdeljenosti »zahtevnosti«
po posameznih delavnicah v inovativnih ucnih okoljih
Ocena	/mentorji	/ mentorji
1	4	8,5
2	7	8,5
3	3	8,5
4	17	8,5
5	13 8,5 _6_7_
Skupaj	51	51,0
opombe /mentorji - frekvenca odgovorov mentorjev na 9. vprašanje,/'mentorji - teoretična frekvenca mentorjev pri odgovoru na 9. vprašanje.
preglednica 4 Odgovori mentorjev o tem, kako vrsta delavnice določa
uspešnost vodenega zaposlovanja v inovativnih ucnih okoljih
Ocena	/mentorji	/ mentorji
1, 2	7	14,28
3	21	14,28
4	21	14,28
5	12	14,28
6	19	14,28
7	6	14,28
8, 9	14	14,28
10	0	14,28
Skupaj	100	99,96
opombe /mentorji - frekvenca odgovorov mentorjev na 10. vprašanje,/'mentorji -teoreticna frekvenca mentorjev pri odgovoru na 10. vprašanje.
je uspešna vkljucitve ucencev v oblike obcasnega, vodenega zaposlovanja odvisna tudi od posamezne delavnice in da je vodeno zaposlovanje najlažje izvesti v tistih dejavnostih, ki jih ucenci najbolje poznajo (in so vezane na vsakodnevne, vseživljenjske vešcine, kakršna so npr. razlicna gospodinjska, hišniška opravila, preprosta pisarniška opravila (raznašanje pošte, fotokopiranje ...), ki so jih izvajali v ustanovi), sledijo obrtne storitve, pri katerih prevladujejo dejavnosti, ki jih ucenci poznajo in so potekale zlasti pri kmetijsko-sadjarskih opravilih (enostavno sajenje, obiranje sadja, grozdja, skrb za rastline ...).
V raziskavi smo peto hipotezo (ali je zadovoljstvo ucencev s posamezno delavnico povezano z osebnim zadovoljstvom, uporabnostjo vodenega zaposlovanja) zavrnili, saj je bila razlika statisticno nepomembna. Hi-kvadrat je znašal x2 = 0,24; x2,05(0 = 3,84 (preglednica 5). Ucenci so menili, da so bile delavnice v inovativnih
14
Inovativna učna okolja
preglednica 5 Odgovori ucencev o zadovoljstvu s potekom delavnic
v inovativnih ucnih okoljih in z vodenim zaposlovanjem
Ocena	J i učenci	J \ učenci	Skupaj
1-8	8	13	21
9-10	14	14	28
Skupaj	22	27	49
opombe f2učenci - frekvenca odgovorov učencev na 2. vprašanje,f4učenci - frekvenca odgovorov ucencev na 4. vprašanje.
preglednica 6 Odgovori ucencev o zadovoljstvu in nadaljevanju vodenega
zaposlovanja v inovativnih ucnih okoljih
Ocena	fi učenci	f5 učenci	Skupaj
1-8	8	19	27
9-10	14	4	18
Skupaj	22	23	45
opombe f2ucenci - frekvenca odgovorov ucencev na 2. vprašanje,f ucenci - frekvenca odgovorov ucencev na 5. vprašanje.
ucnih okoljih zanimive, dobro vodene, nacin izvedbe jim je ustrezal.
Šesto hipotezo (zadovoljstvo ucencev je povezano z željo po nadaljevanju vodenega zaposlovanja v inovativnih ucnih okoljih) smo sprejeli, saj je bila razlika statisticno pomembna. Hi-kvadrat je znašal x2 = 10,02 (preglednica 6). Izracunali smo koeficient kontingence (C), katerega vrednost je bila 0,43, kar kaže, da je zadovoljstvo ucencev povezano z njihovo osebno željo (tudi motivacijo) in pricakovanjem, da se bosta ucenje in delo (po obcas-nem zaposlovanju) nadaljevali v novih ucnih okoljih. Zveza med zadovoljstvom in željo po nadaljevanju dela je bila pri ucencih zmerno visoka in je pokazala, da pricakujejo nadaljevanje inovativnih oblik ucenja ter dela z zaposlovanjem.
V raziskavi smo potrdili tudi sedmo hipotezo (ali obstaja podobno mnenje med ucenci in mentorji glede pomembnosti posameznih delavnic v inovativnih ucnih okoljih), saj smo med odgovori našli rahlo povezavo. Odgovori ucencev in mentorjev so bili primerljivi pri vprašanju o pomembnosti delavnic; korelacija je bila zmerna, ni pa bila statisticno pomembna (preglednica 7). Iz-racunani Spearmanov korelacijski koeficient je znašal p = 0,55; t = 2,01; £0,05(7) = 2,365.
Osmo hipotezo (ali obstaja med ucenci in sodelujocimi obrtniki podobno mnenje v zvezi s pomembnostjo posameznih delavnic v inovativnih ucnih okoljih) smo prav tako potrdili, saj je bila povezava statisticno pomembna. Izracunani Spearmanov korelacijski
15
Erna Žgur
preglednica 7 Odgovori ucencev in mentorjev o pomembnosti posameznih
delavnic v inovativnih ucnih okoljih
Ocena	Ručenci	Rmentorji
1	7,5	8,0
2	1,5	7,0
3	1,5	1,5
4	3,0	1,5
5	5,0	4,5
6	5,0	3,0
7	5,0	4,5
8	7,5	6,0
Skupaj	36,0	36,0
OPOMBE Ručenci	— rang odgovorov ucencev, Rmentorji — rang odgovorov mentorjev.	
preglednica 8	Odgovori ucencev in obrtnikov v zvezi s pomembnostjo	
	posameznih delavnic v inovativnih ucnih okoljih	
Ocena	Ručenci	R obrtniki
1	7,5	5,5
2	1,5	8,0
3	1,5	1,0
4	3,	3,0
5	5,	3,0
6	5,	2,0
7	5,	3,0
8	7,5	5,5
Skupaj	36,0	31,0
opombe Ručenci —rang odgovorov učencev, Robrtniki — rang odgovorov mentorjev.
koeficient je znašal p = 0,79; t = 4,22; t0,05(6) = 2,45 (preglednica 8).
Tudi deveto hipotezo smo preverjali s testom hi-kvadrat, ki je znašal x2 = 1,38, x0,05(0 = 3,84; hi-kvadrat je bil nepomemben, zato hipoteze nismo sprejeli (preglednica 9). V raziskavi nismo našli statistično zanesljive povezave med sodelovanjem obrtnikov v inovativnih ucnih okoljih z razmerami za delo v njih (dostopnost lokala ali obrti, prilagoditve delovnega procesa, prilagoditve posamezne faze dela ...). Sodelujoci obrtniki so povedali, da so pripravljeni sprejeti ucence ne glede na neposredne razmere za delo (ali dodatne prilagoditve) v delavnici.
Zaključek
Rezultati raziskave so pokazali, da je dodatno ucenje upp v inovativnih ucnih okoljih primerno, ucinkovito ter za ucence zelo zani-16
Inovativna učna okolja
preglednica 9 Odgovori obrtnikov v zvezi s sodelovanjem v inovativnih učnih
okoljih in razmerami za delo
Očena	f— odgovori	Jyodgovori	Skupaj
1. vprašanje	11	7	18
3. vprašanje	7	10	17
Skupaj	18	17	35
opombe f-odgovori - frekvenca negativnih odgovorov obrtnikov, f+odgovori - frekvenca pozitivnih odgovorov obrtnikov.
mivo. Naleteli smo na usklajene odgovore učencev, mentorjev in obrtnikov. S potekom občasnega zaposlovanja v inovativnih učnih okoljih so bili namreč vsi zadovoljni. Ugotovili smo, da je zaposlovanje upp ob ustreznem vodenju mentorjev (predhodne prilagoditve posameznih faz dela, ustrezno priučevanje ...) in pripravljenosti obrtnikov iz lokalnega okolja mogoče. Obrtniki so učenče pripravljeni občasno zaposliti, ne glede na osnovne razmere za delo, in tudi zanje so nove oblike inovativnih učnih okolij primerno spodbudne, kreativne ter zanimive. Kot najprimernejše so se pokazale tiste dejavnosti, ki so jih upp poznali že prej in v katerih so se že dovolj preizkušali in pozitivno potrdili (dejavnosti v sami ustanovi: dnevne, vseživljenjske veščine v obliki različnih gospodinjskih opravil (enostavno pranje perila, likanje in zlaganje perila, priprava preprostih jedi, čiščenje prostorov) ter hišniška in pisarniška opravila). Kot zelo učinkovita učna okolja so se pokazale naslednje oblike sodelovanja z obrtniki: kmetijsko-sadjarska, poljedelska, trsničarska, gostinska ...
Mentorji so največ »težav« organizačijske narave zaznali pri časovni izvedbi posameznih delavnič, saj so potekale zunaj šolskih obveznosti upp. Analiza je pokazala, da si ti želijo več povezovanja z okoljem in dejavnosti, v katerih so se uspešno preizkusili. Prav tako je dokazala, da je vodeno vključevanje upp v vnaprej izbrane ter njihovim zmožnostim prilagojene delovne aktivnosti mogoče, realno in uspešno. Tudi tako se lahko te osebe pogosteje vključujejo v okolje in povezujejo z lokalno skupnostjo, z morebitnimi de-lodajalči, širijo svojo sočialno-povezovalno mrežo z ljudmi zunaj ustanov in sklepajo nova prijateljstva.
Inovativna učna okolja kot dodatna, dopolnilna oblika občasnega, vodenega zaposlovanja učenčem s posebnimi potrebami poleg pričakovanih (tudi predpisanih) šolskih vsebin omogočajo nekaj več, nekaj svežega in ustvarjalnega, saj potekajo zunaj predvidenega in znanega šolskega prostora. Tako v značilni šolski pro-čes vstopajo še drugi, novi deležniki, v našem primeru lokalni obrtniki, ki našim učenčem omogočajo občasno vodeno zaposlo-
17
Erna Žgur
vanje v svoji osnovni dejavnosti. To jim prinaša vec socialnih in delovnih stikov z okoljem, v katerem se šolajo ali živijo. Tako dobijo primerne delovno-zaposlitvene ali okupacijske izkušnje, kar pripomore k njihovi vecji samouresnicitvi (Cuk 2011), k polnoprav-nejšemu vključevanju na vse ravni družbeno-socialnih odnosov. Delo in ucenje s pomocjo inovativnih ucnih okolij ucencem omo-gocata, da razvijejo ustrezno vrednotenje lastnega dela ter se tako lažje, intenzivneje in bolj celostno vkljucijo v socialno okolje, pa tudi, da preprosto in razumljivo pridobijo potrebna nova znanja ter utrdijo tista, ki so jih že pridobili, in to na podrocjih razlicnih obrti, poklicev, storitev ali okupacije. Tako so razvijali in v praksi preizkusili zahtevane delovne in poklicne spretnosti ter vešcine, kar so uporabili v vodenem zaposlovanju pretežno zunaj ustanove (v obrtnih, gospodarskih ali kmetijskih panogah). Ucenje v inovativnih ucnih okoljih je proces prakticnega in vodenega usmerjanja ter zaposlovanja upp, ki s pomocjo takih oblik ucenja bolje in trajneje razvijajo ter ohranjajo znanja in vešcine na izbranem podrocju. Tako lažje in primerneje razvijejo svojo delovno usposobljenost za obcasno zaposlovanje ali okupacijo. Zanje je to nova priložnost, da se vkljucijo v okolje in pridobijo vec nujnih, vseživ-ljenjskih kompetenc (izobraževalnih, delovno-zaposlitvenih, socialnih, vrstniških, partnerskih) v okolju, ki ga poznajo in vanj vodeno vstopajo, nove ali le dodatno utrjene kompetence s podrocja vzgojno-izobraževalnih (bralno sporazumevanje, funkcionalno pisanje, uporaba informacijske tehnologije, prakticna raba in uporaba denarja, oblike medsebojnega sporazumevanja, uporaba javnih prevoznih sredstev, vecja motivacijska komponenta pri vseh opravilih), socialnih (vešcine osebnega in javnega komuniciranja, samostojnejše nastopanje v povezavi z zadolžitvami, samozaupa-nje) ter delovno-prakticnih vsebin (v povezavi z neposrednimi zadolžitvami v ustanovi in zadolžitvami v izbranih lokalnih obrteh, vezanih na sezonska in druga opravila).
Evropska agencija za razvoj izobraževanja na podrocju posebnih potreb (European Agency for Development in Special Needs Education) v svojih dokumentih poudarja pravico vseh, tudi dru-gacnih, do ustreznega izobraževanja in zaposlovanja.5
Z vodenim zaposlovanjem v inovativnih ucnih okoljih se naša ustanova vse bolj povezuje z okoljem, s posameznimi obrtniki (preko Obmocne obrtno-podjetniško zbornice Ajdovšcina - Vi-
5 Glej http://www.european-agency.org/agency-projects/mapping-the -implementation-of-policy-for-inclusive-education
18
Inovativna učna okolja
pava), z informiranjem Turističnega informacijskega centra Vipava - Ajdovščina ter s poročanjem o svojem delu in življenju upp pa pripomore k njihovi večji socialni vključenosti in izenačitvi.
Literatura
Bečaj, J. 2012. »Izboljšave ali preobrazba?« Vzgoja in izobraževanje 43 (2): 5-11.
Cuk, M. 2011. »Psihološke lastnosti oseb s posebnimi potrebami.« V Kako lahko pomagam: usposabljanje strokovnih delavcev za uspešno vključevanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v vzgojo in izobraževanje v letih 2008-2011, ur. E. Žgur, 18-26. Vipava: Center za izobraževanje, rehabilitačijo in usposabljanje.
Earley, P. 2013. »V učenje usmerjeno vodenje: kako se uresničuje.« Vodenje v vzgoji in izobraževanju 11 (25): 3-16.
Kesič Dimič, K. 2010. Vsi učenci so lahko uspešni: napotki za delo z učenci s posebnimi potrebami. Ljubljana: Rokus Klett.
Liasidou, A., in A. Antoniou. 2013. »A Spečial Teačher for a Spečial Child? (Re)Considering the Role of the Spečial Edučation Teačher within the Context of an Inčlusive Edučation Reform Agenda.« V European Journal of Special Needs Education 28 (4): 480-505.
Logar, S., D. Jones, E. Žgur, S. Andloveč in K. Groleger. 2015. »Gibalno ovirani otroči.« V Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami, ur. N. Volk Ornik, 19-20. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Romero-Contreras, S., I. Garčia-Cedillo, C. Forlin in K. Lomeli-
-Hernandes. 2013. »Preparing Teačhers for Inčlusion in Mexičo: How Effečtive is This Pročess?« V Journal of Education for Teaching 39 (5):
509-522.
Webster, R., in P. Blatčhford. 2013. »The Edučational Experienčes of Pupils with a Statement for Spečial Edučational Needs in Mainstream Primary Sčhools: Results from a Systematič Observation Study.« V European Journal of Special Needs 28 (4): 463-479.
Žgur, E. 2012. Vhiši tri in tri se godi sto stvari. Vipava: Cirius.
Žgur, E. 2014. »Dodatno izobraževanje in usposabljanje odraslih oseb z več primanjkljaji.« VFokus 2020: zbornik 33. mednarodne konference o razvoju organizacijskih znanosti, 792-797. Kranj: Moderna organizačija.
■ Doč. dr. Erna Žgur je predavateljiča na Pedagoški fakulteti
Univerze v Ljubljani, na Oddelku za spečialno in rehabilitačijsko pedagogiko, ter odgovorni in idejni vodja tranzičijskega modela PDuo Cirius Vipava med 2013-2015. erna.zgur@pef.uni-lj.si
19