ŠTEV. 3
V LJUBLJANI, 17. JANUARJA 1938.
KNJIGA 23.
(LETO XII)
ZLBS8ALKA ГГА (МагОД ВолккХ
TEDENSKA REVIJA
ŽIVLJENJSKI TOK
»VARNOSTNA STRAŽA« V KRVI — MOTOR ŽIVLJENJA — UMETNO SRCE
ri Je življenjski tok, ki se neprestano pretaka skozi naše telo ter preskrbuje vse organe ln etaničje s hrano, da morejo opravljati svoje delo. Štiri do pet litrov tega življenjskega eoka kroži po človeških žilah. Kri ni enotna tekočina, kakor je n. pr. voda, temveč sestoji iz dveh sestavin: iz resnične tekočine, iz krvne plazme in iz krvnih telesc, ki plavajo v plazmi in ki Jih vsebuje kri v velikih množinah. V enem samem kubičnem milimetru je 4.9 do 5 milijonov rdečih in okoli 7000 belih krvnih telesc. Skupno je v krvi 25 do 30 tisoč milijard rdečih in 50 milijard belih krvnih telesc. Rdeča krvna telesca dajejo krvi njeno rdečo barvo ter skrb« za to, da pride kisik iz pljuč v sleherno •tanico telesa. Vsako rdeče krvno telesce predstavlja tako rekoč majčkeno vrečico z vodo in rdečim barvilom (hS-moglobin). Vrečica se napolni v pljučih ■ kisikom, ld ga v nekaj trenutkih pozneje odda staničju, istočasno pa sprejme ogljikovo kislino. Rdeča krvna telesca se neprestano v telesu uničujejo ter zmerom znova v mozgu proizvajajo. V teku enega leta tvori vsak izmed nas okoli 30 kg rdečih krvnih telesc, to je vsako sekundo našega življenja okoli 10 milijonov novih krvnih telesc.
Bela krvna telesca imajo vlogo »varnostne straže« v telesu. Predstavljajo posebna živa bitja ter imajo predvsem nalogo zatirati vse sovražnike telesa kakor n. pr. onesnaženje, bakterije itd. Imajo različne oblike in so najsamo-rtojnejše stanice organizma: morejo se gibati samostojno ter se lahko splazijo povsod — tudi skozi žilno ostenje — da takoj poiščejo vsako nevarnost. Po-■ebna vrsta teh stanic se mora v sili celo popolnoma spremeniti: odpovejo se svojemu »svobodnemu življenju« ter se naselijo na rani, kjer napravijo tkivo, ki prevleče ranjeno staničje z brazgotino.
V splošnem nam odkriva različno se-etavino krvi In naravo krvnih telesc mikroskop (drobnogled). Toda tudi brez tega pripomočka lahko dobimo pregled o krvni sestavini. Pustimo kri, ko je zapustila žilo, nekaj minut v miru in videli bomo, da se Je strdila. Pri tem ima odločilno vlogo neki drugI sestavni del krvi — tako Imenovana »krvna plo-Stfea«. Te ploščice proizvajajo snov za •trditev krvi. 8 tem se ranjene tile za-
suka kaže prehod srčnega prekata v glavno odvodnico. Kakor pri vsaki črpalki so tudi tu ventili, ki se za-pro (manjša puščica) takoj po vsakem utripu (velika puščica)
pro in tako je mogoče, da nismo vselej v nevarnosti izkrvavitve, kadar se ranimo. Če po nekaj urah pogledamo strjeno kri, vidimo, da se je razdelila v dva dela. Na dnu je zdaj precej trd rdeč za-mašek, nad njim pa rumenkasta tekočina. Zamašek tvorijo krvna telesca, nad njim je pa krvna tekočina, ki se imenuje brez strnjene snovi serum.
Sestavljena iz vseh mogočih kislin, soli in hraniv, iz majčkenih množin kovin in iz izločitev žlez z notranjo sekrecijo — to so tako zvani hormoni — ter še iz mnogih drugih snovi, predstavlja kri pravi življenjski tok, ki se s pomočjo srca neprestano vali skozi telo. Vse žleze pošiljajo svoje sokove v kri, vsi organi prejemajo iz nje prav one hranilne snovi, ki so jim potrebne za njih posebne funkcije. Dogodki, ki se v neprestanem izmenjavanju med krvjo in staničjem odigravajo, so tako ogromno raznovrstni in komplicirani, da jih znanost docela še ni mogla proučiti in pojasniti. Saj ne poznamo niti te natančnih seeta-
vin mnogih snovi, ki stalno krožijo v krvi Vsak organ, vsako staničje našega telesa je tako rekoč posebna pokrajina s svojim lastnim okoljem, ki ga ustvarja kri ln iz katere prejema vse hranilne snovi kakor tudi »gradivo« za nove sta-niee ali za popravo uničenega staničja.
»Motor«, ki nenehoma pošilja kri po žilah, je srce. Njegovo delo je čudovito. V sedemdesetih letih more črpati 25 milijonov litrov krvi, brez reparature, brez nadomestnih delov in brez vsakega najmanjšega počitka. In ta motor ni večji od moške pesti! Normalno »poganja« štiri litre krvi na minuto, če treba pa tudi dvajset litrov!*
Kako je mogoče, da kri, ko se srce znova odpre, ne teče nazaj in se združi s krvjo iz nasprotne smeri? Ker ima srce ventile, deloma prav take, kakor jih imajo naše črpalke To velja n. pr. za ventil v izlivu aorte (žile odvodnice). Toda srce ima še drugo vrsto ventilov. Ti
• Glej »Srce Je čudovita reč« Zis knj. XXI. str. 242.
so med preddvorji, zbiralnimi kotlicami za naslednji krvni val. in med prekati ter so spet drugače zgrajeni, ker morajo vzdržati povečani pritisk.
Prekooceanski letalec Lindbergh je pred kratkim skupno z znanim ameriškim fiziologom Aleksom Carrelom konstruiral mehanično srce. v katerem utripa sintetična kri prav tako kakor v živem telesu. S pomočjo tega umetnega srca so v zadnjih mesecih ohranili pri življenju celo vrsto živalskih organizmov, ki so jih opazovali skozi steklo. Tako so n. pr. izrezali mrtvi mački neko žlezo ter jo priključili umetnemu srcu. Staniče tega organa so rastle naprej. kakor da so v živem telesu, izločevale so sokove itd. Iz živalskega telesa vzeti organ pclože v aparat, ki ne predstavlja samo srca, temveč istočasno tudi ves krvni obtok v steklu S plinskim pritiskom se sintetična kri preteka po steklenih žilah ter se s pomočjo posebne precejalne naprave, ki deluje kakor ledvica in pljuča, vedno znova čisti.
Po razpravi dr. H. Wolterecka — dc
ANDALUZIJA
Španski pisatelj JOSE ORTEGA Y GASSET je napisal knjigo »Srečna ln nesrečna zvezda«, lz katere priobčujemo naslednje poglavje:
A
ndaluzijec živi v razkošni deželi, ki prinaša ob majhnem trudu krasne sadove. Poleg tega je podnebje tako milo, da človek ne potrebuje mnogo teh sadov za svoj obstoj — živi kakor rastlina, ki se tudi samo le deloma preživlja od zemlje, ostalo pa sprejema od toplega zraka in dobrodejne svetlobe. Ce bi hotel Andaluzijec nekaj več od golega življenja, če bi imel smisel za tveganje in učinkovito delo, bi moral, četudi bi živel v Andaluziji, boljše jesti, kar pa bi zahtevalo od njega večji napor sil. Toda s tem bi bila dana življenju rešitev, ki je andaluzijski naravnost nasprotna. Dokler menimo, da smo rekli o Andaluzijcu vse, če mu očitamo pohajkovanje, nismo vredni, da proniknemo v nežne skrivnosti njegove duše in kulture.
»Pohajkovanje« je hitro izrečeno, čeprav je dolga beseda. Toda Andaluzijec je lenaril štiri tisoč let in se mu ne godi •labo. Namesto da bi to dejstvo obravnavali s pedantsko kretnjo učitelja in dali prastaremu ljudstvu predikat »len«
kot šolsko spričevalo, odprimo rajši oči in ostrimo duha, da prav razumemo. Sicer smo v nevarnosti da nehote hvalimo lenobo, ki je omogočila to rahlo upornost andaluzijskega življenja.
Znamenita lenoba Andaluzijca je oblika in obrazec njegove kulture. Kultura. kakor sem že rekel, ne pomeni nič drugega kot postavitev enačbe, s katero skušamo rešiti življenjsko vprašanje. Toda življenjski problem se lahko postavi na dva načina Ce hočemo dati življenju maksimum jakosti. bo enačba zahtevala od nas maksimalni napor sil Toda omejimo vnaprej življenjsko vprašanje, stremimo za minimalnim življenjem in tako bomo prišli z najmanjšim trudom do rešitve, ki glede popolnosti ni manjša od rešitve podjetnej-šega ljudstva. To je slučaj Andaluzijca. Njegova rešitev je globoka in drzna. Namesto da bi se trudil za življenje, živi, da se trudi. Ogibanje truda je načelo njegove bitnosti.
Napak bi bila domneva, da se Sevl-ljanec odreka življenju Angleža iz City zato, ker ni zmožen, toliko delati kot
t«. On bi tak način življenja, četudi bi mu padel brez dela kot dar kake vile V naročje, z grozo zavrnil Lenoba ie pri Andaluzijcu lahko tudi napaka ali pregreha, toda v prvi vrsti ni napaka in pregreha, temveč nič več in nič manj — njegov življenjski vzor To je para-dokson, o katerem naj razmišlja vsak, kdor si lasti pravico razumeti Andaluzijo: Lenoba kot ideal in kot kulturni slog. Sicer pa moremc brez strahu na-mestu lenobe reči »najmanjši trud«. Pojem ostane isti. le njegova podoba je nekoliko dostojnejša.
Današnjiki smo iz zgodovinske dobe, ki je bolj nego katerakoli druga napravila iz »najmanjšega truda« življenjski vzor, in težko nam bo razumeti življenjsko zadržanje, ki je našemu tako nasprotno. Mi tolmačimo lenobo vnarirej kot golo zanikanje, pohajkovanje Toda ne pretiravajmo andaluziiske lenobe! Slednjič so morali vendarle vselej storiti vse potrebno, saj Andaluzija obstaja Njihova nemarnost ne izključuje popolnoma dela. Ona je orej način in smisel njihovega dela Končno pa je lenoba, kakor je rekel Fr Schlegel, zadnje dobro, ki nam ie ostalo od paradiža Tn je Andaluzija torej edino ljudstvo Zapada. ki je ostalo zvesto rajskemu življenjskemu idealu Ta zvestoba bi bila nemogoča, če ne bi pokrajina, v kateri biva Andaluzijec, olajšala tega življenjskega sloga.
Na severnjaka učinkuieta svetloba in lepota barv andaluzijske pokrajine kot silen mik. ki ga nagnnja k bedastočam. Zato meni, da bi bili tudi Andaluziici bedasti, če Jih ne bi zadrževala lenoba. Severnjak si napravi iz njih podobo življenje sipajočega ljudstva in če vidi Seviljanko z njenimi kot noč črnimi očmi, sluti neznanski žar in čudovite strasti v njeni duši. Toda on se temeljito moti. Njemu uide, da izkorišča Andaluzijec prednosti svojega medija v nasprotnem smislu Andaluzijsko ljudstvo poseduje minimum življenjskosti, ravno toliko, kolikor je dobi iz preson-čenega zraka in L rodovitne zemlje. Do svoje okolice je kar moči pasiven ter živi kot rastlina, v čudovitem ozračju svoje dežele.
2ivljenje v paradižu je vegetativno življenje. Paradiž pomeni vrt In bitnost rastline se od živalske razlikuje po tem, da se ne vtika samodejno v svojo okolico. S svojimi koreninami sprejema hrano iz zemlje, s svojimi listi pije sonca in veter. Življenje pomeni zanjo spre-
jemanje živeža od zunaj in v sprejemanju biti srečen Za majhen zelen list je sonce hrana in ljubkanje obenem Za živa! pa sta hrana in uživanje ločena. Žival se mora truditi, da dobi svojo hrano ter si mora s posredovanjem drugih funkcij iskati svoje veselie Cim dlje gremo proti severu, tem globlji ie prepad med tema dvema stranema življenja Andaluzijcu se zdi angleški ali nemški način živlienia prav tako prismojen kakor razvedrilo oboie brez mere in drugo ločeno od drugega Andaluzijec raiši manj dela ter se zmerno zabava, toda oboie hkrati Oba delovanja se zliieta v eno samo gesto življenja ki pohlevno teče. brez odmorov in brez pretresijaiev. neskončen Adagio cantabile V Andaluziji se praznik nedelja nekako izlije nad ostanek tedna in izpolni delovne dni s svečanostjo in zlatim mirom Toda nasprotno ie tudi praznik manj izločijiv in oddal ien nedelja manj različna od delavnika nego pri severnih rasah Sevilla je razuzdana le za tujca Za domačina je življenie zmerom nekoliko praznika Ln nikoli popolnoma.
Kar se zdi Andaluzijcu važno, to je baš vsakdanjost življenja veriga tihih, preprostih radosti ki se lahko popolnoma enakomerno brez višin in globin vlečeio skozi vse življenje V paradižu ni prostora za močne, strastno za kratke trenutke stisnjene užitke, katerim slede ure praznote in kesanja Rastlina, ta kos paradiža, uživa zmerom toda brez prestanka: ona uživa v tem. da proži svoje liste sončnim žarkom, da se zib-ljejo njene veje v rahlem vetru in da se njeno staničje poživlja ob dežju Četudi se zdi severnjaku še tako neverjetno, vendar so v tem kotu planeta tisoči ljudi, katerim je uživanje milega neba najslajša uteha. Ne da se popisati, koliko sreče je za Andaluzijca v njegovem podnebju, v njegovem nebu. v njegovih jutrih in v njegovih večernih mrakih Njegove radosti niso notranje, niso duhovne in ne slone na izročenih kulturnih dobrinah Korenine njegovega bistva so v elementarni, globoki in trajni osrečitvi po kozmični lepoti Andaluzijec ima rastlinski občutek za življenje: on živi v glavnem s kožo Dobro in zlo sta zanj v prvi vrsti kožne vrednote Dobro je mehko in voljno, slabo pa, kar se raskavo in ostro dotika Njegov resnični, večni praznik je živeti v ozračju, ki pronikne v njegovo bistvo in podeli vsemu, kar dela, lahno, top«
lo mičnost ter je v nekem ozira ljubka praslika njegovega vedenja Andaluzijec bi rad odlikoval svojo kulturo po podobi svojega ozračja.*	ip.
• Upam. da me bodo pravilno razumeli. Andaluzijcu ne očitam da samo životari. Menim da njegova kultura — in odtod njegova duhovna aktivnost — zvišuje in olepšuje vegetativno stran življenja Odtod poles mnogih drugih posameznih potez nežno prijateljstvo Andaluzijca г rastlino, s koristno in lepotno rastl'no. s trto in cvetlico On goji oljko, pa tudi cvetlični lo-
nec. Socialistična občutljivost Je ponovne
pokazala na to da andaluzijski kmet skoraj nič ne je in da obstaja njegova hrana iz suhega kruha in čebule. Dejstvo je neizpodbitno toda opazovanje je napačno« ker je nepopolno Resnici se približamo a pristavkom, da v Andaluziji vsi ljudje slabo jedo, ne samo revni Andaluzijska kuhinja je najmanj negovana, najbolj primitivna in pičla na vsem polotoku. Baskovski dninar je več in boljše od bogataša v Cor-dobi ali Jačnu. Celo v tem posnema Andaluzijec rastlino: hrani se, ne da bi jedel, živi, ker ga obdajata nebo in zemlja.
KULI SE J £ ZGEUD2L
ш im
ije kakor iz škafa Tudi to se primeri v Pekingu. Dež tako rekoč razmoči to mesto. V nekaj minutah se spremeni prah v blato in glen. Kljub slabemu vremenu se potikajo krošnjarji po ulicah. Slišim njih zategnjene, samotno zveneče klice, s katerimi hvalijo svoje blago. V meni *e zbudi želja po kratkem sprehodu.
Pozvonim hotelskemu služabniku ln ga vprašam, če je zelo brezobzirno ob takem vremenu vpreči kulija v rikšo. Služabnik se nad mojim obzirnim vprašanjem samo reži: kuli je vendar zato tu, da opravlja svoje delo podnevi in ponoči in ob vsakem vremenu, »celo tedaj, če bi zunaj deževala bodala«. Vzlic
temu mi je neprijetno, da bi pustil dirkati kulija, ko vendar lahko sedim na suhem pod streho. »Pošlji mi kulija«, mu naročim. Služabnik maje z glavo, toda gre.
Cedeč se od mokrote stopi kull z vfr-.^plim obrazom predme. Ko je zvedel, kaj hočem od njega, se skoraj sramežljivo smeji: »Te kaplje dežjal To ni niči« Tega je navajen. To je povedal a glasom, kakor da bi zunaj sijalo najlepše sonce. Njegov veseli obraz razprši moj zadnji dvom. »V dveh minutah poj deva«, mu rečem.
Kitajec v splošnem nI tenkočuten. Niti približno se ne more povedati, kaj vse prenese. Kitajec je neverjetno žilav ln vztrajen. V premagovanju svoje
usode so Kitajci brezprimerni. Noben drug narod ne pozna potrpežljivosti v taki meri: Religiozno usmerjena vdanost, ki pa ni izraz slabosti, torej nečesa suženjskega, temveč izraz pravega občutka dolžnosti. Vse udarce usode ima Kitajec za dejstva, ki jih ni mogoče spremeniti. Zato n. pr. ubog Kitajec ne pozna socialnega umovanja. Kitajec stori vse, kar zmore človek. Kar je nad človeSko močjo, to je Kitajcu tuje. Tu obstane in niti deset konj ga ne more premakniti. Odtod za nas nenavadno okorelo pojmovanje časti ali »obraza«, kakor pravijo Kitajci. Pod častjo razumejo na Kitajskem božansko dolžnost, ki je neosebna in nima zato ni2 skupnega z osebnim ponosom. Vsak Kitajec mora varovati »obraz« iz spoštovanja do rodbine, sorodstva, do pra-prednikov, ki žive kot čuječi duhovi. Osebna žalitev se smatra kot sramoti-tev vseh prednikov, ki so obenem bogovi. Zato je čast prizadeta samo tedaj, če so istočasno razžaljeni tudi predniki. Če ozmerjaš Kitajca osebno, se navadno smeji, ker se ne čuti prizadetega. Treba je najprej razžaliti njegovega očeta ali mater ali praočeta, šele potem čuti dolžnost rešiti svoj »li'en« (obraz). Sicer ravnodušni Kitajec se v tem slučaju zelo vznemiri.
S takimi mislimi sedim na gugajo žem se stolu v rikši. »Vangba«, kitajski bog dežja, blagoslavlja zemljo z vso silo. Tla so popolnoma razmočena. Ku-li pred menoj gazi do kolen v črnem blatu. Korak za korakom. Tudi kolesa se pogrezata v blato do osi.
Čudim se tej žilavosti. Smili se mi. »Ne gre več?« mu zakličem, »imam s seboj dežni plašč in grem lahko peš, da prideva iz tega blata.« Kuli se malo obrne in pravi: »Saj to ni nič. Bova že prišla naprej. Samo počasi gre. Kmalu ne bo več blata.« S stisnjenimi ustnicami vleče naprej. Njegov prsni koš se razteza in vpada. Sape mu zmanjkuje.
Slednjič sva iz najhujšega blata. Pot pred nama se ne zdi več tako slaba. Blata je komaj še toliko, da se pogrezata vanj gumijasta obroča rikše. Kuli teče. Rikša se ziblje sem in tja. Cesta je grbasta, polna lukenj. Kuli nima čevljev.
Nebo je še vedno neizprosno »Kuaerl lei« — Pozor!, kliče kuli nasproti vozečemu in zavije v stransko ulico Blata nič koliko. Kuli se pogrezne vanj. V naslednjem trenutku tudi rikša.
Zdaj je konec, si mislim. Ne. Kulij vleče zdaj voz naprej, zdaj nazaj. Vzne-
S TAŠČICO V TIČI STANU
Otonu Zupančiču za 60 letnico
Zdaj, taščica, pač glad In hlad te grabi Da varna »I pri meni, se zavedel Tako zaupno ml na roko sedai. Kako bi se odrekla sladki vabi!
To danes ti naročam, ne pozabi: ves božji čas po parku bistro gledaš In poizvedbe Siroma razpredaš — Se zame svojo spretnost uporabil
Poišči tu družico modro Švedsko. — gotovo v mrazu sem je priletela — pa tole na uho ji zagostbli:
»Časti tu kneza Pevca ljudstvo kmetsko. Če kdaj še s severa ml prideš doli, s seboj prinesi Otonu Nobela.«
Anton Debel jak
mirjen sledim vsaki njegovi kretnji. Ce se spotakne, bom ležal v blatu. Kljub temu noče, da bi izstopil. Pravi, da mu ne smem storiti tega.
Ulica je prazna. Nikjer nobenega človeka. Kakih sto metrov pred nama stoji prazna rikša sredi ceste. Najbrž si je kuli poiskal zavetišče v kaki hiši, ker mu je voz obtičal v blatu, si mislim Ko dva dospela tja. je moj kuli zakričal: »Prosto pot!« Nihče se ni ganil Tudi na ponovne klice ne Slednjič spusti kuli oje na tla ter gre sam na posel. Jaz ostanem pod krovom in čakam.
Zdajci pribiti moj kuli ves vznemirjen in mahajoč s rokami. Pove mi, da
je oni kuli padel, da leži z obrazom ▼ blatu in da je mrtev
Skočim iz rikše. Blato mi sega čez kolena »Kje je kuli tu je samo rikša, človeka pa ni nikjer!« sem rekel. Mnj kuli pokaže na tla. Pogledam pazlji-vejše in vidim, kako štrli roka iz blata. Ko sva ga izvlekla iz blata in ga položila na podnožnik rikše, vidim, da je že mrtev »Pojdi hitro v kako hišo in pokliči ljudi!« velim svojemu kuli ju.
Ko odhiti, skušam s svojim robcem očistiti mrtvemu človeku obraz, nato začnem z umetnim dihanjem. Vse zaman.
Sopihajoč se vrne moj kuli : »Nihče noče pomagati. Pravijo, da so ga že sami videli, pa mu niso mogli pomagati. Mož je moral pač umreti, kajti sicer ne bi bil umrl. To je pač »ming« (usoda) Kuli utihne in gleda sočutno na mrtveca.
Greva naprej. Dež noče pojenjati, čez nekaj časa prideva do policijske stražnice Lesena bajta z enim oknom. Dva policaja sedita notri Začudena nad mojim stanjem — bil sem od tal do vrha umazan od blata — vstaneta oba in vprašata, kaj želim. Preden spregovorim, zagrabi eden samokres ter se opasa. Bržkone meni, da mu bom sporočil roparski napad. Ko je zvedel, za kaj gre, mu je kar očitno odleglo. Se med mojim pripovedovanjem odloži svojo debelo pištolo (predvojni model) na mizo ter mi ponudi stol. Nato se pri-
makne k meni ln pravi: »Moža je pač
doletela njegova usoda. Kakor hitro bo prenehal dež, ga bomo odstranili. Zdaj bi bilo to delo precej neprijetno.« Na-toči mi čaja in mi pravi, naj ostanem tu, dokler dežuje. »Ali je bil to vaš ku-lij?« me vpraša. Odkimam. »Potem«, se široko smeje, »vam pa to ni nič mar. Niti krste mu niste dolžni kupiti. Bodite popolnoma mirni, bomo že mi vse uredili. Iz številke na rikši bomo videli, iz katere garaže je in kdo je mrtvec. »Da«, sreblje čaj, »lastnik garaže bo moral plačati krsto in še par dolarjev za pogreb.«
Poslušam policaja z meni popolnoma tujo ravnodušnostjo. Caja nisem poku-sil več. Nato se poslovim.
Medtem je nehalo deževati. Svojega kulija pošljem domov. Peš hočem iti naprej.
Zamišljen korakam skozi brozgo, dokler ne pridem iz ulice in stopim na trdno cesto Hatamen. Oddahnem se. Dež je razčistil zrak, ki je sicer v Pekingu poln prahu...
Občutno se je shladilo. ,Izza temnih krogel poslavljajočih se oblakov v daljavi se prikaže na zapadnem nebu sonce in ga prevleče z rdečkastim sijem. Kmalu bo zašlo za višnjevimi po-tenjicami zapadnih hribov.
-te
Iz pravkar lzišle knjige E. Cordesa »Peking — prazni prestol«.
BLANKENBURŽANKE NA PRESTOLIH
Poroka princese Friderike Luize von Braunschweig z grškim prestolonaslednikom je zbudila spomin še na dve druge ženske, ki sta prišle iz blankenburškega gradu na evropski prestol. Mati Marije Terezije, velike nasprotnice Friderika Velikega, je bila iz Biankenburga. Ime ji je bilo Elizabeta Kristina ter se je s sedemnajstim letom poročila s tedanjim Španskim kraljem Karolom VI. Deset let pozneje se je rodila zakoncema deklica, ki je dobila ime Marija Terezija. Elizabeta Kristina je bila najstarejša med tremi sestrami
Drugo sestro šarloto Zofijo je snubil švedski kralj Karo! XII., toda princesa se Je poroč'la s sinom Petra Velikega. Aleksiiem Petrovičem. Ntun zakon nI bil posebno srečen Sad te zveze ie bil car Nikolaj П.. ki 1e vladal le tri leta na ruskem prestolu. Princesa je umrla komaj dvajsetletna v Kremi 1u. Lludska domišljija je spletla okoli nje legendo, da sploh ni umrla, ampak da je skrivne zapustila Ru-
sijo ter ijbežala v Ameriko. Tam je živela
več desetletij, se potem vrnila v Evropo, kjer jo Je v Parizu spoznal princ Morio Saški.
NajmlajSa sestra pa se je poročila z vojvodo Ferdinandom Albrehtom П., kateremu je rodila osem sinov in šest hčera. Ena izmed njih je prišla na danski prestol, neka druga pa je postala žena Friderika Velikega.	gv
Ф Ф Ф
NAJMANJŠA BIBLIJA — EN SAM LIST
Nižjeavstrijski kmet z imenom Franz Wielach, čigar roka je vajena držati skoraj le koso ali plug, je v dobrih 3 mesecih — točno 130 urah spravil na navadno avstrijsko dopisnico vse besedilo Stare zaveze od ustvaritve človeka pa do Krista, kar predstavlja okoli 32000 besed Porabil je 14 peres za tuš in črnilo, kakršno se iporablja za prepisovanje sekiric ali not. Naslovi poglavij so pisani z rdečilom. Zgoll neupogljiva volja je zmogla to mikroskopsko delo, ki ga lahko bereš pod povečalom, a ki Je bilo narejena t gotoa očesom,
MLINAR JE VA NANIKA
N
<1 o г e
A D A L
KRIVEC
hiški je bilo zatohlo. Nanika je bila izmučena, vendar ni mogla zaspati. Po glavi ji je blodila misel o trgovcu, denarju, o odhodu od doina in slednjič o Blažeku, ki ji je pomagal. Čudila se je sama pri sebi, da je ta človek tako dober, ko pa so o njem govorili tako čudne reči. Njemu ee je potožila in zdelo se ji je, da ji je zdaj laže.
V
11
J E
a n
Čutila je, da jo nekaj vleče k temu človeku. Saj je ljubezniv in dober. Večkrat ga je že opazovala, v košnji, mlatvi in oni večer, ko sta se vozila s trgatve. Tedaj ji je hotel nekaj reči, pa ga je zmotila. Zdaj se je kesala. Mogoče ji je hotel reči prav isto, kar bi zdaj ona njemu, če bi bil pri njej. Morda jo ljubi. Saj je vendar lepo imeti na svetu vsaj enega človeka, ki te razume in te tolaži. Lastna mati.
T R 13 E MUŠKETIRJI
&LEKS* mi>fb otima9 »t. e ilustriral narretranders © pdnatis n' dovoli«
D'ARTAGNAN OMAHUJE Myladyn krik je d'Artagnanu tako segel v srce, da se je sesedel na štor ter si zamašil ušesa Toda to ni pomagalo mnogo, kajti kljub temu je slišal njene prošnje in grožnje. Bil je naj mlaiši izmed vseh teh v boju preizku Senih mož in ni čudno, da mu je vpa= del pogum
»Ne morem biti priča tega strašne ga prizora! Ne morem dopustiti, da bi ta ženska umrla tako!«
Mylady je slišala te besede ter je znova upala. »D'Artagnan!« je zakli-
cala, »pomisli, da sem te nekoč ljubila!«
D'Artagnan je vstal ter se ji približal. Athos pa je potegnil svoj meč ter mu zastavil pot. »Če se ji približaš samo še za korak.« je dejal grozeče, »po tem imaš opravka z menoj!« D'Arta Jnan je Dadel na kolena in pričel moliti.
»Krvnik!« je velel Athos ponovno, ■•pohiti in stori svojo dolžnost!«
Џ
m
oče in bratje so ji bili tuji. Brez tiste tople družinske besede, ki druži ljudi, so stopali drug mimo drugega in se režali ko psi in mačke.
»Nanika!« je nekdo poltiho poklical. Slišala je ta glas, vendar se ji je zdel tako daleč, da mu ni verjela.
»Nanika, ali spiš?«
Je, vendar je nekdo. Naniki je moč no tolklo srce in vroče ji je postalo, da je vrgla odejo s sebe. Nekaj trenutkov je nemo strmela v okno.
Znova je potrkalo.
»Nanika, jaz sem!«
Takoj je spoznala Blažeka, ki ga Je skozi okno razločno videla.
»Ah, Blažek! Ti si?« je vzdihnila in skočila k oknu. Srce ji je tolklo, ka« kor ga ni slišala še nikoli in v razgreto telo je dahnila mrzla jesenska sapa, ki pa je ni čutila. Čutila je samo. tla ji je planila vsa kri v glavo.
»Ti si, Blažek?« je ponovila šepetaj«.
»Ali si sama?«
»Da!« je boječe odvrnila.
V oknu ni bilo križev; skočil je ▼ hiško. Nanika se ga ni bala. Prišel je veliki trenutek, ki si ga je tako želela
U M K 1 V M 1 R U 1 »Da, vaša milost.« je odgovoril krvnik, »kakor resnično sem pravi kristjan. tako verujem, da je ta ženska zaslužila pravično kazen.«
»Dobro.« je rekel Athos in stopil korak bi že k Mvladv
»Odpuščam vam zk>. ki ste mi ga storili.« je rekel slovesno »Odpuščam vam mojo izgubljeno življenje, izgubo moje časti in osramotitev moje ljubezni 1'mrite v miru!«
Zdaj se ie približal tudi lord Win-ter:
»Odpuščam vam zastrupitev mojega brata, umor njegove milosti, buckin-ghamskega vojvode. Feltonovo smrt in vaš poskus, da mi vzamete življenje. Ločite se v miru!«
»In jaz,« je spregovoril d'Artagnan, »vam odpuščam umor moje uboge prijateljice in vaše zasledovanje. Odpuščam vam in vas pomilujem. Umrite v miru!«
»Torej sem res izgubljena,« je mrmrala My!ady v angleščini. »Torej moram res umreti!«
In ki bo spremenil njeno življenje.
Naslednjega dne sta sedela na vozu in peljala v mesto krompir. ★
Pozimi so luščili bučnice. Vse veče-те so vriskali po vasi fantje in zavili zdaj v to. zdaj v ono hišo. Tako je šlo, dokler niso zluščili pri vseh premožnejših hišah v vasi. Dekleta so nestrpno čakala, kdaj pride njen v hišo in ji skrivaj namigne, naj ga počaka, da bosta šla skupaj domov.
Tudi Blažek je hodil s fanti, Nani-ka pa z dekleti Saj drugega dela zvečer ni bilo Ljudje so presedeli vse dneve v kočah in noči ni hotelo biti nikoli konec. Pa Naniki in Blažeku tudi ni šlo za drugo, ko da sta šla skupaj domov, stala v zmrzlem snegu in govorila marsikaj. Našla sta se in razumela. Na leto bi si postavila kočo, četudi butano, samo da bo streha — in bi se vzela Saj je Nanika vedno trdila, da pojde rajši v vodo. kakor bi živela pri starem še nekaj mesecev.
Blažek jo je tolažil, pa navsezadnje je tudi on mislil isto Saj je tudi on hotel delati zase, ustvariti lastni dom in leči v svojo posteljo. Zdelo se mu je. da je delal že preveč za druge, za mlajše brate in sestre, ki mu ne bodo nikoli rekli za to niti dobre besede. Oče in mati sta že stara in po smrti enega ali drugega bo dobil on prav toliko dote kot ostali. Ko mu je Nanika razodela svoje misli, ga je bilo sram, da bi mogel zapustiti domače in kar tako oditi. Pozneje pa je to premišljeval in zdelo se mu ie vse prav
Edina misel pri obeh je bila zdaj zemlja za kočo. Nekaj denarja je Blažek dobil od očeta. Ko je zvedel za njegove namene, je hodil nekaj časa napihnjen, nekaj v sebi kuhal, končno pa dejal: »Ne morem te držati Napravi si sam, da bo prav, saj si do« volj star!«
Pozneie mu je obljubil tudi pomoč pri gradnji Konje, voz les in nekaj
delavcev mu je dal na razpolago. ★
Nekega januarskega jutra so hiteli ljudje proti mlinu Stari mlinar je bil ves notolčen in stisnien Ko je zjutraj odnrl pri iezu zatvornico. mu ie na ledu spodrsnilo in zaneslo ga ie pod kolesa. ki so ga zmečkala Malo nižje mlina so ga potegnili iz vode.
Stare ženske so zmajevale z glavami in sklepale roke, dedci so strmeli X
mlinarja in ponavljali: »Nikoli nihčo ne ve. kje ga čaka nesreča «
Nanika pa je ob pogledu na očeta zaškripala z zobmi in si mislila: »To ima zdaj skopuh! Saj mi ni privoščil niti poštene rute in čevljev!«
Mlinarjeva zemlja se je razdelila. Denar, ki so ga imeli, ni zadostoval niti za pogrebne stroške, kaj še, da bi bilo mogoče izplačati njegov del dote. Mati je obdržala polovico zemlje, ostala polovica pa se je razdelila med štiri otroke Dva, ki sta bila že poročena. sta dobila svoj del že pri ženitvi. Štefan, ki je bil pri vojakih in France, ki se je učil za kolarja. sta podedovala skupaj mlin s travnikom in zemljo okrog njega Za onega, ki je hodil še v šolo, je obdržala zemljo do polnoletnosti mati. Nanika je dobila dve manjši njivi in polovico gorice v Halozah.
Da, Nanika je imela zemljo. Lahko si bo postavila kočo. posadila krompir in še sejala rž. Zdaj ne bo več dekla pri hiši; sama bo odločala o delu in delala bo za se.
Takoj na pomlad, ko so se ljudje pognali v zemljo in podili po njej spočite konje, je orala tudi ona in vihtela visoko v zrak bič: saj je orala na svojem in zase. Konje in plug si je sposodila pri materi. Posadila je krompir, na drugo njivo pa koruzo, za jaro rž je bilo že prepozno. Njivo je lepo po-vlačila kakor v vrtu, da so se ljudje ustavljali ob njej in govorili: »Mlinarjeva Nanika pa zna!«
Takoj nato je Blažek začel voziti pesek, les in potrebne stvari za kočo. Domenila sta se, da se vzameta, ko bo koča že gotova. Iz vasi so mu prihajali pomagat fantje Po dnevi so do« ma orali, sadili, kosili, zvečer pa so se zbirali na koncu vasi, zapeli in odšli v mesečni noči malo ven na polje, na Nanikino njivo, kjer so slekli suknjiče in kopali za kočo zemljo.
Koča s stenami iz zemlje je kar vidno rastla iz ta! Vse okrog je poganjalo žito klasje, sredi njega pa je rastla koča Stari so pravili: »Pa le mladi tudi dosti napravijo!«
Pa kako radi so delali Veselilo jih je. da so lahko delali v miru. sami ne da bi jih kdo nadzoroval Ko so se ponoči vračali domov, so peli skozi vas in naznanjali, da so spet dvignili zid za eno plast.
Potem so nekega večera potegnili na
zidove tramovje. Ob luninem svitu pa je šla iz roke v roko opeka, vedno više, dokler ni prišla na svoje mesto. Na dveh straneh so začeli in delo je ilo hitro naprej.
Naslednje jutro so ljudje strmeli т
rdeče pokrito kočo sredi polja. Blaže-kov oče je plačal celo najpotrebnejša mizarska dela, tako da je koča bila že do druge košnje pripravljena.
Blažek in Nanika sta se vzela ter se preselila v novo kočo.
SNEG V VSEH BARVAH
RASTLINE, KI JEDO SNEG IN DRUGI »ČUDEŽI«
V—nega si skoraj ne moremo pred-stavljati v drugi barvi nego v i Л beli. To se pravi, če se ravno i4—S ne taja in tvori pri tem rjavo gmoto, ki ji pravimo brozga. Toda to je izjema.
Priznati moramo, da je sneg bel, tako Čudovito bel, da ne moremo preveč dolgo gledati s samimi očmi njegove nedolžne barve brez nevarnosti za svoj vid. Fizik pa ve, da je ta belina le skladna sestava vseh barv, kajti v naravi ni nič popolnoma belega. Učenjaki, ki se bavijo s človeško dušo in ki skušajo razlagati njeno stanje s trenutnimi pripetljaji v okolici, so prišli do presenetljivega rezultata, da izgubi človek, postavljen v pusto, mrtvo snežišče, kmalu svoje notranje ravnovesje in se pojavljajo slednjič težke motnje v njegovi miselnosti.
Veliko je moralo biti iznenadenje, ko se je 1818 vozil kapitan Ross ob groen-landski obali in so se mu na kopnem ležeča snežišča prikazala v — svetli rdeči barvi. Med nadaljnjo vožnjo je bila jakost barve zmerom večja, dokler ni v bližini Baffinskega zatoka dosegla svoje največje svetlobne sile. Rossa je ta naravni prizor tako obvladal, da je imenoval to ozemlje »Karminaste pečine«. Od daleč so prihajali ljudje, da si ogledajo rdeči sneg.
Kmalu potem se je razvedelo o rdečem snegu tudi v drugih krajih Arkti-de. Te posebnosti so odkrili celo v kalifornijski Sierri Nevadi in v švicarskih Alpah. Ljudje so začeli dvomiti o tem, da je sneg samo bele barve. V znanstvenem svetu so zlasti znane izpovedi ribičev na velikem Blatnem jezeru.
Ti ribiči se niso čudili, ko so vsako leto na zamrznjenem jezeru videli velike snežne množine z močno rjavo barvo Vedeli so, da je na teh mestih posebno lahko ribariti kar je pomenilo zanje samo to, da se tam najlažje prehode ledena skorja. Tej posebnosti so rekli, da žre led! Zakaj, tega niso vedeli. Je bilo pač tako. In bilo je dobro za-
nje, ker jim je olajšalo trdo delo.
Stopimo nekoliko naprej, pod Karpate .Ob vznožju leži tam majhna gorska vas. Trije turisti so se vrnili predčasno v vas s prestrašenimi obrazi. Nihče ni hotel verjeti njihovim besedam, da so videli zelen sneg. Vsi so se križali. Saj to ni mogoče! In vendar so imeli zelen sneg v svojih rokah. Pravi sneg. Čudež? Ne, temveč znak prebujajoče se zemlje, bližnje pomladi.
Odkod torej te nenavadne barve snega? V vseh tu navedenih primerih gre za mikroskopično majhne rastline, katerih življenjske zahteve so tako skromne, da morejo životariti celo v snegu, ki ne vsebuje skoraj nikake hrane. Samo njihova barva spreminja sneg. V vseh slučajih gre za nizke rastlinske kolonije, ki žive v vodi tajajočega se snega, torej vedno na njegovi površini.
Toda tudi to še ne zadostuje.
Morda ste se povzpeli kdaj nekoliko više na vrhove Alp, kjer ste odkrili — črn sneg? »črnega snega«, porečete, »še nisem videl nikoli«. No, potem še niste doživeli te dvomljive sreče, kajti črn sneg obstaja v resnici, čeprav nasprotuje vsem našim predstavam. Sami bi lahko razrešili to skrivnost, da ste bili nekoliko bolj pazljivi. Pri tej barvi ne gre namreč za kako vrsto nevidnih alg, ampak za — žive bolhe! Za ledeniške bolhe, ki se zberejo v milijonskem številu na snegu, da se zdi popolnoma črn.
Torej je vendarle sreča, da je naš sneg bel. Celo zamižati moramo, če se spremeni v razvpito umazano brozgol
clg
Kogar ne častiš, od tega se ne učii red kaj neznanega.
Velik del meščanstva, skoraj vse plemstvo se je izvrglo. to je ponemčilo ali po-italijnnčilo. kmet pa le osta> Slovenec stare korenine kakor ga je Bog ustvaril, ako-ravno so se naše meje na vseh straneh ožile kakor otoki it glinjaka eredi burnega morja.
V. Mencinger
M R Z E L O V
„BOG V TRBOVLJAH"
Na lanskem občnem zboru angleške Ll-brary Association v Scarboroughu Je Imel yorški nadškof dr. VVilliam Temple otvoritveni nagovor, v katerem Je dejal tudi tole: »Človeštvu Je storjena velika usluga a prikazovanjem vsakdanjosti. Da me ne
boste napak razumeli, moram dodati, da vsakdanji predmet ne napravi umetniškega dela drugorednega.« Te besede se lahko uporabijo ob presoji nove Mrzelove knjige, ki pripoveduje v obliki in slogu starih pravljic o vsakdanji resničnosti človeškega življenja v moralni in materialni stiski našega časa.
Frigidovo literarno ime se je otajak ob prvem nastopu v dvorani Delavske zbornice ter se kmalu nato pokazalo v »Lučih s ceste«, ki so prisvetile iz pisateljeve socialne predmetnosti. obdane z osebno čuv-stvenostjo. Po daljšem premolku je izda) novo knjig«, s katero je ostal zvest sebi in svoji umetnosti, čeprav skuša dati svoj' besedi, ki jo spremlja več ali manj skri' podsmeh st varnejšo vsebino. Zbadljive za-smehljivosti, ki so jo eni pričakovali drugi pa se je bali, ni v njegovih pravljicah, k razodevajo le zdravo dvoniliivost previdna obzirnega duha
Knjiga vsebuje šest pravljic, piepleten'J z bridko vsakdanjostjo malega človeki vzlic »enostranskim motivom-s in ivscmir skim izletom«, ki so tu pa tam v nasprot ju z določenimi verskimi nazori iti nauk o zakonih ki vladajo svet Najbo'jša — S.' venia temu navadnemu in splošnemu ii lazu — je poleg »Pravljice i cestnem po metaču« prva o »Bogu v Trbovljah«, p> kateri je knjiga imenovana. V pravljici ji edini izmišljaj o Bogu Očetu ln njegovi) n"h=akih soprebivalcih, vse drugo Je gol.'. ii ,io.,t, prikazana z ustvarjajoče misli-
jo, ki izraža in sproža globlja ln silnejSa čuvstva od onih v vsakdanjem življenju. Zadnja »Pravljica o malem Trina stiču. o drobni solzi z materinega groba in o velikem kralju« skoraj ne spada v okvir te zbirke kajti z njo se je pisatelj od aljll temeljni snovi svojih modernih pravljic.
Ne toliko zgodbe same, kolikor okolje ali ozračje, v katerem se odigravajo Mrzelove socialne pravljice, to privlačuje bralca z uporno otožnostjo in s tihim sogiaša-njem. Izmena med bralCevim to pisateljevim duhom je podana Literarni občan ima zadovoljstvo nad knjigo, ki mu odkriva barvo in zvok vsakdanjega življenja v sodobni krizi.
Pripovedovanje je gladko, jezik v skladu s Pravopisom, razen nekaj izjem. Le redko se ustavi oko ob kakem časnikarskem izrazu. Iznajdljivejši slog bi motil in le odvračal bralčevo sodoživljanje. Knjiga je tiskarsko lepo opremljena in vsebuje tudi dvajset celostranskih izvirnih lesorezov M. Sedeja.	Iv. Podržaj
FOTOAMATER
UMETNA LUC V .AMATERJEV! PRAKSI
Zima je čas za snemanje nepregledne vrste nad vse hvaležnih motivov na prostem, je pa tudi čas, ki ga amater ob dolgih večerih najrajši izkorišča za nič manj hvaležno snemanje ob umetni svetlobi. Tu se kaže prav za prav najočitneje, koliko ustvarjalnega duha je v ljubitelju svetlobne umetnosti, kajti vse, kar je potrebno za komponiranje učinkovite slike, od postave predmeta do njegove razsvetljave, se tu ne ponuja kakor v prost: naravi samo od sebe, temvsč je odvisno od foto-Srafove Iznajdljivosti, od njegovega okusa, od njegove duševne prisebnosti.
Kar se tiče tehnične strani teh posnetkov. vemo seveda da ni nič težja nego za posnetke v naravni luči, v marsičem je celo lažja preprostejša S tem ni rečeno, ia smemo snemalno tehniko umetno razsvetljenih motivov zanemarjati. Nasprot-no, vsakomur bo le v korist, če si za to iodročje že v naprej pridobi nekaj teoretičnega znanja, ki ga hočemo v naslednjem zgostiti v deset kratkih poglavij, pri 'emar naj še omenimo, da razumemo pod umetno razsvetljavo« tukaj v prvi vrsti azsvetljavo z električnimi žarnicami
primernih žarometih ki so med vsemi vstami umetnih svetil pač najbolj prak-iene, za trajno deio najcenejše in tudi nijbolj izdatne Amater z lastno glavo si >o. vedel tudi za delo z drugimi umetnimi ■ stili pobrati iz teh poglavij koristna na-odila
1. Plastično uporabljanje predmetov
Načinov da podamo ubei ali kockast i.odmet s svetlobo žarnic plastično, spri-fmljivo«, je več 2e z eno samo žaromet-т!со na primernem mestu lahko dosežemo o'astično učinkujočo razdelitev svetlobnih
stopenj na predmetu To se zgodi n pr. tako. da postavimo svetilo levo ali desno od kamere, ne da bi bil kot med smerjo svetlobe in osja kamere premajhen Ta kot naj znaša 30 do 50 stopenj S tem dosežemo. da je tista stran predmeta ki je obrnjena proti svetlobi svetlejša nego druga in da se iz svetlobe in sence sestavi plastika slike Če je nerazsvetljena stran pretemna. tako da se nam je bati preskope osvetlitve (posebno če are za temne predmete) tedaj je potrebno da to stran malo razsvetlimo Za to nam rabi preprosta reflektirajoča stena iz belega kartona ali okvir, ki napnemo nanj belo platno Plastično razsvetljavo nam dasta tudi dve žarnici, pri čemer nam rabi ena za glavno luč, druga pa samo za osvetlitev senčne strani Če sta -žarnici enako močni moramo drugo postaviti znatno boli daleč od predmeta пего prvo, da dosežemo stopnjevano razsvetlitev.
2 Večja plastika z razsvetljavo od zadaj
Pri portreritranlu slav dosežemo posebno močno svetlobno plastiko če razsvetlimo plavo nd 7adai 7 drupn Sarnmptnico tako. da »oolazie ta svetloba od 7adaj lice in 7 ostrimi H\brvirni lučmi Doudqri obHko spodniepa dela s'ave Zaromptnica mora b'ti v tem nrimprn oreopi tik plavo Postaviti oa io tnnr-omr. tako, da ne bo sijala neposredno v obiektiv
3 Trda in mehka svetloba
Zaromptnira je mnoeostran«ko svetilo, k" ea lahko npiasimo oo svojih žpliah Zapomniti si moramo da dale svetilka v bližini predmota tr-Ip sli^e. oddalieneiSa svetilka pa mphkpiSo luč 7 milpiSimi prehodi med svptHm In tpmnim Tudi mnnuo raz-trespne svptlnhp ki »p oHhHa s svPtUh sten na prpdmpt omlliiip irrmtrqpte in osvetljuje senčne dple na predmetu.
4. Močna ln slabotnejša osenčenla
Kdor snema predmete ali osebe z žarnico lahko po mili volji dobiva močneiSa ali slabotneiša osenčia na ozadie Na osenčje učinkuie barva 07adia in namestitev svetila Samo na svptlih o/adiih bomo dobili mo^na osen ia Kar se tiče svetila, pa velja nasledke- žarnica brp? žarometa v navadnem okovu prpd^tavlia nasproti široki reflektorski luči skoraj točkasto svetilo In to dale izra7ita ostreiJa osenčia Če hočpmo ospnčia omiliti pa postavimo
kaksnih is cm пгрн 'aminof rr<7nrs;1r>i 7д-
slon iz svila aH oorpotviontnega papirja v velikosti kakSnih 50У50 cm.
5 Razdelitev senc
S preprostim trikom dosežemo tudi z eno samo žaromPtniro boUSo razdelitev senc pri notraniih posnetkih posnetkih skupin, vsakokratnih predmetov itd Objektiv zaslnnimo na manjšo zaslonko, tako da moremo potem osvetlitev podal jia-
ti, med osvetlitvijo pa premikamo svetilo premo mimo predmeta S tem, da stopi namesto prvotne sence nekoliko odlomkov sekunde pozneje neposredna svetloba potujoče svetilke, se velika nasprotja v svetlob) omilijo ln dosežemo bolj izenačeno razsvetljavo.
6 Posebni učinki s svetlobni«
mi stožci Pri snemanju manjših predmetov dosežemo posebne svetlobne učinke z žaro-metnico na naslednji način Urežemo si * kos lepenke ki naj bo večji nego obseg žarometa V tej lepenki izrežemo okroglo, 2 do 4 cm široko luknjo Če postavimo ta zaslon z luknjo pred žaromet, prisilimo svetlobo, da se mora širiti v stožčasti obliki V temnem prostoru, kjer je vedno nekaj prahu, bomo ts svetlobni stožec jasno videli in mogoče nam ga je slikati s strani proti temnemu ozadju.
7. Kako si očuvamo luči Moderne fotografske žarnice gore z veliko svetlobo, ker so običajno pieobtežene. Zato ima.10 tudi krajšo življenjsko dobo. Če jih hočpmo pri ustanavljanju štediti, jim ne damo, da bi gorele s polno napetostjo temveč jih priključimo na upor. Id ga lahko posebe kupimo Za ustanovitev zadostuje slnbotnejSa svetloba med katero živi jen 1ska doba žarnice ne trpi Med snemanjem samim pa upor seveda za trenutek ki вг potrebujemo izključimo tako da more žarnice zagoreti s polno svetlobo.
8 Reprodukcija z umetno
svetlobo Za reprodukcijo papirnih predlog nam je treba enakomerno razsvetljave celotne predloge To do^pžpmo najbolje z dvema enakima žarnicama ki ju postavimo v enako daliavo na obe strani predloge Namestiti ju moramo tako da sijeta n pr. iz razdalje 50 cm v kotu 45 stopinj na predlogo.
9 Osvetlitev svetlih ln temnih predmetov Pravilni čas osvetlitve se ravna ne samo po svetlobnosti in razdalji luči ter po svetlobnosti obiektiva temveč tudi do svetlosti predmeta Osvetlitvene razlike znaiaio tu posostoma 14 to se pravi 7elo temne predmete kakor črno blaco temne posode itd moramo osvetliti Štirikrat dalj neeo svetle predmete v enak'h svetlobnih okoliščinah Kdor nima 7anesljivega merilca svetlobe naj v takSn*1- primerih napravi raiSi nekoUiro nosnetkov z različnimi osvetlitveniml časi
10 Proti luči Najlepše učinke dosežemo tud' z umetnimi svetili s snemanipm oroti luči Nekal o tej razsvetlievaini tphniki smo ompnili že v 2 odstavku Tudi v primpru da luč za predmetom ne sije naravnost proti objektivu je tu priporočljivo, da uporabimo protlsvetlobni senčnik.	K KL
FILATELIJA
Nove znamke po vsem svetu
ALBANIJA. Razen spominskega bloka je izšla še posebna serija z Istimi slikami, kakor smo jih videli na njem. Obsega naslednje vrednote: sivo lilasto po 1 quindar, temno rjavo po 2 q., zeleno po 5 q., rjavo po 10 q., rdeče po 15q., sinjo po 25 q., sinje zeieno po 50 q., vijoličasto po 1 frank in rdeče rjavo po 2 franka.
AVSTRALIJA: Izšla je nova znamka za letalsko pošto, in sicer rdeče rjava za lYa šilinga.
BRAZILIJA: V spomin na 150 letnico ustave Združenih držav je izšla posebna priložnostmi znamka po 43-j reir jv v sjnji bat vi.
GDANSK: Letošnja serija dobrodelnih znamk za zimsko pomoč kaže slike raznih kipov z zgodovinskih poslopij v Gdansku. Vrednote serije so naslednje: po 5-r5 pfe-nigov vijoličasta, svetlo sinja po 10 + 5 pfe-nigov, smaragdno zelena po 25+15 pf. in karminasta in sinja po 40 + 25 pf. Znamke so izdelane zelo okusno.
EGIPT: Za letošnji arheološki kongres v Kairu so bile izdane tri posebne znamke, in sicer rdeče rjava po 5 milliemov, temno vijoličasta po 15 m. in sinja po 20 milliemov.
FRANCIJA: Priložnostni znamki po 30 + 70 centimov (zelena) in 55+75 c. (rdeča) s sliko Nike Samotraške, ki so se doslej prodajale samo na muzejskih razglednicah, se dobe po novi odredbi tudi v celih polah kot redne frankovne znamke
JUŽNA AFRIKA: Izšla je frankovna znamka po 6 pennyjev, zelena in rdeča, z napisom »SUID-AFRIKA«.
JUŽNA RODEZIJA: Sele zdaj so bile izdane nove redne znamke s sliko kralja Jurija VI. Serija ima naslednje vrednote: zeleno po % pennvja, rdečo po 1 p., rjavo po lH p. rdeče po 4 p., črno po 6 p., sinje zeleno po 8 p., svetlo sinjo po 9 p., zeleno in črno po 1 šiling, olivno rumeno in črno po 1% 8., rjavo in črno po 2 š., vijoličasto in temno sinjo po 2'4 š. in zeleno in temno «in1o po 5 šilingov.
KUBA: Za stoletnico, kar so v tej republiki dobili prvo železnico, je dobila redna frankovna znamka po 25 centov iz leta 1927, zelen pretisk »1837—1937, Primer Centenarlo ferrosaril en Cuba« in novo vrednost »10 CENT«.
LIBANONSKA REPUBLIKA: Izšla Je nova znamka za letalsko pošto. Kaže letalo nad gorovjem Baalom. Stane 10 piastrov in je vijoličaste barve.
LIECHTF.NSTEIN: Izšla je nova frankovna znamka po 30 rappov v sinji barvi. Hkrati so jo z ustrezajočlm pretiskom spremenili tudi v znamko za uradno pošto.
LUKSEMBURG: Letošnja dobrodelna terlja kaže sliko češkega kralja Vaclava, ki je bil tudi luksemburSki knez. Obsega naslednje vrednote: rdečo ln rdeč« rjavo
po 10+5 centimov, vijoličasto ln temno zeleno po 35 + 10 c. sinjo in rdeče rjavo po 70 + 20 c., temno zeleno in rdečo po 1 frank + 25 c., rjavo in vijoličasto po 1.25 fr. + 75 c. in olivno zeleno in sinjo po 1.75 fr. l+ 1.25 fr. Znamke so izdelane zelo lepo.
MONAKO: Izdane so bile nove frankovne znamke po 5 c. rdeča, po 10 c. sinja in po 1.75 fr. rožnata.
NIZOZEMSKA INDIJA: Izšla je nova frankovna znamka po 10 centov v opečnato rdeči barvi.
NORVEŠKA: Nova je frankovna znamka po 1 krono v temno zeleni barvi. Tudi službene znamke, in sicer oranžna po 7 oerov, olivna po 15 oerov in sinja po 30 oerov, so pred kratkim izšle.
PANAMA: Za 50 letnico prostovoljnih gasilcev (!) so izšle posebne frankovne znamke, in sicer: rdeče oranžna po Vi centa, temnozelena po 1 c., rdeča po 2 c. sinja po 5 c. in temnolilasta po 10 c. — Za letalsko pošto so izšle ob isti priložnosti vrednote po 5 centov svetlo sinja, po 10 c. oranžna in po 20 c. rdeča.
P ATI AL A: Znamki Britanske Indije po 9 piesov v temno zeleni barvi in temno karminasta po 1 ana sta dobila pretisk »PATI AL A STATE«.
ROMUNIJA: Izšli sta frankovni znamki po 3 in 6 lejev, obe v črni barvi.
RUSIJA: Tu so dobili novo frankovno znamko po 40 kopejk v temno rdeči barvi.
ZDRUŽENE DRŽAVE: V seriji propagandnih znamk za kolonije je Izšla nova vijoličasta vrednota po 3 cente, to pot s sliko Virginijskih otokov.
STRAITS SETTLEMENTS: S sliko Ju-riia VI. sta izšli dve znamki, ln sicer zelena po 2 centa ter oranžna in vijoličasta po 30 c.
VENEZUELA: V korist Rdečega križa je Izdala Venezuela posebno doplačilno znamko po 5 centov.
Naše novosti
V marcu bo izdala naša poštna uprava posebne dobrodelne znamke, katerih prebitek bo porabljen za zgraditev železničar-ske bolnišnice v Demir kaplji. Serija bo obsegala naslednje znamke: zeleno po 1+1 din s sliko Demir kapije, po 1.50+1.50 din v rdeči barvi s sliko bolnišnice, po 2+2 din v sinje rdeči barvi s sliko športne štafete (!) in po 3+3 din v sinji barvi s sliko kralja Aleksandra v admiralski uniformi. Ali bodo znamke že tiskane na tolikokrat obetanih novih strojih, še ni znano.
Posebne znamke bomo dobili tudi ob odkritju novega spomenika Neznanemu vojaku na Avali. Baje bodo izšle v posebnem spominskem bloku. Mislimo, da bi bila taktika Izdajanja bloka zgrešena, ker bi ■ tem le odbili zbiralce, ki hočelo videti ▼ blokih nekaj več kakor preudarno trgovanja	B R.
(ČLOVEK IN DOM knjige IN BEVIJB
Cvret Id trpežen Stol a pletenim sediščem lz ločja je trpežen ln okusen Oblazinjeni stoli niso
vedno najprimernejši Stol, ki ga kaže slika. je zlasti dobro uporabljiv k pi-salni mizi, kot sprejemni stol v moderni veži in kot lična oprava v čakalnici Seveda mora biti tudi okolica v primernem skladu.
0
LETALSTVO
Prometna letala v Zedinjenih državah so v prvi polovici lanskega leta prevozila nad 550 000 potnikov, okoli 2 milijoja kg tovora ln okrog 4.6 milijoma ke poŠte. 4jih zrafna pot ie znašala okoli 59 milijonov kilometrov.
Angllia gradi za poštni promet 28 velikih in 14 manjžih letal. Ko bodo ta letala v prometu. bodo prevažala vsa pisrnia iz A.iglije v vse dele britskaga imperija brez posebne pristojbine.
O velikem letalu, ki ga grade v Zedinje-nih državah, so se zvedele naslednja podrobnosti: Letalska teža tega orjaka ho znašala približno 42.500 kg. Pri krajših poletih bo v пјечп prostora za 75. pri daljših pa za 50 potnikov. Letalo bo imelo štiri motorje po 1500 ks. Njegova hitrost bo znašala do 820 km na uro- akcijski radiu g 50 potniki pa nad 5000 km.
Romuneka država Je sklenila, da v Interesu laetne obrambe zgradi veliko tovarno letal, pri kateri bo država udeležena s 75%. Tovarja bo pole« letal in ietalsikih motorjev ledelovaU tudi aivtomobil* motoma kolena is podobno.	tr
Uredništvo ie prejelo:
ZDRAVNIŠKI VESTNIK, 1. IX., Jt. 12 vsebuje! Dr. M Neuberger, Novi vidiki v patogenezi in ter*, pij« primarne progresvne muskularne distrofije. konec članka dr. V. Kušaria Vaskularne sklerotične spremembe vjledvic»h (s slikami), dr Fr Vogrinčiča pri« spevek EEspektoracija in novi ekspektorans »tussipect«. osmrtnico dr. Iv Hoegleriu (dr. Fr. Goestl), spomin-»ki članek Iv. Purkineu (dr. Iv Pintar), konec aktualne razprave dr. M čermča o »Slovarju slovenskega jezika« in naših vsakdanuh zdravniških potrebah, važno in za obstoi strokovnega glasila slovenskega zdravni-itva aktualno poročilo o sestanku glede »Zdravniškega vestnika«, ki ostane Je nadalie v redakciji dr. R. Neu* baueria na Golniku Iz tega poročila se vidi, s kak* inimi težavami se mora boriti Zdravniški vestnik, ki ne zasluži vse podpore le s strani zdravnikov, ampak tudi • strani laične inteligence.
ILLUSTRIRTE ZE1TUNG. LEIPZIG It. 4843 je T glavnem posvečena razvoju nemških avtomobilskih cest ш nemške avtomob lske industrije Nadalinjib šest strani pa spominu pokoinega voiskovodje Ludendorfla. Splošno zammiveiii je drugi del številke s prispevkoma »Jantar, dragocenost nemške vzhodne morske obale« in »Kapiko mesto, tajska Južna Afrika«. Zvezek se za* kliučuje s aktualnimi rubrikami iz politike, gospo, darstva in kulture.
Neverjetnost ima na odru svojo življenjsko pravico, neresničnost pa ne. Neverjet« no "torejo pesnik in igralci razviti v r etnično, na neresničnosti pa se ubije najbolj-ii igralec.
M.Me П
PRAKTIČNE NOVOTfi
Odpirač za jajca
Sveže, mehko kuhano jajce, ki ga pojel iz lupine, je delikatesa, ki posebno ugaja b kavi ob zajtrku ali k čaju zvečer. Odpiranje takšnih jajc pa ni preveč udobna stvar, ker udariš večinoma z nožem malo preveč oklevajoče po vrhu jajca in uspeh je ta, da moraš pač večkrat udariti in da pridejo potem drobci lupine v notranjost, razen tega pa pomažeš po navadi še roke ln namizni prt
Novi odpirač za jajca, nam tu pomaga, Izdelan je iz pokromane kovine, je neomejeno trpežen, poceni in zraven tega mi-čen Delo ž njim je zelo preprosto. Jajca postaviš z vrhom navzgor v jajčno kupico, odpirač držiš vodoravno nad njim, tako da leži rezalni obroč na njem, pritisneš i prosto roko lahno na odpirač, ostri zob j a škarjastega vzvoda prebijejo lupino vse-naokoll in vrh sedaj dvigneš, medtem ko drži druga roka jalce v kupici Ce ImaS goste, opraviš to delo lahko že v kuhinji ln prlneeeS Jajca z že tako rekoč nafca^ar Dim vrhom na mizot
PODOBNICA
Pinguls
Po sličicah določi 15 imen za predmete in osebi. Tretja podobica v 1. vrsti vsebuje 3 nazive (kavelj, obroč, golob), mota z žago oz. z metlo pa dasta le po 1 izraz. Iz dobljenih besed poišči z opuščanjem črk nove besede, ki pomenijo:
1. čad, 2. del voza, 3. zdravo! (lat.), 4. ročaj, 5. nag. tudi nogometni pojem, 6. bivamo, živimo, 7. Hercegovec, junak lz Gotovčeve operete, 8. turško srb. stara mera za težo (4. 1.), 9. roka. 10 ime Ciganki v Pucljevi povesti (obratnlca), 11. turSko srb. naslov (naprej ln nazaj enak), 12. dišeča rastlina, 13. tako bodi (koneo očenaša), 14. ovenel, uvel, 15. predlog s rod., tož. ln orodnikom. — Za pravilno re-iltev razpisujemo tri nagrade v obliki slovenske knjige. Rešitve je treba poslati na uredništvo »Življenja to eveta« najkasneje do 20. t m.
REŠITEV KRIŽANKE V ST. L
Vodoravno: 1, ona, vrgel, moi-Riom, del, krt, ris, Rož, kot, oj mati pitam jo, aes, gos, kaa, žep, trn, mau-ruam, Grgar, anL Navpik: ta grdo podrgni, ori, aei, vol, lok, mesa sem, mrka — krm, Dimež, Toman, rja, rtg, ZiS. tja, Pag, tar, ura, Ual. — Za nagrado je bil Izžreban Viktor Klanjiček v Murski Soboti.
ZA BISTRE GLAVE
868
2 i v e novice Gospod Iks ie ob 10 dopoldne zvedel zanimivo novico in io je v naslednji uri povedal 4 prijateljem. Vsak izmed teh ie v na-daljni uri sporočil novico 4 svoiim prijateljem, a vsak izm^d teh jo je povedal <*pet drugim 4 priiateljem itd. Koliko ljudi ie ob S. popoldne zvedelo za novico?
8 6 9
Kupžiia z izgubo Dve uri ie n^kdo prodajal za isto ceno. Od proda ie рте le imel 20°/» Izgut« od prodaje druge pa 20°'o dobička. Vsa kupč ja je dala 5 din izaiibe. Koliko sta bili uri prav za prav vredni?
870 Delitev
Pet delavcev je delalo različen čas. Skupaj eo prejeli 600 din To vsoto so si razdelili v skladu z opravljenim dilom tako. da je prejel druei določeno vsoto več nego prvi, tretji isto toliko vef neao drugi. Četrti kilo toliko vef netjo tretji, peti isto toliko r»-č neao četrti. Razen tsga sta prva dva prejela slnif'a> vsoto, ki je bila sedemkrat man.ii5a пего skupna vsota ostalih treh. Koliko je prejel vsak izmed delavcev?
Rešitev k i*. 865
(Ali je to mogoče?) To ata Števili 2 in 4.
Rešitev k S t. 866
(Naloga z obrnjenim številom) Z enačbo (10x phie v) (10y plus *) je enako 252 dobimo s preprostim raiunam število 21.
Rešitev k it 867
(Tatvina in laž v družini)
Kozarec Je vzel Branko. Le tako pridemo do rezultata, da eta resnico govorila le dvn brata, ostali pa eo se lagali.
S£ \ A M &
Rešitev problema 228 1. Dgl—g7, Se4—g5, 2. Dg7—d4+, Sg3 —•4. 3. Dd4—gl, Se4—s3, 4. Dgl—gZ mat
UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI. PREDSTAVNIK FRAN JERAN. Vndntttvo in Uprava v Ljubljani Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din i—t £0 rurnaflftlcth dostavljeno Dto