TRST, sreda 18. decembra 1957 Leto XIII. - Št. 300 (3835) PRIMDHSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. S, II. nad. — TELEFON »3-*** IN »4-63* — poštni predaj 55» — UPRAVA: IJL. SV FRANČIŠKA št 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: višine v širini 1 stolpca: trgovski 80. finančno-uDravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. 1 št. 2» — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: meseina 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. ■ FLRJ. Izvod slovenile. : Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, *^r zoZ-Trst “ " Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z - 315 - izdata založništvo tržaškega tiska _ Drugi dan atlantske konference r Parizu Od osmih točk so sporazumni le o dveh Danes bodo na vrsti vojaška vprašanja Sporazumeli so se le glede Nemčije (svobodne volitvej in razorožitve (vabilo vladi SZ) - Mnogo razpravljanja o Bulganinovem pisma ■ Danska vztraja na pogajanjih s SZ ■ Tudi Belgija ne mara raketnih oporišč Moskovski radio: Sestanek NATO je zarota proti miru, ker hoče rešiti mednarodne spore z orožjem Zoli pri Eisenhowerju in Adenauerju PARIZ, 17. — Današnje delo konference NATO se je začelo s predpoldansko sejo zunanjih ministrov, ki so obravnavali številna vprašanja ter so zadevne sklepe in priporočila predložili predsednikom vlad, ki so se sestali popoldne. Dnevni red sestanka zunanjih ministrov je obsegal osem točk; razorožitev, Nem čija, Srednji vzhod, odnosi NATO z drugimi mednarodnimi organizacijami, Afrika, nezadostno razvite dežele, medsebojna posvetovanja, Eulganinova pisma. Glavni tajnik NATO Spaak je na nocojšnji tiskovni konferenci izjavil: «Pozno popoldne je bil ustanovljen ožji ministrski odbor, v katerem so Selwyn Lloyd (Velika Britanija), Christian Pineau (Francija), Victor Larock (Belgija), Sydney Smith (Kanada). Ta odbor ima nalogo urediti besedila zapisnikov, ki so bila pripravljena na sestanku predsednikov vlad. Spaak je omenil, da se je današnji dan konference začel s sestankom zunanjih ministrov. katerega dnevni red je vseboval številna vprašanja. O nekaterih vprašanjih so se sporazumeli brez težav in za večino teh so že začeli pripravljati načrte sklepov. Popoldne so ministrski predsedniki vzeli za podlago svojega dela zaključke zunanjih ministrov, ki so se bili sestali zjutraj. Spaak je nato izjavil, da je med razpravo o Nemčiji prišlo do soglasnosti glede politike, ki je sicer bila že dor ločena na ženevski konferenci. O razorožitvi je bila dolga debata. Vse delegacije so soglasno obžalovale, da je Sovjetska zveza zavrnila predloge zahodnih držav. Obžalovali so tudi, ker Sovjetska zveza odklanja nadaljnje delo v razorožitvenem odboru OZN. Na konferenci so proučevali sredstva, kako naj bi «znova poživili« vprašanje razorožitve. Spaak je nato povedal, da je francoska delegacija postavila nekatere predloge glede Afrike, Dejal je, da sklepi v zvezi z razorožitvijo kažejo, da se bo na Bulganinova pisma odgovorilo «vsaj posredno«. Kar se tiče Izraelskih meja, je Spaak izjavil, da o tem niso govorili. Pripomnil je, da turški zunanji minister Zorlu mu DANES Atlantska konferenca je za zaprtimi vrati in njenemu delu lahko sledimo le na podlagi izjav tajnika NATO Spaaka in izjav posameznih udeležencev, ki pa povedo le tisto, kar jun prP ja, ter končno na podlagi tistega, kar se govori v dobro obveščenih krogih. Na podlagi včerajšnjih Spaako-vih izjav lahko sklepamo, da je predvčerajšnji Eisen-howerjev predlog, naj bi se atlantsko zavezništvo spremenilo v mnogo tesnejšo atlantsko skupnost, doživel neuspeh. Spaak je dejal, da skupnosti še ne bo. Zavezništvo pa je le vojaško, a vojaških vprašanj še niso obravnavali, ker pridejo na vrsto šele danes. Ne kaže, da bo sporazum glede raznih vojaških vprašanj lažji. Zlasti oporiščem za ameriške izstrelke se ne upirata samo Danska in Norveška, temveč tudi Belgija, kar pa je njen delegat malo lepše povedal: da belgijsko ozemlje zemljepisno ni primerno... Tudi Francija ima pogojne po misleke; prav tako ni nav dušen Adenauer in njegov predstavnik je včeraj izjavil, da dobivajo nemsko-so-vietski odnosi posebno ob* liko ter da se je medseboj-no ozračje izboljšalo. Tudi drugi imajo pomisleke razen Italije in Turčije. Od osmih vprašanj so se sporazumeli o tistem, o čemer so bili sporazumni ze prej: o svobodnih volitvan v Nemčiji in da povabijo vlado SZ, naj se vrne v razorožitveni pododbor. Glede ostalih šestih točk, med katerimi so tudi Afrika, Bulganinovo pismo, nerazvite dežele in Srednji vzhod, pa bodo še mnogo razpravljali. Drži pa ugotovitev: mednarodni spori se ne morejo več reševati z vojaško silo, in če pri sklepih tega ne bodo upoštevali, bo kriza atlantizma še večja, kot je bila pred konferenco. v svojem dolgem poročilu o Srednjem vzhodu ni stavil predlogov, naj bi se izraelske meje vrnile v stanje, kakršno je bilo leta 1947, Spaaka so nato vprašali, kakšna je bila reakcija ministrov, ko so zvedeli, da so Američani izstrelili medcelinsko raketo. Spaak je bil presenečen in je odgovoril: »Tega nisem vedel. Sicer pa je bila konferenca pri zaprtih vratih«. Neki novinar je tedaj vprašal; »Rekli ste nam, da ste govorili o Afriki. Toda o kateri Afriki?» Spaak je odgovoril, da francoska delegacija ni dala jasnejših pojasnil o tem. »Opozorila je na interes, ki ga NA TO ima, da opredeli svojo politiko do tega sektorja«. V kratkem bo pripravljeno poročilo, ki se tiče tega vprašanja. Na vprašanje v zvezi z Bul-ganinovimi pismi je Spaak izjavil, da se ministri v celoti strinjajo, naj vprašanja, ki jih pisma navajajo, prouči stalni odbor. Toda nekatera od teh vprašanj že odgovarjajo nekaterim točkam programa NATO. Končno poročilo bo obrazložilo skupno stališče o teh točkah. Izjavil je tudi, da so nekatere delegacije predočile možnost »novih pobuda za obnovitev razgovorov s Sovjetsko zvezo. To stališče so podprle številne delegacije. Spaak je nato povedal, da se ciprsko vprašanje ni načelo in da se sploh niti ni o-menila možnost sprejema Španije v NATO. Glede odnosov med NATO in drugimi zavezništvi je bila dolga diskusija, pri kateri so se pokazala ((nasprotna mnenja«. O tem se diskusija ni končala. Kar se tiče «zelo važnega« vprašanja, ki se tiče postopka za posvetovanja med državami članicami NATO, je Hen-ry Spaak dejal, da poseben osnutek, ki ga je pripravilo glavno tajništvo in predložilo ministrom, poudarja načela tega postopka in izboljšuje njegovo izvajanje. Vse delegacije so se strinjale s tem, naj pride do posvetovanj «v duhu velikega sodelovanja«. Spaak je tudi povedal, da je francoski zunanji minister predlagal, naj zunanji ministri Francije, ZDA, Kanade in Velike Britanije napravijo korak pri Sovjetski zvezi v imenu Zahoda in naj povabijo sovjetsko vlado na obnovitev razgovorov o razorožitvi. Zatem je Spaak povedal, da so na dnevnem redu jutrišnje seje vojaška vprašanja. Na razna druga vprašanja je Spaak izjavil, da za sedaj ne gre za določitev dneva, ko bo NATQ spremenjena v pravo skupnost. Za sedaj je NA TO samo zavezništvo. Spaak je tudi povedal, da se je italijanski minister Pel-la samo skliceval na svoj predlog za pomoč nezadostno razvitim deželam na Srednjem vzhodu. «Sicer pa, je dodal Spaak, spada sistem, ki ga predvideva minister Pella, v okvir OEEC in ne v okvir NATO. Končno je Spaak izjavil, da nemška delegacija ni postavila posebnih predlogov. Kakor izhaja iz izjav glavnega tajnika NATO, bodo na roma »dveh vzporednih politik«: 1. nadaljnja vojaška o-krepitev v okviru predlogov generala Norstada vključno z načrti za raketna oporišča v državah, ki bodo sprejele a-meriško ponudbo, kakor jo je obrazložil Dulles. 2. Poizvedovanje, kakšni so sovjetski nameni glede odnosov z Zahodom, zlasti glede razorožitve. Podrobno so govorili tudi o poljskem načrtu o brez-atomskem področju, ki je vzbudil precejšnjo pozornost. Predstavnik francoske delegacije pa je sporočil nadaljnje podatke o predlogu francoske, ga zunanjega ministra, nai b: ponovno povabili SZ na obnovitev pogajanj o razorožitvi na ravni zunanjih ministrov. Predstavnik je dejal, da so ta predlog podprli britanski zu nanji minister in drugi ministri. Izjavil je dalje, da je tudi državni tajnik Dulles poudaril, da je treba vprašanje razorožitve spraviti iz slepe ulice in opozoriti tudi na vai-nost odgovornosti Združenih narodov glede razorožitve. Predstavnik je dodal, da so se zunanji ministri in ministrski predsedniki načelno sporazumeli o novem naporu, da se zadeva premakne z mrtve točke. Predstavnik je ugotovil, da je predlog, naj bi obnovili pogajanja s Sovjetsko zvezo, dobil ime načrta Lloyd-Pineau, kajti čeprav ga je prvi postavil Pineau. ga je takoj podprl tudi Selwyn Lloyd. Pineau je poudaril, da v trenutku. ko države NATO »delajo velike napore za okrepitev svoje vojaške obrambe, se zdi hkrati bistvene važnosti, da se svetu in Sovjetski zvezi dokaže, da je Zahod pripravljen poizkusili vsako sredstvo za obnovitev pogajanj o razorožitvi«. Predstavnik je zaključil z n. gotovitvijo, da ne more povedati podrobnosti novih predlogov. izjavil pa je, da »bomo vztrajali, naj bo razorožitev dejanska in nadzorovana«. Belgijski zunanji minister Victor Larock pa je na tiskovni konferenci izjavil, da njegova vlada upa, da konferenca ne bo sprejela takih skie-pov, ki bi onegomočiii pogajanja s Sovjetsko zvezo. Larock je izjavil, da belgijska vlada želi v glavnem: naj se nadaljuje »dvogovor« s Sovjetsko zvezo; naj se okrepi NATO. ne da bi se spremenil v »nadvlado« ali pa v «naddržavno organizacijo«; Belgija ne predvideva, da ji bo Amerika po nudila, naj sprejme raketna oporišča na svojem ozemlju. Dodal je, da Belgija, če se od nje ne bo zahtevalo, ne bo zahtevala izstrelkov in to tudi zaradi tega, ker belgijsko o-zemlje zaradi zemljepisnega položaja ni posebno primerno za raketna oporišča. Kar se tiče Nemčije, so zadevo zelo hit.ro odpravili, ker se o tem vsi strinjajo naj bi SZ pristala na že znane zahodne predloge. Predstavnik nemške delegacije je izjavil, da bo končno poročilo vsebovalo načrt nemškega predloga za združitev Nemčije na podlagi svobodnih volitev v vsej Nemčiji. Pripomnil je. da bo poročilo vsebovalo tudi izjavo zahodnih držav, da nameravajo ostati v Berlinu. Kar se tiče Srednjega vzhoda. pa je bila debata precej živahna. Zadevo so obravnavali tudi z gospodarskega stališča. Zatrjujejo, da so se sporazumeli, da bi moraii preprečiti, da bi poedine države članice v bodoče začele ločene pobude na gospodarskem področju. Predvidevajo se priprav. Ijalna posvetovanja, glede katerih se morajo o podrobnostih še sporazumeti. Kar se tiče odnosov NATO z drugimi mednarodnimi organizacijami so ob tej priložnosti govorili tudi o SE ATO in bagdadskem paktu, t. j. o politiki, ki naj se vodi do azijskih in muslimanskih držav. Tajnik NATO Spaak je pripravil zapisnik, ki ga je predložil popoldanski seji predsednikov vlad. Ti so pregledali sklepe zunanjih ministrov in razpravljali o končnem stališču, ki naj ga o tem vsebuje uradno potočilo. Na plenarni seji so bili za vsako delegacijo navzoči predsednik vlade, en minister in 6 strokovnjakov. Zatrjuje se, da so se že sporazumeli o vsebini končnega poročila, kar se tiče Nemčije in razorožitve. Pri sestavljanju teh dveh paragrafov so temeljito razpravljali tudi o poljskem načrtu. Politična in gospodarska diskusija o Srednjem vzhodu se je končala, to. da zadevni paragraf ni bil še pripravljen. Jutri bodo na vrsti vojaška vprašanja. Zjutraj se bodo skupno seslal; obrambni in zunanji ministri, popoldne pa odbor, ki sestavlja skupno poročilo. Ob 16. pa se bodo sestali predsedniki vlad skupno z zunanjimi ministri. Jutri bodo govorili med drugim o ameriških predlogih za okrepitev vojaške strani NATO z raketnimi oporišči, o oboroževalnem poolu, o znanstvenem sodelovanju, o gospodarski pomoči itd. Verjetno je, da bodo nekatera bolj pereča vo- jaška vprašanja prepustili konferenci ministrov, ki bo 1. marca. Spaak je danes sporočil, da se bo delo konference končalo v prvih popoldanski urah v četrtek. Ameriški državni tajnik Dulles je dane.' na zadevno vprašanje odločno zanisai govorice glede nasprotij med zavezniki in govorice, da so ZDA utrpele diplomatski poraz na prvi otvoritveni seji konference. Dulles je odgovoril, da tega «ni opazil«, in je dodai: «Morda so oni opazovali vse te stvari s sputnika.« Moskovski radio je danes posvetil komentar pariški konferenci. «Sestanek NATO v Parizu je zarota proti miru in varnosti narodov,« je izjavil komentator, ki je pripomnil, da je bil Eisenhorverjev govor ((nespodbuden za tiste, ki ljubijo mir in želijo mednarodno sodelovanje«. ((Predsednik ZDA, je nadaljeval komentator, je proglasil politiko sile ali politiko, ki je v tem. da se pride na rob vojne; hvalil je to politiko. Ki je bistveni vzrok sedanje mednarodne napetosti in oboroževalne tekrne in ki svetu grozi iz atomsko vojno. Nasprotno pa ni bil postavljen noben predlog za prenehanje jedrskih poizkusov in za prepoved orožja za množično uničevanje. Prav tako m predsedniku Eisenhovverju prišlo na misel, da bi rekel kaj v prid načelom miroljubne koeksistence, o katerih je glavna skupščina OZN giasovala. Navdihovalci in organizatorji NATO hočejo rešiti mednarodne spore z orožjem. Taka politika je nesmiselna in nima nobene prihodnosti.« Brezpogojni atlantizem Italije in Turčije Slavospevi fašistov in monarhistov Zoli ju Pomen italijansko-francosko-nemškega sporazuma za skupno izdelavo orožja • KD ponuja bivšim zaveznikom balistične rakete kot simbol pomiritve za obnovo stare koalicije (Od našega dopisnika) RIM, 17. — Vse notranjepolitične zadeve je zasenčila pariška atlantska konferenca. Predmet pretežne večine komentarjev je seveda Zolijev govor kakor tudi njegovi današnji sestanki z Eisenhowerjem in Adenauerjem. Predvsem; Kaj je Zoli včeraj povedal in kakšne želje je izrazil? Na splošno poudarja časopisje, da je Zoli zahteval; je Zoli z zadoščenjem sprejel 1. stalno posvetovanje in večje znanstveno sodelovanje med atlantskimi državami: 2. pristal je na raketna izstrelišča za ameriške atomske rakete; 3. predlagal, je končno, naj se proučijo sovjetski predlogi, toda hkrati naj se ponovno doseže vojaška premoč NA TO. V zvezi z zadnjo točko je Zolijev sestanek z Adenauerjem. O tem sestanku je Zoli izjavil, da sta z zahodnonem-škim kanclerjem dosegla »popoln sporazum« glede Bulga-ninovih pisem in jih ocenila kot »sovjetsko propagando, ki je atlantske države ne bodo več dopuščale, temveč bodo proti njej podvzele primerne protiukrepe« in da bi takšno stališče bolj veljalo in držalo, naj bi države NATO skupaj pisma proučile in sestavile skupen odgovor, ki naj bi sledil iz skupne ocene položaja. To pa bo verjetno nemogoče že spričo povsem različnih stališč, ki sta jih zavzeli Norveška in Danska, ki nikakor ne ocenjujeta sevjetskih predlogov kot navadno propagando, temveč kot pobudo, ki ima povsem resne namene in ki jo je treba kot tako tudi upoštevati in začeti pogajanja s Sovjetsko zvezo. Na svojem sestanku z Ei-senhowerjem, ki se ga je udeležil tudi zunanji minister Pella, pa je Zoli dejal, da sta oba državnika «ponovno potrdila vzajemno prijateljstvo med obema državama« in da vse Eisenhowerjeve izjave obeh predsednikovih govorih včeraj. Zoli je povedal Eisenhovverju, da je Italija še vedno »na čelu evropske integracije«, predvsem pa je obrazložil italijanski gospodarski strank, ni bilo nikogar, ki bi izrazil vsaj najmanjšo kritično misel, kot da v Parizu na atlantski konferenci potega vse v najboljšem redu in kot da ne bi bilo nikakršnih sporov zlasti glede oporišč za ameriške atomske rakete srednjega dometa. Tako je postala Italija država, ki je v resnici popolnoma atlantska, pri čemer ji dela družbo samo še Turčija. Samo ti dve državi nista namreč postavili nikakršnih pogojev za omenjena oporišča na svojih ozemljih. Tudi Velika Britanija je na o- položaj; pohvalil se je med porišča pristala, toda upošte-drugim, da je v zadnjih me- [ vati moramo, da gre za atom secih brezposelnost v Italiji iiiiiHliMiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiimii Izjave tunizijskega predsednika Burgibe Francija sedaj še ni zrela za resna pogajanja Alžiru Tunizijska pomoč Alžiru je mnogo manjša od ugodnosti, ki jih ima Francija s svojimi oporišči v Tuniziji za alžirsko vojno PARIZ, 17. — Predsednik tunizijske republike Habib Burgiba je v intervjuju listu «Le Monde« izjavil: »Vztrajamo še vedno pri svoji ponudbi za dobre usluge, toda Francija trenutno ni zrela za resna pogajanja. Dva činitelja zakrivata Francozom realnost: upanje v bližnjo zmago in pa perspektiva prevrata v sami Franciji, če bi Alžir dosegel neodvisnost.« Na vprašanje, ali se alžirska osvobodilna fronta, razočarana nad Amerikanci, lahko obrne na Vzhod za novo pomoč, je Burgiba odgovoril; ((Dejansko je tendenca v tem smislu, čeprav ljudstvo vendar goji zaupanje do ZDA. Američani so že napravili prvi korak v času sueške krize, drugega pa z dobavo orožja Tuniziji. Sedaj ni nevarnosti, da bi se alžirska osvobodilna fronta obrnila na Vzhod. Toda če bi vojna še trajala mnogo časa...« Na nadaljnje vprašanje, če je po njegovem mnenju možno pogajati se o nekaterih točkah, kot na primer o skupni obrambi, ne da bi čakali na konec vojne v Alžiru, je predsednik Tunizije odgovoril: Bulganinova pisma torej odgovorili «posredno», t. j, s posebnim paragrafom v končnem poročilu o konferenci. Toda Spaak je tudi dejal, da bo vsaka vlada lahko poslala tudi svoj lastni »posredni« odgovor, , toda o tem se bodo morali v splošnem prej sporazumeti v NATO. Na splošno se je pokazala želja, naj bi skušali nadaljevati razgovore s Sovjetsko zvezo o razorožitvi. Danski zunanji minister Iiansen je odločno vztrajal, naj atlantske države zavzamejo politiko čakanja glede raketnih oporišč v Evropi in naj čimprej mogoče obnovijo razgovore s Sovjetsko zvezo. Vzporedno z delom konference pa vztraja kancler A-denauer med svojimi privatnimi razgovori s predsedniki vlad, naj bi Sovjetsko zvezo vprašali po diplomatski poti za pojasnila o nekaterih delih Bulganinovega pisma. Zdi se, da so to stališče že sprejeli predsednik britanske vlade Mac Millan, predsednik kanadske vlade Diefenbaker in drugi. Dejstvo, da so Bulganino-vemu pismu posvetili toliko pozornosti, kaže, da je prevladalo stališče tistih, ki poudarjajo, da ta pisma vsebujejo konstruktivne predloge, ki jih je treba vsekakor skrbno proučiti. Kakor pravijo, so proučili iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiii KONČNO PRVI USPELI POIZKUS Z MEDCELINSKO RAKETO «ATLAS» Iz poročila pa je razvidno, da je šlo Ie za pripravljalni poizkus na krajšo razdaljo - Raketa je padla v morje, ckakor je bilo prej določeno* CAPE CANAVERAL, 17. — Ameriško obrambno ministrstvo je sporočilo, da so dar.es z uspehom izstrelili medcelinsko balistično raketo »Atlas«, jpotem ko je potovala »več sto milj«, javlja poročilo, je raketa dosegla tla na že prej določenem področju. Kakor določa poročilo, je šlo za «poizkus z omejenim radijem«. Po mnenju opazovalcev je običaj pri psizkusih z velikimi izstrelki napraviti prej pripravljalne poizkuse na krajši razdalji, za. to da se pripravi «prava izstrelitev«. Izstrelek »Atlas« i-ma namreč akcijski radij, ki se ceni na pet tisoč milj. To je že tretji poizkus s >o raketo. Prva dva poizkusa nista bila uspešna, in raketa je eksplodirala v zraku. V Pentagonu izjavljajo, da dejstvo, da je raketa padla na določeno področje, še ne pomeni. da je dosegla tako maj- poizkusih prej določeno področje precej veliko področje na Južnem Atlantiku. Domnevajo, da tehta raketa »Atlas«, katere hitrost znaša baje okoli deset tisoč milj na uro, približno 100 ton in da lahko nosi termonuklearno konico. Ravnatelj programa za izstrelek »Atlas« Dempsey je 'z-javil, da po njegovem mnenju misli vlada odrediti priprave za izstrelitev umetnega satelita z raketo »Atlas«. Dejal je, da so se zadevni razgovori začeli že pred nekaj časa in dr se sedaj že proučuje zadevni načrt. Dodai je, da bo potrebno od šest do dvanajst mese cev, da bodo satelit lahko izstrelili s to raketo. V Parizu so načelnika tiskovnega urada Bele hiše vpr i-šali, ali so le slučajno izstrelili raketo »Atlas« med sedanjo konferenco NATO. Hagerty je hen cilj, ki bi terjal veliko I odgovoril, da ne verjame, da natančnost. V zvezi s tem sa bi bila kaka povezava, med • idejo »dvojne politike«, ozi- sporočili, da je pri nekaterih dvema dogodkoma. »Ta pogajanja bi se lahko začela. Pristal bi tudi na začetek razgovorov o skupni o-brambi, če bi se prej postavil pameten datum — dva ali tri mesece -— za izpraznitev francoskih čet. Bizerta bi lahko bila oporišče svobodnega sveta. Strinjamo se s tem, da Francozi ostanejo, kjer so potrebni vojaški specialisti. Toda hočemo pogajati se kot enaki ter biti gotovi, da je Francija zaveznik brez vsakih notranjih predsodkov.« Ko mu je bilo rečeno, da so francosko-tunizijski odnosi skaljeni predvsem zaradi pomoči, ki jo Tunizija nudi alžirskim upornikom, je Burgiba izjavil; «Ne moremo si kaj, da ne bi tega delali. Prvič so to naši bratje, potem pa gre za stvar, ki je enaka naši. Ko bo vojna končana, bo priznana moja vloga posredovalca. Končno pa je treba reči, da je vojaška pomoč, ki jo jaz nudim Alžircem, neskončno manjša od ugodnosti, ki jih ima Francija s svojimi oporišči v Tuniziji za alžirsko vojno.« v Se nov potres v Perziji Se vedno ni znano dokončno število smrtnih žrtev, ki jih je tudi po uradnih ugotovitvah že 1062 TEHERAN, 17. —- Novi potresni sunki so davi prizadeli pokrajine Kurdistana, ki so bile že hudo prizadete pretekli teden. Novi potres je trajal minuto in 45 sekund ter je povzročil nove žrtve in baje zlasti v nekem taborišču v bližini Kankavarja, kjer se nahajajo žrtve prejšnjega potresa. Uradno število žrtev potresnih sunkov, ki so jih zaznali v zadnjih dneh v Iranu, je narastlo to noč na 1062 mrtvih. Samo v vasi Farsinaj so doslej ugotovili 812 mrtvih in domnevajo, da lahko to -število še narase. Sicer se pa odstranjevanje ruševin ne bo končalo pred koncem tega tedna in bo šele tedaj možno postaviti dokončno število smrtnih žrtev. Nekateri listi namreč navajajo mnogo večja števila kot pa je omenje- no uradno število; tako navaja list «Keihan», da je med potresom izgubilo življenje 2000 do 2500 oseb. Teheranski tisk je danes objavil prve fotografije o potresu v Kurdistanu. Na tiskovni konferenci v Teheranu je Clark Gregory, ravnatelj uprave za ameriško pomoč, dejal, da ni še nikoli videl takšnega temeljitega razdejanja. Gregory se je vrnil iz Kurdistana in doline Farsandu, kjer je bil epicenter potresa. «Od 480 hiš vasi v tej dolini, je rekel Gregory, jih ni ostalo pokonci niti 50, poškodovane pa so tudi te. V >s je spremenjena v kup ruševin, ki segajo ponekod 12 metrov visoko.« manjša, medtem pa da je še vedno glavno vprašanje Južne Italije, ki za rešitev potrebuje poleg naporov italijanskega ljudstva tudi finančno pomoč iz inozemstva. Precej ostro protikomunistično izjavo je dal novinarjem zunanji minister Pella, ki je govoril tako, kot da je »komunistični napad« že izvršeno dejstvo. Zakladni minister Medici pa se je sestal s svojimi atlantskimi kolegi, predvsem pa z državnim tajnikom ZDA Andersonom, s katerim sta proučila vprašanja »gospodarskega in finančnega sodelovanja med Italijo in ZDA.« Tudi razgovori z ostalimi zakladnimi ministri so bili prav tako o gospodarskem sodelovanju vseh a-tlantskih držav v okviru NA-to in izven njega. Predvsem so proučili možnost Italije, da bi delno finansirala nove industrijske pobude, s katerimi mora nujno začeti, da bi dosegla določen gospodarski razvoj svoje države. Precejšnjo važnost pa pripisujejo v Rimu poročilom, ki prihajajo iz Pariza o podpisu italijansko - francosko -nemškega sporazuma za standardizacijo in za skupno proizvodnjo nekaterih orožij, o čemer je včeraj objavil poročilo predsednik francoske vlade Gaillard. Poudarja se, da gre za prvi «regionalni- sporazum te vrste v okviru NATO. ki predstavlja važno sredstvo za okrepitev obrambe miru in varnosti, kar je bil vedno osnovni smoter atlantskega zavezništva«. Danes se je tudi zvedelo, da so bile pred podpisom sporazuma dolgotrajna pogajanja v Parizu, Rimu in Bonnu med obrambnimi ministri vseh treh držav. Poleg tega se poudarja, da spada sporazum v okvir čimvečjega sodelovanja atlantskih držav z ZDA in z evropskim poveljstvom atlantskega pakta. Pri tem niso izključene ostale evropske države, ki lahko k sporazumu pristopijo. Med komentarji o delovanju italijanske delegacije v Parizu so nadvse značilni komentarji fašistov in monarhistov, ki v prepevanju slavospevov Zoliju prekašajo celo demokristjane. Misinski generalni tajnik je celo izrazil obžalovanje, da Zoli ni že pred odhodom v sko državo, ki razpolaga sama s svojim atomskim orožjem. V tej zvezi piše jutrišnji «Avanti!» pod naslovom «Ita-lijansko-turška pot k atlan-tizmu«, da nikakor ne odgovarja resnici, kar je zapisal neki rimski demokristjanski dnevnik, da Zolijevo stališče v Parizu ne bo imelo, težav v Italiji in da se bo na podlagi tega stališča celo obnovila vsaj glede zunanje politike «enotnost demokratičnih sil.« »Avanti!« piše: «Skratka: 20 do 30 atomskih baz ima torej italijanska vlada za skrajno ugodno ceno, ki naj bi jo plačala za prebuditev v življenje pokojne štiristran-ske koalicije«. Namesto palmove vejice miru ponujajo demokristjani sedaj socialdemokratom, liberalcem in republikancem balistične izstrelke. Toda vse kaže. da nikakor še ni nastopil čas govoriti o obnovi nekdanje koalicije, kajti vse tri male stranke, se zavedajo, da bi tokrat koalicija bila obnovljena izključno v korist krščanski demokraciji. Glede novega volilnega zakona bomo šele jutri zvedeli, kaj bo sklenila senatna notranje politična komisija. Glede «male reforme« pa bo v četrtek analogna komisija v poslanski zbornici morala končno le nekaj skleniti, Ce namreč v četrtek ne bo odobrila zadevnega osnutka, potem ne bo mogoče sprejeti zakona pravočasno, ker gre za ustavni zakon, ki ga mo-iajo v obeh zbornicah brat/ po dvakrat. V senatu so danes razpravljali o pokojninah. Vladni zakonski načrt predvideva za tiste, ki so dobili pravico na pokojnino s 1. januarjem 1945 j ii\ so mlajši od 65 let, 3500 do 5 000 lir mesečno, za starejše pa od 5.000 do 7.000 lir. Poleg vladnega osnutka pa je predložil svoj osnutek poslanec KPI Fiore, ki predvideva 10 tisoč lir mesečne pokojnine. Poslanci pa so nadaljevali razpravo o agrarnih pogodbah in. sicer o členu 15, ki še vedno vsebuje ostanke fevdalizma, za katere so socialisti in komunisti zahtevali, da se odstranijo, medtem ko so monarhisti predlagali, naj ostanejo, a demokristjani predložili nekakašen komprolnis. Iz Neaplja pa poročajo, da niso resnične vesti, da bo Lauro v petek na seji občinskega sveta podal ostavko. Iz Boena pa javljajo, cia se je tudi danes nadaljeval proces proti nemškim atentatorjem A. P. Opozorilo Indonezije članicam NATO PARIZ, 17. — Ameriški državni tajnik Dulles se je danes razgevarjal s holandskim zunanjim ministrom Lunsom o holandskem sporu z Indonezijo. V Djakarti pa je predstavnik indonezijskega zunanjega ministrstva opozoril članice NATO. naj ne podpirajo Ho-* landske in naj ne žrtvujejo svojih narodnih interesov holandskemu kolonializmu na Zahodni Novi Gvineji. »Sedanji'indonezijski dogodki, je nadaljeval predstavnik, so posledica holandskega ko-.l^nializipa, Ce bi se NATO dal prepričati in sprejel u-krepe proti Indoneziji, bi afri-ško-azijske države to tolmačile kot dajanje podpore kolonializmu.« iiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuMitiiiiiiimitiiiiiiimmiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiimmMMiitHiiiiiiiiiiiip ---- Pričeli so reševati nasedlo ladjo Iz Pulja poročajo, da so pričeli na otoku Unije s pripravami za reševanje italijanske tovorne ladje «Lamone», ki je nasedla na obali. Ladjo rešuje vlačilec «Fulgor», last družbe «Tripcovich», ki je priplul na kraj nesreče včeraj dopoldne in se je med vožnjo moral boriti s hudim viharjem. V industrijskem pristanišču Gradnja tovarne Snia Viscosa Y prvem polletju 1958 bodo začeli v industrijskem pristanišču graditi tekstilno tovarno podjetja Snia Viscosa. V ta namen je prišel v Trst predsednik podjetja Marinot-ti, ki se je razgovarjal tudi z dr. Palamaro, s predstavniki rotacijskega sklada in z drugimi gospodarskimi krogi. Za gradnjo tovarne bodo porabili 2 milijardi lir. Ko bo zgrajena, bodo zaposlili v njej 500 delavcev. Dan zveze za borbo proti otroški paralizi Jutri ob 19. uri bodo v krožku za kulturo in umetnost na Trgu Verdi 1 proslavili dan zveze za borbo proti otroški paralizi. O tej bolezni bo govoril profesor Saladino Cramarossa, glavni ravnatelj zdravstvene službe pri visokem komisariatu za higieno in javno zdravstvo v Rimu. Koncert mladih umetnikov iz Ljubljane Lahko bi bili če bi imeli več takih prireditev Vsi solisti, kakor zbor pod vodstvom prof. Ja-neza Bolela, zaslužijo vse priznanje in zahvalo Kdor je prišel na včerajšnji koncert pevskegu zbora in solistov Srednje glasbene šole iz Ljubljane z namenom in željo, da si privošči večer glasbenega užitka, ta je moral biti več kot zadovoljen. Poleg tega, da se mu je nudil pravi umetnostni užitek, pa je moral občudovati talent nastopajočih, ki so kljub svoji mladosti podali nekatere točke z neverjetno zrelostjo, Gotovo je, da pošlje ljubljanska Srednja glasbena šola gostovat gojence, ki so med najboljšimi ali celo najboljši. Vendar je značilno, da kljub večkratnim gostovanjem nismo nikoli imeli v naši sredi po dvakrat iste mlade umetnike, kar je dokaz, da se v Sloveniji glasba goji že z mladih iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiimiimiiiniiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiuiiminiMitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii Tiskovna konferenca prof. Luzzatta Fegiza in arh. Rogersa Nov orientacijski načrt za ureditev tržaške obale O načrtu je razpravljala komisija trgovinske zbornice in priporočila prizadetima občinama, da ga upoštevata Včeraj dopoldne je bila tiskovna konferenca, na kateri sta odgovarjala na vprašanja prisotnih novinarjev predsednik trgovinske zbornice prof. Luzzatto Fegiz in arh. Rogers, ki je izdelal orientacijski načrt za ureditev tržaške obale od Grljana pa do konca našega ozemlja. Uvodoma je predsednik prof. Luzzatto Fegiz povedal, da se je v ponedeljek sestala komisija trgovinske zbornice, ki je razpravljala o tem načrtu in da sestavlja komisijo 42 strokovnjakov, ki hkrati zastopajo vse odgovorne urade in za- iiimiiiiitiiiimiiiiiiiimiiiiiiniiiiitiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiutiittiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Izpred prizivnega porotnega sodišča Protislovne izjave prič na procesu proti Križmančiču Državni pravdnik zahteval 30 let ječe za oblo-ženca, za njegovo ženo pa popolno oprostitev Na zahtevo državnega pravd-ništva so včeraj delno obnovili proces proti Križmančiču in Brajniku, ki sta bila že obtožena, da sta sodelovala pri umoru Bongiorna, ki je bil ubit pri Domju leta 194ti, ter proces proti Križmančiču in njegovi ženi zaradi umora Križmančičevega očeta. Kot smo že svoj čas pisali, sta bila Križmančič in Brajnik oproščena obtožbe sodeiovanja pri umoru Bongiorna zaradi pomanjkanja dokazov. Knž-mančiča pa so obsodili na 16 let zapora s pomilostitvijo 3 let zaradi umora njegovega očeta. Njegova žena pa je bila tedaj oproščena obtožbe sodelovanja pri umoru Križmančičevega očeta zaradi pomanjkanja dokazov. Državno pravdništvo je vložilo priziv proti razsodbi glede umora Bongiorna, ker hoče dokazati, da sta Križmančič in Brajnik sodelovala pri njegovem umoru. Sodišče pa je odredilo, da se na priziv obsojenega Križmančiča glede obsodbe za umor očeta združita oba umora v en sam proces, ker meni, da sta oba umora med seboj povezana. Državno pravdništvo hoče s tem tudi dokazati, da je Križmančič umoril svojega očeta, češ da je oče poznal ozadje umora Bongiorna in da se ga je zaradi tega sin iznebil. Na včerajšnji razpravi so ponovno zaslišali pet prič, ki so bile zaslišane na policiji takoj po umoru Bongiorna in na obeh razpravah zaradi umora Bongiorna in starega Križmančiča. Prvo so zaslišali Lidio Laz-zari iz Doline. Ta je ponovila svoje prejšnje izjave, in sicer, da je na dan umora Bongiorna, ko je bila na paši, govorila z nekim mladeničem, ki ga ni poznala in ki naj bi bil potem tisti, ki je umoril Bongiorna. Predsednik sodišča dr. Miele pa ji je prečital izjave žene in neke druge priče, ki sta trdili, da Lazzarijeva ni govorila samo z neznanim mladeničem, ampak tudi z očetom obtoženega Križmančiča. Lazzarijeva je to zanikala. Zato je predsednik ukazal soočenje z Bongiomovo vdovo Patanejevo. Ta je izjavila, da je pred kosilom videla iz svojega doma, kako so se Lazzarijeva, neznani mladenič in stari Križmančič pogovarjali. V svoji prvi izjavi pa je povedala, da je to videla le po kosilu. Lazzarijeva pa je vztrajala pri svojem in izjavila, da jo Patane-jeva ni mogla niti videti iz svoje hiše, ker od tam ne more videti kraja, kjer je ona govorila z neznanim mladeničem. Nato je bilo novo soočenje med Lazzarijevo in pričo Matildo Prinčič. Ta je tudi trdila, da je videla izpred svoje hiše Lazzarijevo z dvema moškima, med katerima da je spoznala starega Križmančiča. Lazzarijeva je ponovno zanikala to trditev, druga pa je vztrajala pri svojem. Nadalje sta bila zaslišana še Karel Bu-caj in Ivan Ražman. Prvi je ponovil svojo prejšnjo izjavo, da je neznani mladenič, ki naj bi bil morilec Bongiorna, prenočil v njegovem seniku. Dejal pa je, da ga on ni poznal in da ga je samo prosil za prenočišče, jvan Ražman pa je trdil, da mu je Bucaj povedal, da mu je neznanega mladeniča poslal Brajnik. Pri soočenju pa sta trdila vsak svoje. Tožilec Castellano je v svojem govoru dejal, da je državno pravdništvo vložilo priziv glede razsodbe o umoru Bongiorna, ker sodišče tedaj ni upoštevalo londonskega Memoranduma, ker gre za politični umor. «Menim pa, je dejal javni tožilec, da je treba glede umora Bongiorna uveljaviti londonski Memorandum, ker velik del prič trdi, da je bil to politični umor.a Na osnovi obtožnice in izjav raznih prič je javni tožilec dejal, da sta Križmančič in Brajnik sodelovala pri umoru Bongiorna. Za Križmančiča je bila zahteva javnega tožilca naravnost porazna. Po končanem govoru, med katerim je skušal dokazati krivdo tudi pri očetomoru, je predstavnik državnega pravdništva predlagal zvišanje kazni za očetomor na 22 let, za prikrivanje pokojnikovega trupla na 2 leti In za povzročitelj telesnih poškodb policijskemu podčastniku 5 mesecev zapora. Skupno torej 24 let in 5 mesecev zaporne kazni, kateri je treba pridružiti še zahtevo po obsodbi za umor Bongiorna na 2o let ječe. Isto kazen je predlagal tudi za odsotnega Antona Brajnika, kateremu bo lahko sodišče, seveda če bo sprejelo njegov predlog, pomilostilo 6 let. Križmančič pa v najslabšem primeru ne bi presedel 44 let, temveč le 30, od katerih bi mu moralo sodišče, vedno se-vedr po tožilčevem predlogu, pomilostiti 3 leta. In to kljub temu da je tožilec v uvodu zahteval preklic pomilostitve, katero je porotno sodišče priznalo Križmančiču ob prvi obsodbi zaradi očetomora in drugih obtožb. Za obtožbo bega je tožilec predlagal prekinitev postopka zaradi amnestije, medtem ko bi moralo sodišče oprostiti Križmančičevo ženo s pripombo, da ni izvršila dejanja in ne samo zaradi pomanjkanja dokazov, kot se je zgodilo pred porotnim sodiščem. Po tožilčevem govoru je spregovoril odv. Sardos, ki brani Antona Brajnika, in je zahteval, da ga sodišče popolnoma oprosti. Proces se bo nadaljeval danes zjutraj. «»______ Smrtna avtomobilska nesreča 4 ponesrečeni: šofer se bori s smrtjo, potnik, ki je sedel poleg njega, je podlegel ranam Ob 19.45 se je pripetila v Ulici Fabio Severo v bližini gostilne «Alla Američana«, huda prometna nesreča, pri kateri so bile ranjene štiri osebe. Od teh je ena podlegla ranam, druga pa se še bori s smrtjo. Do nesreče je prišlo tako. da se je avto fiat 600 zaletel v zadnji levi blatnik avstrij- skega tovornika, ki je prav takrat zavil na levo. Fiat 600 se je obrnil okoli svoje osi in popolnoma razbil. Z avtom RK in nekim zasebnim avtomobilom so odpeljali ponesrečence v bolnišnico. Na II. kirurškem oddelku so sprejeli 33-letnega Scomersicha I-striana iz Ul. Torre S. Lorenzo 6, kateremu so zdravniki u-gotovili globoke rane na čelu, temenu, desnem licu, pretres možganov in so si pridržali prognozo. Na istem oddelku je ob 21.30 podlegel poškodbam 51-letni občinski u-službenec Cibelli Giovannj iz Ul. Cigotti 2. Na opazovalnem oddelku pa so pridržali s prognozo 8-9 dni 10-letnega učenca Roberta Poggija iz Ul, Baiamonti 55 zaradi rane na obrazu in poškodbe na levi rami. Na II. kirurškem oddelku so končno sprejeli 33-letnega uradnika Jožeta Modica iz Ul. Baiamonti 55 zaradi u-darca na levi strani glave, ki se bo moral zdraviti 20 dni. Ponesrečeni Scomersich je vozil fiat 600, umrli Cibelli pa je sedel poleg njega. «» — Prometna nesreča Ob 14,10 je vozil z lambre- J to 37-letni Viktor Jerzog iz Cerovelj 16 po Ul. Flavia proti Dolini in se na Trgu Val-maura zaletel v levo stran filobusa št. 10 ter se prevrnil. Z avtomobilom Rdečega križa so ponesrečenca odpeljali v splošno bolnico, kjer so mu ugotovili udarce in rano na prstih leve noge, tako da se bo moral zdraviti 8 ali 9 dni. Nevaren padec starke na stopnišču S taksijem je hčerka pripeljala ob 16,45 na II. kirurški oddelek 79-letno gospodinjo Amelijo Kaligaris vd. Vreso-vič iz Drevoreda D’Annun/.io 68. Hčerka je povedala, da je mati padla na stopnišču pred vhodom v stanovanje. Pri tem se je močno udarila v tilnik, tako da je v nezavestnem stanju in so si zdravniki pridržali prognozo. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Obsodba avtomobilista zaradi nenamernega umora 72-letnega Marija Vanzetti-ja iz Ul. del Bosco je sodišče včeraj obsodilo zaradi nenamernega umora na 6 mesecev zaporne kazni in na povračilo škode zasebni stranki, in sicer vdovi in sinu osebe, ki jo je obtoženi povozil do smrti. Smrtna nesreča, zaradi katere je moral Vanzetti na zatožno klop, se je pripetila avgusta lani na Miramarskem drevoredu. Smrtna žrtev je postal agent upravne policije Ivan Cergol, interesirane občinske uprave. Na tem zasedanju je komisija izglasovala naslednje sklepe: 1. Tržaška občina naj pospeši proučevanje regulacijskega načrta, ki se nanaša na obrežje med Miramarom in mejo z devinsko - nabrežinsko občino. 2. Občina naj upošteva o-rientacijski načrt, ki ga je predložila komisija in ki upošteva že določene sklepe občine o tem področju, kot osnovo za podrobni načrt. 3. Devinsko - nabrežinska občina naj upošteva pri ureditvi svojega dokončnega načrta orientacijski načrt komisije. f 4. Za javnokoristno delo naj se proglasi pot za pešce med Grljanom in Sesljanom. 5. Cim hitreje naj se pripravi tehnični in finančni načrt za uresničitev te ceste. Poleg tega priporoča komisija vsem zainteresiranim u-stanovam in predvsem: tržaški občini, devinsko - nabre-žinski občini, tržaški pokrajini, direkciji za javna dela, pokrajinski turistični ustanovi, ustanovi za nadzorstvo nad spomeniki, komisiji za zaščito naravnih lepot in pomorskim oblastem, da podprejo s svojo avtoriteto in sredstvi delo, ki ga je pričela komisija za tržaško obalo. V odgovorih na vprašanja novinarjev je predsednik trgovinske zbornice pojasnil, da gre za orientacijski načrt, ki predvideva valorizacijo tega tržaškega področja, ki bi lahko s svojimi naravnimi lepotami pritegnilo znatno večje število turistov in kjer bi zato lahko zgradili pomembne turistične objekte, kar bi vse privedlo do znatnih dohodkov. Pri tem pa je treba paziti, da se ne gradi brez vsakega načrta, tako da bi pokvarili naravne lepote, Predloženi nščrt predvideva gradnjo poti za pešce med Grljanom in Sesljanom in odločno odklanja zamisel gradnje druge avto ceste, ki je bila v načrtih in ki bi ce- nog z vso resnostjo in da torej taki mladinski virtuozi niso tako strašna redkost. Med solisti so nastopila 4 dekleta. Prva je bila na vrsti Makedonka Radka Dimitrova, ki je igrala na violino I. stavek iz koncerta v a-molu Glazunova. Dolgi komad je mala violinistka odigrala s presenetljivo sigurnostjo. Instrument ji v vseh legah vedno polno zvezi in le njenim mladim letom je pripisati, če v igri sami še ni vsega tistega soka, ki ga lahko pfičakujemo le od izdelanega umetnika. Prepričani smo, da si bo Dimitrova z nekaj leti tudi to pridobila, Druga je bila na vrsti Marija Kocijančič, še prava deklica, ki je pa v njej mnogo umetniške sile. Zdela se nam je vsa potopljena v svojega Chopina in iz njene klavirske igre je bilo čutiti tolikšno vživetost, da se nismo čudili, ko je med odmorom neki glasbenik dejal, da še zlepa pri kakem umetniku ni slišal tako popolne interpretacije. Sopranistka Ljudmila Si-Ijan je zapela najprej Kozi-novo »Pomlad« in nato Berse »Oj sanci, vi šareni sanci. Pevka, ki je še zelo mlada, ima že dokaj lepo izdelan in prijeten glas. Ko se bo še glasovno okrepila, se bo vredno pridružila slovenskim sopranistkam. Rudi Pok nam je na flavto zelo lepo zaigral Chamina-dov Concertino v D-duru. Mladi flavtist ima zelo sigurno igro in iz njegove flavte prihajajo sami blagi zvoki, ki v poslušalcu pogosto zbujajo zelo prijetna občutja. Končno je nastopila ob har-. .. , . fi Štefka Žužek (učenka na- stva) z avtomobilsko cesto. Jše dJomačinke pertot-Porto- Portic sam bi razširili in po- grandijeve). Redko se nam leg njega zgradili večji pro- vudi priložnost videti in sli-stor za parkiranje avtomobi- šati soliHa v igri na harf0f lov, lokale in žičnico, ki bi > zaf0 smo fem veseli, da povezovala pristanišče z- vr- sta nam Srednja glasbena šo- la iz Ljubljane ter Glasbena Matica nudili to priložnost. Veseli pa smo še zato, ker je znala harfistka privabiti iz Davidovega instrumenta lotno področje spremenila v nekaj hrupnega in bi tako o-nemogočila vsak turistični razvoj. Načrt načelno predvideva, da bi ta pot tekla tik ob morju, tako da na tem področju ne bi bilo mogoče graditi privatnih vil. Obsežnejše gradnje pa bi bile v bližini kriškega portiča, katerega bi povezali (za kar so že nakazana potrebna sred hom Sv. Primoža. V bistvu torej načrt ustavlja nove pospešene gradnje na področju, ki gre od Barko-velj dalje, razen posameznih središč, katera pa bi bilo treba okrepiti. Predvsem gre tu za že obstoječa središča, vendar pa bi bilo treba tudi pri njih paziti, da se ohranijo gozd, vinogradi itd, in se tako ne izpremeni podoba p6-krajine. Za izvršitev načrta ni treba večjih sredstev iz skladov, oziroma bi se ta sredstva omejila na gradnjo že o-menjene ceste za pešce (za kar bi potrebovati sorazmerno malo denarja), žičnice in investicije za komunalne u-sluge. Sredstva za gradnjo hotelov, kavarn, gostiln, kopališč in drugih objektov pa ne bi bilo težko dobiti, saj gre za ugodne pridobitne dejavnosti in se kapital že sam brez vsakih pobud steka v ta namen na to področje. Tržaška občina mora po zakonu pripraviti svoj regulacijski načrt do 1958. leta, medtem ko ga je devinsko - nabrežinska občina že predložila. Ti načrti bodo — ko bodo dokončno odobreni — predstavljali zakonsko osnovo za ureditev tržaške obale. 2e med tem časom pa so odgovorne oblasti dolžne paziti, da ne bo prišlo do grobih kršitev teh načel, kar bi lahko v znatni meri preprečilo turistični razvoj na tem prirod-no tako lepem področju. čudovite zvoke. V drugem delu koncerta je nastopil pevski zbor šole. To ni nikak zbor, v katerem bi bili zbrani samo najboljši glasovi, temveč je sodelovanje v zboru obvezno za študente z vseh oddelkov. Vendar pa predstavlja zbor pod odličnim vodstvom prof. Janeza Boleta ao skrajnosti izdelan korpus, kar je mogoče prav ob dejstvu, da gre za skupino samih glasbeno izobraženih pevcev. Vendar pa je zbor tudi glasovno dovolj izenačen in lahko z uspehom izvaja Katerokoli zborovsko skladbo. Dirigent Sole je izbral zanimiv program in seveda smo mu hvaležni, da je posegel tudi po starih avtorjih Gal-lussu, Monteverdiju in Pale-strini (kakor bomo vedno hvaležni prof. U. Vrabcu za delo, ki ga je na tem področju svoj čas opravil z bivšim komornim zborom). Ko pa je zbor zapel Lq jovčev «Pomladni spev«, smo ob interpretaciji kar obstali, saj nismo imeli vtisa, da poslušamo skladbo, ki smo jo slišali že kdove koliko krat: tako je ta skladba zablestela v čisto novi luči. Nadaljnji biser v sporedu je bil Kogojev »Trenutek« in nato težki Pahorjev aOčenaš hlapca Jerneja», kjer je zbor zopet pokazal vso svojo sposobnost. Navzoči skladatelj Ubald Vrabec si najbrž še sam ni mogel želeti lepše izvedbe svoje «Slovenske pesmi». Po znanem Mirkovem «Kolu» smo slišali manj znano Maroltovo skladbo «Venci beli» in za zaključek Berdo-vičevo dubrovniško poskočnico »Lindžo«. Zboru in dirigentu moramo na lepem uspehu iz srca čestitati. Na koncu sta se gostom zahvalila predsednik Glasbene Matice dr. Mikuletič in ravnatelj Glasbene šole Glasbene Matice dr. Demšar. Občinstvo, ki je dvorano skoraj napolnilo, je bilo s prireditvijo zelo zadovoljno in ni štedilo s ploskanjem. (Objavili bomo še strokovno poročilo o koncertu.) imliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiliiiiiiiiiiiiiiiilliiiilimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Mizar izgubil življenje zaradi močnega sunka barje Padel je v morje in utonil - Burja pognala avto s ceste Po vsej verjetnosti je bil močan sunek burje kriv, da je izgubil življenje 56-letni mizar De Rosa Giuseppe iz Ulj Gambini 49. ki je delal v delavnici finančnih straž na pomolu Fratelli Bandiera. Mizar je padel v morje in u-tonil. Z avtomobilom letečega oddelka so ga že mrtvega pripeljali v bolnišnico. Njegovo truplo je na razpolago sodnim oblastem. Hud sunek burje je vrgel s ceste na križišču pri Devinu fiat 600, katerega je vozil 42-letni uradnik Antonio Le-nac doma iz Ul. Combi 21 ob 12,45 iz Gorice proti Trstu. Pri tem se je Lenac ranil. Z avtomobilom Rdečega križa so ga odpeljali v bolnico v Tržiču, kjer so mu ugotovili resnejše poškodbe na levi strani obraza, verjeten zlom leve roke, zlom reber in verjetni zlom desnega zapestja. Prognoza 40—60 dni. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUKIIIMIIMIIIIIIIIIIIIItllllllillllillllllllllllllllililiiiniiilllllllillllllllliiliiliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiii Drugi dan razprave pred porotnim sodiščem Obtoženi Zorzini taji krivilo ffleile umora svojega brata Že preiskovalnemu sodniku je v zaporu izjavil: «Nočem ostati v zaporu, ker sem nedolžen» Celih osem ur je včeraj trajala razprava proti Albertu Zorziniju, ki se mora zagovarjati pred porotnim sodiščem zaradi obtožbe, da je decembra 1955 ubil brata Antona in mu nato ukradel okrog 200.000 lir. Predvčerajšnjo in del včerajšnje razprave j« sodišče u-porabilo za čitanje razsodbe preiskovalnega sodnika, s katero je Zorzinija oprostil. Po sodnikovem mnenju so lahko o krivdi bile tri možnosti: a-li so bili vsi trije, to je Zor-zini, njegova žena in svakinja, krivi, ali je kriv nekdo drug, katerega Zorzinijevi niso hoteli izdati in so raje šli zanj v zapor. Možno je tudi, da sedanji obtoženec pozna resnico in je noče izpovedati, da se ne bi kompromitiral. Proti Zorziniju ni preiskovalni sodnik našel ne dokazov ne indicij. Nasprotno pa je glavni državni tožilec vložil priziv, sklicujoč se, da je dovolj dokazov za Zorzi-nijevo krivdo, kar dokazujejo medsebojne hudd obtožbe o-sumljenih sorodnikov. Posledica tega priziva je bila, da je prizivno sodišče razveljavilo prvotno oprostilno razsodbe, zaradi česar se je preiskava ponovno začela in tokrat samo proti edinemu I gah ubitega Antona. Dan po preživelemu obtožencu, to je | tem zaslišanju pa je napisala Zorziniju. Končala pa se je na listek »Naš oče je nedol- vrniti sum o zločinu od sorodnikov ter končno z nekoliko spremenjeno obtožbo proti Zorziniju. Obtožba bratomora je ostala, odpadla pa je obtožba ropa, a namesto nje je bil mož obtožen tatvine 200.000 lir. Nekaj minut' pred 13. uro pa je končno prišel trenutek za obtoženca, da se brani. Predvsem je Zorzini, ki je gluh na desnem ušesu, zaradi česar so mu morali postavljati vprašanja precej na glas, tajil krivdo in poudaril, da ne ve ničesar o krvavem dogodku. V ostalem pa ni povedal nič novega in važnega, ker je vztrajal na svoji obrambni liniji, to je, da ni ničesar zakrivil, kakor tudi da ne ve, kdo naj bi bil zločinec. Sele med čitanjem njegovih izjav pred policijskimi in sodnimi organi so prišle na dan zanimive podrobnosti o medsebojnih obtožbah. Posebno Zorzinijeva žena je brez u-smiljenja obtoževala moža, češ da je v pijanosti zaradi spora o razdelitvi vina umoril brata. T6 obtožbo je potrdila tudi med soočenjem pred sodnikom dr. Serbom, ko je pojasnila, da je ponoči vstala in našla jokajočega moža pri no- lavaj, ki je maja meseca u- mrla v bolnišnici, pri čemer je podrobno opisala, kako je 3* stanoval v mestu. Bruno Ivančič podlegel poškodbam Včeraj ob 8.30 je preminil na I. kirurškem oddelku splošne bolnišnice 33-letni Bruno Ivančič iz Boršta 55, ki je bil predvčerajšnjim žrtev prometne nesreče pri Domju. Jožetu Črčku v spomin Vedeli smo, da ni bil Crček v zadnjih letih pri najboljšem zdravju, a nismo niti od daleč pričakovali, da nas bo tako nenadoma zapustil. I est o njegovi smrti je zapustila globok vtis ne samo pri njegovih ožjih sorodnikih in prijateljih umpuk tudi pri vseh Barkovljanih, kajti vsi smo ga imeli radi. Takoj po prvi svetovni vojni se je pok. Crček priključil prosvetnim delavcem m je tvoril s pok. Tonetom Ferlu-go tenorski par, ki ni imel tekmeca daleč naokoli. V dobi najhujšega fašizma je donela v barkovljanskem Narodnem domu vsak večer naša lepa slovenska pesem, ki jo je pok. Crček širil z barkovljanskim kvartetom tudi po vsem Krasu, po Vipavski in Reški dolini. Za dokaz, kako je bil pok- Crček navdušen za petje, naj sluzi dejstvo, da je sodeloval, dokler mu je zdravje dopuščalo, v barkovljanskem pevskem zboru, kljub temu SNG v TRSTU Slavnostna predstava ob stoti premieri A. p. CEHOV «UTVA» Igra v štirih dejanjih Režiser JOŽE BABIC Prevedel dr. IVAN PRIJATELJ Prevod priredil JANKO MODER Scenograf VLADIMIR RIJAVEC Osebe: Irina Nikolajev-na Arkadina, po možu Trepljeva, jgraika - Nada Gabrijelčičeva; Konstantin Uavrilovič Trepljev, njen cin, mladenič . Stane Starešinič: Pjotr Nikolajevič Sorin, njen brat - Stane Raztresen; Nina Mihajlovna Zareč-na. mlado dekle, hčerka bogatega posestnika Mira Sardočeva; lija A-fanasjevič Šamrajev. u-pokojen poročnik, upravitelj Sorinovega posestva - Justo Košuta; Po-lima Andrejevna, njegova žena - Ema Starčeva. Maša, njegova hči - Štef. ka Drolčeva; Boris Ale-ksejevič Trigorin, pisatelj - Jožko Lukeš: Jev-genij Sergejevič Dom, zdravnilk - Modest Sancin; Semjon Senjonovič Medvedenko, učitelj - Miha Baloh; Jakov,hlapec Edvard Martinuzzi; Kuhar - **; Hišna - **. V soboto 21. t.m. ob 20.3(1 v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdeiska c. 7 premiera V nedeljo 22. t. m. ob 16. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj« ponovitev ( ODEPALlSČA ) TEATRO NUOVO V petek ob 21. uri: Ugo Betti: «Lepa septembrska nedelja«. Abonma A. VERDI Danes ob 20.30: Johan Strauss: »Netopir« abonma C za parter in lože teT B za galerije. ( LJUDSKA PROSVETA j Prosvetno društvo v Barkov- ijati obvešča - pevce, da danes ne bo vaje zaradi koncerta Glasbene Matice. Izvršni odbor SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE v Trstu bo Imel sejo v petek 20. decembra t. 1. ob 11. uri na sedežu. [ ItA/.NA O It VILMI UA Upravni odbor Dijaške Matice bo imel svojo redno sejo v četrtek 19. t. m, ob 18. uni v Ul. Roma 15. ^OAItOVl IN l*KISI»KVKl) Namesto cvetja na grob pok. Joeiipa Pertota (Crčka) darujeta gospod Stanko Svagelj in Mila 1000 Lip za Glasbeno Matico. _«»----- OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. decembra 1957 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo je 12 oseb, porok pa je bilo 6. POROČILI SO SE: podčastnik karabinjerjev Raflaele Lobianco in gospodinja Siella Lucia Co-lucci, prodajalec Alessantho Bra-vin in gospodinja Auna Zecca, klepar Ernitio Savadori ul gospodinja Antonija Hribar, uradnik Giorgio Elleri in učiteljica Clau-dia Gregorat, inštalater Umberto Fontanot in gospodinja Annama-ria Schmutz, delavec Fraricesco Paolo Zizich in gospodinja Justina Zupančič. UMRLI SO: 76-letni Umberto Zacchigiia, 85-leina Giatomina Petru« vd. Scheriani, 72-letni Giovanni Nororio, 62-letna Anna De Carli por. Marini, 56-letni Riccardo Toltolo, 97-1 etn i Antonio Comar, 90-letna Josipina Mrak vd. Brezigar, 84-letni Angelo Di Pterre, 45-leina Eufemia Budicin vd. Weber, 44-letni Pie-tro Naglich, 33-letnl Bruno Ivančič, 78-letna G.cvanna Manfreda. NOČNA SLUŽBA LEKARN v decembru All’Alabarda, istrska cesta 1; De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Dr. Praxmarer, Trg Unita 4; Prendim, Ul. Tiziano Vecellio 24, Nove italijanske popevke; 17.30 Igra orkester Cergoli; 18.35 Ma-nuel De Falla: «Klobu)k na tri rogle«, balet; 21.00 Koncert sopranistke Lise Della Casa. KOPER 257 m, 1169 kHz Poročila v slov.: 7.00, 7.30, 13.30, 15.00. Poročila v ital.: 6.30, 12.30, 17.15, 19.15, 22.30. 5.00-6.15 Spored iz Ljubljane; 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro; 745 Jutranja koledar; 8.00-12.05 Spored iz Ljubljane- 12.05 Opoldanski koktajl; 13.40' Kmetijski nasveti: Škod- ljivci v shrambah i,n skladiščih; 13.45 Od melodije do melodije; 14.10 Poje slovenski vokalni oktet; 14.30 Sola in življenje: Po-gleid v vesoljstvo — Šolski vrt jeseni; 14.50 Ritmična fantazija, izvaja pianist .Alberto Semprini; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Lahke skladbe igra kvintet Jožeta Krežeta; 15.40 - 17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi m popevke; 17.25 Glasbeni mozaik; 18 00 Naša žena; 18.15 Lahka glasba; 19.30-22.15 Spored iz Ljubljane. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00 , 7.00, 8.00, 10.00. 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. 5.00 Pisan glasbeni spored; 8.05 Pisana paleta; 9.00 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.15 30 nvnut za ljubitelje narodnih in domačih napevov; 9.45 Hitri prsti; 10.10 Cherubirii in VVieniatvski; 11.00 «Ob Sredozemskem morju« (francoske, italijanske in španske pesmi in popevke); 11.35 Radijska šola — Pavel Kunaver: V prepadu Marja nščica; 12.05 Mali koncert solistične glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti — Adolf Šauperl; Obrezovanje mladega sadnega drevja; 12.40 Skladbe Be. n j amin a Ipavca; 13.15 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev): Med trboveljskimi rudarji; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Pri klasičnih mojstrih — E. L. Mol-di: Brodolom; 16.00 Koncert po željah; 17.10 Sestanek ob petih; 17.30 Trije pevci — tri popevke; 17.40 «Zgodba o Ed!dyju Ducbi-nu» (glasba iz istoimenskega filma); 18.00 Kulturni pregled; 18.15 2 skladbi za harfo (igra Jelica Perlot-Portograndi); 18.30 «Glas-ba narodov sveta« — Po grškem polotoku; 18.50 Razgovor o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Gia-corao Puccini; «Sestra Angelika«, «Granni Schicchi« (dve enodejanki. TELEVIZIJA 17.30 Spored za otroke; 19.00 Italijanski sprehodi; 20.30 Poročila; 21.00 Prijatelj živali; 21.45 Gianroberto Ca vatli: »Idila«. KINO s prekinitvijo postopka proti mrtvima ženskama in z oprostitvijo Zorzinijevega zeta Milana Micheluzzija, ki je bil j obtožen, da je hotel s pre-l mikanjem steklenke vina od- žen,« in se obesila. Nje Zorzini ni naravnost obtoževal, temveč je samo sumil, da je ubila Antona. Obtoževala pa jo je njena sestra Kristina Lavrenčič vd. Sker- prišlo do umora. Toda že pri naslednjem zasliševanju je Kristina preklicala vse obtožbe in vztrajala pri tajitvi vse do svoje smrti. Omembe vredno je tudi dejstvo, da je Kristina izpovedala, da je mož njene sestre (to je Zorzini) prišel domov šele po zločinu in da z umorom nima nobene zveze. Kdo ima torej prav? Marija Lavrenčič por. Zorzini ali njena sestra Kristina vd. Skerla-vaj? Obe sta že v grobu, medtem ko so ostale v rokah sodišča le njune izjave z obtožbami in tajitvami. Posebno preseneča zadnje pismeno sporočilo Zarzinijeve, do tedaj neusmiljene obtoževalke moža, pred smrtjo, da je «naš oče nedolžen«. To je Zorzini trdil od prvega dne, ko je moral slediti policijskim preiskovalnim organom v zapor in je potrdil tudi preiskovalnemu sodniku, kateremu je ob neki priliki celo dobesedno izjavil; «Od prvega dne trdim, da sem nedolžen. Nočem ostati v zaporu s podleži. Najel si bom 10 odvetnikov, zapravil bom vse premoženje, a hočem priti iz zapora, ker sem nedolžen«. Razprava se bo nadaljevala danes zjutraj z zasliševanjem prvih prič, med katerimi je tudi hči obtoženca, E-milija Zorzini por. Micheluzzi. Preds.: Rossi, tož.: Maltese, zapisn : Magliacca, obramba: odv. Moro. -* Nepopisno ruzbont t> svojih mladih letih je postal pok. CrčtK idealen družinski oče in je s svojo ženo Elzo Lipaj-novo, neutrudljivo narodno delavko, vzgojil sina m hčer, ki že v svoji zgodnji mladosti kažeta, da bosta hodila po poti staršev. Kot zaveden Slovenec je zasovražil vsakogar, ki je blatil matično domotuno. Bil je vedno zaskrbljen za naš obstoj in vsakikrat, ko je pretila kakšna nevarnost, je pritekel v svoje Barkovlje, da se pomeni s svojimi starimi prijatelji, kaj naj se ukrene. S pok. Crčkom je šel v grob neutrudljiv prosvetni delavec, ki zasluži da se ga Burkovljani spominjajo ob vsaki priliki, kar bodo prav gotovo delali, saj so mu bili vsi prijatelji. Da je tako, je pričal nedeljski pogreb, ko ga je spremilo k zadnjemu počitku ne le veliko število B^r-kovljanov ampak tudi meščanov. Barkovljanski pevci, katerim se je priključil skoraj popoln proseško • kontovalski zbor, so se poslovili od tvojega prijatelja z ganljivo zapeto žalostinko »Blagor«, ob odprtem grobu pa mu je zapel mešani zbor «Poljana toži«; žalostinki, kateri je pok. Crček neštetokrat pel svojim u-mrlim prijateljem. Naj najde pokojnik v naši Kuncem njivi svoj zasluženi počitek. R. P. K A 1> 1 O SREDA, 18. decembra 1957 TRST POSTAJA A 11.30 Orkester Cergoli; 12.00 Zena in dom, obzornik za žčn&ki svet; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Yvet-te Homer s svojim ansamblom «Musette»; 13.30 Revija glasbenih inštrumentov; 13.50 Sloviti violi- nisti; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Uroš Krek: Koncert za violino in orkester; 18.40 Sestanek s Francem Lehacjem; 18.55 Samospevi skladatelja Franza Schuberta; 19.15 Sola in vzgoja: prof. Ivan Theuerschuh: »Očetje in derašča-joči sinovi« (razgovor); 19.30 Pesi ra glasba; 20.00 Spori; 20 30 Slovenski oktet; 2100 Platon: «Poslednji dnevi Sokrata«, igrajo člani radijskega odra; režira: Raloma Bara.novič-Battelino; 22.43 Haydn; Simfonija v G-duru op. 'it 92 TRST I. 11.30 Simfonična glasba; 12.10 Excelsior. 15.00: »Deset tisoč spalnic«, Roman v osmih osebah. Dean Martin, Anma Maria Al-bergihetti. Cinemascope, v barvali. Fenice. 16.00: »Rascel-Fifi«. Uspešna satira policijskih filmov. Renato Rascel, Franca Rame, Da-rio Fo, Annie Fratellini. Nazionale. 16.00; «Bojna sekira poglavarja ,Sioux’», Buster Orable, John Smith. Supercinema. 16.00: »Akci ja... strahopetnost«, Boulting Brothers. Filodrajnmatico, 15.15: Debut igralske skupine «La Triestina« z revijo ((Življenje lepo«. Sledi; «Dvoboj pri Bitter Ridgeu«, L. Barker. Zadnji dan. Grattacieio. 16.00: «Velika modra cesta« (Squarcio). Technicolor. Federica Ranchi, Alida Valli, Yves Monitand, Mario Girotti in mali Ronaldino. Arcobaleno. 16.00: «Mamin ljubljenec«, M. Arena, 1. Schoener, E. Nevola. Astra Rojan. 16.00: «Gospa zločinov«, A. Guinness. Capitol. 16.00: ((Človek, ki je videl svoje truplo#, M. Craing. Zadnji dan. Jutri: «Ena sama velika ljubezen«. Cristallo. 14.30; «Marisa la civet-ta», Marisa Allasio, Renato SaL vatorl, Ettore Manni. Alabarda. 15.30: «Kabirjine noči«, Giulietta Mašina, A. Nazzari. Aidefcaran. 16.00: «Mademoiselle Pigalle«. Ciriemascope. Brigitte Bardot. Ariston. 16.00: ((Sijajna šala«, G. Grant, M. Monroe, G. Rogers. Zadnji dan. Armonia. 15.00: «Druga ljubezen«, J, VVainan, R. Hudson. Aurora. 16.00: »Tisti vlak za Yu-mo». Klasični film z Divjega zapada. Glenn Ford, Felieia Farr, Van Hefiin. Zadnji dan. Garibaldi. 16.00: »Princesa Sissi«, technicolor, R. Sehneider. Zadnji dan. Ideale. 1600: «Cakam te«, Maria Pariš, Rosaeio Borelli, Teela Scarano, Beniamino Maggio. Impero. 16.00: «Princesa Sissi«, R. Sehneider. Zadnji dan. Italia. 16.00: «Zenske... kocke... denar!«. Technicolor. Pesmi, ples in ljubezen. Cyd Charisse, Dan Dalley, F. Laine. Moderno. 16.00: «Zelezino krilo«, Catharine Hepburn, Bob Hope. S. Marco. 16.00: ((Kapetan Jim*. Dogodivščine John Wayne, J. Carroll. Savona. 16.00: »Sreča se ne kupuje«. Cinemascope. E. Bor-gnine. Viale. 16.00: «Gan«ster s pete avenije«, Howard Duff. Vitt. Veneto. 15.45: «Očarljiva ljubezen«, G. Grant in D. Kerr. Cmemascope, technicolor. Belvedere. 15.30: «Grenke vode«, M. Vitale, N. Parigi, Marconi. 16.00: ((Poročno kosilo«, Bette Davis, E. Borgnlne. Massimo. 16.00: »Svet bo naš«, M. Berni in Jorge Mistral. Nnyo cine. 16.00: #Newyorška zver«, Jui Bryrvner. Odecn. 16.00; ((Revščina in ple-menito't», Toth, Sophia Loren. Radio. 16.00: »Zadnji bazooka strelja«, John Payne, Mona Freeman. ( MALI OGLASI ) MOTO GUZZI! »UtlUtarte«, «Gran Turismo«, lepa priložnost, vpli-n.iači Deliorto, pritikline, nadomestni deli, verige, zobata kolesa. Specializirana delavnica za generalna popravila Avtomotodlesel. Castrol, Trst, Ul. F. Severo 17, *ei. 38-903. Cremascoll. Globoko potrti naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil nas prediagi BRUNO IVANČIČ Pogreb diagega pokojnika bo jutri ob 15. uri iz hiše žalosti v Borštu. Žalujoči: žena Milka, oče, brat, tašča, tast in ostalo sorodstvo. Boršt, 18.12.1957 BRANKO ČOPIČ Moj ujec Mičo j« bil po mnenju vse naše družine nepoboljšljiv potepuh, delomrz-než in prepirljivec. Korak za korakom in glej ga, že je pri nas doma: šepa po poti, opira se ob palico, v levici nosi usnjeno torbo in se ozira o-koli sebe. -- Aha, spet je Mičo tu! Gotovo je doma spet kakšno nakuhal. — Glej ga, kako se ozira, če bi se dalo kje kaj suniti. Pričakujejo ga v primer-nem razpoloženju in ga takoj vprašajo, kakšnega vraga je prismodil doma, do kdaj namerava tako živeti. Kregajo se nanj, mu svetujejo in pretijo. Ko pa se vse to že zvrsti, se Mičo z olajšanjem u-makne v kot, od koder. se smehlja in me s prstom va bi; — Pridi, no, pridi. In tako, takoj ko je nevihta starejših že mimo, postane Mičo povsem moj. Vsi pozabljajo nanj in potem je pred nama ves dan, ki je samo najin in nikogar drugega. Kaj bova vse počela?! Kadar je Mičo tu, pri meni, se svet nenadoma razširi in obogati, vse postane možno, vse je tako blizu. Za vsakim grmom se sluti nenavaden doživljaj. Vse je možno, vse dovoljeno. Ce nekomu od nas otrok na primer pade med letom na misel, da bi se šli uganke, nam starejši odgovore; — Ne, ne, to ni za sedaj! O pustu je čas ugank. Ce je Mičo tu, je stvar drugačna. Postavljaš uganke in jih rešuješ, kolikor te je volja in kadar se na to spomni’. Sediva pod hrastom, na robu obžarjene poletne livade in Mičo povsem mirno in oč?r ljivo začne- — No, odgovori mi, kaj je to; «Crn lonček sredi poli« vre a? — Mravljišče! — Pogodim kot bi s puško ustrelil in v istem trenutku, v tem nenavadnem očarljivem svetu že vidim sončen travnik, ki je sicer pust in brez gospodam ja. Sredi njega pa vre tajin-stven lonček. Kaj neki kuhajo mravlje, in zakaj je ta njihov lonček ob dan s tako do solz ganljivo puščobno tišino? Včasih pa se spomneva, da bi iskala zakopani zaklad. V bregu pod strmo trdnjavo Ja-pra se pogosto najde drobcen bakren rimski kovanec, ki je ves pozelenel od patine. Pravijo pa, da je bilo nekoč tod najti tudi zlatnike. In tja skrivaj usmeriva korake. — Tam nekje je poln lonec zlatnikov — me prepričuje Mi. čo — kdor ima srečno roko, bi ga mogel najti. Ure dolgo brskava po visoki praproti in po okrnelem grmovju. Premetavava črepinje zemljanih piskrov, hkrati pa nabirava jagode. V sladkem, podzavestnem srhu slutim za sebčj rimskega vojaka v oklepu, ki bi mi v vsakem trenutku motel zakričati v u-ho; — Hej mali, kaj iščeš tod? Pred nočjo se potna in od zemlje umazana ter lačna vračava domov s skromnim plenom: s plesnivim rimskim novčičem in zarjavelo konii o puščice. Povsem razumljivo da naju vsi zmerjajo in nama grozijo, da bova brez večerje. Dokler je Mičo pri nas, so vsi moji večeri polni razbojnikov, nenavadnih doživljajev in velikih načrtov za naslednji dan. Pripravljava se na krajo lubenic, na odhod v mesto in na obiske k staremu mlinu. — Naglo samo pozajtrkujemo in takoj pot pod noge: v pol ure bova v Kalinu! — obljublja Mičo. Nekega dne je razburljivi »ve.t ujca Miča nenadoma oživel in vdrl v mirno življenje naših vasi. Tistega leta, v začetku poletja, so iiz Bihačke trdnjave pobegnili razbojniki, ki so bili obsojeni na vislice, in sicer Karanovič, Tomljenovič, Mu-tič in Robič. O njih je prej, med razpravo, ves naš kraj mesece govoril, posebno znan je bil njihov vodja Mile Karanovič. znani Karan. Razbojniki so pred zasledovalci prišli tudi v naš okraj. Nekega večera so v sosedni vasi naleteli na skupino žan-darjev in vso noč je bila tu prava bitka. Prebujen in preplašen sem v mraku poslušal streljanje in srce se mi je stiskalo, ■ bilo je tako drobno in trepetajoče kot srce vrabca. Bilo je mnogo bolj strašno kot v ujčevih zgodbah. Od tega dne je nenavadni svet ujca Miče zadobil nekako ostro in strahu polno prepričljivost. Približalo se je in v vsakem trenutku bi se bilo lahko zgodilo vse ono, o čemer je pripovedoval. Cez dan je še nekako Šlo, toda proti mraku, ko so s* sonce podaljšale in ko se je nad gorami razpotegnil rdeč blesk, ie »e je začela slutiti bližina razbojnikov, bradatih in starih posebnežev, samotarjev, ki po puščobah pod zamrlimi trdnjavami brijejo zakladov polne posod*. Ko Miča poženejo z doma, prihaja k nam. On in jaz spiva v seniku, na robu polja in ko prispeva do svojega prenočišča, začne ujec z vprašanji! — Si zvedel, kje so Bnb’č' posadili tobak? Kako bi ne vedel, vse dneve pohajkujem po sosednih poljih koruze in dobro so mi znane majhne njivice s tobakom, skrite pred očmi finančnih stražnikov. — Vem, ujec, vem. — Pojdiva, da ga nekaj 11-pleniva, --Ta beseda ((Upleniti# ima posebno čuden, ta-jinstven in nočni prizvok. 7, grozo v nogah sledim šepavemu ujcu. — Jaz sem sedaj Karan, ti pa si. Tomljenovič — poveljujoče poudarja on, — Oplenila bova pol vasi. Okoli naju pritajeno šušti listje 'koruze, skozi katero prodirava. Temen gozd tobaka, zavit v težak vonj, nama prihaja naproti. Poln je pod-molklih tajnosti. Kaj naju čaka. ko se bova dotaknila prvega lista? Ali bova postala prava resnična razbojnika -Karan in Tomljenovič? — Kar lomi listje in ga skladaj na kup — me pouču je ujec. V mraku tipam in lomim list za listom, v sebi pa ne čutim še nobene posebne spremembe. Skrčeno srce mi pre-plašeno bije in v tem mučnem strahu je tako žalostno. Glej, plenim, še vedno pa nisem neustrašni razbojnik Tom. Ijenovič, ki se vso noč strelja z žandarji. List se za listom kopiči, po mišicah se mi plazi utrujenost oči se mi stiskajo, sam pa čutim le to, da nisem več otrok, očarano zanesen otrok, ampak nekak surovo prebujen deček, preganjan, pust in smrtno žalosten pod svetlikajočimi se poletnimi zvezdami. Ta isti deček, otovorjen z bremenom tobakovega listja, se je vrnil v senik in svojemu ujcu modro zamolčal, da je bil ta trenutek oropan in močno prevaran. Napotil se j* v noč in plenil tuji tobak, ni pa postal Tomljenovič, ni postal Karan, niti kakršenkoli junak iz pravljic. Kaj to pomeni? Stiskal sem se na ležišču prepuščen samemu sebi, sam in prevaran. Prav gotovo ne bom našel nikoli zaklada pod zidovi v Japru, nikoli več ne bom sedel poleg tajinstvenega lončka na polju, niti ne bom kot neustrašen ponočnjak pogumno vodil razbojniške čete Jaz sem le majhen izgubljen deček, ki podrhteva v noči deček s porušeno tajnostjo. Tako je neke zelo lepe, zvezd polne noči umrl tajin-stveni bogati svet razbojniškega voditelja in nepoboljšljivega potepuha — ujca Miča. Med letošnjimi Nobelovimi nagrajenci sta tudi mlada kitajska znanstvenika Can Ming Jang in Cuang Dao Le, ki živita v ZDA. Na sljki ju vidimo v tem, ko sta 10. t. m. prisostvovala letošnji svečanosti v Stockholmu ob izročitvi Nobelovih nagrad letošnjim nagrajencem OB ZAKLJUČKU XII. ZASEDANJA ZDRUŽENIH NARODOV Kljub obstoječim nasprotjem obračun vendarle ni negativen Pozitivna vloga dežel, ki ne pripadajo nobenemu vojaškemu bloku Povsem naravno je, da vsaka od 82 delegacij odhaja s svojimi vtisi in komentarji o uspehu ali neuspehu XII. zasedanja OZN, ki se je zaključilo preteklo soboto; vsak ima svoje razloge jn svoje posebne koristi ali potrebe; zaključki se bodo spričo tega razlikovali, ker spomini na to zasedanje niso bili pri vseh enaki; toda nekaj je bilo, kar je moč oceniti kot skupni vtis če že ne vseh, vsekakor pa pretežne večine; ne glede na marsj. katero željo, ki ni bila izpolnjena, obračun tega zasedanja, tudi kljub mnogim negativnim potezam, vendarle ni negativen. Ce nič drugega, se je izkazalo, da ta organizacija postaja s časom vedno bolj potrebna Ce izhajamo iz te splošne ugotovitve, ali točneje iz ne- prijetne resnice, da tudj politični mehanizem ZN deluje v senci jedrskega orožja, tedaj je laže razumeti zaključke, do katerih so prišli posamezniki pri ocenjevanju manifestacije nacionalne politike velesil, predvsem na govorniškem o-dru letošnjega zasedanja. Kljub temu, da debata o razorožitvi priča o nasprotnem, je bilo vendar očitno, da zastarela zamisel, za katero je moč odločujoči kriterij, naleti iz dneva v dan na vedno večje težkoče. Dilema vojna ali mir je sicer prevladovala tudi na tem zasedanju, vendar pa je vsakdo, ki je pazljivo spremljal delo na tem zasedanju moral opaziti glavno misel večine delegacij: če sta obe strani prepričani o resnici, da bi vojna pomenila katastrofo, tedaj je skrajni čas, da odločne- liiuiiliiiiiiiiiiiiilifiiiiifiiiiiilliiiiiitiiiiiiilllliiiifiilinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiilllllintiHlilillliiitiiiiiiiiitilllilililiililliiiiiltiiiiiiiiiiiiHiiiiiliiiiiiiiiiiiliiiiiinRiliiiiiliHiiiilitiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiliiiuMllitiillllllilimiiiiiiiiiiiii KAJ VSE ŽE ZMORE SODOBNA KIRURGIJA Operacija z nadzvočnimi valovi Dr. Meyers in dr. Fry sta dva bolnika, ki sta imela Parkinsonovo bolezen, ozdravila tako, da sta z nadzvočnimi valovi uničila možganski center «ansa lenticularis* Dva moška 40 let sta zapustila pred dnevi univerzitetno kliniko v Iowa Cityju in stopila v letalo, ki ju je odpeljalo na Jug. Oba sta hodila s hitrim, kratkim korakom, pri obeh pa je bilo opaziti drhtenje leve strani telesa. To so simptomi že zelo razvite Parkinsonove bolezni (po imenu zdravnika Parkinsona, ki jo je opisal 1. 1817), bolezni, ki se javlja z močnim drhtenjem, povzročuje pa ga poškodovanje nekega živčnega vozla v možganih. Oba bolnika so pred nekaj dnevi rešili teh hudih simptomov vsaj na desni strani telesa. Prvič, po več ko petih letih bolezni, sta končno vendarle mogla čitljivo pisati in se hraniti. Ozdravljenje ene strani telesa obeh pacientov so dosegli s tremi kratkimi «brenčanji» (dejansko neslišnimi) visokofrekvenčnih nadzvočnih valov, ki so trat-jala komaj po dve sekundi. Nadzvok — kakor je to do neke mere že znano — je zvok, oziroma zvočna vibracija, ki ga človeško uho ne niore slišati (uho dojame največ 20.000 tresljajev v sekundi). Psi morejo na primer slišati tudi zvočne valove od 40.000 tresljajev (od tod tudi neslišna piščalka, s katero je moč poklicati pse), netopirji pa valove do sto tisoč tresljajev. V industriji se nadzvok uporablja že v zelo širokem obsegu, kakor na primer pri odvajanju ogljika in žvepla iz tovarniških dimnikov, pri proučevanju večjih kovinskih delov (na primer preizkušnje železniških osi). V zobozdravniški praksi nekod že uporabljajo nadzvočni sveder. Nekaj dobrih rezultatov so dosegli tudi pri zdravljenju artritisa, nevritisa, krčev in atletskih poškodb. Vršili so eksperimente na živalih: nadzvok, ki prodre v telo, more razkrojiti ledvične ali žolčne kam ne, in nekateri raziskovalci že napovedujejo, da bodo nadzvok v kratkem uporabljali tudi pri zdravljenju mnogih bolezni. Kljub temu, da še ne vedo, kako se z nadzvokom dosežejo taki učinki, se je nevrologija že odločila za pomemben in drzen eksperiment. O-pisali bomo, kako je prišlo do operacije zgoraj omenjene dvojice pacientov in kako se je ta operacija izvršila. Na kliniki univerze v Iowa Cityju se z nadzvokom peča fizik William Justin Fry. Sedaj ima 39 let, med vojno pa je bil v mornarici. V pomorstvu se nadzvok uporablja za merjenje globine. Nadzvočni valovi prodirajo skozi vodo do dna, se nato odbijajo in tako morejo izmeriti globino. Po vojni je Fry nadaljeval proučevanje nadzvoka. Pri tem je tudi sam izpopolnil generatorje za proizvajanje nadzvoka. Uspelo mu je končno zgraditi tako kompliciran aparat, ki je mogel iz štirih žarišč, oziroma cevi, usmeriti tok «zvoka» in z njim zadeti predmet, ki ni bil večji od konice igle. Takrat je Fry začel sodelovati z nevrokirur-1 pri Comu Giuseppe Coppola. gom dr. Russellom Meyersoro. Prepeljali so ga zato v bolniš■ iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMumimiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiuiiiitiiiimiMiittiiiiiuimiiiiiimiiiMitiiiiiimrmnimiiiiuiiiiiiiiitiiiiiHiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiu BURGHARD HEIM ■ nemški Einstein V zadnjem času se v Zahodni Nemčiji čedalje več govori o fenomenu, o mladem nemškemu fiziku Burghard u Heimu. To je ie priznan znanstvenik in p znanstvenih krogih so mu nadeli ime »nemški Einsteinu. Pred kratkim je imel po zahodnonemški televizijski mreži tudi predavanje in tedaj so nemški gledalci mogli videti, da je to zelo težek invalid, Burghard Heim je namreč slep, gluh in ob« roki ima amputirani skoraj oh komolcu. Kljub temu pa govori o njem ves znanstveni svet, in čeprav ima komaj 32 let, se njegove teorije jemljejo zelo resno. To mu uprauičtt-je tudi naslov »nemškega Einsteina#. Burghard Heim je postal žrtev nekega bombnega napada v Berlinu, ko mu je bilo komaj 19 let. Kljub temu se je lotil študija in vso svojo invalidnino — kajti to je edini tiir njegovih dohodkov, porabi za svojo znanstveno dejavnost in opremo svojega laboratorija, pri čemer mu pomaga tudi njegova žena, znana nemška pevka, ki so jo nazvali sileski slavček». Ta sredstva pa so za uresničenje njegovih iniciativ in načrtov vsekakor premajhna in tudi na letošnji mednarodni kongres astronavtov v Barcelono* ni mladi nemški znanstvenik mogel zaradi pomanjkanja sredstev. Zato se je pred kratkim obrnil po nemški televiziji na nemško javnost, naj bi mu pomagala. Hkrati je ožigosal žalostno dejstvo, da se «nem-ški možgani» morajo prodajati Ameriki. Ta zdravnik je bil prepričan, da je moč Parkinsonovo bolezen ozdraviti z uničenjem živčnih centrov na dveh majhnih točkah (po ena na vsaki strani možgan). Meyers je hkrati smatral, da bi bil kirurški nož za to pregrobo orodje, ker bi moral prodreti skozi zdravo možgansko tkivo, da bi prišel do določenega mesta. Isti ugovor je imel Meyers tudi proti injekcijam alkohola. Pri tem postopku namreč prodre igla do določene točke in uničuje s čistim alkoholom živčni center «ansa lenticularis#. Nadzvok je ostrejši, preciznejši od ki rurškega noža, je menil zdrav nik. Pred kakim mesecem, po številnih poskusih na živalih, je bilo vse pripravljeno ja prve poskuse na ljudeh. Prijavila sta se dva hudo bolna človeka. Priprave za operacijo samo so seveda trajale mn« go dlje od posega samega. Bolnikovo glavo so aneste-zirali in izvrtali štiri majhne luknjice, po eno nad vsakim očesom in dve na zatilniku. Tedaj so pacienta položili pod napravo, ki je z mikrometrsko točnostjo določila točke v možganih in s katero so zdravniki določili točno mesto skritega živčnega centra «an-sa lenticularis#. Na dan operacije je vsak pacient dobil le injekcijo za lokalno anestezijo. Nato so jima odstranili majhen košček loljanje. Nadzvok namreč n« more prodreti skozi kost, ker pri tem razvija preveliko toploto. Po še nekaterih pripravah so zdravniki postavili pacientovo glavo na točno določeno mesto, nadzvočno napravo pa so postavili na luknjico v lobanji. In med tem ko ni bil pacient pri polni zavesti nič bolj vznemirjen kakor če bi bil pri zobozdravniku, je dr. Meyers dal znak, tehnik pa je pritisnil na gumb. Nadzvok s frekvenco 980.000 tresljajev na sekundo je šinil skozi možgansko tkivo, ne da bi ga pri tem poškodoval. Tako so se štirje tanki tokovi srečali v ostrem žarišču točno na točki «ansa lenticularis#, ki kontrolira gibe desne strani telesa. Na tej točki je nadzvok začel s svojim uničujočim delom. Prvi tok zvoka je trajal 1,8 sekunde. Nato so pacienta dvakrat premaknili za desetinko milimetra in tako so u-ničili še dva preostala majhna delca tega živčnega centra. Nato so napravo odstranili, izrezano kost pa vrnili na staro mesto v lobanji. Zarasla se bo v treh do štirih tednih. Ko so bolničarji vozili bolnika v njegovo sobo, je do tedaj nepremagljivo drhtenje desne strani telesa povsem izginilo. Cez nekaj mesecev se bosta oba bolnika vrnila v Iowa City na operacijo, ki bo uničila živčni center na desni strani možgan, kar bo verjetno odstranilo tudi drhtenje leve strani telesa. PRIMER «UPRAVNIKA» COPPOLE Kdo {a je postavil na tako mesto? Pred dvajsetimi dnevi se je pri neki avtomobilski nesreči poškodoval tudi direktor doma težkih invalidov v Arosiu nico, ker pa ni mogel več sam upravljati doma, so to delo prevzeli člani uprave doma. Pri tem pa so v blagajni odkrili primanjkljaj 12 milijonar lir. Zadevo so takoj prijavili sodišču, ki se je z njo ukvarjalo. To bi končno v naši dobi, ko so poneverbe in podobne zadeve na dnevnem redu, p» bilo nič posebnega ali vsaj nič tako nemogočega, pa čeprav gre za primanjkljaj v u-stanovi, ki mora skrbeti za težke invalide. Toda ob tem je prišlo na dan še vse k#i drugega. Ta dom je do lea 1951 v o dil don Gnocchi, ki je nato odšel v Milan. Na njegovo me-rto pa je bil imenovan ome njeni Coppola. Kdo je to? Coppola je ster 57 let. Po rodu je iz Palerma. Pred vojno je bil prefekt t' Asmari v Afriki. Od tam se je po razsulu v Afriki preselil v Genovo, kjer je bil v času vojne državni tožilec v procesu devetim partizanom, katerih osem je bilo obsojenih na smrt. Po vojni je bil zaradi tega obsojen na 30 let zapora, pozneje pa je bil oproščen. ker da ni zahteval smrt ne kazni. Ker se je v času razprave hotel umakniti zaporu, si je zamenjal dokumente in se skril pod imenom Luigija Mar. linija. Vtem mu je umrla tu di žena, ki jo je prav takg preimenoval iz Pie , Zuccarini v Giuseppino Parodi, in jo tako tudi pokopal, zaradi česar se je moral tudi pred sodi ščem zagovarjati. Ko je bil na priziv oproščen, te je mož vrnil v normalnost, postal je spet Coppola. In takega človeka, s tako nčudovito» preteklostjo, so i-menovali za direktorja take ustanove. Kako pa je mož tolikšno vsoto zapravil? Prirejal je velike zabave in volitve «mis», hkrati pa se spuščal tudi ti filmsko industrijo, postal je filmski producent, seveda na račun — inualidou. je krenemo po poti miru. Naravno je torej, da večina tistih, ki sedaj proučujejo kroniko XII. zasedanja izhaja ie naslednjega vprašanja: Ali obstajajo znaki, da smo pred prilagoditvami novim pogojem? Odgovor na to vprašanje pa ne more biti preprost. Na prvi pogled ostaja vse pri starem. Začetek ni bil posebno prijeten. Razgovori o razorožitvi so zašli v slepo u-lico. Bilo je precej vznemirjenja. Tudi polemike v starem slogu so se pogosto ponavljale. Brez njih ni bila niti zaključna seja. Večkrat je prišlo d« propagandnih obračunov po starem načinu: napad za napad, psovka za psovko. Toda učinek take politike je vedno manjši, protislovja vedno hujša. S tega gledišča bi mogli mirne duše reči, da je bilo na letošnjem zasedanju mnogo znakov, ki napovedujejo težnjo velesil, da najdejo boljši izraz in da vsaj povsem previdno krenejo po boljši poti. Nekoliko sprejetih sklepov, katerih pomena ni moč podcenjevati, je vsekakor dober znak. Naj omenimo le izglasovanje resolucije v Drugem komiteju, ustanovitev posebnega sklada za pomoč nerazvitim deželam. Pri tem je treba posebej ovneniti, da imajo za take in podobne sklepe, ki krepijo vero v bodočnost ZN, posebno zaslugo tiste dežele, ki ne pripadajo vojaškim blokom. 2e zaradi bistva samega njihove zunanje politike, so bile te dežele vedno v prvih vrstah, ko je bilo treba sprožiti ali vskladiti to ali ono koristno akcijo v generalni skupščini in njenih organih. Pa je vpliv takih dežel prišel dejansko do izraza; da se vendarle nekaj spremeni in da obstajajo pri velesilah znaki postopne prilagoditve stvarnosti — to morda najbolje dokazuje složni sprejem tudi indij-sko-švedsko-jugoslovanske resolucije o koeksistenci in sodelovanju. Debata o predlogu teh treh dežel je bila po svoio poučna. Med to debato smo med drugim slišali zelo 'umerjen govor sovjetskega delegata Kuznecova, ki je zapustil dober vtis, govor, na katerega je Cabot Lodge odgovoril z vce ali manj starimi pripombami na sovjetsko zunanjo poetiko, kar je povzročilo ostro reakcijo sovjetske delegacije. Slo je za obširno debato, v kateri je politika sodelovanja, razgovorov in vzajemnega spoštovanja naletela na krepko podporo. Sumničenja seveda niso izginila. Tudi težkoč ni nihče prikrival, podedovana togost je bila sicer očitna, toda neštetokrat je bilo leteno, da j« sodelovanje mo toče in v današnjih pogojih nujno. Morda je to nujnost najbolj prepričljivo ilustriral grški minister Averov, ker se je namesto ab-tlrakcij poslužil konkretnega primera: prikazal je jugosl«* , ensko-grške odnose kot izi»* ..it primer aktivne koeksist-n-■( ki ga ni moč zanikati, ust gre za deželi z organsko različno notranjo družbeno ur«-riitvijo, ki pa kljub temu sodelujeta v obojestransko korist. Zaradi tega je bilo porot,1® grškega minisra eno od najbolj prepričljivih v debati « kc eksistenci. Sprejem resolucije o koeksi- Ne zamudite ugodne prilike! TRŽAŠKA KNJIGARNA vam nudi 10% popust na vse knjige, ki jih ima v zalogi. Ta popust velja samo za sedanje praznike. stene; in sodelovanju je nedvomno pozitivno dejanje. 2iV-Menje pa bo moralo pokazati, sli bo soglasen sprejem dobra resolucije pomenil tudi začetek nove prakse v mednarodnih odnosih. Kronični pesiroi-'ti bodo stalno opozarjali, da je treba v politiki računati a stvarnostjo, to pa vendarlp ie ne pomeni nujno, da sklep o sprejemu resolucije o koekal-stenci in sodelovanju, sprejem, ki ga je Sovjetska zveza omp-pučda h tem. da ie umaknila svoje predloge, ne predstavlja pozitivnega dejanja te naiviš-je mednarodne organizaen*. Krišna Menon je lepo označil ta sklep generalne skupščin« ZN, ko je na zaključnem zasedanju Prvega komiteja dejal: «S tem dejanjem mi ne sprejemamo le besed, ampak vero, ki je v njih izražena^, iiiiiiiimMHiiiiiiiniiiHiiiiiimiiiiiiniHtiiiiiiminMiiiiiimiiHimmtfimiinfiniiiitHiiMiiMMiniimiiiMtiiiimniiiiimiiiiiHiiiiiimiiMiiHiiiMintimiimiiimimHimiiiiiiimmmiiiiiiitiiiiiiiiMii POGOVOR Z LJUBLJANSKIM % «Turbelarijska teorija je produkt konkretnega raziskovalnega dela» 3. «Zdaj bi vam pa rad zastavil intimnejše vprašanje: kdaj in v kakšni obliki se vam je prvič pojavila sum-nja v absolutno veljavnost Haecklovega temeljnega biogenetskega zakona? Ze v začetku svojega študija ste se začeli ukvarjati s knidarji, iz katerih se vam je potem porodila vaša prevratna tur-belarijska teorija, ki je spremenila Haecklov vrstni red filogeneze. Mislil bi, da ste morali že zelo zgodaj opaziti razpoke v Haecklovem sistemu?# »To, da sem začel sumiti v pravilnost Haecklovega biogenetskega pravila, je bilo rezultat dolgoletnega dela na knidarjih ali ožigalkarjih. (Starejši izraz coelenterata a-li mehovci, ki ga je uporabljal Haeckeh se je izkazal za ne prav točnega in sem ga zato eliminiral). Sumnja v pravilnost Haecklovega »zakona# se mi je pojavila leta 1941, ko mi je bilo za časa okupacije onemogočeno raziskovalno delo v zoološkem inštitutu. Takrat sem začel razmišljati o svojih dolgoletnih opažanjih na knidarjih in začel strnjevati rezultate teh opažanj. Razmišljanje o teh rezultatih mi je pokazalo, da je moral biti razvojni red nižjih organizmov v filoge-nezi drugačen, kot ga je bil prikazal Haeckel. Kuhal sem to tako dolgo v sebi, dokler se mi vsa ta opažanja in rezultati iz njih niso strnili v celoto, ki je bila podlaga za mojo turbelarijsko teorijo.# «Omenili ste prej nekatere znanstvenike, ki izpodbijajo to vašo v resnici revolucionarno teorijo ,..» »Imate prav, Turbelarijska teorija je kot lavina, kot plaz. Ce spodnesete bazo, se zruši celo poslopje. Danes je še borba okrog tega, starejša generacija se muči in trudi, da bi se stara stvar nekako rešila.# Omenim profesorju Hadžiju Einsteina in njegovo relativnostno teorijo, ki je tudi zbudila spočetka vsestranski odpor. »Vidite, turbelarijska teorija je prišla po obratni poti. Einstein je najprej postavil teorijo in šele potem so jo drugi znanstveniki eksperimentalno preizkusili in poti* dili. Pri turbelarijski teoriji so bila zbrana najprej nešteta dejstva in eksperimentalna opažanja, bilo je tu predhodno opravljeno podrobno delo in šele rezultati iz tega dela in tega opažanja so pokazali, da je bilo staro pojmovanje napačno. Turbelarijska teorija je produkt konkretnega raziskovalnega dela na objektih. Nekateri bi zdaj hoteli vzeti nekaj od Hadžija, pri tem pa naj bi vendarle ostalo še nekaj od starega. Toda tu se ne morejo delati kompromisi, treba je vzeti vse ali nič.# »Junija ste se s sodelavci biološkega inštituta udeležili mednarodnega kongresa biologov v Gradcu. Kako je bilo?# «Zelo zanimivo. Bilo je nekaj podobnega, tako se je izrazil eden izmed udeležencev kongresa, kot takrat, ko je nastopil Pasteur s svojimi izsledki pred francosko akademijo. Diskusija je bila na višini in lahko bi jo imenovali klasično. Za svojo turbelarijsko teorijo sem nepričakovano dobil zaveznika v avstrijskem biologu Steinbecku, profesorju na univerzi v Innsbrucku, Steinbeck je namreč prišel do istih rezultatov, samo po drugi poti. Kakor jaz knidarje, je on raziskoval turbelarijske črve (vrtinčarje) in sicer najprimi-tivnejše. Profesor Steinbeck je izšel iz graške šole, ki jo je vodil zdaj že pokojni prof. Graff, pančevački Nemec. Te najpreprostejše turbelarije so poznali seveda že prej, toda smatrali so njihovo enostavnost za posledico degeneracije. Steinbeck je dokazal, da so ti turbelariji primarno e-nostavne živali. O teh svojih odkritjih je profesor Steinbeck predaval tik pred vojno, vendar predavanje ni bilo opaženo, ker ni bilo objavljeno. Sele po vojni je Steinbeck napisal članek o tem v malo znani reviji «Die Pyramide#. V tem članku je prof. Steinbeck vehementno napadel Haecklov ((temeljni biogenetski zakon# in pa njegovo izvajanje mnogoceličar-jev iz kolonij enoceličarjev. V članku se sprašuje, zakaj ni Haeeklovi tezi nihče ugovarjal, Meni, da zato ne, ker je Haecklova shema na prvi pogled tako prepričevalna, namreč postopni razvoj nižjih živali iz blastule v gastrulo itd., torej iz enostavnejšega v vedno bolj komplicirano, V tem smislu se je predavalo po vseh šolah, po vseh univerzah. Lahko rečem, da je bila Haecklova avtoriteta absolutna.# ((Omenili ste diskusijo. Kdo je zagovarjal staro Haecklo-vo teorijo?« «Haecklov konservativni sistem je zagovarjal znani nemški biolog Adolf Remane iz Kiela. ki je odličen dialektik, Vendar sva ga v diskusiji, vsak s svoje strani, s Steinbeckom tako pritisnila °b zid, da je končno vzkliknil; «Tu mora biti nekje napaka, trenutno je sicer ne vidim, toda nekje mora biti.# Njegova zadrega je bila tako očitna, da so se študentje biologije, ki so bili navzoči, na glas smejali, To sicer ni bilo lepo, toda kdo bi mladini zameril, če je nekoliko temperamentna? Vendar Remane ni popustil in se ni vdal. Očitno je, da se nikakor ne more vživeti v misel, da bi se mogel tako lepo zgrajen sistem, kot je stari Haecklov, sesuti. Sicer je bil disput na akademski višini. Ostali smo si dobri prijatelji, za kar je najboljši dokaz, da zagovarjam zdaj v neki drugi zadevi Remaneja proti nekemu francoskemu biologu.# Hadžijeva turbelarijska teorija si postopoma utira pot v mednarodnem znanstvenem svetu. Iz leta v leto se množijo njeni pristaši in zagovorniki. Prof. Hadži pa, ki je pred nekaj leti praznoval sedemdesetletnico, nadaljuje, o-sebno skromen, svoje delo, ki mu je ves predan, v laboratoriju Biološkega inštituta, razjasnjuje in poglablja v člankih svojo teorijo mednarodni javnosti, zlasti pa posveča vso skrb razvoju svojih učencev, mladih slovenskih biologov. DR. V. BAHTOL Konec llllllllllflllltllllllllllllllllfllltlllllllllHIIIIIItl — Imam srečo. Direktor mi je povišal plačo in tako boi spet kadil moje sNazionales, s svojimi «Alfa» pa boi okuzeval zrak doma,. Goriško-beneški dnevnik II. kongres Zveze demokratičnih občin v Gradiški Avtonomno deželo Julijsko krajino-Furlanijo je treba doseči se v tej mandatni dobi Stanje v posameznih občinah in drugih javnih ustanovah je pokazalo, da bo le v okviru večje avtonomije mogoče rešiti številna zapletena socialna in gospodarska vprašanja - Kritika demokristjanskim upraviteljem, ki zavirajo razvoj demokracije v upravi V Gradiški se je v nedeljo dopoldne vršil 11. kongres Zveze domekratičnih občin v go riški pokrajini. Zanimivega kongresa se je poleg poslanca PSI Marangona, zastopnika vsedržavne Zveze demokratičnih občin dr. Velletrija in dr. Maria Lizzera iz Vidma, udeležilo še veliko število pokrajinskih in občinskih svetovalcev ter županov posameznih rfbčin naše pokrajine. Glavne poročilo je imel Emzo Mene-ohini, ki je svoja izvajanja podprl s podrobnimi podatki o stanju javnih ustanov pri nas. To vprašanje je eno najbolj zapletenih in o njem bo moral čimprej razpravljati tudi rimski parlament. Govornik je kritiziral številne demo-kristjanske občinske uprave, ki pri sprejemu ljudi v službo gledajo na njihovo politič-np pripadnost, nato je navedel tudi primere, ko skušajo demokristjani zatreti večjo de. mokratičnost upravljanja s tem, da napolnijo dnevne rede občinskih sej s številnimi točkami, ki jih svetovalcem predložijo v pogled samo nekaj dni pred sejo. Menechini se je v svojem obširnem poročilu o življenju in delovanju občinskih uprav zadržal tuni na vprašanju stalnih proračunskih primanjkljajev, iz leta v leto, medtem ko bi morala državna uprava vsekakor druga če rešiti to najhujšo rano ekonomsko slabih občin, ki jih taka posojila spravljajo v vedno težavnejši položaj. Govornik 30 končal z zahtevo po čimprejšnji uresničitvi člena 6 ustave ki govori o ustanovitvi avtonomne dežele Julijska krajina-Furlanija. ker bo edino v njenem okviru možno rešiti tis* a vprašanja, ki sedaj tarejo občinske uprave in prebivalstvo celotne dežele. Po diskusiji, v kateri so se oglasili tudi pokrajinski svetovalci Grassi in Poletto itd., dr. Veletri, ki je napovedal za pri. hodnji januar vsedržavni kon. gres Zveze demokratičnih občin, so udeleženci 11. kongresa sprejeli zaključno resolucijo, v kateri zahtevajo še v tej mandatni dobi parlamenta u-stanovitev avtonomne dežele Furlanija . Julijska krajina (s posebnim statutom), ki bi obsegala vse kraje od Pordenona pa do Trsta. Edino v samostojni deželi bi namreč lahko našli rešitev za številna socialna, gospodarska in druga vprašanja, ki nas sedaj tarejo. Istočasno pa so udeleženci 11. kongresa Zveze demokratičnih občin bili primorani obsoditi hinavsko in nedemokratično politiko reakcionarnega dela demokristjanov do vsake forme avtonomije, ki se pojavlja v posameznih lokalnih ustano. Vah. Zaradi tega tudi se bodo delegati omenjenega zborovanja trudili, da z raznimi akcijami in pobudami seznanijo in zainteresirajo javno mnenje o nujnosti takojšnje ustanovitve avtonomne dežele in uvedbe avtonomije v posamezne loka-ne, bodisi občinske ali druge važne ustanove. Oglejte si zanimivo likovno razslavo v Novi Gorici Klub slikarjev amaterjev «Nikolaj Pirnat» iz Nove Gorice je pred dnevi odprl zanimivo likovno razstavo, na kateri sodeluje 17 primorskih slikarjev s približno 100 deli. Tako po svoji tematiki, kakor tudi po umetniški vrednosti posameznih razstavljenih del, ki so rezultat dolgoletnega truda primorskih u-metnikov zaslužijo slednji vso pozornost domače in tudi tuje publike. Razstavo, ki bo odprta do 22. decembra, sx je ogledalo že lepo število ljudi tudi s tostran meje, vsekakor pa priporočamo vsem, ki je še niso videli, da ne prepustijo tega umetniškega u-ži tka. Razstava je odprta vsak dan od 9, do 20. ure. OB TEDNU MUZEJEV Slikarska razstava v Attemsovi palači Ob priliki tedna muzejev, ki ga proslavljajo po vsej državi,- je pokrajinska uprava organizirala v goriškem muzeju na Komu (palača Attems) sl* karsko razstavo del Gina de Finettija. Zmaga Juventine V nedeljo je Juventina 12 Štandreža uspela premagati nogometno enajstonco iz Ro-mansa. Urnik trgovin za praznike Na osnovi prefektovega dekreta z dne 10. decembra 1957 je pokrajinska zveza trgovcev objavila urnik trgovin za bližnje praznike;, ki bo veljaven v naši pokrajini; V nedeljo 22. decembra so lahko vse trgovine z oblačilnimi predmeti, pohištvom in galanterijo odprte od 15. pa do 20. ure. V ponedeljek 23. decembra so lahko odprte vse trgovine do 20. ure. V torek 24. decembra so lahko vse trgovine odprte ves dan in tudi zvečer do poljubne ure. V sredo 25. decembra na dan božiča bodo vse trgovine zaprte z izjemo cvetličarn, ki bodo odprte do 13. ure. V četrtek 26. decembra na praznik sv. Stefana bodo trgovine tudi zaprte z izjemo pekarn in mlekarn, ki bodo odprte v dopoldanskih urah. Olvoritev delovnih centrov za brezposelne V Ulici Lunga bodo zgradili novo stransko cesto, v Stan-drežu pa bodo uredili kanalizacijo V pričetku tedna so v Gorici otvorili dva delovna centra, ki bosta za daljšo dobo zaposlila 80 brezposelnih iz naše občine. Prvi delovni center je v Ul. Lunga, kjer bo 30 delavcev delalo približno 100 dni na novi stranski cesti, ki 00 vodila do občinskega zemljišča, na katerem bo zrasla nova šola za to goriško delavsko četrt. Nova cesto bo stala državo in občino 5.500.000 lir. Drugi delovni center pa so otvorili v Štandrežu, kjer bodo pričeli graditi med Ul. Car-so in Ul. Pola novo kanalizacijo, katere gradbeni stroski bodo znašali skupno 4.400.000 lir. Danes zvečer seja občinskega sveta Sinoči se je sestal občinski odbor, ki je pretresel posamezne točke dnevnega reda občinske seje, ki bo danes zvečer ob 18. uri v Beli dvorani na Korzu Verdi. Obnovitev obrtnic Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici obvešča vse svoje člane, da jim bo do 23. decembra nudila pomoč, ki jo potrebujejo za obnovitev trgovskih obrtnic. iillimiiiitiiiitiifimtiiiiiiifniiiHHiiiMMiilMMifHiiiHiiimiiniimiiiiiiiliittiiiHiiiiiiiimiiiifMHt Včeraj na kazenskem sodišču S volkswagnom smrtno povozil 44-letnega delavca Izgovori nemškega zdravnika niso pomagali; sodišče ga je obsodilo, vendar samo pogojno Včeraj so na goriškem sodišču obravnavali tožbo proti 51-letnemu nemškemu državljanu dr, Aloisu Engertu iz Aalena pri Muenchenu. En-gert se je moral zagovarjati zaradi nenamernega umora 44-letnega delavca Leopolda Co-marja iz Fogliana. Tragičen dogodek se je pripetil 10. avgusta lanskega leta v bližini novega hotela v Redipulji. Co- doma je zavil še bolj na levo in zavozil v nesrečnega Co-marja, katerega je sunek vrgel za 13 metrov naprej. Čeprav so bližnji in tudi nemški avtomobilist, ki se je orožnikom legitimiral za zdravnika Aloisa Engerta iz Nemčije, poskrbeli za delavčev prevoz v tržiško bolnišnico, je slednji takoj po prevozu, zaradi hudih poškodb mar se je iz Romk vračal ob j na lobanji in v trebuhu, u- 19. uri proti domu s prijateljem, s katerim sta v Ron-kah naložila vsak po nekaj kg drv na svoji kolesi. Stopala sta tik pločnika in to eden za drugim, ko je za njima v isti smeri pridrvel nemški «Volkswagen», ki se je Comarjevemu prijatelju, ki je bil zadnji, izognil, toda nena- iiiiuiMMiiiiiiiHiMiiiiHiiiiiiiimiiiitmiiiiiiniimiiitiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii Včeraj kar dve delavski zborovanji 19. in 20. decembra volitve v notranjo komisijo SAFOG Da se prepreči delodajalčev namen, je potreben enoten nastop vseb članov bodoče notranje komisije Ostale zahteve delavcev goriške livarne Vedra} sta bili pred iivaruo SAFOG v Gorici kar dve delavski zborovanji, na katerin je govoril o pomembnosti bližnjih volitev v notranjo komisijo livarne tajnik Delavska zbornice v Gorici F. Bergomas. Bolj kot kdaj prej Je za delavce SAFOG potrebna prava izbira njihovih zastopnikov / najvišji organ tovarne, ki bo branil njihove interese pred delodajalci ki so v tekočem letu uspeli oškodovati svoje uslužbence prav zaradi neenotnosti, ki je vladala v notranji komisiji. Zaradi tega je tudi v programu, ki ga je za prihodnje leto izdelalo tajništvo FIOM v Gorici točka, ki govori o pravicah in delu notranje komisije, katere člani morajo doseči, da se lahko se stanejo ob vsakem času, tudi v delovnem, če je to potrebno. Notranja komisija naj bi tudi v bodoče, vsaj enkrat me sečno, sklicala delavske zbore, na katerih bi obveščala de lavce o doseženih rezultatih ,n se z njimi pogovorila o najbolj perečih vprašanjih. Delavce in uradnike SAFOG čaka v bodočnosti težka borbi za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe, za dokončno u.i žili ob 13. uri 8,6 stopinj C, ob mrl Na sodišču, pa tudi med preiskavo je nemški zdravnik trdil, da je prišlo do nesreče po krivdi neznanega avtomobilista, ki mu je v Redipulji privozil naproti in ga z lučmi tako oslepil, da je izgubil oblast nad volanom in zavozil v nesrečnega Comarja. Vse drugačne pa so bile izjave pokojnikovega prijatelja in še nekaterih prič; vsi so trdili, da ob času nesreče ni bilo sploh nobenega drugega vozila na cesti, kakor samo Engertov «Volkswagen» in da je potemtakem prišlo do nesreče samo po njegovi krivdi. Sodnik dr. Suich je dr. Engerta spoznal za krivega kršenja člena 589 kazenskega zakonika, vendar pa je upošteval nekatere p-lajševalne okolnosti in ga obsodil le na pogojno kazen 4 mesecev zapora ter povračilo sodnih stroškov. Kazni mu ne bodo vpisali v kazenski list. • «»----- TEMPERATURA- VČERAJ Včeraj so v Gorici zabele- reditev proizvodne nagrade in sporazuma o akordnem delu in izboljšanju položaja zaposlenih uradnikov. Poleg tega pa je v sami livarni potrebno rešiti še nekatera druga vprašanja, ki zadevajo modernizacijo dela, izboljšanje zdrav stvene službe in enotnost dela med zaposleno moško in žensko delovno silo. Kandidatna lista CGIL-FIOM je tretja in njeni kandidati so: Livio Cecchm, Riccardo Cri-stiani, Giordano Tonet, Luigi Maturo, Carlo Grusovin, Erne. sto Fornasari, Karel Sošoi, Luigi Munich in Giulio Vidoz. Lista UIL pa je takole sestavljena: Carlo Dorni, Bruno Rossi, Giovanm De Bernardis, M,-chele Milutin, Giuseppe For nici, EdoarJo Milotti in Bruno Rosetti, 6. uri zjutraj pa 4,2 stopinj «»—— DE2URNA LEKARNA Danes posluje ves dan tn ponoči lekarna Portoni-Bassi v Raštelu 27, tel. 33.49. - KINO - CORSO. 17.00: «Peklen«ki meteor«, G. Williams. VERDI. 16.30: variete «Poveri, ma bulli«, film «Veliki manevri«, v barvah z Michei Morgan, zadnja predstava ob 21.00. V1TTORIA. 17.15: «Strelci s kitajskih morij«, G. Baker, H. Andrews. CENTRALE. 17.00: «Wincht- ster 73«, J. Stewart, S. Win-ters. MODERNO. 17.00: «Tri ure za umor«. športni dnevnik Italijansko košarkarsko prvenstvo Prva zmaga na tujem terenu V lokalnem derbyju košarkarice Stock premagale igralke CMM Moskva kandidat Za tržaški košarkarski šport oziroma za košarkarje in košarkarice tržaške ekipe Stock je bila pretekla nedelja ena najuspešnejših. Košarkarji so namreč dosegli svojo prvo zmago izven domačega igrišča, košarkarice pa so v lokalnem derbiju dobesedno pregazile ekipo CMM. Zarjevi fantje so nastopili v Varese proti istoimenski ekipi, ki je bila na lestvici doslej in je tudi poslej pred njimi z eno zmago več na domačem terenu. Kljub zelo razgreti atmosferi in slabemu sojenju, so Tržačani igrali zbrano in imeli igro ves čas v svojih rokah ne glede na tesno razliko v koših. Prvi polčas se je zaključil z neodločenim rezultatom 38:38, v 10’ drugega polčasa pa so domačini vodili z 51:50. V 11’ je moral zapustiti igrišče zaradi dopolnjenega števila 0-sebnih prekrškov Montgome-ry, kljub temu pa so Tržačani z dobro obrambo in izvrstnimi protinapadi prešli po Porcelliju in Cescuttiju v vodstvo. V 13’ je moral z igrišča tudi Salich in zamenjal ga je Bianco, ki je mnogo prispeval k temu, da je tržaška ekipa še 3 minute pred koncem vodila z 68:59. Sledila je ostra borba, v kateri so se domači posluževali tudi nedovoljenih prijemov, ki so jih sodniki večkrat prezrli na škodo tržaške ekipe. Kljub temu pa so Tržačani le ohranili prednost enega koša (71:70) in povsem zasluženo zmagali. Pohvalo zaslužijo vsi, posebej pa je treba omeniti Mont-gomeryja in Damianija. Ostali rezultati: Simmen- thal - ^Livorno 77:59, fcVirtus-Motomorini 79:59, Stella Az-zurra - tRoma 56:41, Oranso-da - »SPavia 67:60, *Gira . Be-nelli 74:73. Lestvica: Virtus 10 10 0 727 522 20 Simment. 10 10 0 719 543 20 Oransoda 10 7 3 711 685 17 Gira 10 7 3 599 585 17 Benelli 10 6 4 609 573 16 I. Varese 10 5 5 643 636 15 Motomor. 10 4 6 595 582 14 Stock 10 4 6 602 652 14 S.Azzurra 10 3 7 585 628 13 Pavia 10 2 8 470 571 12 Roma 10 1 9 486 596 11 Livorno 10 1 9 488 661 11 V ženski A seriji je ekipa Stock še dalje v vodstvu z 8 zmagami iz 3 kol. V lokalnem derbyju se ji košarkarice CMM (Krožek trgovske mornarice) niso mogle upirati m so podlegli z visokim rezultatom 62:43. Najprej so se skušale braniti s consko o-brambo, kar je dalo igralkam Stock proste roke v napadu. Ko pa so hotele že znatno razliko v koših zmanjšati z ofenzivo, so se preveč odkrile v obrambi in posledice so bile iste kot prej. Poleg običajnih Tarabocchie in Prennushi-jeve se je tokrat kot realiza-torka posebno odlikovala Va-scotto, ki je sama dosegla 24 košev. Spričo razbitih nasprotnic so košarkarice Stock prikazale igro, kakršne v Trstu že dolgo ni bilo videti, igralkam OMM pa gre priznanje le za požrtvovalnost. Ostali rezultati; *Fiat - Stan-da 53:41. Fari Mantova - *Mes-sina 40:35, >l=Udinese - OMSA 38:18, Autonomi - *Chlorodont LESTVICA: Goriziana 8 6 2 418 375 14 Udinese 7 6 1 380 316 13 T. Legnano 7 5 2 373 385 12 Ravenna 8 3 5 380 372 11 Lib. Livor. 8 3 5 372 399 11 Itala 8 3 5 356 386 11 Reyer 6 4 2 338 309 10 Reggiana 7 3 4 321 359 10 Rlv Torino 8 2 6 401 473 10 Petrarca 7 2 5 352 317 9 V moški B seriji sta tržaški ekipi igrali z izmenično srečo. Acegat je doma premagal Sangiorgese s 72:36, ekipa Don Bosco pa je izgubila na tujem terenu proti Sant’Agostino s 46:39. LESTVICA: D’Alessan 7 7 0 357 298 14 Sant’Agost. 6 5 1 290 256 11 Acegat 7 4 3 398 314 11 Saf Goriz 7 4 3 337 345 11 Don Bosco 7 3 4 334 328 10 Ferrara Zandonai Sangiorg. Bassano 7 3 4 291 332 10 7 2 5 284 337 9 8 1 7 359 434 9 6 2 4 281 287 8 za olimpiado 1964 STOCKHOLM, 17. — Predsednik sovjetskega olimpijskega odbora Adrianov je danes izjavil švedskemu listu «Stock. holms-Tidmingens«, da bo Moskva zaprosila za organizacijo olimpijskih iger v letu 1964, Adrianov je dejal, da je Tokio sicer favorit za izvedbo o-limpijskih iger v letu 1964 in da bo ob priliki azijskih športnih iger, ki bodo prihodnje ie-to, ko bo v Tokiu tudi kongres mednarodnega olimpijskega odbora, imel priliko pokazati svoje naprave. Dejal pa je, da je Moskva bližja skoraj vsem udeležencem in da zato upa, da bo prav zaradi tega organizacija poverjena njej. Iz mednarodne šahovske arene Velik uspeh Gligoriča na turnirju v Dallasu Z Amerikancem Reshewskim deli prvo mesto DALLAS. 17. — V Dallasu v državi Texas se je včeraj zaključil dvokrožni mednarodni šahovski turnir, na katerem je sodeloval tudi jugoslovanski prvak Gligorič. Rezultati zadnjega, XIV. kola: Gligorič . Janowsky remi, Reshews'ky - Larsen remi, O-lafsson . Szabo remi, Evans -Najdorf 1:0. Končno stanje: Gligorič (Jug.) in Reshewsky (ZDA) 8,5, Larsen (Danska) in Szabo (Madž.) 7,5, Janowsky (Kanada) 7, Olafsson (Island) 6,5, Najdorf (Arg.) 5,5, Ewans (ZDA) 5. Nagrade: Gligorič in Re- shewsky si delita prvo in drugo nagrado .— vsak po 1750 dolarjev, Larsen in Szabo vsak po 750 dolarjev, Janowsky 210 dolarjev, Olaffson 195 dolarjev, Najdorf 165 dolarjev, £-wans 150 dolarjev. Po sistemu Sonnenborn, katerega uporabljajo na uradnih tekmovanjih svetovne šahovske zveze za določitev točnega razporedja, je zmagovalec lUiiitliHimtHiimiiiiMMiiiitiitiiiifititiiiiiiiiiiimuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiimiitiiiiiiiuiiiMtiiiiiimiiimmiimiiiiiiifiHiimiitiiiiiiii Boksarski dvoboj Slovenija-Julijska krajina Športna zveza Jugoslavije bo protestirala pri CONI zaradi nešportnega in šovinističnega stališča predsednika boksarske zveze Julijske krajine monarhista Pedronija 52:44. LESTVICA: • Stock 8 8 0 410 297 16 Fiat 8 7 1 348 264 15 Udinese 8 6 2 383 317 14 Faenza 8 5 3 264 278 13 Autonomi 8 4 4 257 243 12 C.M. Merc. 8 3 5 369 357 11 Chlorodont 8 3 5 314 353 11 Standn 8 2 6 291 325 10 Fari Mant. 8 2 6 244 321 10 Pol. Mess. 8 0 8 248 363 8 V možki A seriji je bil za- nimiv predvsem derby vodilnih ekip Gorizie in Udinese, v katerem so se v finalu uveljavili Goričani in na lestvici preskočili Furlane. Rezultati: Reyer - +Livorno 58:51, *Reg-giana * Ravenna 37:32, *Gori-ziana - Udinese 5G:47, *Tosi Legnano - Itala 62:55, *Petrar-ca - RIV Torino 78:33. LJUBLJANA, 17. — V zvezi z nešportnim pismom predsednika Boksarske zveze za Julijsko kr. gleue izvedbe boksarskega dvoboja med reprezentancama Slovenije in Julijske krajine, ki naj bi bil po predhodnem sporazumu 26. t. m. v Trstu, je nedeljska ((Ljudska pravica« objavila intervju s predsednikom Boksarske zveze Slovenije Ivanom Hellerjem. Na zastavljena vprašanja je Heller odgovarjal takole: Kaj sodite o pismu? «Za tak način pisanja sploh nimam besed, ali točneje povedano, ne poznam dovolj o-strih besed, da bi ga označilo) Ali so bili vsi dosedanji razgovori v takem napetem vzdušju? «0 tem ni govora. To je bil .......................... Zbor reprezentantov v Caselecchiu Vsi razen Schiaffina od včeraj v Bologni Edina sprememba: Pivatelli namesto Beana? širok športni dogovor, v katerem smo upoštevali medsebojne težave in temu prikrojili predvideno srečanje V Italiji in pri nas že dalj časa želimo taka srečanja, kar je pravzaprav prirodno. Naši boksarji so se s svojimi nastopi v inozemstvu že tako afirmirali, da lahko povsod nastopajo kot enakovreden nasprotnik. Vsako srečanje z odličnimi italijanskimi boksar-ji našim mnogo koristi.s Kako bo Boksarska zveza odgovorila na to pismo? nPrcdsednik Boksarske zveze Julijske krajine Carlo Pe-droni je, milo rečeno, prekoračil vso dovoljeno ostrino v mednarodnih odnosih. Njegovo pismo je skrajno žaljivo. Ne moremo mimo tega, da ne BOLOGNA, 17. — Juan Alberto Schiaffino je bil edini izmed kandidatov za Italija i-sko reprezentanco, ki se danes ni javil na sedežu emilijanske pokrajinske nogometne zveze kjer je bilo najavljeno zborno mesto za kandidate, ki bodo imeli priprave za srečanje s Portugalsko. Kmalu po 18. ur je Schiaffino telefoniral, da je obolel za vnetjem sapnika, da pa bo jutri popoldne zaneslji vo prispel naravnost v Case-lecchio. Od ostalih štirinajstih je prvi prispel ekrog 17. ure David, za njim Firmani in Bugatti, nato pa vsa šestorica Fioren-tine (Cervato, Chiappella. Gratton, Montuori, Stgato m Robotti). Sledila sta Ghiggia in Panetti m kot zadnja Fer-rario in Corradi. Zbrane nogometaše je pozdravil pred sedmk italijanske nogometne zveze ing. Barassi. ki je prispel v Bologno skupno s trenerjem dr. Fonijem. njegovim pomočnikom Ferranjem in zveznim zdravnikom dr. Fer-random. Zdravstveno stanje vseh reprezentantov je dobro, kljub temu pa bo dr. Ferrando opra viil jutri dopoldne običajni zdravniški pregled za vse. Med bivanjem v Caselecchiu bodo reprezentanti imeli dnevne treninge, (atletske in z žogo) na občinskem stadionu v Bologni. Jutri se bo trening začel že -ob 14. uri, za naslednje dneve, j>a bo dr. Foni sproti določeval dnevni program. Vreme je za sedaj v Bologni zelo ugodno Na vprašanja novinarjev, je dr. Foni odgovarjal zelo skopo. V glavnem se je omejd na izjavo, da bo morala biti psihološka priprava reprezentantov ravno nasprotna od priprav za tekmo v Belfastu: «Te. daj — je dejal Foni — so morali biti nogometaši pripravljeni tako, da se ne bi demoralizirali pred tekmo s Severno Irsko, sedaj pa obstaja nevarnost, da ne bi tekme s Portugalsko vzeli preveč lahkotno. Portugalcev nikakor ne smemo podcenjevati. Nasprotno, treba jih je pričakati z vso previdnostjo.# Glede postave za tekmo s Portugalsko dr. Foni ni hotel dati seveda nobene izjave, pre. vladuje pa mnenje, da bo v nedeljo nastopila reprezentanca v istem sestavu kot proti Severni Irski, le da bo Pivatelli zamenjal Beana na mestu srednjega napadalca. bi posredoval jugoslovanski konzul v Trstu Mitja Vošnjak Prav tako bo predsednik SZS tov, Krese protestiral pri italijanski boksarski zvezi v Rimu. Jutri pojdem v Beograd, kjer bom seznanil z vsem Športno zvezo Jugoslavije, da bo protestirala pri CONI. Nerazumljivo je namreč, kako morejo ljudje takega kova sploh še zavzemati kak položaj v športnih organizacijah.» Kaj bo sedaj z dvobojem? «Ko sem bil pred tremi dnevi v Trstu in so mi ogorčeni organizatorji dvoboja pokazali pismo, sem jim ponudil, naj bi bilo prvo srečanje v Ljubljani oziroma v Sloveniji, Dokončnega odgovora glede dvoboja še ni.» In še komentar športnega urednika: Boksarskega srečanja v Trstu vsekakor ne bo, lahko pa bo pri nas, kajti ne gre, da bi se poslabšali vedno boljši športni odnosi zgolj zato, ker sc je zaletel vanje neodgovoren iredentistični funkcionar. Cilji športa so večji, širši in vzvišeni nad šovinizmom nekaterih ljudi. «» . Tudi Severna Irska pristaja na 15. jan. LONDON, 17. — Tajnik se verno-irske nogometne zveze Drennan je potrdil, da bo njegova zveza verjetno sprejela predlagani datum (15. jan.) za ponovno kvalifikacijsko tekmo z Italijo. Drennan pa je odklonil vsako izjavo v zvezi z vestjo. da bo moralo biti igrišč? v Belfastu za to priliko ločeno od gledalcev z železno o-grajo,/ da ne bi prišlo do vdora gledalcev na igrišče, kakor se je zgodilo 4. decembra. Drennan Je samo dejal, da zveza doslej ni prejela še nobenega uradnega sporočila ne od FIFA in ne od italijanske zveze. tega izredno močno zasedenega turnirja Gligorič. Za osvojitvijo četrtega mesta na Alje-hinovem spominskem turnirju v Moskvi ie to eden najlep-ših uspehov jugoslovanskega prvaka. Dosegel je zmage proti Janowskemu, Evansu, Lar-senu in Olafssonu, devetkrat remiziral in izgubil le proti Szabu, ki mu «ne leži«. Zadnja dva uspeha ga uvrščata med prvo deseterico na svetovni lestvici, saj jih je dosegel na izredno močno zasede- DANES V KOPRU OB 14.30 VOJVODINA—KOPER nih turnirjih. Po dvoboju c Reshevvskim v ZDA je njun medsebojni rezultat 6:5 v A-merikančevo korist. Zraven Gligoriča je zabeležil le en poraz madžarski velemojster Szabo. zato pa je na turnirju nabral največ — 11 remijev. A-merikanski velemojster^ Re-shewsky. ki ima mimo številčnih muh še to. da se proglaša za najmočnejšega velemojstra zahodnega sveta, je dosegel največ — pet zmag. Vendar je njegova samolastna trditev dokaj zbledela ob nezasluženi zmagi proti Najdorfu in odrešilnim remijem proti Dancu Larsenu in Szabu. Teh slabosti v igri Gligoriča ni bilo. Od 56 odigranih partij se je končalo 17 z zmago belih, 9 črnih, 31 partij pa se je zaključilo z remiiem. Po uspehu Gligoriča v ZDA s katerim je jugoslovanskemu šahu priboril nov dokaz visoke ravni, bo njegov nastop na mednarodnem turnirju v Portorožu zraven Matanoviča in devetnajsto: lee upravičencev s conskih turnirjev velik dogodek. Gligoričev nastop v Dallasu lahko mirno postavimo v vrsto najpomembnejših uspehov jugoslovanskih velemoj. strov od uspeha dr. Vidmarja v New Yorku leta 1927. Portugalci v Milanu brez Travassosa in Vasqucsa LIZBONA, 17. — V portugalski nogometni reprezentanci, ki se bo v nedeljo srečala z reprezentanco Italije v kvali-> fikacijski tekmi za svetovno prvenstvo, ne bosta mogla nastopiti ne Vasques in ne Tra-vassos. Vasques ne igra že nekaj tednov, Travassos pa se je poškodoval preteklo nedeljo v tekmi proti enajstorici Acade-mica. Napadalna vrsta portugalske reprezentance bo morala zaradi tega nastopiti brez dveh svojih najboljših igralcev. Namesto njiju sta bila pozvana na skupni trening v Estorilu Teixeira od Porta in Martin od Sportinga. Postava portugalske reprezentance v Milanu bo zaradi tega verjetno naslednja: Go-mes: Virgilio. Pacheco; Pedro. to, Arcanjo, Da Costa; Duar-te, Teixeira, Aguas, Martin, Hernani. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst KIN0PR0SEK-K0N10VEI predvaja danes 18. t. m. ob 19.30 uri Warner Bros film: «Mrlvomeslo» Igra G. NELSON mm Ktmna predvaja danes 18. t. m. z začetkom ob 18. uri film: BES V T f V D IN A [ FITZROV MACLIAN p v u d liti _ NA 'ALKANU Nekaj izbranih poglavij Četudi so bila njihova gledišča in nazori različni, jih je vendarle združevalo prepričanje, da je partizansko gibanje pod Titovim vodstvom najboljše jamstvo za osvoboditev dežele. Navdihovalo jih je neomajno navdušenje za ogorčeno bitko, ki jo bijejo, in za rojstvo nove in boljše Jugoslavije. To je bil njihov poglavitni smoter, njihova nagrada za bitko. Strateški položaj Jugoslavije je ustrezal neregularnim operacijam. Vse v Jugoslaviji je govorilo za gverilce: zelo raztegnjene sovražnikove komunikacije ter osamljenost njegovih garnizij in naprav. Tudi tla so bila primerna v te namene. Planine in gozdovi so nudili partizanom zaledje za bojevanje. Lahko so ga po želji uporabili kot oporišče, kot odskočno desko za napad, kot prostor za manevriranje ali kot skrivališče Za njihovo zvrst bojevanja je vse to pomenilo prav tak element kot morje za pomorsko vojskovanje. Nenadoma so se pojavili v kakem kraju ter presenetili. V tem je tudi najvažnejši činitelj za uspeh neregularnih operacij. Nato so se znova umaknili v kak predel in sovražnik je ostal brez pravega cilja, na katerega bi naperil svoj udarec. Razen tega je partizanom pomagalo civilno prebivalstvo, v katerem je globoko vsajen odpor proti tujemu zavojevalcu. Vendar je treba iskati najvažnejši razlog za partizanske uspehe v značajih njihovih voditeljev. Bili so komunisti. V gverilski vojni pomenijo ideje več kot materialne rezerve. Malokatera ideja se lahko meri s komunizmom tako po moči kot po vztrajnosti in po vplivu na posameznike. Komunistični voditelji so dali partizanom smoter, brezobzirno odločnost in neizprosno disciplino. Brez tega bi ne mogli obstajati in še manj doseči svoj smoter. Voditelji so imeli ali vlili svoji okolici duh absolutne vdanosti, ki je privedel tako daleč, da se niso zmenili za svoje življenje, pa tudi ne za življenje drugih. Niso zahtevali milosti, pa je tudi niso dajali. Gibanju so dali partijsko linijo. Dali so mu organizirano obveščevalno službo ter preizkušeno, široko in že zdavnaj organizirano ilegalno omrežje. Temu, kar se je pričelo v vojni, so dali revolucionarno naravo. Razen tega se jim je posrečilo — in to je morda njihov največji uspeh — da so svoje pristaše privedli do tega, da so pozabili na staro plemensko sovraštvo in nesoglasje. Zbrali so v svoji sredi Srbe, Hrvate, Slovence, Črnogorce in druge pripadnike ostalih narodov v borbi proti skupnemu sovražniku. Občutek nacionalne enotnosti je znova zaživel. Leta 1943 je bilo, kolikor smo lahko ugotovili, kakih 150 tisoč partizanov, a morda tudi več. Vojsko so sestavljale različne enote, ki so bile razmeščene po vsej Jugoslaviji. Njena oporišča so bila v glavnem gozdovi in planine. Vsaka partizanska formacija je imela svoj lasten glavni štab, štabi pa so bili posredno ali neposredno odgovorni Titovemu vrhovnemu štabu, ki je nadziral vso vojsko. Medsebojne zveze so uredili po brezžični poti s pomočjo zaplenjenih sovražnikovih oddajnikov ali s kurirji, ki so potovali v večni nevarnosti iz enega dela dežele v drugi. Pri tem so večkrat morali čez sovražnikovo črto. Način partizanskega vojskovanja je bil nenavaden. Nikjer ni bilo določenega bojišča. Partizani so se borili ponajveč z drobnim orožjem in z omejenimi zalogami streliva proti dobro izurjenemu, dobro oboroženemu, dobro opremljenemu in motoriziranemu sovražniku. Zato so se skušali izogniti pozicijskemu vojskovanju, če so hoteli zmagati, so morali imeti vedno pobudo v rokah. Nikakor niso smeli dopustiti, da bi prešla v sovražnikove roke. Morali so napadati sovražnika tam, kjer jim je nudil najboljše mesto, kjer je bil najslabši in kjer se je najmanj nadejal. Prav tako pomembno je bilo, da se na istem kraju niso dolgo zadrževali, temveč se takoj po končanem opravku umaknili na planine ali v gozd, kjer jih niso mogli zasledovati. Za tak način vojskovanja je bila potrebna ogromna gibčnost. Njihove ljudske rezerve so bile prav tako kakor materialne izredno dragocene. Vsako bitko, v kateri sovražnik ni izgubil vsaj petkrat več, so smatrali za izgubljeno. če se žele gverilci ohraniti pod pogoji, kakršne so imeli partizani, se morajo predvsem truditi, da sovražniku ne pokažejo mesta, kamor bi lahko udaril. V primeru partizanov je bilo v tem pogledu vse težje, ko sta se povečala njihovo število in obseg operacij. Morali so se znebiti želje, da utrde in do konca ‘izkoristijo svoje zmage. Vsakršno osvojitev so morali smatrati le za začasno. Vasi in manjša mesta, ki so jih zasedli z nenadnim napadom, so morali znova izprazniti, brž ko je sovražnik napadel z močnejšimi silami. Za partizane bi bila usodna napaka, če bi sovražniku dopustili, da jih nažene, ali če bi prišli v položaj oblegane garnizije. Posamezni poveljniki so to preizkusili na lastnih plečih. Talco so mesta in vasi prehajala iz roke v roke skupno z meščani, pri vsaki zamenjavi gospodarjev pa so izgubila vedno več ljudi in postala vse bolj uničena. Civilno prebivalstvo je strahotno trpelo zaradi pomoči in podpore partizanom. Ni prenašalo samo lakote in pomanjkanja, ki je gospodarilo po opustošeni deželi. Okupatorji ih razni domači kvislingi so se ogorčeni maščevali nad njim zaradi škode, ki so jim jo prizadejali partizani. Vendar niti partizani niti njihovi podporniki med civilnim prebivalstvom niso dopustili, da bi sovražniku ne nudilo več odpora. In tako je sovražnik s svojim barbarskim ravnanjem dosegel prav nasprotno od tega, kar je želel. Nasilje je izzvalo tolikšno mržnjo, da sta se ogorčenost in intenzivnost nacionalnega odpora podvojila. Nemci in Italijani so mnogo prej kot zavezniki spoznali, da pomenijo partizani vojaški faktor izrednega pomena, proti kateremu je včasih tudi moderna vojska brez moči. V treh letih so naperili proti njim nič več in nič manj kot sedem ofenziv velikega obsega. V vsaki od njih je sodelovalo najmanj deset divizij pehote, pomagali so ji pa tudi drugi rodovi orožja. Enkrat ali dvakrat bi skorajda obkolili partizanske enote in jih uničili. Pomembno vlogo v teh borbah je imelo sovražno letalstvo, proti kateremu ni bilo zaščite. Nasprotnikova letala so odkrivala položaje partizanov in jih skušala prikazovati na določenem ozemlju vse dotlej, dokler niso prispele kopenske okrepitve in skušale obračunati z njimi. Vendar se je partizanom vsekakor posrečilo izvleči se in izginiti brez sledu, nato pa so se pojavili na kakem povsem drugem kraju in napadli sovražnika tam, kjer je najmanj pričakoval. Na območjih, ki so jih imeli začasno v rokah, so partizani uvedli začasno upravo. Temeljila je na Ljudski protifašistični fronti, zvezi pod vodstvom komunistov. Politična in upravna enota je bil odbor, ki je nekje grobo ustrezala ruskemu sovjetu.