Kamniški občan
LETO XXXI.
KAMNIK, 11. MARCA 1991
S seje skupščine
U bodoče preprečiti razlago odlokou
različna
V nadaljevanju teden dni prej prekinjenega skupnega zasedanja zborov skupščine so poslanci največ časa posvetili obravnavi interpelacije izvršnemu svetu, ki jo je vložilo deset poslancev skupščine, in poročilu predsednice izvršnega sveta, na vloženo interpelacijo. Predstavnik vlagateljev interpelacije je na začetku pojasnil, da je bistvo vsega pravzaprav v tem, da so poslanci prizadeti zaradi načina, kako je izvršni svet do sedaj reševal nekatere zadeve v občini (sporna je predvsem obravnava Petkove hiše). Dejal je še, da bi se stvari veliko laže speljale prek skupščine, kamor naj bi izvršni svet dal predlog za spremembo odloka.
Tistim, ki morda niso spremljali vseh zapletov v zvezi s prenovo Petkove hiše, naj povemo, da gre za različno interpretacijo odloka o razglasitvi mestnega jedra za kulturni spomenik. Vlagatelji interpelacije izvršnemu svetu med drugim očitajo, da si je odlok po svoje razlagal in na ta način pristal na določene, po njihovem protizakonite posege na omenjeni hiši.
Predsednica je v odgovoru na interpelacijo med drugim razložila, da je po posvetih z nekaterimi republiškimi ustanovami jasno, da se njihova mnenja glede odloka ne razlikujejo. Po dolgotrajni razpravi o tem, kdo ima prav, so se poslanci odločili, da razsodbo prepustijo posebni skupščinski komisiji, ki bo o tem poročala na eni naslednjih sej. Po vseh pripombah, ki smo jih slišali pa je postalo razvidno, da imajo tako eni kot drugi že dovolj pranja umazanega perila na sejah skupščine, da je strokovne stvari treba presojati v odborih in komisijah, ki naj na sejo skupščine predložijo že oblikovan predlog za rešitev problema. Predvsem pa, da je skrajni čas, da se poslanci občinske skupščine začnejo ukvarjati
z vitalnejšimi problemi te družbenopolitične skupnosti.
Tako mnenje delegata iz zbora krajevnih skupnosti, kot stališče, ki ga je v skupščini predstavil njen predsednik, sta si povsem enotni. To pa je, da je treba tej vladi zaupati, predvsem pa je v parlamentu potrebno več strpnosti in spoštovanja nasprotne strani, ne pa, da se stalno iščejo sovražniki. Menila sta, da bi takoj prenehali s »stalnim napenjanjem loka«, namesto tega pa se posvetili problemom, ki bodo lajšali delo v bodoče. Predlagala sta, da je treba kar najhitreje sprožiti postopek za spremembo spornega odloka, sploh pa, da se čimprej uredijo problemi v zvezi s kulturnimi spomeniki v Kamniku. To mora rešiti predvsem celovit program revitalizacije, ki ga po mnenju mnogih fakulteta za arhitekturo že kar predolgo izdeluje. Obenem je po mnenju večine treba kar najbolj poostriti nadzor nad črnimi gradnjami, bistveno pa tudi zvišati kazni za kršitelje.
Sicer pa je čas, so še dodali poslanci na zadnji seji skupščine, da se posvetimo gospodarstvu, dokončanju investicije v PTT, iz-
boljšanju infrastrukure v občini, nezaposlenosti, pridobivanju novih delovnih mest.. . Tudi predstavnica vlagateljev interpelacije je ob koncu te razprave dodala, da slednja ni bila dana zato, da se »vrže vlada«, ampak da bi preprečili zavajanje in vzpostavili korektne odnose. Vsa razprava je kazala na to, da je tudi tokratna seja »dialog gluhih,« kot je to poimenoval eden od delegatov v DPZ, in trdil, da očitno obstaja zavajanje z obeh strani. Po nepotrebnem je bil blaten tako izvršni svet kot Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja. Zato so vsi podprli predlog za ustanovitev komisije, čeprav kakšnih pomembnih izsledkov tudi od tega ne pričakujejo. V razpravi je sodelovala tudi predstavnica kranjskega zavoda in pripomnila, da je Petkova hiša le vrh ledene gore, zato je nujno, da se odlok popravi tako, da si ga ne bo mogel vsak po svoje razlagati. Dodala je še, da je Graditelj pri prenovi delal samovoljno in ni upošteval z zavodom doseženih kompromisnih rešitev.
V nadaljevanju seje so poslanci sprejeli sklep o ustanovitvi, nalogah, sestavi in številu članov komisije za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti. Sprejeli so tudi odlok o ureditvenem načrtu K-l Center z obema predlaganima amandmajena. Zapletlo pa se je pri volitvah in imenovanju. Tako poslanci niso potrdili ponujenega predloga za sestavo odbora za družbenoekonomske in komu-
nalne zadeve oziroma so to točko zaradi nujne dopolnitve umaknili z dnevnega reda.
Za osnovanje nove davčne politike poslanci zahtevajo izračune!
Oba osnutka - dogovor o usklajevanju davčne politike in odlok o davkih občanov za leto 1991 — so poslanci po premišljeni obravnavi zavrnili. Menili so, da je nesprejemljivo, da tako občutljivo področje, kot so davki, določa republika in pri tem ne dopušča nobenega ugovora. Predlagatelj omenjenih odlokov je namreč dejal, da če tudi v Kamniku posredujemo pripombe na omenjen osnutek, ne bo učinka, saj je večina občin dogovor že sprejela. V primeru, da naša občina ne sprejme republiško dogovorjene davčne politike, tudi ne bi bila deležna subvencij, ki jih družbenopolitična skupnost prejema od republike. Ob tem so poslanci sklenili, naj bodo do naslednje seje skupščine pripravljeni izračuni, koliko bi občina s sprejetim odlokom finančno pridobila ali izgubila, potem bi se šele delegati odločali o davčni politiki - in sicer bi odlok sprejeli po skrajšanem postopku. Sicer pa je bila načelna pripomba vseh, da je nesprejemljivo, da v času, ko se na vseh krajih govori, da je nujno razbremenjevanje gospodarstva, po drugi strani dodajo kar za 20 odstotkov višje davke. Ob tem je tudi nujno, da spodbujamo odpiranje novih dejavnosti, ne pa da jih z dodatnimi davki še zatiramo. Nekatere davke bomo očitno davkoplačevalci plačali na več ravneh - torej dvakrat (na primer davek na vrednost hiše in še dohodnino!). Kamniški poslanci so tako enotno izrazili protest prosti nepremišljeni politiki republiške davčne uprave.
Pri obravnavi osnutka odloka o   ureditvi   cestnega prometa
Stoletnica »kamničana« naj bo kar se da
zanimiva in pestra
Naši bralci so prav gotovo opazili, da je Kamniški občan posvetil posebno pozornost 100-letnici prihoda prvega potniškega vlaka v Kamnik. Objavljenih je bilo že več prispevskov na to temo, tudi zgodovinskega materiala, danes pa želimo našo javnost seznaniti z aktivnostjo odbora, ki je bil imenovan prav za to priliko. Vodi ga predsednik občinske skupščine Kamnik Maks Lavrinc.
Odbor se je 21. februarja sestal   osrednjo slovesnost, ki bo 15. ju-ze na tretji seji in konkretno raz-   nija letos, členjeval. kako teko priprave za      Priprave bodo zahtevale polno
Smetišča ob zabojnikih za odpadke
Mnogokrat smo priča pravemu razdejanju in nesnagi v okolici zbiralnih zabojnikov. Nekateri očitno včasih stresajo vsebino odpadkov bolj po tleh, kot pa na določeno mesto, včasih pa so zabojniki preveč polni. Ob rahlem vetričui zlasti papirnati odpadki *ar letijo po zraku in onosnažuje-J° okolje. Po tleh je vse nastlano.
kot je bil to primer v torek popoldan, 5. marca ob Ljubljanski cesti, zraven otroškega igrišča.
Le z malo več dobre volje ko-ristnikov in seveda pravočasnem odvozu smeti bi lahko marsikaj storili na naše lepše okolje. Mar ne?
STANE SIMŠIČ
angažiranje odbora in številnih drugih. Zbrati bo treba gradivo za razstavo in pripravo biltena. Možnosti za postavitev mini železnice v Keršmančevem parku bo treba posvetiti vso pozornost. Lastnika mini železnice Filiptiča z Bleda bodo povabili na pogovor. Odbor predlaga preimenovanje Mekinjskega drevoreda v Prašnikarjev drevored, predlaga tudi, da se Prašnikarjev grad razglasi za kulturni spomenik. Nadaljujejo naj se prizadevanja, da bi Prašnikarjev relief prenesli na kamniško železniško postajo.
Ob osrednji slovesnosti junija 1991 naj bi izšla posebna številka časopisa, ki bi se imenoval »Kamničan«. Do tega časa naj bi izdali posebne pisemske ovitke, kar bo še treba vskladiti s filateli-stičnim društvom, saj so bile sedanje pisemske kuverte izdane brez oblikovnega soglasja odbora.
Odbor predlaga sorazmerno delitev stroškov osrednje prireditve na občino Kamnik, Domžale in mesto Ljubljana. Glede na pričakovan velik obisk gostov iz vseh krajev Slovenije in Jugoslavije, pa tudi iz zamejstva, bo potrebna dobra turistična in gostinska ponudba.
Pereče vprašanje posodobitve potniškega perona v Kamniku še vedno ostaja odprto. Odbor predlaga, da občinska skupščina v proračunu za to leto zagotovi vsaj 250.000 din, KS Mekinje pa naj bi prispevala del sredstev za ureditev Prašnikarjevega drevoreda, o čemer naj bi se dogovorili skupaj s Komunalnim podjetjem Kamnik, na sestanku, ki ga bo sklical član tega odbora, Tone Štele, pri podpredsedniku izvršnega sveta skupščine, Novaku.
Poleg teh vprašanj je odbor razpravljal še o nekaterih drugih, ki se navezujejo na 100-letnico prihoda prvega potniškega vlaka v Kamnik.
O vseh novostih in zanimivostih bomo naše bralce še seznanjali, zato bi verjetno bila dobrodošla še kakšna nova spodbuda in zanimiv predlogi s ciljem, da bi bila 100-letnica železniške proge oziroma prihoda prvega potniškega vlaka v Kamniku deležna vsestranske pozornosti. To v celoti tudi zasluži. Sodeč po delu odbora smo lahko prepričani, da bo osrednja prireditev 15. junija, zelo pomembna in odmevna, za Kamnik in širšo okolico.
STANE SIMŠIČ
PaPirnati odpadki ob Ljubljanski cesti, pri otroškem igrišču
PROSIM VSE, KI IMATE FOTOGRAFIJE ALI DRUGE ZANIMIVOSTI O KAMNIŠKEM VLAKU IN STE TO GRADIVO PRIPRAVLJENI POSODITI ZA RAZSTAVO OB 100-LETNICI KAMNIČANA, DA TO SPOROČITE NA ZKO KAMNIK, JAPLJEVA 2, TEL. 831-612 /kavarna Varo-nika/.
MARJANCA KLOBČAR
v Kamniku so poslanci pripravili kar nekaj dodatnih predlogov, kako bi bolje uredili promet v Kamniku, predvsem v najstrožjem mestnem jedru. Čeprav še vedno obstaja precej nasprotujočih si mišljenj o tem, ali Kidričevo na primer odpreti za promet ali jo pustiti še naprej za peš cono, in so poslanci posredovali več predlogov tudi za ostale prometne rešitve v mestu, so hkrati predlagali, naj bo pripravljenih več alternativnih predlogov, da se bodo poslanci laže odločili za enega od njih.Kljub vsemu pa je navsezadnje postalo jasno, da gre pri omenjenem odloku le za formalno, ne vsebinsko spremem-
bo, in da pravzaprav ne bo bistvene razlike med obstoječo uradbo in omenjenim odlokom. Zato so predlagali, da do oblikovanja novega odloka, ki bo rezultat sprememb zakonodaje na področju cestnoprometnih predpisov, pa tudi težko pričakovanega programa revitalizacije, velja prvotno stanje. Le da bo povečan nadzor nad spoštovanjem predpisov in, če se da, poostrene kazni za prekrškarje!
Ob koncu so poslanci sprejeli še poročilo centralne komisije za ugotavljanje in cenitev škod, povzročenih od elementarnih nesreč.
ROMANA GRČAR
U Hlekinjah nov krajevni samoprispevek
Vrsta odprtih vprašanj in nalog, ki jih ni bilo mogoče dokončati v zadnjem letu in vrsta novih utemeljenih predlogov, ki zajemajo naloge v prihodnjem obdobju narekujejo predlog, da bi v KS Mekinje razpisali referendum za nov krajevni samoprispevek. Le s tako zbranimi sredstvi bo mogoče realizirati načrtovane naloge, ki so za krajevno skupnost zelo zahtevne in pomembne. O teh vprašanjih so se pogovarjali Mekinjčani na zboru krajanov v četrtek, 28. februarja. Zbrali so se polnoštevilno v domu Partizana. Tehtali so možnosti, razmišljali o dodatnih nalogah in se na koncu zedinili, da gredo v razpis za sprejem 2% krajevnega samoprispevka za čas od 1991-1995.
Zbor krajanov je bil v dvorani z novimi stoli in ozvočenjem, na stenah pa so bili razgrnjeni načrti nekaterih del, ki jih vključuje načrt razvoja KS Mekinje do leta 1995.
Predsednica sveta KS Marija Reba je v začetku seznanila krajane z namenom zbora. Po obsežnem poročilu o lanskem delu, se je razvila živahna razprava. Obseg opravljenih del je bil finančno pokrit iz sredstev krajevnega samoprispevka in z drugimi sredstvi. Del prostih sredstev je svet KS vezal v banki za določen čas. Ta sredstva bodo uporabili letos.
Med ostalimi so imeli krajani kar precej pripomb na kabelsko televizijo oziroma na tehnično plat oddaje (kakovost slike). Tehnične naprave so na Starem gradu. S pogodbo je določeno vzdrževanje CTV. Predlog pogodbe je bil začasno zavrnjen in ga je treba dopolniti.
Ugotovili so, da je jesenska vodna ujma napravila precej škode. Odnesla je leseni most pri Zarji in poškodovala nekaj drugih objektov. Po predlogu sveta KS naj bi na tem prostoru zgradili brv, za prehod pešcev in kolesarjev, medtem ko bi se z motornimi vozili vključevali v promet na obvoznici oziroma na mostu čez Bistrico. Izgradnja betonskega mostu na prostoru, kjer je bil doslej, bi finančno presegla vse možnosti KS.
V daljši razpravi so bila izpostavljena še mnoga druga vprašanja, na katere so dajali odgovore člani sveta KS.
Zakaj razpisati referendum za sprejem krajevnega samoprispevka
Program razvoja KS Mekinje je v osnutku pripravil svet KS. Nekatere naloge so opremljene s finančnimi podatki, posamezne pa so le naštete. Med pomembnejše naloge, ki naj bi jih uresničevali do leta 1995 vštevajo:
izgradnja poslovilnega objekta
pri pokopališču v Mekinjah. Vrednost je ocenjena na 3,2 do 4,8 milijona dinarjev. Razgrnjeni so bili načrti in skice. Krajani so imeli določene konkretne pripombe na postavitev tega poslovilnega objekta, zlasti glede na kakovost tal. Po končani razpravi so se krajani zedinjali, da je objekt vsekakor potreben, o velikosti objekta oziroma o primar-nosti lokacije pa naj odloči stroka,
- asfaltiranje Kotarjeve ulice je ovrednotena na 290.000 din
- podaljšek ceste T. Zajca-Breg pa je ocenjena na 650.000 din
- postavitev brvi pri Molkovi poti naj bi stala okrog milijon din (zamenjava za lesen uničen most)
- v načrtu je izvedba razsvetljave:
Cesta 3. talcev v vrednosti din 245.000 din,
Nadaljevanje na 2. strani
Stebri za plakatiranje
Na Titovem trgu in tržnici — pri železnem mostu je Komunalno podjetje Kamnik postavilo dva lepo oblikovana stebra. Avtor projekta je dipl. ing. arh. Bojan Šlegl. Na njih bo mogoče lepiti plakate. S postavitvijo teh stebrov bo odpadla potreba po divjem plakatiranju (to je bilo z občinskim odlokom že prepovedano).
Stebra nista še čisto dokončna, se pa že sedaj lepo vključujeta v okolje mesta.
Prijetna in koristna novost!
STANE SIMŠIČ
ili lahko našo vlada tudi kaj vprašamo?
Zadnje tedne je kamniško po- Ne! Kamnik je le delček real-
litično prizorišče polno ugibanj, socialističnega imperija, ki ga
Kaj se dogaja v tem zaspanem stresajo porodni krči demokrati-
mestu? Ali je Kamnik res raj za zacije. V tem kontekstu lahko
črnograditclje? Je res to mesto presojamo    tudi interpelacijo
škandalov? kamniškemu  izvršnemu svetu.
Poprauek
V 4. številki Kamniškega občana smo v članku »V KIKU JE SPET POČILO« pomotoma navedli napačen podatek o približni oceni škode, ki je nastala ob nesreči. Prvotni stavek: »Objekt, v katerem je eksplodiralo, je močneje poškodovan, vendar škode ni za 11 milijonov, kot je pisalo dan po nesreči v Delovi kroniki, bila je manjša.« Stavek bi se moral glasiti: » .. .vendar škode ni za 11 milijonov, saj je toliko vreden že sam objekt.«
Zaradi napačnega sklepanja, da je škoda manjša, kot je vrednost objekta, smo nehote povzročili škodo podjetju Kemijska industrija Kamnik. Za napako se opravičujemo.
Uredništvo
U Kamniku imajo (skoraj) zmeraj prau
Le še dobrih šestdeset ur nas loči od dneva, ki ga v zadnjem času posvečamo varstvu kulturne in naravne dediščine, ko konser-vatorji podele najprizadevnejšim med svojimi Steletove nagrade, ko naj bi malo več mislih'na vprašanja zaščite izročila naših dedov. Potem pa ugotovimo, da tako in tako mislimo na to vsak dan, da malone na vsakem zasedanju naših občinskih skupščin, ki so pri nas nosilke in izvrševal-ke tega poslanstva, namenjamo če že ne cele točke dnevnega reda, pa vsaj nekaj besed vprašanjem dediščine - le da v mnogih
Pri odkupu družbenih stanovanj pa so se pojavili tudi razni posredniki - družbeni, zasebni, firme, ki so se v občinah že prej ukvarjale s stanovanjskim fondom (v naši občini je to SKG, ki je poskrbel za odkup občinskih stanovanj). Kako poteka tako posredovanje, smo se tokrat pogovarjali z direktorjem Podjetja za promet z nepremičnami d. o. o., ki je bilo 3. decembra lani ustanovljeno v okviru Stanovanjsko komunalne banke v Ljubljani, Francijem Gerbcem.
Ker so bančni posli v velikih primerih vezani prav na kreditiranje za nakup stanovanj ali hiše ter drugih nepremičnin, je skoraj razumljivo - ta praksa pa obstaja tudi pri tujih bankah, da se je Stanovanjsko komunalna banka odločila za ustanovitev podjetja za promet z nepremičninami. Prednost slednjega je v tem, da lahko, po zagotovilu direktorja, s pomočjo posojila, ki ga omogoči Stanovanjsko komunalna banka, kreditira kupca pri odkupu družbenega stanovanja. Imajo torej tudi finančni servis za samega kupca. Ob tem pa bo taista banka v kratkem ustanovila tudi lastno investicijsko podjetje, ki se bo ukvarjalo predvsem z izgradnjo stanovanj, poslovnih prostorov z vlaganji v podjetja in podobno. To podjetje bo tako
primerih teče razprava po sledeh tistih lukenj v zakonu, ki naj omogočijo nekaznovan poseg v spomenik ali pa celo opravičilo njegove odstranitve.
V Kamniku bodo - na primer — ravno tega dne poslanci govorili o nekaterih posegih - o nestrokovni prenovi Petkove hiše, denimo - ki že nekaj časa polnijo naše časopisne stolpec. Ko so novinarji od strokovnjakov izvedeli, da je kamniška vlada na željo investitorja sklenila zamižati na eno oko in dovoliti odmike od obnovitvenega načrta, ki ga je odobril za kamniški okoliš zave-
lahko konkurent raznim gradbenim podjetjem.
Trenutno je na trgu naprodaj po besedah Francija Gerbca kar nekaj nepremičnin — tako stanovanjskih kot poslovnih objektov in zato obstaja tudi veliko povpraševanje po storitvah Podjetja za promet nepremičnin in njegovem posredovanju pri odkupu in iskanju primernega kupca. »Prihajajo ljudje, ki ne morejo vračati posojil in predlagajo, da jim odkupimo stanovanje in z izkupičkom poplačamo banki kredit. Ukvarjali se bomo tudi z leasin-gom - na primer, za podjetje ali obrtnika bomo odkupili določeno opremo in ta bo obroke potem plačeval nam. To so torej na nek način modernejši načini kreditiranja, ki se tudi v svetu zaradi večjega tveganja pri poslovanju čedalje bolj uveljavljajo.«
Zaradi večje ponudbe, ljudje prodajajo zlasti dražje nepremičnine v kriznih časih, je razumljiva tudi nizka cena le-teh, zlasti večjih stanovanjskih, pa tudi poslovnih hiš. Na ta način se tudi približujejo evropskim cenam, saj so bile naše do sedaj precej nad to ravnijo. Če je na primer ta trenutek v Ljubljani za kvadratni meter poslovnega prostora treba odšteti med dva in tri tisoč nemških mark, je to za naše razmere še vedno previsoka cena. Vendar
Namen interpretacije ni bil zrušiti kamniško vlado, pač pa so podpisniki interpelacije kamniški vladi zastavili vprašanja, ker se zavedajo, da je breme odgovornosti do volilcev preveliko, da bi starodavno mesto prepustili razdiralnemu vplivu izredno agresivnega kapitala. Sladkost dobička je namreč postala pomembnejša od vrednosti mesta, ki smo ga prevzeli od prednikov in sodi v zakladnico slovenske stavbne umetnosti. Najbrž smo predolgo živeli v sivini nelastnine in uravnotežene revščine, da smo se sedaj pripravljeni prepustiti do tega trenutka prepovedanim sadovom.
Jedro nesporazumov pa je razlaga odloka o razglasitvi mesta Kamnik za kulturni in zgodovinski spomenik. Sporno v razlagi je, da ima spomeniška služba v glavnem pristojnosti nad v odloku posebej omenjenimi stavbami v območju spomenika, za kar
zani kranjski spomeniški zavod, so oblastem očitali, da kršijo zakon in odlok, ki razglaša celotno staro mestno jedro za spomenik prvega razreda ter pri tem opozarja še zlasti na nekaj posebno dragocenih stavb.
Izvršni svet je brez omahovanja razložil, da razume odlok tako, da so stavbe na posebnem spisku skrb kranjskega zavoda, ostale pa njihova - nekako tako, kot če bi rekli: »Zaradi svetosti življenja smo zaščitili telo, zato naj skrbi zdravnik za glavo in srce, roke in noge, ostale manj pomembne organe pa prepusti-
pa se tudi že tu cene spuščajo. Ponudba je namreč iz dneva v dan večja. Predvsem družbene firme sedaj še kako dobro pogledajo, kje bi imele še kakšen neizkoriščen prostor, ki bi ga lahko dobro vnovčile na trgu. Nasprotno pa je s kupno močjo in povpraševanjem. Prav zato so pri tem dobrodošle posredniške firme za promet nepremičnin, predvsem take, ki imajo lasten kapital, da začasno lahko sami odkupijo objekte in naprej iščejo kupca. Direktor Podjetja za promet z nepremičninami pri SKB-ju je poudaril, da so v nasprotju z večjimi objekti cene manjših in srednjih stanovanj stabilne, in ker je ponudba slednjih omejena, te tudi še nekaj časa ne bodo padle.
»Trenutno ima naše podjetje pooblastilo, da proda več kot dvajset tisoč kvadratnih metrov poslovnih prostorov v Centru Ljubljane. Sedaj se je torej z vso silo odprl trg, ki je dolga desetletja stal. Pri tem pa imamo trenutno s strani družbenega sektorja gospodarstva velikanski pritisk podjetij, da jim odprodamo stanovanja. V tem namreč vidijo možnost, da si pridobijo vsaj del likvidnih finančnih sredstev, za katera so že davno mislili, da je to neko zamrznjeno premoženje, od katerega nikoli ne bodo nič imeli. Na primer mariborski TAM, za katerega je splošno znano, da se nenehno ubada z nelikvidnostjo, ima več kot dva tisoč stanovanj, omenjeno premoženje pa je ocenjeno na 105 milijonov nemških mark, kar prav gotovo ni majhna vsota! Notri so pretežno njihovi delavci, vendar pa imajo problem, ker sami niso sposobni finančno pomagati kupcem, da stanovanja od-
je mesto Kamnik razglašeno kot celota. Tako so nenadoma ostale nezaščitene vse stavbe, ki jih zakonodajalec pred leti ni posebej navedel. Račun je seveda preprost. Znižajo se stroški za obnovo teh stavb, s tem pa se poveča dobiček pri prodaji tako obnovljenih stavb. Da tako razmišljajo investitorji, je seveda razumljivo, da pa jim pri tem pomaga vlada, je manj razumljivo, še posebej, če poskuša pri tem odstraniti pristojno spomeniško službo.
Petkova hiša ne bo nikoli več, kar je bila - z vsemi njenimi arhitektonskimi, estetskimi in kulturnimi posebnostmi. Ostal pa bo grenak priokus, saj je bilo objavljeno, da so bila dela ustavljena, čeprav so mimoidoči še nekaj mesecev po tem opazovali zavzete mojstre pri delu.
Tako se je pravzaprav interpretacija tudi rodila. Nikakor ne z namenom, da bi zrušili kamniško vlado, še manj pa z namenom, da bi jo javno oblatili. Gre samo za razčiščevanje nekaterih vprašanj, ki so pomembna za našo prihodnost. Poleg tega bi moral tisti, ki je na izpostavljenem mestu, pričakovati, da se bodo v njegovem okolju v zvezi z reševanjem dolo-
mo v .obravnavo šintarju'.«
Ko si je gradbišče ogledala posebna komisija, sestavljena iz slovenskega strokovnega vrha, je postavila nekaj zahtev; graditelj naj nekatere reči popravi, nekatere napravi drugače, vse v skladu s tistim, kar je že poprej bilo napisano v dokumentih kranjskega zavoda - pa ni.
Kamniška vlada je rekla, da strokovnjaki nimajo kaj pripominjati k spremembam objektov, ki jih ni na posebnem spisku in da je pravilna njihova razlaga zaščitenega odloka; saj so ga vendar oni sprejeli, da so mnenja Republiškega spomeniškega zavoda. Republiškega sekretariata za kulturo in zakonodajno-pravne komisije slovenske skupščine, ki so skušala popraviti kamniško zmoto - sama zmotna.
kupijo. Tako možnost pa naše podjetje ima. To je tudi naša prednost.«
Ob tem se pojavlja nekaj problemov - cenitev stanovanja ni vedno narejena po enotnih kriterijih, zato so se v Podjetju za promet nepremičnin pri SKB odločili, da v to vključijo še svojega lastnega cenilca in na ta način vpeljejo takoimenovano obvezno notranjo kontrolo. Drug problem pa so knjižbe etažne lastnine, ki so le malokje urejene. Tega napornega dela se bodo morali še povsod v republiki lotiti.
»Za letošnje leto načrtujemo, da bomo za kreditiranje odkupa stanovanj namenili približno 100 milijonov nemških mark (d. p.), 50 milijonov nemških mark pa pričakujejo posojil iz tujine.« Bistven pomen omenjenega podjetja je torej po besedah direktorja Francija Gerbca prav celotna storitev, ki pomeni organizacijo celotnega krogotoka sredstev v trgovanju z nepremičninami. Za bodočnost načrtujejo, in za to so podjetja najbolj zainteresirana, tudi odkup terjatev, ki jih imajo podjetja do kupcev stanovanj, tako da bo kupec stanovanja obroke nadalje plačeval podjetju z nepremičninami.
»Tudi v Kamniku je nekaj podjetij, ki od nas pričakujejo pospešen odkup stanovanj, nekaterim smo celo že odobrili avanse na predvideno odprodajo. Tu je nastopilo vprašanje odnosa z SKG, ki je do sedaj organiziralo prodajo občinskih stanovanj. Malodane smo že sklenili sporazum, da si delo nekako delimo in da SKG-jevi strokovnjaki sodelujejo predvsem pri oceni obstoječega stanovanjskega fonda v občini, pripravi pogodb pri skupnem upravljanju skupnih površin in podobno. Vendar pa do dokončnega dogovora še ni prišlo. Lahko se celo zgodi, da bomo na trgu nastopali tudi kot konkurenti, le da že sedaj lahko rečem, da takega finančnega servisa kupcem SKG ne bo mogel zagotoviti. Zato upam na pametno po-slovno-tehnično sodelovanje,« je še dodal Franci Gerbec.
ROMANA GRČAR
čene problematike pojavila tudi nestrinjanja. Tudi v okviru obstoječe zakonodaje ali stroke, čeprav tega nima nihče namena izničiti. Zato sodi k strokovnosti tudi spretnost usklajevanja različnih pogledov in pristopov k reševanju. Ni preveč modro in konstruktivno razlike zaostrovati do konfliktnih situacij, v katerih pride do ostrih medsebojnih obtoževanj. Tako je tudi zelo težavno delovanje skupščine, saj so se poslanci znašli v nekakšni razsodni-ško porotniški vlogi. V takšni vlogi torej presojajo argumente te ali one strani in se potem odločajo v skladu s svojo vestjo. V skladu s svojo vestjo so se zato nekateri pod interpelacijo podpisali - pa tudi zaradi svoje skrbi, da bi se Kamnik ohranil v izvirnosti in lepoti. Zato podpisniki interpelacije zavračajo razlago spornega odloka, pa tudi njihovo soodgovornost v tem, da se bo v času njihovega mandata skazila kulturna podoba našega mesta.
Brez mandata pa bi bilo lepše živeti kot brez mirne vesti. Za nekatere je tudi zgodovinska in kulturna dediščina enako pomembna kot gospodarski, socialni, ekološki problemi.
Občinska vlada ostaja pri svojih razlagah in usmeritvah, po-
Dela na hiši so nepopravljivo tekla naprej, na intervencijo kranjskega spomeniškega zavoda pa je kamniška oblast odgovorila s predlogom za odpoved sousta-noviteljskega (in sofinancerske-ga) odnosa - ker da si bodo sicer poiskali strokovno pomoč drugje
- saj veste: bolnik, ki mu zdravnik predpiše dieto, si poišče drugega zdravnika. V uživanju oblasti nam ne bo nihče predpisoval diete! In tako je ostalo vse, kakor je bilo oziroma je šlo vse na še slabše, saj so »državni« primer posnemali    številni zasebniki
- vlada pa miži in molči - ali pa trdi trmasto isto, kot je trdila prej. Kakor da so spomeniki v Kamniku le kamniški in ne dedna last slovenskega naroda, ki jih je tamkajšnjim prebivalcev in oblastem zaupal v varstvo in
slanci kamniške skupščine pa so končno prekinili začaran krog razprav, ki jih je vsilila občinska vlada s svojo neodgovornostjo in nepripravljenostjo za strokovno utemeljen pogovor. Odločili so, da skupina poslancev do naslednje seje pripravi sveženj predlogov, da se odpravijo posledice nekajmesečnih zaostrovanj med vlado, podpisniki interpelacije, inšpektoratom, spomeniško službo in izvajalci ter investitorji del v območju spomenika in širše v občini. Predvideva se, da bodo potrebne določene reorganizacije znotraj občinskih upravnih organov, največ pa se pričakuje od uskladitve postopkov za pridobitev potrebnih soglasij za investicijska dela v občinskem prostoru. Zatolmačenje spornega odloka pa bo potrebno povprašati tudi neodvisne pravne strokovnjake, ki jih na občini po trditvah predsednice IS očitno ni.
Tako bo naš prostor za odločanje postal širok, odprt in demokratičen, zato bo v njem začenjala prevladovati strpnost in človečnost. Potem takšnih razprav morda ne bo več in v prid temu se bo morala odločati tudi občinska vlada. Po temu jo bodo poslanci tudi ocenjevali.
M&B
da si je mogoče odlok, podoben ali skoroda identičen, onim ki urejajo ta vprašanja tudi v ostalih slovenskih mestih, razlagati po svoje, ne da bi mislili na katastrofo, ki utegne takemu slabemu zgledu slediti.
Kaj nam bodo zakoni, ki varujejo stara mestna jedra, če se bo oblast ravnala po njih le, če bo šlo za hiše s »posebnega spiska«?
Pa še čisto na koncu: »Ali vas to ne spominja na logiko, ki nas je tako dolgo tepla po glavi, na logiko dvojne morale, ki je razglašala »ljudstvo« za vzor plemenitosti, posameznika pa le, če je bil na posebnem spisku - sicer je veljal za pogojno barabo in je bil praviloma tat.
Jože Hudeček v TV oddaji Osmi dan
U mekinjah nou krajevni samoprispevek
Nadaljevanje s 1. strani
Neveljske ceste v vrednosti din 256.000 din.
Vsa našteta dela po sedaj ocenjeni vrednosti bodo znašala 5.641.000 din.
Poleg teh del pa bi morali v program vključiti vsaj še:
- izdelavo projekta obvoznice
- za Cankarjevo cesto
- projekt in delno financiranje osnovne šole v Mekinjah
- izgradnjo pločnika od TVD Partizan do šole.
V program bo treba vključiti še vse utmeljene predloge, ki se bodo oblikovali v krajevni skupnosti. Sanirati bo treba strugo Usranca, modernizirati ■nekatere ceste, ki so bile do sedaj odložene, telefonske povezave bo imela tudi v prihodnje posebno mesto, vključiti bo potrebno vzdrževanje CTV itd.
Pri delu sveta KS bodo nastali določeni stroški za materialne in funkcionalne izdatke. Sem spadajo tudi sredstva za pomoč društvom, sredstva za kulturne prireditve, razne obdaritve otrok in starejših občanov ter za financiranje drugih dejavnosti.
Svet KS Mekinje ocenjuje, da bodo v program del vključili še druge naloge, ki jih ne bo mogoče pokrivati le s sredstvi, ki so namenjena delovanju KS, a bodo pritekala iz sredstev občinskega proračuna. Za leto 1991 je predvideno le nekaj tisočakov. Ta sredstva ne bi pokrivala niti najnujnejših funkcionalnih izdatkov. Svet KS ocenjuje, da je splošno gospodarsko stanje izredno slabo in vsaj nekaj let realno ni mogoče računati na druga sredstva. To so razlogi, da svet KS predlaga krajanom, da sprejmejo predlog o razpisu krajevnega samoprispevka za obdobje do leta 1995. Če bodo krajani podprli ta predlog in za samoprispevek glasovali, bodo tako zbrana sredstva komaj zadoščala za predvideno realizacijo nalog. Pri
tem bo treba angažirati še dodatna sredstva, komunalno-cestne skupnosti, sredstva sklada stavbnih zemljišč in seveda še dodatna lastna sredstva, ki bi jih krajani prispevali. KS bo morala sodelovati pri različnih natečajih za sredstva iz drugih virov in zbrati dovolj lastnih za soudeležbo.
Po izračunih sveta KS bi bilo mogoče ob 2% krajevnem samoprispevku zbrati letno 840.000 oziroma v štirih letih 3.360.000 din, vrednost načrtovanih del pa znatno presega ta znesek.
Razprava ni obšla nobenega vprašanja, ki zanima krajane. Skupna in soglasna je bila ugotovitev, da brez samoprispevka ne bo mogoče uresničiti nobenih dolgoročnih ciljev. Šli bodo v organizirano akcijo med ljudi, da bi se odločili za nov štiriletni 2% krajevni samoprispevek. S pripravami bodo pohiteli in se temeljito pripravili.
Med ostalim smo v KS Mekinje zvedeli, da pri njih deluje posebna kulturna komisija, ki ima obširen in zanimiv program. Pripravili bodo več zanimivih prireditev, kot npr. ohranjanje starih običajev, pustovanje, slovesnosti ob dnevu žena, koledovanje v sodelovanju z osnovno šolo. V maju pripravljajo razne prireditve, lutkovno predstavo, organizirali bodo fotografsko razstavo — Mekinje skozi čas, za najmlajše bodo pripravili urice pravljic in druge aktivnosti. Vse te prireditve naj bi vnesle v življenje KS novo svežino in v realizacijo vključile večje število krajanov.
Program dela je izredno obsežen, ne zapostavlja nobenega področja. Organizatorji v svetu KS želijo, da bi se krajani dobro počutili in da bi bogatost življenja prišla do polnega izraza.
Vse to pa je zopet povezano s sredstvi. V svetu KS so prepričani, da se bodo znali krajani pravilno odločiti.
STANE SIMŠIČ
O odkupovanju družbenih stanovanj
V kriznih obdobjih se poveča prodaja nepremičnin
Glavna novost sprememb stanovanjske zakonodaje je spodbujanje odkupa precejšnjega števila družbenih stanovanj. Slednja naj bi na kar najlažji način (ugodni pogoji za lastnike, posojila) prešla v čim-večjem številu v last sedanjih najemnikov. Razumljivo je, daje sed-)j kar naenkrat težko zbrati večjo vsoto denarja za prvi polog ob odkupu stanovanja (praviloma se višina tega giblje od 20 do 30 odstotkov), zato sedanji lastniki (družbena podjetja, gospodarstvo) dajejo ugodne pogoje; seveda je bolje, da podjetje proda stanovanje, čeprav dobi v tem trenutu le delno plačilo zanj, kot da vzdrževanje stanovanjskega fonda (ta pa pri marsikateri tovarni ni majhen) še naprej ostane na njegovih plečih.
Iz gospodarstva
Heostik je Kemostikov, ne Donitou!
Potem, ko je postalo jasno, da se bo kamniški Kemostik nepreklicno odcepil od Donita Medvode, je slednji poleg dolgotrajnega oviranja kamniškega tozda pri izločiti iz delovne organizacije, posegel št po povsem nelojalni konkurenci. Začel je namreč s proizvodnjo lepila z imenom »Neostik«, čeprav so lepilo s takšnim imenom že pred tremi desetletji začeli izdelovati v kamniškem Kemostiku. Na tržišču je nastala zmeda. Pa ne le to, s tem so Kemostiku povzročili tudi precejšnjo gospodarsko škodo.
Ne le, da je Donit Kemostiku pratkično ukradel blagovno znamko, začel je širiti tudi novico, da blagovne znamke »neostik« v kamniškem Kemostiku ne smejo več uporabljati. Donit je tako s svojim neposlovnim obnašanjem posegel povsem do »podrobnosti«, ki so jo v Kemostiku na žalost zanemarili - imena lepila pred tolikimi leti niso zaščitili, patentirali. Ker pa je imel Donit v svoji banki podatkov tudi formulo za izdelavo tega lepila, je njegovo blagovno znamko dal malce pred ločitvijo na patent-
nem uradu zaščititi in jo začeli prodajati tudi sam.
Kemostik je na gospodarskem oddelku ljubljanskega tožilstva vložil tožbo. Po dolgotrajnem postopku pa je na žalost na prvostopenjskem sodišču sodbo dobil Donit. V Kemostiku so nam zagotovili, da se nameravajo boriti še naprej, saj verjamejo v končno pravičnost razsodbe. Pravijo pa, da so imeli že do sedaj neizmerljivo gospodarsko škodo in če se bo omenjena nelojalna konkurenca na trgu še dolgo pojavljala, bodo v Kemostiku zahtevali po-
vrnitev vse nastale gospodarske škode, ki ni majhna. Prav na račun tega imajo že približno 20 do 30 odstotkov manj realizacije, prodaja in proizvodnja padata.
Sicer pa v Kemostiku proizvodni program še naprej dopolnjujejo. Dopolnili so program av-tokozmetike, začeli so izdelovati nove vrste lepil (sekundno lepilo) potem so tu še polirni izdelki,... Po besedah direktorja Marka Štebeta se je prodaja Ke-mostikovih izdelkov v sosednjih republikah precej zmanjšala. Kljub omenjenim težavam in dodatnimi problemi z nelojalno konkurenco Donita pa so v Kemostiku vlagali v razvoj. Naredili so sodobno, ekološko nesporno polnilnico lepil, rešili so problem skladiščenja z izgradnjo novih skladiščnih prostorov na Bakov-niku, asfaltirani so preostali del cestišča do tovarne, finančno pa
bodo podprli tudi izgradnjo oziroma razširitev Molkove poti, kar bo potrebno kot nadomestilo za podrt leseni most ob Zarji. Prekrili so streho na stari knjižnici, ki so jo lani kupili od Graditelja. Stavbo, ki stoji v središču mesta, nameravajo ob izselitvi knjižnice popolnoma sanirati in ohraniti v prvotni obliki, kaj bodo v njej imeli, pa se še niso odločili. Zaradi izredne stiske s poslovnimi prostori so si delovne pogoje deloma izboljšali tudi z izdelavo podstrešnih prostorov nad obstoječim laboratorijem.
Kot rečeno ima Kemostik do sedaj vsaj dva milijona nemških mark gospodarske škode zaradi nelojalne konkurence, in čeprav verjamejo v končno pravično razsodbo, se lahko zgodi, da bodo padli v še večje izgube, saj po pravnomočni sodbi prvostopenjskega sodišča (na katero se bodo seveda še pritožili) Kemostik ne bi smel uporabljati imena Neostik za svoje izdelke. To bi v končni fazi lahko pomenilo tudi prenehanje proizvodnje. Sedaj je vprašanje, pravi Marko Štebe, ali bodo uspeli preživeti do takrat, ko jim bo sodno priznana pravica.
R. G.
Ko bi vsaj bilo tako še naprej
V kamniški Eti so lansko leto zaključili z zadovoljivimi rezultati in kot se je izrazil direktor, upajo, da bo vsaj še to leto tako. Vendar je že v naslednjem stavku pesimistično dodal, da glede na skrajno netaktno obnašanje politike napram gospodarstvu to ne kaže. Hudoval se je predvsem nad neplačevanjem bančnih nakazil tujim partnerjem, saj to meče slabo luč predvsem na podjetje samo.
Za prva dva meseca so v Eti s prodajo zadovoljni, lotili so se poizkusne izdelave novih izdelkov - omak za testenine. Več problema pa ima kamniška živilska industrija z uvozom surovin, saj mora dodatno skrbeti za uvozne pravice. Čeprav tudi sami izvažajo, pa bodo rabili še dodatni uvozni kontingent, saj so pred večjim nakupom strojne opreme. V bližnji prihodnosti se namreč Eta namerava lotiti popolnoma
novega proizvodnega programa, ki je zaenkrat še skrivnost.
V Eti še naprej vztrajajo pri visoki kakovosti, še bolj pa se nameravajo usmeriti v izvoz, v Zahodno Evropo.
Zaledje pridelovalcev surovin imajo predvsem v Sloveniji (kumarice, repa, zelje, rdeča pesa, šampinjoni - posebno slednjih je v zadnjem obdobju čedalje več), le če se bo ponovila minula slaba
letina, bodo ponovili lanski intervencijski uvoz - iz drugih republik in ostalih držav. Sicer pa se v Mercator-Eti s svojo matično firmo še pogovarjajo o bodoči organiziranosti in preoblikovanju v delniško družbo. Po besedah direktorja Alojza Franca tudi zaposlovati ali odpuščati delavcev v bližnji prihodnosti še ne nameravajo.
R. G.
Srečanje socialdemokratov iz druge volilne enote
V Kamniku so se zadnji dan februarja zbrala občinska vodstva iz Kamnika, Domžal, Litije in Ljubljane - Most. To je bilo prvo tako srečanje po lanskih volitvah in je bilo namenjeno izmenjavi izkušenj med občinskimi vodstvi o dosedanjem delu in uspehih znotraj posameznih občinskih prostorov. Srečanje je nastalo na pobudo republiškega poslanca Franceta Tomšiča, ki meni, da je treba okrepiti prisotnost socialdemokratske stranke v tem izrazito industrijskem okolju.
Izkušnje kamniških socialdemokratov segajo v zgodnjo pomlad leta 1989. Tedaj so v svojih vrstah združevali politično alternativo obstoječi partijski eliti na Kamniškem. Vsekakor so bili kamniški socialdemokrati pomembno gonilo demokratizacije političnega prostora v občini in pomemben dejavnik v predvolilni kampanji Demokratične opozicije na Kamniškem, kot se je imenoval kamniški Demos. Po volitvah so njihove sile nekoliko usahnile, morda tudi zaradi neuspeha na občinskih volitvah - v občinski parlament sta vstopila samo dva socialdemokrata. Trenutno se kamniška podružnica predstavlja z dvema republiši-kima poslancema, podpredsednikom občinske skupščine, odbor-nico družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, poleg tega
pa so člani stranke prisotni v vseh občinskih komisijah, hkrati pa so tudi vidni aktivisti tovarniških sindikatov.
Domžalski in litijski socialdemokrati so se zaradi spleta okoliščin in negotovosti prelomnega obdobja organizirali šele po volitvah, zato sedaj delujejo izven občinskih parlamentov. Moščan-ski socialdemokrati šo se organizirali v predvolilnem obdobju, tako da so vstopili v občinski parlament. Konec lanskega leta jih je močno prizadela v slovenskem prostoru zelo odmevna afera, ki je doživela epilog z izključitvami na celjski konferenci. Tako so izgubili del svojih odbornikov, vendar so se ob pomoči mestne centrale in koalicijskih političnih partnerjev ponovno vključili v politične tokove moščanske občine.
Udeleženci sestanka so govorili tudi o sodelovanju s političnimi partnerji. Ugotavljajo, da obstojajo dobri odnosi z Demosovimi strankami, s katerimi jih družijo nerealizirani cilji. Z ostalimi strankami še ni vidnih znakov zaupanja v sklepanje interesnih partnerstev. Litijski socialdemokrati so se pohvalili z dobrimi odnosi s socialisti, kamniški pa so opozorili na nastajanje zunaj-strankarskih povezav z izrazito socialnoliberalno vsebino z jedrom v slovenski demokratični
zvezi. Sploh pa je prišlo med udeleženci do izraza prepričanje, da je SDSS odprta tudi za vse demokratično misleče bivše člane Zveze komunistov.
Člani vodstev so predstavili precej predlogov za širjenje socialdemokratske misli v svojih okoljih. V prihodnje bodo poskušali prisluhniti življenjskim potrebam v svojem okolju ter oblikovati strokovno jedro iz svojih članov in simpatizerjev. Ugotovili so, da delovanje znotraj oblasti zahteva ogromno znanja in tudi to, da upravičenje svojih volilcev lahko potrdijo le tako, da se modro upravlja z mehanizmi oblasti. Pomemben cilj socialdemokratov v tem izrazito industrijskem okolju je krepitev gospodarske demokracije, ki je učinkovita s pluralizmom v sindikalnem organiziranju. Poudarili pa so, da ne želijo socialdemokratskega sindikata ali katerega drugega strankarsko organiziranega sindikata. Želijo biti odprti za vse sindikalne zahteve in jih dogovorno tudi zastopati v oblastnih institucijah.
France Tomšič je zelo podrobno opisal svoje izkušnje v sindikalnem organiziranju, prisotne pa je seznanil tudi s socialdemokratskim modelom lastninjenja družbene lastnine. Ta predvide-
va, da se del družbenega kapitala razdeli med vse polnoletne državljane v obliki delnic po enakih deležih, ostalo pa se nameni prodaji in razlaščenim lastnikom. Predstavljeni model predvideva brezplačno razdelitev dela družbene lastnine, kot kompromisno rešitev pa je Tomšič omenil prodajo te lastnine po izjemno znižani vrednosti. Tako bi omogočili začetno osnovo na začetku privatizacijskega procesa vsem državljanom, potem pa bo takoj začela delovati neizprosna logika tržnega sistema, ki bo zelo hitro vzpostavila ustrezna lastninska razmerja v podjetjih in ustanovah. Tomšič meni, da privatizacija zamuja, zato se povečuje število divjih privatizacij, agonija nelast-nine pa znižuje število zdravih podjetij, ki so edina lahko zanimiva za takojšnje olastninjenje. Udeleženci srečanja so izrazili bojazen, da bo odlašanje s sprejemom privatizacijskega zakona povzročilo masovno podržavljanje podjetij. Menijo namreč, da država ne bo dober gospodar.
Udeleženci srečanja so se na predlog kamniških socialdemokratov odločili, da bodo sodelovanje poglobili in da bodo takšna srečanja redna oblika dela občinskih odborov v drugi volilni enoti. -
IGOR PODBREZNIK
Smo stranka, ki ima globoko vpete korenine med delavci, kmeti, intelektualci in upokojenci, katerim napredna misel ni tuja in so zanjo pripravljeni, kot svobodni ljudje žrtvovati svoj zgled in kritičen odnos do socialnoekonomskih vprašanj, miru in demokracije v najširšem smislu.
VABIMO vse člane, simpatizerje in druge občane, da se udele-
LETNE seje SOCIALISTIČNE STRANKE KAMNIK, ki bo v četrtek, 21. marca 1991 ob 18. uri v sejni sobi na Ljubljanski 1 v Kamniku (stari Zdravstveni dom), II. nadstropje. Pridite in sodelovali boste pri obravnavi pomembnih organizacijskih, ekonomsko-socialnih vprašanj, ki jih pred nas postavlja čas in odgovornost za reševanje.
Iniciativni odbor Socialistične stranke Kamnik
Izleti Turističnega društva Kamnik v letu 1991
April - Hrastovlje, Socerb, Portorož, Piran
Maj - Cerknica, Lož (Križna gora), Rakov Škocjan,
Postojna
Junij - Beljak, Dobrač, Osojsko jezero, Celovec Julij - Videm, Matajur, Kobarid September - Slavonska Požega, Toplice (Podvelika) s kopanjem, Daruvar, Lipik Novska (dva dni) Oktober - Kočevska Reka, Osilnica, Prezid
Natančni datumi izletov bodo objavljeni na plakatih 10 dni pred odhodom. Vse člane tudi obveščamo, da lahko plačajo članarino v višini 50,00 din v turistični pisarni.
TD Kamnik
Konei marca krvodajalska akiija_
Rdeči križ Kamnik ponovno obvešča občane, da bo letošnja prva krvodajalska akcija organizirana 21., 22. in 25. marca na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani. Druga krvodajalska akcija pa bo 15. in 16. avgusta. Za dijake šolskega centra Rudolfa Maistra bo krvodajalska akcija organizirana 8. aprila.
Moški lahko darujejo kri vsake tri mesece, ženske pa vsake štiri mesece, plazmo je mogoče darovati še pogosteje, večkrat letno. Vsak krodajalec se sam odloča, kako pogosto bo daroval kri, nihče ga k temu ne sme siliti ali mu braniti.
Prevozi krvodajalcev bodo organizirani z avtobusne postaje v Kamniku 21.,22. in 25. marca: odhodiob6.30,8.30in 10.30, postanki pri Svilanitu, Titanu, na Bakovniku-Svit in pri Stolu.
Četrtek, 21. marca, bo organiziran prevoz za Motnik-Špita-lič, odhod ob 7. uri
Petek, 22. marca, bo prevoz iz Češnjic v Tuhinju. Odhod ob 8.30, avtobus bo potnike sprejemal še v Lazah, Šmartnem, Buču, Srednji vasi in iz Sel.
ob 10.30 bo prevoz za darovalce krvi iz Nasovč, Komende - avtobusna postaja in Most (pri Kralju)
Ponedeljek, 25. marca, ob 7. uri bo prevoz za krvodajalce iz Črne, gostišče Logar in na vseh postajališčih do Kamnika
ob 9. uri prevoz iz Rakitovca-Pšajnovica in ob 10.30 prevoz iz Tunjic (gostišče).
S. S.
Popravek
Ob zadnjem poročilu o zbranih sredstvih za poplavljence je bilo pomotoma objavljeno, da je bilo v KS Črna, v vasi Žaga, zbrano za 13.400 din pomoči, pravilno pa je 3.400 din.
Na podlagi 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor
Obveščamo
občane v krajevnih skupnostih ter delavce in delovne ljudi
v podjetjih, da bo v času
od 18. 3. 1991 do 17. 4. 1991
potekala JAVNA RAZGRNITEV
OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV
UREDITVENEGA NAČRTA OBMOČJA
UON-056 DEL - POKOPALIŠČE PODGORJE
na sedežu občinske skupščine, II. nadstropje ter v prostorih
Krajevne skupnosti Podgorje.
JAVNA OBRAVNAVA osnutka prostorskega izvedbenega akta bo v ČETRTEK, DNE 28. 3. 1991 ob 18. URI v prostoriuh Krajevne skupnosti Podgorje. Javno razgrnjen osnutek dokumenta obravnava možnosti širitve pokopališča proti zahodu, izgradnjo poslovitvenega objekta, variantno poslovitvenega platoja ter oblikovno ureditev območja.
ZAVOD ZA URBANISTIČNO NAČRTOVANJE
IfCENOA
• rastje pMlMilMp ipmvodg ! 6«ti|t
pcAlcrrtft objeM
Q     vertikalno ^onironta
Skupščina občine Kamnik je na 8. redni seji zborov dne 27. 2. 1991 sprejela osnutek Odloka o ureditvi cestnega prometa na območju občine Kamnik in ga dala v 30 dnevno v javno obravnavo.
Poleg ostalih novosti obsega osnutek odloka tudi nespremenjen tekst odredbe o ureditvi cestnega prometa v delu mesta Kamnik (del ul. Borisa Kidriča - posebna površina za pešce), ki je v javnosti naletela na zelo nasprotujoča si mnenja. Da bi čimširši krog občanov lahko sodeloval pri oblikovanju besedila noveliranega odloka, vas vabim na
predstavitev in javno razpravo
ki bo v sredo 13. marca 1991, ob 17. url, v sejni dvorani Skupščine občine Kamnik, Titov trg I (II. nadstropje).
Dan žena aH materinski dan!
V mesecu marcu proslavljamo dan žena in materinski dan. Nekateri slavijo oba. nekateri nič. V preteklosti ni bilo težav. Skoraj vsi so se odločali za 8. marec. Temu so bile prilagojene prireditve in srečanja. V sedanjem času smo pred dilerho, kaj proslavljati in če sploh kaj. ali naj bi to ostal 8. marec ali naj bi to bil 25. marec - materinski dan. Uredništvo Kamniškega občana se je odločilo za malo naključno anketo in povprašati krajane za njihovo mnenje. Pri tem smo seveda želeli tudi zvedeti, kaj kdo pričakuje od teh praznikov.
Ana Ermenc, Kamnik
8. marec je bil bolj moški kot ženski praznik. Mislim, da ima materinski dan večjo težo, tudi lepše se sliši. Ta dan naj bo praznik mater, na pa tako, da ga vsi slavijo in mnogokrat ne vedo, kaj jim pomeni.
Janez Zorko, Kamnik
Dosedanje praznovanje 8. marca je bilo v redu. Praznik naj ostane. O materinskem dnevu pa naj se ljudje sami odločijo. Praznovali bomo v družinskem krogu. Bo vsaj nekoliko pozornosti in tudi cvetka ne bo manjkala.
Fani Sodnik, Komenda
Ljudje se bolj opredeljujejo za 8. marec. Meni odgovarjata oba praznika. Za matere je verjetno primernejši materinski dan. Dokler bo tako, kot je, bo še kar v redu. Ženske si želimo včasih vsaj malo pozornosti, zlasti v ožjem krogu družine.
Angela Pajek, Kamnik
Praznik žena, 8. marec, naj bi ostal, saj smo ga v celoti sprejeli za svojega. Proslavljali smo ga doma v krogu družine. Čeprav so danes težji časi, pa naj praznik ostane in vnese v življenje žena vsaj nekoliko vedrine.
zuje vse ženske, materinski dan pa je ožji praznik, posvečen samo materam. Naj bo prvi ali drugi praznik, tega se ženske veselimo in smo zadovoljne tudi s skromnim razvedrilom.
pomen. Se naprej naj bi praznovali po dosedanjem načinu oziroma, da bi praznik žena ali materinski dan pridobival na dejanskem pomenu.
Denar, ki ga v različnih okoljih dajejo za različna darila in slovesnosti, naj bi uporabili namensko za dobrodelne namene, za vrtce, bolnice, za humanitarno stvar.
Prepričan sem, da vsaka ženska pričakuje vsaj prijateljski stisk roke in prijazno besedo.
Smajo Bekrič, Kamnik
8. marec ima dolgoletno tradicijo, zato naj ostene. Moji družini veliko pomeni. Ta praznik proslavimo vsako leto v krogu družine, z ženo, priključi se nam še moja mati. Praznika in drobne pozornosti se izredno vesele.
Tanja Sedušak, Kamnik
Prav je, da proslavljamo 8. marec, ni pa prav, da se tega spomnimo le enkrat letno. Materam verjetno več pomeni materinski dan. Proslavljamo oba praznika. Pravilen odnos do žene bi morali imeti vsi, v vsakdanjem življenju, na delu in v domačem okolju.
Miro Gorjup, Godič
Mislim, da bi morali oba praznika združiti, saj imata skoraj isti
Lidija Zupan-Komšak, Kamnik
Meni osebno pomeni materinski dan več. kot 8. marec. Imam
Ana Kuralt, Medvode
Zame je boljša tradicionalna slovesnost ob 8. marcu, saj pove-
materinski dan
Vabimo vas, da se udeležite prireditve, namenjene materam, 24. marca 1991 ob 15. uri v dvorani Kultrurnega doma v Komendi.
Razveseljevali bodo s številnimi nastopi otroci in ostali, ki so jim matere blizu. Za organizatorja:
Toplo pozdravljeni!
dr. Marko Žerovnik
dva otroka. Ob prazniku pa si želim le nekoliko več pozornosti v okolju kjer živim, v družini. 8. marec je izgubil svoj smisel in pomen.
Olga Keran, Komenda
Mislim, da je za ženske bolj primeren   praznik materinski
dan. lega praznujejo matere. Nimam pomislekov o 8. marcu. Dosedanja praznovanja so bila kar dobra, le včasih malce preveč hrupna. Ženske smo srečne in vesele, če nas spomnijo tudi samo z rožico.
Med anketiranimi so mnenja različna. 8. marec se je tradicionalno udomačil pri večjem številu vprašanih, materinski dan pa si utira svojo veljavo.
Naj bo tako ali drugače, vsem ženam želimo, da bi se dobro počutile. Praznujejo naj dan, ki jim ustreza v družinskem krogu ali med znanci in prijetnimi ljudmi. Iskrene čestitke vsem!
STANE SIMŠIČ
Ročk u Kamniku
Tisti, ki imate radi dobro glasbo ste gotovo že slišali za skupino ARCHE! Sestavljajo jo: Ballan-tines (bas kitara). Fieid (solo kitara). Lipe (kitara, vokal). Muri (bobni), Pinki (vokal). V zadnjem času so nanizali nekaj nastopov v Šmarci. kjer so dokazali, da znajo igrati in ustvariti pravo koncertno vzdušje.
Kako boste (tisti, ki jih ne poznate) na koncertu spoznali, kdo je kdo v ARCHE-ju? Tisti, ki bo imel v odmoru med dvema pesmima petminutni monolog, v rokah pa bo držal kitaro s štirimi strunami, je Ballantines. Pin-kija boste spoznali po tem. da gre s svojim inštrumentom (vokalom), včasih, kot bi rekli Bijelo Dugme, »u nebeske visine«. Fiel-dova navada je, da se norca dela iz kitare. Lipe je edini, ki dela dve stvari naenkrat (igra kitaro in poje) tisti, ki sedi za bobni in
nosi brado, pa je Muri. Še ena podrobnost za vse oboževalke: nihče (še) ni poročen.
ARCHE igra svoje skladbe. Najbolj znane so: pesmi brez refrenov. Prošnja. Balkan express. Poti in pa trenutno najboljši komad na Slovenskem. Ne maram te čas. Res je že čas. da se na tej naši sceni zgodi kaj novega.
Skupino ARCHE si oglejte na enem od njihovih koncertov v Kamniku, dokler še niso postali slavni, saj jih potem v Kamniku ne bo mogoče več videti (tudi Bcatli se. ko je prišla slava, niso več vračali v Liverpool). Čez 20 let pa se boste lahko hvalili, da ste videli ARCHE. ko še niso bili slavni (saj gotovo veste, koliko so vredni spomini tistih, ki so bili na koncertu Rolling Stonesov v zgodnjih 60-ih letih).
vaš KockVKoller
Obisk Suetlane Hlakarouič
Nekega dne nam je tovarišica povedala, da nas bo obiskala pisateljica, igralka in pevka Svetlana Makarovič. Z veseljem smo se začeli pripravljati na njen prihod. Naučili smo se kratko igrico.
Umetnica je prišla 13. februarja (takrat smo zaradi počitnic praznovali slovenski kulturni praznik). V nabito polni telovadnici OŠ Nevlje smo se zbrali učenci iz Nevelj in Mekinj. Najprej smo učenci 4. razreda odigrali igrico SE ME KAJ BOJITE. 3. razred pa igrico DOBRA VZGOJA. Z našim nastopom je bila Svetlana Makarovič zadovoljna, saj nam je zaploskala. Nato nam je povedala zgodbo MEDENA PRAVLJICA. Zraven je tudi pela. Potem smo jo spraševali vse mogoče, rada je odgovarjala. Ob koncu pa smo vsi skupaj zapeli pesem KJE SO TISTE STEZICE.
Obisk Svetlane Makarovič mi bo še dolgo ostal v spominu.
Mitja Mihelič, 4. r. OŠ Nevlje
Odmevi, polemike, kritična mnenja...
Kritike na raiun obanske vlade oženju jem kot povsem zasebne in v usodni odvisnosti od tega, ali kritik staji na odru, v gledalištu ali gred razprodanim teatrom za naslednja predstava.
(Marija Sitar, februar 1991)
Kot trdijo zgodovinski viri, je papir iznašel dvorjan kitajskega cesarja Cai Lun - a davnega leta 105. Tako že skoraj dve tisočletni predstavniki najvišje veje primatov nanj zapisujejo svoje misli, predajajo mu želje in upa. preko njega okolico opozarjajo, svarijo, rotijo. Kot pri vseh drugih opravilih, jim tudi pri tem vajeti včasih uidejo iz rok. Za ta pojav se je udomačil rek »Papir vse prenese«.
Članek predsednice Izvršnega sveta v tretji številki Kamniškega občana z dne 11.2. 1991 je izpoved človeka, ki mu tukaj in zdaj ni živeti. Razburjena zaradi večkratnih kritik njenega dela (ki so. le kdaj si bomo to zapomnili, povsem legitimni del funkcionarjenja včestrankarskega političnega sistema), je sklenila svojemu ljudstvu, ob obilici tarnanja, sporočiti nekaj globokih resnic, med njimi tudi naslednje:
- parlamentarna demokracija ni jamstvo za modrost in izvedljivost sklepov:
- življenje niso seje vlade, niso komisije in dvigovanje rok v parlamentu. Življenje je vladavina ljudstva:
- spremembe, ki se bodo kazale v zdravem podjetništvu, bodo možne šele. ko bodo ljudje pripravljeni ravnati drugače. Za to bo potreben krut boj za nadvlado uspešnejših, močnejših, hitrejših in pametnejših.
Kot v dobrih, starih časih, tudi tu ne manjka kup sovražnikov, kiji ves čas anonimno (?) grozijo, jo privezujejo na srednjeveške sramotilne stebre ('.') in ji nasploh, v svoji zagrenjenosti in želji po oblasti, pod noge mečejo polena. In to njej. ki ji je. poleg prej omenjenega, osnovno vodilo »strokovnost, spoštovanje zakonodaje in načel ekonomike«. Le kako je mogoče, se bo vprašal Kamničan. ki ni najbolj seznanjen z občinsko »kuhinjo«, da naši predstavnici ne dajo dihati? Odgovor mogoče tiči v dejstvu, da g. Sitarjeva ne namiguje, zakaj je deležna tako »žolčnih« napadov. Tako tudi z besedo ne omenja zelo konkretne, (podpisane!) pritožbe skupine delegatov občinske skupščine, ki je preko interpelacije na naslov Izvršnega sveta, želela opozoriti na neupoštevanje občinskega odloka o razglasitvi mestnega jedra Kamnika za kulturni in zgodovinski spomenik. Zakonodajno-pravna komisija Skupščine republike Slovenije je namreč v odgovoru na prošnjo za pravno presojo postopkov v zvezi s prenovo Petkove hiše v strogem centru Kamnika z dne 11.2. 1991 ugotovila, da je prišlo do nepravilnosti, ki niso ravno zanemarljive, dobile pa so
»žegenj« občinske vlade. Tolmačenje odloka je namreč potekalo kar precej po domače česar s(m)o se pač navadili v nekaj zadnjih desetletjih. Hvala bogu (prenovitelji, ne zamerite izrazu) da so na zadnji seji skupščine ustanovili komisijo, ki bo zadevo bolj podrobno raziskala in. vsaj nekaterim akterjem afere povrnila duševni mir. Mogoče bo med njimi tudi g. Sitarjeva ? Počakajmo in bomo videli. Da pa nam vmes ne bo preveč dolgčas, lahko razčistimo nekatere druge stvari. Parlamentarna demokracija jc jamstvo za modrost in izvedljivost sklepov, če seveda obstaja interes za to. Če torej poslanci (ki so zaenkrat še razmeroma neizkušeni) pri odločanju včasih ustrelijo kakšnega kozla, je dolžnost izvršne oblasti, da jih na to opozori, saj naj bi ona najbolje poznala zakone in predpise, ki so trenutno veljavni. Če tega ne stori oziroma ukrepa na lastno roko. mora za to nositi vso odgovornost.
Življenje niso ne seje vlade, ne komisije niti dvigovanje rok. pa tudi vladavina ljudstva ne. Odločanje o pomembnih stvareh jc vedno potekalo in vedno bo mimo ljudstva. Stvar tega ljudstva pa je. do kam bo toleriralo samovoljo oblasti.
In kar se tiče »drugačnega ravnanja ljudi«: ravnali bodo tako. da jim bo čim bolje v okviru danih možnosti, prav tako. kot so ravnali do sedaj. Krut boj za uspeh v podjetništvu je kategorija, v kateri so vedno zmagovali pametnejši, močnejši in hitrejši pa so se raje posvečali atletiki. Uspešnih je bilo tako ali tako vedno bolj malo.
Kako izvršni svet upošteva stroko in zakonodajo, nam bo kmalu povedala skupščinska komisija. Glede načel ekonomike pa le skromna pripomba: kdaj se bo zmanjšalo število skupščinskih uradnikov, ki jih hrani obubožano gospodarstvo?
MATEVŽ BERGANT MATEVŽ SKAMEN
Vesela u Kamnik 'BI -starija a plakatu
V mesecu februarju sva skupaj s kolegom Alešem Lipičnikom prevzela oblikovanje plakata, vabil in vstopnic za prireditev VESELO V KAMNIK '91. s podnaslovom Gasilske štorije. Namen osnutka za plakat je bil v tem. da smiselno in nazorno poveževa zabavno prireditev z gasilsko dejavnostjo. Za osnovni motiv nama je služila stara votivna upodobitev Kamnika izleta 1779. ki predstavlja požar v starem delu mesta. Z vstavitvijo tekstualnega dela k tej podobi je plakat predstavljal oblikovno celoto.
Za izvedbo končnega izdelka plakata je bil zadolžen studio Data Print iz Kamnika. Kljub temu. da sva upoštevala vse tehnične omejitve in roke izdelave, kijih je posredoval omenjeni studio, je končni izdelek plakata, glede na osnutek, povsem spremenjen. Tako je npr. velikost črk pemajhna. nepravilna je razporeditev grafičnih figur, slika Kamnika s Florijanom je popolnoma nejasna, da ne govorimo o površini in neprofesionalni tiskarski izdelavi plakata. Naj tudi
pripomnim, da je studio Data Print oblikovno spremenil naslovno stran vabila za to prireditev brez najine vednosti. Najmanj oporečna je izvedba vstopnic, kjer se je končni izgled še najbolj približal osnutku.
Ker kaže. da bo ta tradicionalna prireditev presegla okvire občine, misliva, da bo v prihodnje treba vložiti več truda in znanja v izdelavo grafične podobe, torej ne več po geslu »Za Kamn'k je dob'r«.
Tomaž Schlegl
Obmetavanje s smetmi
»Okoliški občani« so v Kamniškem občanu 28. 1. 1991 objavili pismo, v katerem obsojajo ravnatelja in učitelje osnovne šole T. Brejca. V pismu jim očitajo malomaren odnos do svoje delovne okolice in za svinjarijo okoli šole. Kakorkoli že. prav gotovo niso vsi okoliški občani takega mnenja, da bi tja ven dan obsodili delavce osnovne šole. Besede, ki so zapisane »da ne vidite dlje kot seže vaša stara ideologija in naravni primitivizem do okolja« so ponižujoče in žaljive. S temi besedami je izlita tudi jeza. kije ideološko pobarvana. Ob zadnjih volitvah in plebiscitu smo si vendar dali obljubo, da se bomo borili za demokratične ljudske odnose, ne glede na svetovni nazor. Demokracija vendar ne pomeni križarsko vojno nad drugače mislečimi.
Če smo objektivni, bi morali okolje, ki nas obdaja, gledati z enako kritičnim očesom. Odmetavanje smeti na sosedovo dvorišče ni lepo in pošteno. Za onesnaženje okolja nosimo več ali manj krivdo vsi. Za pohojene zelenice in odvrženo navlako pač niso odgovorni prosvetni delavci. Vsekakor lepo učijo otroke naj ne delajo nasilja nad naravo. Kakor pa vidimo, učenje ljudi in otrok ni najbolj učinkovito. Vsekakor bi bil boljši vzgojni uspeh, ko bi to vlogo za otroke prevzeli njihovi starši, šola pa bi bila njihov pomočnik in svetovalec.
Kamorkoli se ozremo, vidimo samo nasilje nad naravo. Pohojene zelenice, polomljeno mlado drevje, poškodovani in uničeni prometni znaki in komunalni objekti. Ne glede na starost in poklic ljudje prečkajo zelenice in delajo steze, ker je bližje v trgovino, šolo ali k sosedu. Pisec bi moral malo oštreati tudi okoliške občane, ker nekateri nimajo nič kaj vzorno urejenega dvorišča. Poglejmo okoli sebe in odkrili bomo nešteto napak, ob katere se preveč ne spotikajo ne posamezniki, še manj organizacije. Samo poglejte okoliški občani, kaj vse visi na vejah ob reki Bistrici in koliko odvrženih stvari je v njenem koritu. Pogledali bi lahko iza vogala v naselje Ljubljanske in Kranjske ceste in videli bi skladovnice drv po zelenicah. Zgažcnc zelenice in zdrobljeni betonski robniki od tovornih in osebnih avtomobilov. Za vse to nasilje se nihče ne zmeni, tudi tisti ne. kije za to plačan da bi izterjal takso za uporabo mestnega zemljišča, ki so si ga nekateri uzurpirali. Morda ob teh nekaj dejstvih »okoliški občani« le niste mnenja, da so za vse to. kar slabega obdaja šolo in okolico odgovorni učitelji in njihovi učenci.
ALOJZ KONDA
Prvi koraki kiuba staršev
Pustna in postao razmišljanja o kulturi
Klub staršev je že začel dejavnosti. Tako se je svet Kluba staršev prvič sestal 21. februarja in svoja razmišljanja strnil v program. Ta se je hitro oblikoval - pa še bi ga
. lahko širili s tem in onim. kar nam nedvoumno dokazuje, da je težav, ki bi se jih Klub staršev lahko lotil, res veliko. Vendar pa
, so na začetku najpomembnejši učinkoviti koraki, pa čeprav nekoliko skromnejši.
Urice razumevanja
Prva naloga je akcija, ki smo jo poimenovali Urice razumevanja (Mimogrede: poimenovanje so oblikovale učenke 1. letnika ekonomske usmeritve s SENŠRM).
Ker je naše življenje zapleteno do nedoumljivosti, se v njem pojavljajo mnoge majhne in velike stiske. Vzroki so različni, mnogokrat pa zakriti do nerazpoz-navnosti. Kljub vsemu pa se moramo z njimi spoprijeti in zaživeti. Eden najboljših načinov je topel, odprt in odkrit pogovor ali nasvet. Žal pa premnogokrat naša želja po tem ostane prezrta. Zato Klub staršev na široko odpira vrata vsem. ki si želijo pogovora ali pa pomoči pri težavah, ki jim morda sami niso kos, in ki so povezane s starševstvom, z otroki in mladostniki ter družino. Temu so namenjene naše Urice razumevanja. Vendar pa se ne bomo omejevali samo na pogovore, pač pa se bomo za vas potrudili poiskati ustrezno informacijo ali pomoč v ustreznih uradnih institucijah in vam tudi drugače ustrezno pomagati. Uricam razumevanja so namenjeni četrtki od 17. do 18. ure v prostoru Mladinskega centra, to je na Ljubljanski 1 (v prostorih, kjer deluje Študentski servis — v starem zdravstvenem domu). Tam bosta prisotni dve članici Sveta Kluba staršev, ki pa bosta sprejemali tudi vprašanja ali klice na telefonski številki 812-083. Začnemo že 14. marca 1991!
Odprimo okna
Ker se premnoga otroška in mladostniška stiska - in zaradi
tega posredno tudi stiska staršev - začenja' s šolskimi težavami, srw> se odločili tudi za sodelovanje s Klubom staršev za boljšo šolo. Zato bomo organizirali srečanje vseh staršev, ki so predstavniki v Svetih staršev v osnovnih šolah. Z njimi se bomo skušali dogovarjati o uspešnem in učinkovitem načinu sodelovanja staršev s šolo oziroma šole s starši. Hkrati pa bomo na ta srečanja skušali privabiti tudi strokovnjake, ki bi nam pomagali odpreti okna zato, da bi si kot starši, kot učitelji ali kot šolajoča se mladina razširili naše vedenje o šolski, učni, pa tudi vedenjski problematiki. To dejavnost smo prav zato poimenovali Odprimo okna. (Kar pa je spet sugestija Kamniških srednješolk). Za,prva predavanja se že dogovarjamo.
Nikakor jih ne spreglejte!
Pred nami je še veliko nalog, idej in spodbud. Tudi energije nam ne manjka. Klub staršev verjame, da kljub skrajno zaostrenim gospodarskim razmeram in eksistenčnim stiskam dostojanstvo, moč in lepota človeka raste iz humanističnih vrednot. To je naše osnovno načelo, ki nas bo vodilo pri našem delovanju.
Na koncu naj povemo še to. da nismo več ptički brez gnezda, saj ste najbrž že iz tega prispevka razbrali naš naslov. Poleg strehe nad glavo pa smo po zaslugi učenke 5. razreda OŠ Marija Vera Tee Barojevič dobili tudi svoj simbol, ki vam ga tokrat prvič predstavljamo. Izbrali smo ga med petdesetimi zanimivi predlogi (pravzaprav smo se Čudili globini razmišljanja otrok, ki so upodabljali svoje zamisli na papir), ki so jih oblikovali dupliški šolarji na spodbudo njihove mentorice in naše članice sveta Mire Teršck.
Kadarkoli ga boste zagledali, boste vedeli, da se oglaša Klub staršev.
BREDA PODBREŽNIK VUKMIR
Odprimo okna... ljubezni
Čim barvitejša je mavrica vseh vrst ljubezni, ki nas napaja v življenju, tem močnejši je skupni imenovalec - LJUBEZEN DO ŽIVLJENJA! (Manca Košir, Ženska pisma)
Kako odpreti svoja polkna in vrata drugemu, nam bo razo-dela Manca Košir, kot je to izpovedala v svoji novi knjigi ŽENSKA PISMA.
Zato vas prisrčno vabimo na zmenek z Manco Košir in predstavitev »ženskih pisem«, povezanih v ljubko drobno knjižico, prihajajoči pomladi v pozdrav.
V Kamnik bo prišla s prvimi pomladnimi sapami 25. marca 1991 ob 18. uri v dvorano nad KAVARNO VERONIKA. Pridite, z odprtimi srci in radovednostjo!
Klub staršev pri Mladinskem centru Kamnik v sodelovanju z ZKO KAMNIK
Rahlo morbidno je, za nas Slovence pa kar simptomatično, da praznujemo svoj osrednji kulturni praznik na dan smrti našega velikega pesnika. Letošnji 8. februar, pravzaprav dan pred njim, ko podeljujejo slovenske nacionalne umetniške nagrade, je bil še posebno turoben, da ne rečem kar črn dan slovenske kulture. Deprimerajoči govor kulturnega ministra na slavnosti, v katerem je namignil na ukinitev tovrstnih nagrad ali celo praznika, vsaj v takšni obliki kot do sedaj, je bil le /črna/ pika na i v nizu kulturnih in nekulturnih dogajanj v kulturi /beri: škandalov, afer in zdrah/. Tudi sama podelitev velikih Prešernovih nagrad je izzvenela nekoliko depresivno.
Eden najkvalitetnejših slovenskih prozaistov, pisatelj Marjan Rožanc, nagrade žal ni dočakal živ, ampak mu je bila dodeljena posthumno, ker je lani iz političnih razlogov še ni smel dobiti. Tudi drugega nagrajenca, pariškega Slovenca, slikarja Zorana Mušiča. ni bilo na svečani podelitvi. Upajmo, da je nagrado prejel vsaj še živ, čeprav mu je bila kot svetovno priznanemu umetniku, od svojih rojakov podeljena kar malce pozno. Tako je renome slovesnosti reševal vsaj tretji nagrajenec, prisotni skladatelj Jakob Jež.
Neodvisno od Zalivske vojne in naše jugoslovanske /za zdaj še/ besedne vojne, je bila ravno v tem času na vrhuncu konfron-tracija med gospodoma ministrom Capudrom in 'režiserjem Živadinovim zaradi denarja, ki ga naj bi, pa ga minister ni. dodelil določenim umetniškim projektom. In ko je gospod minister nazdravljal in piroval v Cankarjevem domu, se je gospod Živadi-nov postil na Gornjem trgu. Njegova gladovna stavka se na /ne/ srečo kulturnih konzumentov ni končala tragično, pa tudi minister je obdržal stolček: skratka: »volk /zopet/ sit in koza cela«! Navijal nisem ne za prvega ne za drugega gospoda, vendar bo verjetno držalo, da je Živadinov naredil s svojo Neue Slovvenische Kunst za promocijo slovenske umetnosti in same Slovenije v tujini več, kot vsi drugi slovenski ambasadorji dobre volje z Ruplom in Peterletom vred.
Ta februarski dan pa je prinesel tudi še zares žalosten dogodek." ki je šel mimo dokaj neopazno, daleč od medijskih bojev. Na ljubljanskih Žalah smo pokopali komaj osemintrideset-letnega slovenskega slikarja Tomaža Gostinčarja, samosvojega slikarja njemu ljubljene Ljubljane, ki jo je v oljih in akvarelih upodobil v nešteto inačicah.
V tem predpustnem času sta se na straneh Delove Sobotne priloge vneli tudi dve srditi »kulturni« polemiki. Prva, med notranjskimi borci NOB in zagovorniki nesrečnega pesnika Franceta Balantiča in njegovega še bolj nesrečnega spomenika v Grahovem. Pesniku in spomeniku v prid je povzdignil glas celo tudi v tem času novoizvoljeni predsednik Društva slovenskih pisateljev, pesnik Dane Zaje. Istočasno se je v istem časopisju bil besedni boj med znanim likovnim kritikom Branetom Kovičem in nekaterimi slovenskimi fotografi, ki so mu očitali pristranskost pri izboru fotografij za tretji del razstave »150 let fotografije na Slovenskem« v Mestni galeriji v Ljubljani. Druga polemika se je na žalost bralcev že končala, prva pa jih še vedno razveseljuje in ne da počivati mrtvemu pesniku ter se kot jara kača vleče iz številke v številko Sobotne priloge.
Še dobro, da je za Kulturnim praznikom sledil Pust in so se stvari malo umirile - ali pa le zamaskirale! Pustu sledi postni čas. V ta termin je padel nov »podvig« slovenske televizije, nadaljevanja »Zgodbe iz medenega cvetličnjaka«, ki bi se po svoji »kvaliteti« brez škode in posledic lahko imenovala tudi »Zgodbe iz cvetličnega medenjaka«. Ko pa smo že pri slaščicah, naj omenim še pravo filmsko poslastico, ki je bila na ogled v tem postnem času. To je angleški film »Henrik V«, morda ena najboljših filmskih interpretacij Shakespeara, ki je v ljubljanskem kinu Komuna igral dober teden, kar je značilno pri nas za dobre projekcije.
Končno pa sledi še en veseli praznik - 8. marec dan žensk
- ki je bil v prejšnjem rdečem režimu radoživi dan. Menda pa z novimi političnimi spremembami tudi ta praznik nc bo več to. kar jc bil. saj ga nekatere stranke (ve se katere!/ ukinjajo in vabijo na  dan  obhajanje  25. marca
- »Oznanjenja Device Marije«.
- »Materinski dan«.
Da je pustni in postni čas res čas za kulturo, pa pr(ča tudi dejstvo, da poteka natanko od 8. februarja do 8. marca »Mesec knjige« in ravno v tem času jc naša vrla vlada obdavčila tisk s prometnim davkom! Naj bo dovolj! Kljub hudim časom, razprtijam in prepirom pa se po vsej deželi še naprej, celo pospešeno, odvijajo raznorazne kulturne prireditve. In tako je-prav - saj gremo vendar v Evropo! SAJ ŽIVIMO ŠELE V PRIČETKU LEPŠE DOBE! Ampak te besede je nekoč davno zapisal uvodničar v »Slovenskem narodu« in
nadaljeval: »Leto 1988 je nemara ključno leto pričetka takšne dobe.«
Nič za to. Zgodovina se pač ponavlja - enkrat kot farsa, drugič kot tragedija !
In kako smo kulturno živeli v Kamniku v tem pustnem in
postnem času? Slovenski kulturni praznik smo dostojno obeležili z zanimivo razstavo »Prenova Fallerjevih orgel s Sv. Primoža nad kamnikom v kamniškem osrednjem kulturnem hramu in z orgelskim koncertom v Šuten-ski cerkvi. Neumorni /samo/ založnik France Štele z Gore pri Komendi je v tem času izdal še eno knjigo. Pust smo preživeli! Post bomo verjetno tudi morali! Na proščenje ob 8., oprostite. 25. marcu, Marijinem prazniku, pa vabi občinska Kmečka zveza - Ljudska stranka.
DUŠAN LIPOVEC
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
VABIMO VAS...
ČETRTEK, 14. marca 1991, ob 19. uri
Razstavišče Veronika, Kamnik OTVORITEV RAZSTAVE FOTOGRAFIJ LEP JE SVET OKOLI NAS
Razstavljajo člani Foto-kino-kluba Mavrica, Radomlje
Ob otvoritvi bodo člani kluba prvič predstavili svoje izvirne
foto-dia eseje
Razstava bo odprta do 24. marca, vsak dan od 10. do 12. in od
17. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa le dopoldne
TOREK, 19. marca 1991, ob 17. uri
Dvorana Veronika, Kamnik
ČUDOVITI SVET GLASBIL - KLAVIR
Mesečna torkova srečanja otrok od 4. do 10 leta starosti
PETEK, 22. marca 1991, ob 17. uri
Velika dvorana kina Dom Kamnik
KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA ROGAŠKA SLATINA
Zborovodja Franc Plohi.
Predprodaja vstopnic pri ZKO Kamnik in pri blagajni kina Dom uro pred koncertom.
VABLJENI!
lunjiški oktet med upokojenci_
Zadnji večer v februarju je nastopil pri nas Tunjiški oktet pod
vodstvom Ane Štele. Napovedovalka Urša Trobevšek nam ga je najprej predstavna.
Pevci Tunjiškega okteta delujejo že četrto sezono. So pretežno Tunjčani, le eden je iz Komende. Pridno in redno se učijo not in besedil, ki jim jih pripravlja drugo sezono zborovodkinja Ana Štele, prej pa je oktet vodila Olga Štele.
Fantje so nastopali na raznih prireditvah doma in drugod in so se že kar uveljavili. Organizirali so nekaj samostojnih koncertov v domači krajevni skupnosti in tudi v nekaj sosednjih. Letos se je oktet že drugič pojavil na Reviji pevskih zborov občine Kamnik. Lani je sodeloval na taboru krščanskih demokratov na Ptuju, na prireditvi Planina poje na Veliki planini se je predstavil s slovenskimi narodnimi. Večkrat so zapeli na pogrebih, povabljeni so bili na otvoritev razstave Poldeta Miheliča. tudi na nekaterih kon-
certih ostalih pevskih zborov so nastopali kot gostje. Udeležili so se srečanja vokalnih skupin Gorenjske v Komendi, pa tudi v Tu-njicah ne manjkajo na nobeni krajevni prireditvi. Trudijo se in imajo vsi radi petje, zato bodo pevci gotovo še dolgo ostali skupaj in razveseljevali prenekatere-ga ljubitelja tovrstne glasbe.
Ubrano so se nam nato predstavili s pesmimi: Slovenec sem (uglasbil Gustav Ipavec), Barčiča (France Marolt). Dolenjska (Blaž Potočnik), O košnji (Ciril Pregelj). Spev Koroške (besedilo Janko Ogris). Karlinca je štema-na (idrijska ljudska). Furmanska (slovenska narodna), Dečva pa v hartlcu (koroška narodna). Imel sem ljubi dve (dr. Josip Ipavec).
Prijetno so zveneli glasovi in še bi jih radi poslušali. Dodali so še eno pesni (Tam na vrtu. na zelenem, rdeča vrtnica cvete), potem pa smo se poslovili, z zahvalo in z željo, da se še kdaj vrnejo.
M. LAVRIČ
Klub staršev vam sporoča...
Družbene pomoči - za človeka uredno življenje
Vse več staršev s svojimi dohodki ne zagotavlja več socialne in ekonomske varnosti svojim družinam. Prav tem so namenjene pomoči družbe, najpogostejše pa so: otroške denarne pomoči (otroški dokladi). subvencija stanarine, oprostitev doplačila k ceni zdravstvenih storitev. Sledijo jim še druge, ki po pomembnosti ne zaostajajo: varstveni dodatek k pokojnini, denarna pomoč za brezposelnost, kadrovska štipendija, (za štipendije se vlaga zahtevek na objavljeni razpis pred novim šolskim letom), začasna denarna pomoč, rejnina, denarna pomoč kot dopolnilni vir preživljanja in kot edini vir preživljanja! plačilo oz. doplačilo oskrbe
v oskrbnih zavodih in domovih ter tujih družinah, enkratna denarna pomoč (kadar je stiska zelo velika in nepremostljiva in jo
družina potrebuje) in še druge socialnovarstvene pravice.
Kar precej možnosti ponuja družba, da bi pomagala vsem kategorijam prebivalcev, ki so pomoči potrebni in so sami storili vse, da bi si pomagali. Pomembno je zapisati, da družba pomaga ljudem, ki si sami tudi pomagajo, kajti živeti na račun drugih, ne da bi bili sami karkoli storili za svoj eksistenčni minimum, ni pošteno do vseh. ki v sklad za pomoči prispevajo od sadov svojega dela in truda.
Številka o povprečnem osebnem dohodku v letu 1990 - 5.657 din, odkriva kriterij, po katerem bomo ugotovili, ali smo do pomoči upravičeni ali ne. Kri-
terij za otroške denarne pomoči znaša 2.433 din na družinskega člana v minulem letu, za oprostitev doplačila k ceni zdravstvenih storitev pa je številka nekoliko večja in sicer 2.546 din. Izračun za subvencijo stanarine je zelo zapleten, vendar naj občani, ki menijo, da je bil njihov dohodek skromen, le zaprosijo tudi zanjo.
Kako bodo uveljavljali družbene pomoči?
Na posebnih obrazcih SPN 1 in 2. ki jih lahko dobite v vsaki knjigarni. Obrazec številka 1 je na-'menjen vsem občanom, k bodo prvič uveljavljali pomoč. Kar precej zapleten je, zato bo potrebno natančno prebrati navodila, ki so priložena. Obrazec št. 2 pa je namenjen vsem, ki so pomoč že uveljavljali in morajo na njem sporočiti le dohodke družine v preteklem letu (osebni dohodki, pokojnina, štipendija iz družbenih srdstev, - preživnina otroka, katastrski dohodek - za vse se zahteva celoletni znesek, le za štipendijo iz združenih sredstev oktobrski znesek) in spremembe, ki so nastale med letom
(prebivališče, število družinskih članov. ..)
Kaj je še pomembno vedeti:
- Novi vlagatelji, ki živijo zunaj občine Kamnik, morajo obvezno priložiti še potrdilo o skupnem gospodinjstvu in premoženjskem stanju;
- prav tako bodo morali ti za vse otroke, starejše od 15 let, predložiti tudi potrdilo o šolanju;
- vlagatelji, ki bodo uveljavljali subvencijo stanarine, morajo na obrazu podati izjavo o lasti avtomobila (leto izdelave in znamka);
- vsi vlagatelji bodo morali podpisati tudi izjavo o tajnosti podatkov (občani, ki so zaposleni, bodo te izjave dobili pri delodajalcih, vsi ostali občani pa na Centru za socialno delo).
Izpolnjene vloge je treba dostaviti na Center za socialno delo Kamnik do 20. marca 1991 (Ljubljanska l/I. nadstropje), seveda pa se zahtevki lahko vlagajo tudi kadarkoli med letom, še posebej, če sc razmere v družini spreminjajo.
Ker je na Centru za socialno delo zaposlena tudi naša članica sveta Kluba staršev Ivanka Jerman, potrkajte na njena vrata, saj vam bo pri izpolnjevanju obrazcev rada priskočila na pomoč. Tam boste našli tudi polno mero razumevanja in odgovore na vse neznanke ki vas bodo spremljale pri uveljavljanju pomoči.
IVANKA JERMAN IVANA SKAMEN
Pripis:
Zaradi časovne neusklajenosti upravičenosti do oprostitve doplačila k ceni zdravstvenih storitev (stara pravica je »ugasnila« 28. februarja, nova pa bo lahko ugotovljena šele po 20. marcu) vam svetujemo, da račune za zdravstvene storitve shranjte in jih boste uveljavljali naknadno.
Če pa boste v tem času koristili dražje zdravstvene storitve (bolnišnično zdravljenje, več pregledov pri specialistih...). pa se z vlogo oglasite na Centru za socialno delo. kjer bodo hitro ugotovili vašo upravičenost in vam tudi izdali potrdilo.
Do rojak, prost bo vsak, ne vrag, le Škodljivi učinki sosed bo mejak kajenja
S tole našo himno, ki jo je zapel Titanov pevski zbor, se je začela še ena proslava in še en kulturni dan. Vsaj tako sem mislila, pa sem se pošteno zmotila. Bila je novo doživetje, proslava, kakršnih do zdaj nismo bili vajeni. Najprej je tovariš... ne, gospod ravnatelj prebral svoj govor, v katerem je označil Prešerna in njegove pesmi in ob tem tudi podelil njegove Poezije učencem osmih razredov, ki so se izkazali v tekmovanju iz jezika za Brejcevo priznanje. Spet je zaz-venela nežna pesem Lipa, mi pa smo komaj čakali, da nastopi Polde Bibič, znani slovenski igralec z mogočnim glasom, ki se ti takoj vtisne v spomin. Sedel je ob strani in se oziral na zbor in na nas, mularijo, ki smo ga radovedno opazovali.
Recitiral nam je Povodnega moža, balado o lepi Urški in pa odlomek iz Martina Krpana. Ni besed, s katerimi bi se dalo opisati njegov glas in dar, da mu vsi takoj z zanimanjem prisluhnejo. In ko se je iz grl pevcev zaslišala še Ave Marija, je bilo res pravo
Med pomembne naloge sodijo krvodajalske akcije. Po dokončnih podatkih je bilo v preteklem letu iz kamniške občine 1970 krvodajalcev ali kar 40 odstotkov več, kot je bilo načrtovano. K tako velikemu odzivu je prispevala dobro pripravljena organizacija in nadvse vestno delo aktivistov RK v delovnih in drugih organizacijah in v krajevnih skupnostih. Kljub številnim glasovom, da darovana kri ni uporabljena v prave namene oziroma da kri prodajajo, odvzem krvi ni bil manjši. Takim tendencioznim mnenjem je treba odgovoriti, da je bila kri uporabljena za tiste ljudi, ki s jo potrebovali, po zagotovilih zavoda za transfuzijo v Ljubljani pa krvi ne prodajajo, je izjavil predsednik RK Kamnik.
Zbiralna akcija oblačil in drugega materiala je bila uspešna.
1. DOSEDANJA ORGANIZIRANOST LOKALNE POSPEŠEVALNE SLUŽBE
Kmetijska pospeševalna služba je bila do konca leta 1990 (v nekaterih občinah, tudi Kamniku, do oktobra 1990) organizirana v okviru Kmetijskih zadrug, Financirana je bila tretjina iz republiških sredstev za pospeševanje kmetijstva, tretjina iz občinskih skladov in prav toliko iz sredstev Kmetijske zadruge. Organiziranost je omogočila celovit pregled na kmetijo z vidika nabave, prodaje, stroke. Težave pa so nastale, ker je bil pospeševalec preveč vezan na poslovne zadeve, zato mu je za reševanje strokovnih problemov ostalo premalo časa. Marsikje je opravljal dela, ki bi jih morale v zadrugi opravljati druge službe (odkupi....) Nagrajevanje je bilo od zadruge do zadruge zelo različno, odvisno od zadruge, in ne od strokovnega dela pospeševalca (razlike so bile tudi dp 300%). Delo pospeševalca ni bilo cenjeno, ker neposredno ni prinašalo dobička.
2. ORGANIZIRANOST PO NOVEM
Z novim letom je na celotnem območju Slovenije dosedanja pospeševalna služba prešla v javno kmetijsko svetovalno službo. Število lokalnih kmetijskih sveto-
vzdušje. Še Prešeren bi bil vesel, če bi bil takrat lahko z nami. Po proslavi naju je čakala težka naloga, intervju s Poldetom Bibičem. In to res ni mačji kašelj, ko takole sediš iz oči v oči s tako znanim Slovencem. Bilo naju je kar pošteno strah, roke so se nama tresle in glas krhal.
Zanimalo pa naju je predvsem tole:
KAKO STE SE PRIPRAVLJALI NA VLOGO PRIMOŽA TRUBARJA?
»Seveda sem veliko bral o njem, saj drugega gradiva pač ni. Vživljal sem se v vlogo, saj je bilo treba začutiti tisti duh srednjega veka ... Pa tudi fantazija je pri tem dosti pripomogla.«
JE LAŽE IGRATI V FILMU . ALI V GLEDALIŠČU?
»Težko bi rekel. Vsak medij ima svoje prednosti. V gledališču je treba biti predvsem psihično pripravljen, saj je treba odigrati dolge predstave brezhibno in si zapomniti ves tekst naenkrat.«
KAJ VAS JE PRIPELJALO K FILMU, SAJ JE ZNANO.
Mnogi, ki tako pomoč rabijo, pa so je bili deležni.
Organiziranih je bilo več predavanj in seminarjev. RK je vodil ocenjevalno akcijo prve medicinske pomoči v prikazu znanj »Mladi v SLO in DS«.
Organiziranih je bilo 25 tečajev PMP za voznike motornih vozil. Tečaj je trajal 10 ur. Vseh organiziranih tečajev se je udeležilo 560 kandidatov.
Zelo močno je bil RK vpet v zbiranje in razdeljevanje pomoči oškodovancem ob novembrski ujmi. Razdeljena je bila pomoč v materialu, denarnih sredstvih v sodelovanju z Izvršnim svetom, s krajevnimi skupnostmi in centrom za socialno delo. Podrobneje pa smo naše bralce o zbiranju in razdeljevanju pomoči, seznanjali v rednih izdajah Kamniškega občana.
DA STE GLEDALIŠKI IGRALEC?
»Pri nas film skoraj ni ločen od gledališča. Če si gledališki igralec, kaj kmalu zaideš v filmske vode, saj je premalo enega in drugega, da bi bil profesionalni filmski ali gledališki igralec«
NAPISALI STE TUDI KNJIGO IGRALEC. NAMA LAHKO KAJ POVESTE O NJEJ?
»O knjigi vama ne bom pravil. Preberita jo, pa bosta razumeli moj poklic«
KATERA IGRA IN KATERI AVTOR VAM JE NAJBOLJ PRI SRCU?
»Najraje imam slovenske igre. Kar pa se avtorjev tiče, najraje igram dela dramatikov Strniše, Zajca ali pa Jančarja in drugih.«
In ker je imel igralec časa zelo malo, saj se mu je mudilo na vajo, sva mu postavili zadnje vprašanje.
ALI JE KAKŠNA VLOGA, KI STE SI JO VEDNO ŽELELI IGRATI?
»Ne, igral sem tisto, kar sem dobil, seveda raje v zahtevnejših
V organizaciji RK Kamnik je bilo v preteklem letu pripravljenih še več drugih aktivnosti. Tako je tekla poizvedovalna dejavnost za 61 primerov. Vse leto je teklo tesno sodelovanje z organizacijami RK v krajevnih skupnostih, prav tako z nekaterimi delovnimi organizacijami.
Razprava je pokazala, da je RK uspešno opravil vse načrtovane naloge za lansko leto, kar je tudi dober temelj za delo v tem letu. „
Lani se je nadaljevalo tudi dobro sodelovanje z Doberdobom. Stiki se nadaljujejo in prijateljstvo je pognalo že dobre korenine.
Program dela občinske organizacije za leto 1991 temelji na doseženem in bo ohranjal vse dosedanje prvine. Med najpomembnejše sodi predvsem: razvoj krvodajalstva, organiziranje tečajev PMP za voznike motornih vozil, organizacija tečajev PMP za bolničarje, pomožne bolničarje in tečaje za nego bolnikov na domu. Z enako intenzivnostjo bo RK    organiziral zdravstveno
igrah. Zahtevnejše igre se učim z večjim veseljem, saj vem, da sem vanje vložil veliko truda in ne zdi se mi pametno, da bi ves trud. ki sem ga vložil, vložil zaman. Drugače pa imam raje nove, moderne igre, kjer se moram večkrat osredotočiti in zakopati vanje.«
Preden pa sva odšli domov, so se nama pogledi ustavili še na razstavi knjig, ki so jo pripravili učenci s pomočjo učiteljev v avli naše šole. Razstava je obsegala nekaj dragocenosti slovenske kulture in knjig, pisanih v boho-ričici, pa podpisi že umrlih velikih Slovencev, kot Franceta Bevka, Toneta Seliškarja, Franca Šaleškega Finžgarja, Prežihovega Voranca in drugih. Vsi ti zakladi so bili večinoma iz zasebnih zbirk učiteljev slovenskega jezika.
In kaj zapisati za konec? Samo to: hvala igralcu Bibiču za lep pogovor in hvala tudi vsem, ki ste pripravili tako lepo proslavo. Upava, da res ne bo zadnja.
Nataša Hribar in Dunja Djuraševič, 7. b. OŠ TOMA BREJCA KAMNIK
vzgojne dejavnosti s prirejanjem raznih predavanj in posvetov. Program dejavnosti na področju poizvedovalne dejavnosti bo še vedno ostal na pomembnem mestu. V letu 1991 bo organizirano zbiranje uporabnega materiala in oblačil, zbiranje pomoči.za prizadete ob elementarnih in drugih nesrečah. Na področju socialne dejavnosti bo v KS pospešeno or-ganizirana^ sosedska pomoč in druge humanitarne aktivnosti.
Prisotni so sprejeli poročilo o opravljenem delu in o finančnem poslovanju ter delovni in finančni načrt za leto 1991, soglašali so s tezami za Statut Rdečega križa Slovenije.
Pred zaključkom seje so prisotni sprejeli še odločitev, da bo prireditev za krvodajalce organizirana 16. marca 1991 ob 10. uri v dvorani Veronika v Kamniku. V kulturnem programu bo nastopil pevski zbor Cantemus, sodelovali pa bodo tudi mladi člani RK z recitalom. Ob tej priliki bodo krvodajalci prejeli posebna priznanja, za 15-krat darovano kri bo priznanja prejelo 85 darovalcev, za 20-krat 51, za 25-krat 29, za 30-krat 12, za 35-krat 8, za 40-krat 1, za 45-krat 2 in 50-krat 4 darovalci.     STANE SIMŠIČ
Podstudenec, Krivčevo, Žaga, Smrečje, Zavrh, Kališe, Gozd
KS Godič: Godič, Kršič, Vodice, Brezje nad Kamnikom
KS Mekinje: Mekinje, Jerano-vo, Zduša, Podjelše
KS Nevlje: Nevlje, Olševek, Tučna, Briše, Poreber, Hrib, Soteska, Vrhpolje, Vir
KS Sela: Markovo, Rožično, Sela, Znojile, Žubejevo, Trobel-no, Bela peč, Sovinja peč, Poljana
KS Srednja vas: Podhruška, Sr. vas, Snovik, Potok, Loke, Pirševo, Vasenovo.
KS Vranja peč: Zg. Palovče, Sp. Palovče, Trebelno, Vranja peč, Vel. Lasna
KS Šmartno: Buč, Hruševka, Ravne, Praproče, Sidol, Šmartno, Gradišče, Kostanj, Steb-ljevek
KS Zg. Tuhinj: Stara sela, Zg. Tuhinj, Laze, M. Hrib, V. Hrib, Golice, Cirkovše, Češnice, Lip-lje, Črni vrh.
KS Pšajnovica: Pšajnovica, Leseno, Gabrovica, V. Rakitovec, M. Rakitovec
KS Špitalič: Špitalič, Bela, Zg. Okrog, Sp. Okrog
KS Motnik: Motnik, Zg. Mot-nik, Bela, Zajasovnik.
Delo obsega naslednja področja dela:
- poljedelstvo, pašništvo, travni-štvo, govedoreja, ovčjereja, pra-šičjereja, agromelioracije in hidromelioracije, kmetijsko strojništvo, gradnja kmetijskih objektov, sadjarstvo, dopolnilne dejavnosti, konjereja.
PETER BERLEC
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Že ob opazovanju akutnih učinkov cigaretnega dima sva ugotovili, da je prišlo do razlik v meritvah pred in po pokajeni cigareti. Količina forsiranega izdiha zraka je pri mnogih dijakih po eni oziroma dveh pokajenih cigaretah padla. Pri nekaterih dijakih pa do razlik vrednosti PEF po pokajeni cigareti ni prišlo. Ob tem podatku sklepava, da takšen organizem ne reagira več na akutne učinke cigaretnega dima. Zato obstaja nevarnost, da bodo ti kadilci zaradi prevelike zasvojenosti s cigaretnim dimom v bodoče obolevali na dihalih.
Tudi statistična obdelava rezultatov je pokazala, da je signifi-kantnost PEF-a po eni cigareti zelo velika, po dveh pa se organizem prilagodi na tobačni dim in razlike so nesignifikantne. Na splošno pa se je pri vseh preiskovancih PEF po 15 minutah po pokajeni cigareti normaliziral, kar potrjuje spoznanje, da ima cigaretni dim na dihalne poti in sluznico večji učinek šele v daljšem obdobju.
Med meritvami sva opazili, da je pri nekaterih kadilcih zaradi intenzivnosti kajenja prišlo do kašljanja, ki je posledica draženja sluznice s cigaretnim dimom.
Zaključki
• Pokajena cigareta ima takojšen vpliv na delovanje srca, srčni utrip se pospeši. V povprečju se pomembno poveča diasto-lični krvni pritisk pri mladostnikih s še zdravim organizmom.
• Pokajena ena ali dve cigareti povzročita takojšnjo motnjo dihalnih poti le pri posameznih mladih ljudeh. Zato so ti kadilci manj sposobni izvesti sunkovit izdih. Pri večini dijakov pa tega nisva našli le po eni ali dveh pokajenih cigaretah. Ti posamezniki so kasneje kandidati za kronična obolenja na pljučih.
• Kajenje je razvada, ki bi jo bilo potrebno opustiti. Poleg negativnih učinkov, ki jih povzroča v kadilčevem organizmu, je zelo škodljivo tudi za nekadilce.
Akutni učinki cigaretnega dima so za nekadilce lahko zelo neprijetni. Kažejo pa se kot draženje oči, nosne sluznice, glavobol in kašelj. Zato se v mnogih deželah zavzemajo za prepoved kajenja v javnih prostorih in vozilih javnega prometa. Marsikje je tudi prepovedano reklamiranje
tobačnih izdelkov v medijih, kot sta radio in televizija.
Posnetih pa je bilo tudi veliko dokumentarnih serij o škodljivosti kajenja in njegovih posledicah. Misliva pa, da bi bilo v prihodnosti potrebno še bolj osveš-čati ljudi o nevarnosti kajenja.
• Dijake, ki so imeli nenormalne odzive po pokajeni eni ali dveh cigaretah, tako glede krvnega obtoka, kot tudi dihal, bi' želeli opozoriti, naj opustijo kajenje. Seveda pa želiva z najinim kratkotrajnim opazovanjem, ter s pomočjo študije poročil sveta, ki so spremljali mladostnike dalj časa, sprožiti aktivnosti, s katerimi bi se kadilska razvada opustila.
To bi želeli doseči tako med srednješolci, kot tudi med odraslimi.
Kaj pa priporoča svet 1989 za zmanjšanje kajenja med prebivalstvom?
Za odgovor sva izbrali aktivnost svetovnih zagovornikov preventive kajenja, ki jih je objavil jugoslovanski časopis Pljučne bolesti (VOL. 41/št. 3-4/mesec julij
- dec. 1989). Citirava:
31. maj — Svetovni dan brez tobaka
Po uspešnem prvem svetovnem dnevu brez tobaka, ki je bil 7. aprila 1988, bo odslej tak dan v središču svetovnih dogajanj. Od leta 1989 dalje bo svetovni dan brez tobaka 31. maj. Svetovna zdravstvena organizacija se zaveda, da v večini držav že več let obstaja »dan brez kajenja«, ki ga le-te ne bi želele spreminjati. Pobudo WHO (SZO) bodo gotovo sprejele države - članice in 31. maj bo postal dan, ki ga bodo obeležila sredstva javnega obveščanja, informativni in izobraževalni program, po možnosti v sodelovanju s SZO in drugimi državami sveta.
Evropska konferenca svetovne zdravstvene organizacije
o protikadilski politiki (7.
- 11. novembra 1988 v Madridu)
V Madridu je od 7. do 11. novembra 1988 potekala 1. evropska konferenca o kajenju, ki je sprejela naslednje pobude:
V Evropi vsako leto zaradi kajenja umre skoraj milijon ljudi. Okrog 100 milijonov moških, žensk in otrok, živečih na evrop-
Kmetijske novice
Organizacija
suetoualne
valcev se je iz 400 v letu 1990 zmanjšalo na 300. Plačuje se v celoti iz republiškega proračuna. Kmetijska svetovalna služba je organizirana na treh nivojih. Lokalni kmetijski svetovalci imajo še naprej sedež na območjih kot do sedaj. Zadolženi so za točno določeno območje. So splošni kmetijski svetovalci, zadolženi za delo s celotno kmetijo in v interesu kmeta. V občini Kamnik delata ing. Anton Jagodic, in ing. Peter Berlec. Če se pri svojem delu srečajo s strokovnim problemom, katerega sami ne morejo rešiti, jim pomaga regijska kmetijska svetovalna služba, ki pa je specialistično usmerjena (poljedelstvo, živinoreja, varstvo rastlin...). Regijska služba pomaga tudi pri izvedbi izobraževalnega programa za kmete in člane kmečkih družin, deluje mentorsko lokalni službi in je odgovorna za prenos novitet v prakso.
Na lokalnem nivoju deluje tudi kmetijsko gospodinjska svetovalka, ki dela tudi na dopolnilni dejavnosti na kmetiji, ter po strokovni plati pomaga pri delu s kmečko mladino (dipl. ing. Marta Kos za območje občin Kamnik-Domžale).
Za organizacijo in vodenje lokalne službe so zadolženi Kmetijski zavodi. Na nivoju republike pa vodi kmetijsko svetovalno službo Republiški center za po-
službe
speševanje kmetijstva, ki je od 1. 1. 1991 pri RSKGP.
Pri izvršnih svetih občin so ustanovljeni odbori za kmetijsko svetovalno službo. V odboru je predsednik občinskega upravnega organa, Kmetijske zadruge, Kmečke zveze, predstavniki kmetov in predstavnik Kmetijskega zavoda.
Naloga odbora je, da sprejme program dela posameznega svetovalca, ga usmerja pri njihovem delu in ob koncu leta oceni njegovo delo.
JOŽE BENEC, dipl. ing.
* ★ ★
Kmetijski zavod Ljubljana ima svojo enoto v Kamniku, svetovalec je ing. Peter Belec
Sedež svetovalne službe bo v prostorih Kmetijske zadruge Emona, Trg talcev 1, Kamnik. Uradne ure so vsak dan od 7.-8. ure. Tel. 831-147.
Kmetijski svetovalec je zadolžen za strokovno delo na kmetijah v naslednjih krajevnih skupnostih oziroma vaseh in naseljih:
KS Kamniška Bistrica: Sp. Stranje. Zg. Stranje, Zagorica, Kregarjevo, Stahovica, Županje njive, Bistričica, Zakal, Okroglo, Stotnik, Klemenčevo.
KS Črna: Črna, Potok v Črni,
CVETLIČARNA »MIRA« v Godiču
Bogata izbira okrasnih lončnic, razni nasadi v posodi,
rezano cvetje in priložnostna darila.
Aranžiranje daril, poročni šopki.
Ob 8. marcu, pa tudi 25. marcu, se še posebej
priporočamo!
Beril01} ^9^evanJe 'm 7 generalna obnova
klavirjev
Prešernova 9, 61234 Mengeš - Telefon: (061) 737-795
Pralnica spet v Kamniku!
Cenjene Kamničane obveščam, da je od 1. marca odprta pralnica »BISTRA« v Šlandrovi ulici št 1 (v bivši pralnici Usluge).
Delovni čas: vsak dan od 8. do 13. ure, v ponedeljek in sredo tudi popoldan od 16. do 18. ure, v soboto od 9. do 11. ure.
Se priporočam! Samo Podjed
Rdeči križ ti preteklem letu
Občinska organizacija RK Kamnik je v sredo, 20. februarja, obravnavala vrsto pomembnih zadev, zlasti je proučila opravljeno delo v preteklem letu in sprejela program dela ža leto 1991. Predsednik RK Kamnik, dr. Vladimir Breznik, je navzočim posredoval vrsto zanimivih podatkov, ki izhajajo iz pismenega dela poročila o delu RK v preteklem letu.
skem področju Svetovne zdravstvene organizacije, bo umrlo zaradi kajenja, če takoj ne začnemo z odločnim bojem proti temu. Polovica teh ljudi bo živela 40 do 69 let in izgubili bodo povprečno 20 let življenja. Ko se mladi ljudje navajajo na uporabo proizvodov, ki vsebujejo nikotin, se zaradi učinkov droge težko odvadijo njihove uporabe. Do sedaj so nacionalni državni programi zelo nedorečeni. Znano nam je, da so se v nekaterih državah razvile dejavnosti, ki so potrebne za kontrolo in končno iztrebljenje tobaka iz Evrope.
Vemo, da smo zmožni tega. To lahko uredimo samo, če obstaja politična volja. Današnji izziv za vlade je, da začnejo z dejavnostmi, ki jih lahko opravijo samo one. Moramo se zavedati, da zaradi uporabe tobaka obolevajo in umirajo ljudje.
Vse bolj pa uporaba tobaka zastrašuje nekadilce, saj se zavedajo, da je vdihovanje tobačnega dima nevarno za njihovo zdravje. To spoznanje nas obvezuje, da nekadilce zaščitimo pred neprostovoljnim oziroma pasivnim kajenjem. Naš končni cilj je Evropa brez cigaretnega dima. Naša prva naloga pa je, da zagotovimo, da bo do leta 1995 od 10 Evropejcev 8 nekadilcev.
Trend smrtnosti kronične obstrukcije pljučne bolezni v Angliji
Kronični bronhitis, t.i. angleška bolezen, kot vzrok smrtnosti v tem stoletju upada v vseh starostnih skupinah in pri obeh spolih. Angleški epidemiolcgi so namreč v zadnjem času opazili, da se je hitro upadanje mortalitete (smrtnosti) upočasnilo. To so opazili tudi v drugih državah, vključno z ZDA.
Poročila navajajo, da število smrtnih žrtev kroničnega bronhitisa še vedno upada. Po drugi strani pa hudo narašča število smrtnih primerov zaradi bolezni, klasificiranih kot kronične obstrukcije dihalnih poti. Ta ugotovitev je pravilna, vendar v času, ko se starostna meja populacije tako hitro menja, je važnejša specifična smrtnost.
Analize kažejo, da je smrtnost pri moških veliko večja kot pri ženskah, še posebej v starostnem obdobju med 65. in 84. leti je 5-krat večja. Pri vseh starostnih skupinah obeh spolov je trend v upadanju smrtnosti, čeprav počasneje pri moških v skupini od 75 do 85 let.
Najnovejši trendi smrtnosti zaradi bronhitisa, emfizma in kronične obstrukcije dihalnih poti se razlikujejo med moškimi in ženskami, še posebej v starejših starostnih skupinah. Pri ženskah nad 65 leti starosti smrtnost narašča, pri moških pa počasi upada.
Evropska lista proti tobaku
Prva evropska konferenca v tobačni politiki, ki je potekala novembra 1988 v Madridu, je sprejela Evropsko listo proti kajenju z namenom, da bo do leta 1995 od 10 Evropejcev 8 nekadilcev. Lista proti kajenju za Evropo vsebuje naslednje stališče:
- bistvo osnovne pravice do zdrave in čiste narave je svež zrak brez cigaretnega dima,
- vsak državljan ima pravico biti poučen o škodljivosti kajenja,
- vsi državljani imajo pravico vdihavanja svežega zraka brez tobačnega dima v zaprtih prostorih in v vozilih javnega prometa,
- vsak otrok in odraščajoča oseba ima pravico do zaščite pred širjenjem tobaka in da dobijo vse potrebne informacije in pomoč, da se uprejo kakršnikoli obliki uživanja tobačnega dima,
- vsak kadilec ima pravico do podpore in pomoči pri odvajanju od kajenja.
Najina raziskava je spremljala samo akutne učinke cigaretnega dima na obtočilih in dihalih. Že meritve po eni oziroma dveh pokajenih cigaretah so pokazale pomembna - škodljiva dogajanja v mladem organizmu.
Lahko si predstavljamo, do kakšnih pojavov bi privedlo dolgotrajno kajenje (10, 20 in več let) po 20 in več cigaret dnevno.
Ž raziskavo sva hoteli dodati le mozaični kamenček k prizadevanju kulturnega sveta, da bi bili ljudje bolj zdravi.
Naloga je bila za naju poseben izziv in tudi odgovornost. Uresničitev zamisli ni bila preprosta. Tako temeljito raziskavo sva lahko uspešno opravili le s skupnim sodelovanjem in pomočjo.
Najiskreneje se zahvaljujeva doc. dr. sc. Emi Mivšek-Mušič, ki je vsestransko pomagala pri oblikovanju raziskovalne naloge.
Zahvaljujeva se tudi naši šolski mentorici, profesorici Mariji Mrak, ki nama je omogočila nemoteno opravljanje meritev, inž. Matjažu Bizjaku z Inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, sva hvaležni za strokovno pomoč pri statistični obdelavi rezultatov meritev.«
Z dokaj obširnim prikazom aktualnosti te naloge smo poskusili našim bralcem posredovati vsaj bistveni del zanimivosti in ugotovitev, ki izhajajo iz celotnega dela avtoric. Prepričani smo, da bo ta prispevek padel na plodna tla in bo marsikomu pomagal pri odločitvi, kaditi ali ne. Če bo vsaj del kadilcev in del tistih, ki bi lahko postali kadilci, upošteval ugotovitve avtoric o škodljivosti kajenja, potem smo z našim hotenjem in prispevkom v celoti uspeli.
STANE SIMŠIČ
NOVO V SALONU ZDRAVJA IN LEPOTE
»BODYFORM«
Cvetka Brumen, Vrhpolje 41, telefon 814-291 »
AKUPUNKTURNA MASAŽA proti bolečinam hrbtenice in ostalih sklepov, glavobolu, vrtoglavici, zaprtju, psihični napetosti zaradi preobremenitve, pomanjkanje energije itd.
Ste se pozimi zredili? Shujšajte! Ne čakajte na mesec pred dopustom!
Poleg akupresure za zmanjšanje apetita nudim tudi aparate za hujšanje določenih delov telesa, za čvrstejše mišice in proti celulitu, ročno limfno drenažo in ročno masažo.
Za lep izgled, pregretje telesa in manj depresivno počutje pa nudim umetno sonce.
Vabim vas tudi na tečaj masaže.
Se priporočam!
Mali oglasi
prodam telefonsko številko v Kamniku. Informacije na tel. 812-724.
Moško kolo rog - navadno, ugodno prodam. Tel. 812-477.
Kupim zazidljivo parcelo v bližini Kamnika. Naslov v uredništvu Kamniškega občana.
Lado  1200, karambolirano,
PU\ SoO    tUđi   P°   de,'h- TeK
Otroka vzamem v varstvo. Jap-ljeva 3, Kamnik.
Instruiram matematiko za srednje šole. Informacije na tel. 814-739.
TRGOVINA »SCORPIO«, Moste 88/a, tel. 841-029
Na voljo vam je
nova spomladanska kolekcija športne in modne obutve
po ugodnih cenah
Pri nas lahko dobite tudi kavbojke in jakne iz jeansa.
Odprto od 9.30 do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.
Že vnaprej se veselimo vašega obiska!
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
Odprta je nova trgovina
z elektromaterialom »FRAMAT« na Kidričevi 64 (za Korobačem)
Nudimo vam:
- elektroinštalacijski material
- gospodinjske aparate
- vse vrste baterij in
- razsvetljavo
Ponudbo bomo razširili še z akustiko in belo tehniko.
Za obisk se priporočamo in vas pričakujemo vsak dan od 8. do 13. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Vse člane Turističnega društva Kamnik ter vse, ki bi to radi postali obveščamo, da bo
občni zbor
v petek, 15. marca 1991 ob 18. url v prostorih nad Kavarno Veronika.
Vabljeni!
TD Kamnik
Temeljno sodišče v Ljubljani
objavlja
naslednja prosta dela in naloge za
enoto v Kamniku
1. strojepiske-zapisnikarice
1 delavka za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
2. vpisničarke
1 delavka za nedoločen čas Pogoji:
- program srednjega izobraževanja (štiri leta) - V. stopnja zahtevnosti
- 6 mececev delovnih izkušenj
- 2-mesečno poskusno delo.
Rok prijave je 8 dni. Rok za obvestilo je 30 dni. Prijave sprejema kadrovska služba Temeljnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, Ljubljana.
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Katic) ZAHVALA
V 62. letu nas je po kratki in hudi bolezni zapustil dragi mož, oče, sin, ded, brat, stric in tast
VINKO VRANKAR, st.
Šmartno 3 v Tuhinju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, posebno družinam: Prašnikar, Bajde, Zobavnik, Resnik in g. Mirni ter vsem ostalim, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, darovali cvetje, za maše in sveče in ga v tako velikem številu pospremili k preranemu počitku. Posebna zahvala LD Sela in vsem ostalim lovskim prijateljem ter vsem gasilcem kamniške občine za tako številno udeležbo na njegovi zadnji poti. Hvala njegovim nekdanjim sodelavcem iz KIK Kamnik in govornikom za tople besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem KIK Kamnik, Titan, Zavarovalna enota Mengeš, nekdanjim sodelavkam Emone, ZB, Društvu upokojencev Kamnik, g. župniku za pogrebni obred, cerkvenim pevcem in TunjiŠkemu oktetu za občuteno petje. Hvala vsem, ki ste nam lajšali bolečino slovesa.
Žalujoči: vsi njegovi
Februar 1991
Svet šole Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik
bo na licitaciji, v petek, 15. 3. 1919 ob 13. uri v Osnovni šoli Nevlje prodal električni štedilnik, primeren za gostinske obrate. Izklicna cena je 5.500,00 din. Prometni davek plača kupec.
V 76. letu življenja nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast in svak
STANE URH
iz Jakopičeve 27, Duplica
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Še posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Kamnik za nesebično pomoč, skrb in nego našega Staneta ter za poslovilne besede. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, Tonetu Mo-dicu pa za poslovilne besede in zadnji pozdrav. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Marec 1991
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame, prababice in tete
FRANČIŠKE MALI
iz Rožičnega 7
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali, nam izrazili sožalje, podarili cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za ganljivo petje.
Žalujoči: vsi njeni
Februar 1991
Pomlad prišla bo na naš vrt pogrinjati zeleni prt, tebe ne bo več tam našla zajokala bo in odšla.
ZAHVALA
V 60. letu življenja nas je zapustil dragi oče, stari ata, tast, brat, stric in svak
■■H
1   IVAN BURJA
iz Mekinj, Cesta 3 talcev 27
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Se posebej toplo se zahvaljujemo gasilcem za spremstvo in ganljive besede slovesa, pevcem za občuteno zapete pesmi in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsi njegovi
Mekinje, Brezovica pri Zlatem polju, Črnuče, Ljubljana, Radeče pri Zidanem Mostu, februar 1991
I Mojo srčno kri škropite po planinskih sončnih tleh, kakor seme jo vrzite po dolih in po bregčh.
(Simon Gregorčič)
ZAHVALA
V 80. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
IVANA SPRUK
iz Gozda 35
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in dar za svete maše ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala sodelavcem iz Usluge Kamnik, Žičnice Velika planina, OŠ Toma Brejca in Čistilnice France ing. Pucelj iz Kamnika. Posebej hvala sosedu Milanu Golobu za lepe besede, s katerimi je opisal mamino življenjsko pot, Antonu Modicu za poslovilne besede in praporščakom za zadnji pozdrav. Prav tako iskrena hvala gospodu župniku za tople besede slovesa in lepo opravljen obred, zdravstvenemu osebju ZD Kamnik in pevcem za ganljivo petje.
Žalujoči vsi njeni
Februar 1991
Razgibano športna žiuljenje v obrtnem združenju
V tej asociaciji obrtnikov kamniške občine, ki povezuje 670 nosilcev obrti in še okrog 430 zaposlenih delavcev, že dalj časa dajejo pomembno mesto tudi športnemu utripu svojih članov. Namensko zbirajo tudi sredstva, da bi tako omogočili vključitev vsem, ki se želijo bolj posvečati športnim aktivnostim. Zavedajo se, da športna rekreacija v mnogočem vpliva na dobro počutje, posredno pa tudi na delovno storilnost in kreativnost pri delu.
Lani je Obrtno združenje imenovalo poseben odbor za športno aktivnost. Šteje sedem članov, vodi ga Emil Grzinčič. Naloga odbora ni le organiziranje športnih prireditev, ampak tudi pridobivanje novih članov za posamezne zvrsti športnih aktivnosti. Ob večji udeležbi članstva, bo mogoče organizirati še dodatne športne panoge, nekatere že utečene pa okrepiti in razširiti. Odbor se je svojega dela lotil z vso odgovornostjo, zato so vidni že tudi nekateri konkreni uspehi.
Ze dolgo časa obrtniki aktivno sodelujejo v kegljanju. Ekipa je vključena v občinsko ligo in je po kakovosti pri vrhu lestivce. Čeprav relativno maloštevilni, dosegajo lepe uspehe. Dva člana sta vključena v ekipo Kegljaškega kluba Kamnik. V kegljanju imajo svoj termin za tekmovanja ali vadbo vsak teden. Odbor za šport vabi obrtnike in pri njih
zaposlene delavce, da se priključijo kegljanju, saj imajo tu vsi možnosti za široko področje rekreacije, kegljaška sekcija pa si želi seveda tudi novih sodelavcev in kegljačcv.
Novembra lani so bili organizatorji tekmovanja v malem nogometu, za zlato selekcijo. To športno srečanje so pripravili v športni hali v Kamniku, doho-
Ekipa kamniških obrtnikov na prvenstvu obrtnikov Slovenije v veleslalomu v Kranjski Gori.
Dober dan naše k »našim v Dvstralijo«
Komaj leto in pol je minilo od prekrasne avanture v Kanadi. Pa se kolesarske vagabundke, nugo-nobljive in neuklonljive zopet podajajo v svet. Tokrat na drugi konec zemeljske oble - v Avstralijo. Vražje ženske imajo tokrat v mislih še daljšo kolesarsko turo. Pot od Melburna do Sydne-ya je dolga natanko 1200 kilometrov ... Prevozile jo bodo v desetih dneh, ampak za razliko od prejšnjih potovanj, se tokrat ne hvalijo, da je to mačji kašelj.
Morda si boste 21. marca lahko vzeli urico časa in ob 18. uri prisluhnili njihovemu razodetju sil, ki jih vedno znova in znova vlečejo v svet, med Slovenci!? Pripovedovale vam bodo tudi o svojih načrtih in srečanjih, o premagovanju dolgih poti s kolesom. Morda vam bodo celo zaupale, kako jim je uspelo tudi
svoje najbližje prepričati, da so njihove poti potrebne in koristne. Da ob njihovem zapuščanju domačih ognjišč -ni jeze in solza...
Pridite in prisluhnite neulovljivim ... So kot metulj in njihov pomladni cvet je tokrat daljna, daljna Avstralija... Naj ponesejo 5. aprila, ko se bodo odpeljale z veliko jekleno ptico vaše dobre želje in pozdrave vsem. ki jih bodo obiskale na svoji poti, dolgi tri tedne.
Ni slučajno izbran prvi pomladni dan ... S pomladjo se začenja spet življenje in njihova nenavadna popotovanja so utrinek nenavadnega življenja. VABLJENI v malo dvorano v kavarno Veronika ob 18. uri. Vesele vas bodo, veselje pa je hudo nalezljiva reč!
IVANA SKAMEN
d. o. o.
SERVISNO IN TRGOVSKO PODJETJE
- AVTOMATERIAL
Kamnik, Podgorska pot 2, tel. 811-869
V naši bogato založeni trgovini vam nudimo:
- celoten Izbor iz programa ZASTAVA, GOLF, RENAULT
- akumulatorje MEŽICA, VARTA
- avto kozmetiko
- olja CASTROL
- antifriz GLYCOPER
- dodatno opremo
- tepihe za vozila SUZUKI, SUBARU, HYUNDAI itd.
Sprejemamo naročila za rezervne dele za kmetijsko mehanizacijo.
V sklopu trgovine je tudi AVTO-ELEKTRO SERVIS, ki vam nudi usluge za osebna in tovorna vozila in kmetijsko mehanizacijo.
V primeru, da želenega izdelka ni v naši trgovini, ga poiščemo in dobavimo v najkrajšem času.
DELOVNI ČAS: vsak dan od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure.
dek pa so namenili Zvezi para-plegikov Slovenije. Sodelovali so znani slovenski športniki, novinarji in kulturniki. Zmagali so s 3:1. Te športno humanitarne akcije se je udeležilo veliko zunanjih obiskovalcev, udeležba Kamničanov pa je bila več kot skromna.
Zadnje leto kaže viden napredek smučarska sekcija. O doseženih rezultatih v veleslalomu gorenjskih obrtnih združenj in o veleslalomu obrtnega združenja Kamnik, je poročal Kamniški občan v zadnji številki. Pred nedavnim pa so se udeležili še prvenstva obrtnikov Slovenije v veleslalomu.
Sodelovalo je 15 ekip obrtnih združenj iz raznih krajev Slovenije. Tekmovanje je bilo v Kranjski Gori. Dosegli so lepe rezultate. Kamničani so v skupnem tekmovanju (moški in ženske) dosegli II. mesto, za Jesenicami in pred Tržičem. Ženska ekipa Kamnika je dosegla celo I. mesto.
Posameznica in posamezniki iz Kamnika pa so se uvrstili takole:
ženska A skupina - med 30. tekmovalkami je Sonja Petek dosegla 10. mesto; v ženski B skupini je med 33 tekmovalkami Darja Porenta dosegla 1. mesto; v ženski C skupini je med 33 udeležen-
kami Vanda Deisinger dosegla 4., Jožica Žnidar pa 5. mesto; v ženski D skupini je med 18 tekmovalkami Francka Zorman osvojila 4. mesto; v moški A skupini je med 55 tekmovalci Matej Kosirnik dosegel 9. in Marjan Rak 11. mesto; v moški B skupini je med 69 tekmovalci Matej Lah osvojil 6. mesto; v moški C skupini je med 74 tekmovalci dosegel Peter Sitar 1. mesto, Franc Strehovec pa 7. mesto; v moški D skupini je med 51 tekmovalci dosegel Vinko Polak 10., Milan Zorman pa 28. mesto; v moški E skupini je med 29 tekmovalci Lojze Horvat dosegel 13. mesto.
Na tem republiškem tekmovanju v veleslalomu so osvojili Kamničani 2 pokala in 9 medalj.
Obrtno združenje Kamnik, bo tudi v naprej krepilo športno življenje. Za najnujnejše stroške imajo sredstva zagotovljena. Vse, ki se bodo vključili v katerokoli športno panogo bodo z veseljem sprejeli. Že takoj pa se lahko vključijo v kegljanje. Združenje obrtnikov ima svoj redni termin na kegljišču v Kamniku vsak petek ob 21. uri. Emil Grzinčič, samostojni obrtnik kovinske stroke, predsednik odbora za šport. upa. da bodo rezultati, doseženi v zadnjem obdobju, ugodno vplivali na množičnost in še številčnejšo udeležbo na vseh organiziranih športnih prireditvah obrtnikov.
STANE SIMŠIČ
Balinnrji Uirtusa v slouenski ligi
Balinarji dupliškega Virtusa so se konec letošnjega februarja pomerili z ekipo MIRNE in jo premagali z rezultatom 2:0. S tem so dosegli pomemben uspeh, saj so se tako uvrstili v slovensko ligo, kjer bodo letos tekmovali z osmimi najboljšimi balinarskimi ekipami v naši republiki.
Lani so se s 26 točkami med desetimi ekipami I. lige ljubljanske območne balinarske zveze uvrstili na prvo mesto.
Vsakokor je prizadevnim dupliškim balinarjem k velikemu uspehu veliko pripomoglo lani pokrito balinišče, ki jim omogoča treninge in tekmovanja tudi v manj ugodnih vremenskih razmerah.
F. S.
Pokrito balinišče Virtusa bo odslej prizorišče srečanj najboljših slovenskih balinarjev.
Foto: F. S.
Prizadevni stahoviški Eovci
Lovci SD Stahovica so na nedavnem občnem zboru ugotovili, da je bil pretežni del njihove dejavnosti namenjen delu pri gradnji in vzdrževanju naprav v lovišču. Tako so lani za košnjo in spravilo sena, čiščenje lovskih steza in popravilo krmišč ter visokih prež prispevali več kot 1000 delovnih ur, za vzdrževanje in obnovo lovskega doma na Vegradu pa 466 delovnih ur.
Posebno skrb so namenili tudi krmljenju divjadi v zimskem času. Samo v januarju so na krmišča v Gorah in v Grohatu znosili več kot 500 kg korzue, ki jo imajo mufloni najrajši. Dobro pa so založili vsa krmišča tudi s senom, ki so ga poleti nakosili po strmih senožetih pod Kamniškim vrhom in drugod.
Lani so pripravili tudi več prireditev: lovsko strelsko tekmovanje, prireditev ob rudarskem prazniku in že četrtič tradicionalno silvestrovanje na Vegradu.
F. S.
Tečaj za izdelavo pisonii
Kako krasiti pirhe na originalen star slovenski način, ki je doma predvsem v Beli krajini, se bodo interesenti lahko naučili na dvodnevnem tečaju, predvidoma 20. in 21. marca v Kamniku. Tečaj, ki ga bo priredil odbor za oživljanje in negovanje starih običajev pri Slovenskih krščanskih demokratih na Kamniškem, bo vodila mag. Metka Mali.
Tečaj bo brezplačen in tistim, ki se ga nameravajo udeležiti, odbor predlaga, da se po možnosti predhodno prijavijo vsaj do 16. marca v pisarni Demosa tj., na Ljubljanski 1 (stari zdravstveni dom. II. nadstropje), lahko tudi po telefonu na št. 812-306, vsak delavnik od 11. do 12. ure, razen ob sobotah, ob sredah pa od 17. do 18. ure. Že sedaj naj si začnejo pripravljati izpihana jaj-
ca! Točen čas in kraj tečaja bo objavljen v Demosovi izložbeni omarici na Lectarjevi hiši (na glavnem trgu v Kamniku).
Pri krščanskih demokratih v Kamniku smo tudi izvedeli, da pripravljajo ustanovitev dveh nadaljnjih krajevnih odborov SKD. Neveljčani in Mekinjčani bodo ustanovili skupnega v torek, 12. marca, medtem ko bo ustanovitev v Tunjicah v petek. 15. marca. Več o tem se lahko zve pri Ludviku Gomiršku (tel. 832-855) oz. za Tunjice pri Ani Štele (Tu-njiška mlaka 9E).
Ob materinskem dnevu bodo kamniški krščanski demokrati v soboto. 23. marca ob 19. uri nad Kavarno Veronika pripravili okroglo mizo z naslovom Družina danes.
Občni zbor kamniških planincev
V petek 22. marca ob 18. uri
se bodo v dvorani nad kavarno v Kamniku srečali kamniški planinci , na svojem rednem občnem zboru.
Pregledali bodo prehojeno pot, ocenili rezultate svojega dela v 1990. letu in začrtali naloge, ki jih bodo opravljali letos.
Delo v preteklem letu je bilo dokaj ugodno, obiski v planinah so bili kar številni, kljub temu pa je ostalo še veliko vprašanj, s katerimi se bo spopadala planinska organizacija v tem letu.
Planinci vabijo vse ljubitelje gora in lepega naravnega okolja, da se vključijo v vse akcije, ki jih bo PD organiziralo. Le tako bo mogoče uresničiti zastavljene na-
loge. Vse vljudno vabijo, da se občnega zbora udeležijo.
Na tem obnem zboru bo voljeno tudi vodstvo izvršnega oziroma upravnega odbora. Z udeležbo pa bodo planinci pokazali pripravljenost za delo, zlasti pa na občnem zboru pričakujejo novih predlogov in spodbud.
Na začetku občnega zbora bo v kulturnem programu sodeloval Tunjiški oktet, ki bo zapel nekaj planinskih, narodnih in ponaro-delih pesmi.
Po zaključku občnega zbora so vsi udeleženci vabljeni, da se udeležijo planinskega srečanja v društvenih prostorih na Kidričevi 38.
STANE SIMŠIČ
Pohod na Porezen
Planinsko društvo Kamnik organizira vsakoletni pohod na Porezen. Odhod posebnega avtobusa bo v soboto, 23. marca ob 6. uri zjutraj, s Trga prijateljstva.
Vsi planinci, ki bi se želeli udeležiti pohoda, naj se prijavijo na PD Kamnik, Kidričeva 38, vsaj do petka, 22. marca.
Pohoda na Porezen se vsako leto udeleži veliko planincev. Le-
tos bo pohod v soboto, zato da bo manj gneče. S tem bo PD ugodilo želji mnogih, ki so jo izrazili že lani.
Na PD zagotavljajo, da bo pohod prijeten in še kar v zimskih razmerah, zato naj se udeleženci temu primerno tehnično opremijo in zadostno oblečejo.
STANE SIMŠIČ
Smučarski ples za nove kamniške zmage
Stahoviški lovci pri spravilu sena. Foto: F. S.
Ze skoraj leto dni se prizadevni delavci SK Kamnik alpske sekcije dogovarjamo, kako bi pripravili prireditev, s katero bi lahko našim vrhunskim tekmovalcem omogočili nakup vsaj enega dobrega kombija. Končno smo le uskladili vse potrebno za takšno prireditev, tako glede termina, dvorane in seveda ansambla ter se dogovorili, da organiziramo v soboto, 16. marca 1991 ob 20. uri v športni dvorani v Kamniku SMUČARSKI PLES. Vsa pridobljena sredstva gredo za nabavo novega kombija ali vsaj za popravilo starega. Resnično je velika odgovornost voziti naše tekmovalce na treninge in tekmovanja doma in v tujino v kombiju, kot ga imamo na razpolago sedaj. Ne želimo, da bi se ponovno dogodilo najhujše, saj še nismo pozabili, kako smo v nesreči izgubili našo tekmovalko Anito.
Ko smo pripravljali ta ples, smo naleteli na dober posluh in razumevanje kamniških privatnikov in obrtnikov in prav je, da se jim za pomoč ponovno zahvalimo. Seveda bodo vsi naši sponzorji na Smučarskem plesu še ponovno in primerno predstavljeni.
Dragi Kamničani izpod lepih Kamniših planin, vemo, da nas
Nudim popoldansko varstvo, pomoč pri hiši, na vrtu, razna opravila, prevozi itd. Tel. 811-962.
Čistim stopnišča in skupne prostore v blokih ali drugje, pomagam pri pospravljanju, likanju ipd. Erdič, Volčji potok 47, p. Radomlje.
ne boste razočarali, da boste pokazali, kako ste povezani s smu-čarijo ter prišli v soboto v halo. Obljubljam vam, da vam ne bo žal, ter da se boste zadovoljni in veseli še dolgo spominjali tega dogodka. Ob dobri glasbi ansambla Nika Zajca ter dobri kapljici se bomo skupaj poveselili.
Vabimo vas torej na SMUČARSKI PLES, v soboto, 16. marca v športni hali; pomagali nam boste in istočasno omogočili našim mladim smučarskim tekmovalcem boljše športne pogoje.
SK Kamnik - Alpska sekcija ————————-r—
Ml Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN - ustanovitelj in izdajatelj Skupščina občine Kamnik, - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Tone Ftičar, Damjan Gladek, Romana Grčar, Dušica Jese-nik-Bremšak, Ivo Pire, Bojan Traven, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Janez Her-le. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1, telefon 831-311, 831-511, 831-504 in 831-266 interna 29 - žiro račun: Sredstva za dejavnost Kamniškega občana SO Kamnik 50140-637-763592 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani._