259. številka.
Ljubljana, v petek 12. novembra. XIX. leto, 1886.
Ifhaja vsak dan *vw« r, izimši nedelje in praznik«., ter velja po pošti prejeman za a vstri j sko-dgorsku deiein za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za eden mesec 1 gid. 40 kr. — Za Ljub I j iqo brez pošiljanja na dom za « se leto 13   1 < l., /a četrt letu 3 gld. 30 kr.. za jeden mesne l uld. 10 ter. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mt-sec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko vefi, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje s<- od četiri*tupue petir-\rste po ti kr., če se oznanilo jedt-nkrat tiHk;i, po 5 kr,,      se dv:<krat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj «e izvoli- trankirati.  -   Rokopisi s- ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirhi&a hiši, »Gledališka Vtolb**. Upravnišrvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaciji!, oznanila, r. j, vse administrativne stvari.
Valdemar — knez bolgarski?
Bolgarsko vprašanje, ki se kakor znana morska kača vije po časopisih in dan za dnevom razburja diplomate, borsijance in vse politikujoče občinstvo, pokazalo nam je zopet nov prizor. Sedanje bolgarske vlade pokorni statisti, ki pod imenom „golemo sobranje- zborujejo v starodavni prestolnici, izvolili so soglasno in z vsklikom danskega princa Valdemarja knezom bolgarskim, nadejajoč se, da so se s tem korakom približali rešitvi in si zopet naklonili Rusije prijaznost.
Ne da se tajiti, da so osobo bodočega kneza dobro pogodili, kakor sploh vsi skoki in vratolomni čini bolgarske vlade neso brez vse spretnosti. Princ Valdemar, porojen 1856. I., torej 30 let star, je danskega kralja šesto dete in po svojih rodbinskih zvezah jako sposoben kandidat za zibajoči se prestol bolgarski.
Najstarejša njegova sestra princesinja Dagmar, odkar se je popravoslavila, Marija Fedorovna, je soproga ruskega carja, druga sestra, Aleksandra, pa soproga princa "VValeskega, bodočega kralja angleškega in cesarja Indije. Tretja sestra Tyra je soproga vojvode Ernsta Avgusta Cumbeilandskega, dočim je Kristijana IX. sin, Kristijan Viljem, pod imenom Georgios I. kralj grški in s hčerjo ruskega velikega kneza oženjen. Valdemar sam pa se je lani oženil s princesinjo Orleansko, hčerjo jednega francoskih pretendentov.
Vse te rodbinske zveze pa močno usposabljajo Valdemarja knezom bolgarskim, a kljubu temu danes ves svet ugiba, bode li princ Valdemar vspre-jel ponujano mu krono. Kakor Hamlet, bajeslovni njegov prednik v slavnem svojem monologu, tako si menda tudi princ Valdemar v solnčnem Cannes-u stavi vprašanje: „Biti ali ne biti?"
Mikaven je skok od pomorskega častnika — ta čin dosegel je Valdemar v mornarici danski — na knežji prestol, vzbuja pa vender tehtne pomisleke. Ne le da Batenberžana osoda svetuje k previdnosti, pokazali so se Bolgari v zadnji čas tako omahljive in vetrnjaške, da si nihče ne more pri
krivati težav, ki čakajo bodočega njih vladarja, zlasti če se še pomisli, da je finančno stanje dežele jako slabo, blagajnice prazne, vojska demoralizo-vana v vseh krogih pa najkrajneja korupcija.
Glavni pomislek pa je ta: da Rusija bolgarskih volitev in izvoljenih članov sebranja ne priznava, torej dosledno tudi volitve kneza Valdemarja priznavati ne more. Kaj pa pomenja Rusija v bol garskem vprašanji, to Valdemar le predobro ve, saj so celo gospodje Radoslavov, Stambulov in Stojanov prišli do spoznanja, da brez Rusije ue morejo ne naprej, ne nazaj, ker „Evrope več niu in se vse velesile poganjajo za Rusije prijaznost.
Iz vseh teh in še mnogo drugih ozirov je več nego verjetno, da Valdemar ponujano mu krone ne bode vsprejel in brzojavno se že javlja, da se je bolgarskemu sebranju za izkazano mu čast zahvalil z dostavkom, da ima o tem njegov oče odločilno besedo, da pa sicer misli, da bi ga druge dolžnustij osobno utegnile zavirati.
Ta odgovor je odklonitvi zelo podoben in deputacija bolgarska, ki bode te dni potovala v Can-nes, ne bode prinesla drugega seboj, nego prijetne spomine na lepo Francosko. Odklonitev Valdemarja pa je poraz za regenstvo, katero je sebranju baš tega kandidata tako iskreno predlagalo in takore koč stavilo kabinetno vprašanje. In ta poraz je zaslužen in potreben, kajti za gospodi Stambulov, Radoslavov in Mutkurov pridejo drugi elementi na krmilo, ki bodo hodili druga pota, skrbeli za blaginjo nesrečne dežele, ne pa samo za svoj žep. Izvestno se bode potem Bolgarom posrečilo, izbrati si kneza, ki hode po godu velesilam, v prvi vrsti pa Rusiji, da bode konec sedanjemu neznosnemu stanju in trpljenju.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 12. novembra V miuiNtvrstvn deželne brambe osnoval se bode poseben oddelek za črno vojsko. Načelnik temu oddelku bode polkovnik.  Naloga temu uradu bode, imeti pregled crne vojske.
V na nje države.
O volitvi novega bolgarskega kneza poročajo nemški listi, da je le m težavo Stambulov pregovoril poslance, da neso volili princa Battenberga. Poudarjal je. da izvolitev Aleksandra ni mogoča, ker bi sam volitve ne vsprejel in ker bi potem Rusi okupovali Bolgarsko. Znani ruski nasprotnik Stojanov se je popolnem strinjal s Stambulovom, ko so se poslauci v tajni seji posvetovali o volitvi kneza. Rekel je, da se Bolgari morajo ukloniti Rusiji, kajti Evrope ni več. Stambulov in Volčev sta omenjala, da je v Evropi ruski upliv merodajen. Na prošnjo Bolgarov, da bi naznačile kakega kandidata za bolgarski prestol, ni odgovorila nobena velevlast. Vse vlasti celo Turčija, se pogauiajo za rusko prijateljstvo. Sprava z Rusijo j« tedaj potrebna, princ Valdemar je pa baš sposobna osoba, da se doseže sporazumljenje. Več govornikov, zlasti vzhodnorumelijskih , je hudo napadalo Rusijo. — Volitve kneza se je udeležilo 437 poslancev. Nekateri privrženci princa Battenberga neso volili, ravno tako tudi nekaj poslancev opozicije ni prišlo k volitvi. V deputacijo, ki pojde pozdravit princa Valdemarja v Cannes, so izvoljeni zbornični predsednik Živkov, poslanci Grekov, Mihajlov, Rajkušev in mo-hamedanec Izidin bej Zede. Sobranje je pa izvolilo tudi deputacijo 15 članov, ki pojde v Peterburg. — Princ Valdemar ne bode vsprejel volitve. Že pred štirinajstimi dnevi bil je v K odan j i rodbinski sovet kraljeve hiše in je sklenil, da princ Valdemar ne vsprejme volitve, ko bi bil voljen bolgarskim knezom. Kraljeva rodbina imela je jako mnogo pomislekov proti temu, da bi princ Valdemar postal bolgarski knez. Razmere v Bolgariji nikakor neso mikavne. Princ Valdemar je svak ruskega carja in princa VValeskega. Njegov položaj bil bi jako težaven, ker sta si Anglija in Rusija nasprotni. Njegov brat je grški kralj, Grki in Bolgari se pa sovražijo. Valdemar sam se je zahvalil bolgarskim regentom za izvolitev. Tega pa on ne mote povedati, če bode prevzel prestol, o tem bode odločil njegov oče. Misli pa, da ga bodo ovirale druge dolžnosti — Vojno sodišče obsodilo je upornike Burgaške v petnajstletno ječo. Nabokov obsojen je k smrti, toda obsodba se ne more izvršiti po turškem kapitularnem pravu, katero velja tudi za Bolgarsko, ker je Nabokov tujec.
Četudi so Itolguri volili kneza, ki ni nasprotnik Kiisi.ji. vendar se položaj zaradi tega ni dosti premenil. Ko bi tudi princ Valdemar hotel prevzeti prestol,  bi ga Rusija ne potrdila. Kakor
LISTEK.
O aiigfia ČL.
(Po D' Amicisu.) (Dulje.)
Zunanji utis džamij.
Po teh ulicah dospevaš na velike prostore, kjer se dvigajo cesarske džamije, ter skoro omalo-dušiš pred temi ogromnimi poslopji. Vsaka predstavlja majhen del mesta, obstoječega iz vzgajališč, bolnišnic, učilnic, knjižnic, skladišč, kopelij, česar skoro ne opaziš, ker je vse to zgnečeno pod ogromno kuplo. Stavba, katero si si mislil, da je prav navadna, predočuje ti raznolikost posamnih delov, ki ti oko vabi na tisoč stranij. Tu so kuplice, pokrite s svincem; strehe čudnega lika, ki se uzpenjajo druga nad drugo; zračne galerije in visoki portali, stebričasta okna, sukani minareti, previdljivi izstavki, stalaktitna glavišča; spominiška vrata in vodometi, ki so videti, kakor bi bili pokriti s čipkami; zidovi, našarjeni z zlatom in raznimi barvami; vse vezeno, izrezljano, lahko, smelo, v senci hrastov, cipres, vrb, s katerih odletavajo čete tic, porotni svet počasi kroži okolu kupel, ter oživlja s soglasnim petjem vse kote velikanske te stavbe.   Tu čutimo
nekaj, kar je globlje in močneje, kakor le čut lepote. Ti spomeniki, ki so takorekoč velikansko marmorno potrdilo mislij in čutienj, različnih od onih, v katerih smo se rodili in odgajali; katere so kakor okostnica sovražne nam vere in neprijateljskega plemena; katere nam v nemem jeziku s ponosnimi črtami in drznimi višavami oznaujujejo slavo boga, ki ni naš, ki je le onega ljudstva, pred katerim so trepetali naši očetje, ti spomeniki ulivajo v te neko spoštovanje, sestavljeno iz nezaupanja in strahu, ki od začetka zmaguje našo izvedavost, ter nam ne pušča bližje stopiti.
Na sredi hladovitih dvorišč se vidijo Turki, ki se umivajo pri vodometih, pri stebrovih čepeči berači; zagrnjene ženske, ki se počasi izprehajajo pod slopovjem; vse tiho in takorekoč zasenčeno z neko žalobnostjo in sladnostjo, kateri ne veš pravega izvira in pri kateri pamet zaostaja ter se muči kakor pri zapleteni uganki. Galata in Pera, kako daleč sta narazen! Mislimo, da smo sami na drugem svetu, v drugem času, v carskem gradu Soli-mana velikega in Bajazeta drugega; kako silno se začudiš, kadar odideš z onega trga in izgubiš izpred oči tisti gorostasni spomenik osmanske mogočnosti, pa se naposled najdeš sredi Carigrada, lesenega, slabega, podrtinskega, polnega smradu in reve.
Greš li dalje, ginevajo,  blede hiše, brajde,
plavniki vodometov so pokriti z mahovino; zadeneš na pritlikove džamije z razpočenim zidovjem in lesenimi minareti, obdane s trnovjem in koprivjem; nagrobnice v podrtinah, na podrte stopnice, na prelaze z razvaljem zadelane; na predmestja, drobljiva in polna neizrekljive otožnosti, kjer ne slišiš dru-zega, ko šum jastrebovih in štorkljinih perotij ali hripavi glas samotnega rouezina, ki izupiva besedo božjo s skritega minareta.
Nobeno mesto ne kaže naravi in modroljubja svojega ljudstva bolje od Carigrada. Vse, kar je velikega in lepega, je bogovo in sultanovo, a sultan je bogova podoba na zemlji; vse drugo je postransko, ki nosi znamenje globoke malomarnosti za svetne stvari. Pastirji so vzrasli v narod, toda njih prirojena ljubezen za vaško življenje, za bogomolj-stvo in za postopavost je ohranila prestolnici znak in vid taborišča. Štambul ni mesto; ne dela, ne misli, ne ustvarja, ne prenavlja se, omika podira njegova vrata, vali se na njegove ceste; on pa dremlje in sanjari v senci džamij — pa je vse prav. Stambul je le ohlapno, razpršeno, uagrjeno mesto, ki ti predstavljal bolj pohajkovanje potepuhov, kakor li moč stalne države; je velikanski načrt prestolnice, bolj mogočen prizor kakor pa veliko mesto. , (baUa pri*,) g$ • '
se kaže, so v Peterburgu trdno sklenili, v bolgarskem vprašanji ničesar ne odjenjati. Ako se stvari drugače za Rastjo ugodno ne zasučejo, bode pa za se ■ Bolgarijo. To iredstva bodo poslednje. Kaj bodo storile velevlasti, se ne ve. „Vossische Zeituim" jo izvedela i/ Londoaa, da se je Kalnokv izrekel proti veleposlaniku Pagetu, da bode Avstrija z*ćela vojno, ko bi Rusi ifs zaseli Bolgarsko. Rusija je na vprašanje velevlasti j odgovorila, da bi jej bil knez mingrelski povoljen kandidat /a bolgarski prestol. Seveda ga hode moralo voliti drugo sebranje. V Feterburgu so preverjeni, da bode v kratkem palo sedanje bolgarsko ren-nstvo, ne da bi Rusija k teinu kaj pripomogla, potem se bodo pa stvari v Bolgariji za Rusijo Ugodno zavile Voljen bode knezom ruski kandidat in upanje je, da ga bodo potrdile vse velevlasti. Knez mingrelski je sedaj častnik v ruskej vojski. Z njun pojde v Bolgarijo še več ruskih častnikov.
Sporazumljenje mej Srl»ijo in Ho I garij o ni Rusiji povoljno. Ruska vlada vidi v tem prvi korak k uresničenju balkanske zveze proti Rus ji, katero osnovati si posebno Anglija prizadeva.
Odnosaji mej ItiiNijo in Turčijo so na videz jako prijateljski. Turki se jako laskajo Rusom, kjer se jih boje in ker vedo, da se na druge velevlasti ne morejo dosti zanašati. Ivo bi pa kaka velevlast začela, boj z Rusijo, bili bi pa nckda Turki brž pripravljeni pomagati, da bi se maščeval! za poraze 1877. in 1878. leta. Ruski vladni krogi sami nič kaj ne zaupajo Turčiji, zlasti ker tako zbira vojake na bolgarski meji. Dozdeva se jim, da hoče Turčija udreti v Bolgarijo, ko bi jo hoteli Rusi zasesti.
^črnski kancelar se je vrnil v Uurolin. Ta pOtrat je nekda v zvezi z bolgarskim vprašanjem. Knez Bismarck misli, da se je približal čas za „pošteno inešetarstvo".
A v*t ro-i-iiaimisltu carinska borba bliža se koncu. V kratkem začno se znova pogajanja mej Avstrijo in Rumunijo. Najprej se bode skušalo napraviti nekako provizorirno stanje, potem se bodo pa vršila pogajanja o sklepu definitivne carinske in trgovske pogodbe. Za provizorične razmere se bode vzela za podlago nemško-rumunska tigovska pogodba. Rumuuiju je pripravljena za avstro-ogersko blago dovoliti isto carino, kakor za nemško, ako Avstro Ogerska razveljavi naredbo o carinskoj borbi proti Runiuniji.
Tri italijanske oklopniee dobila so povelje odpluti na Malto in se tam pridružiti angleškemu brodovju ter počakati daljših povelj. Vladni listi pa zagotavljaj«., da se ne namerava nikaka demonstracija italijanskih, avstrijskih in angleških vojnih ladij pred Varno proti Rusiji.
Liberalna stranka belgijske zbornice stavila je predlog, da se pomiloste vsi obsojeni socijalisti. Vlada bode v obeh   zbornicah  pobijala ta predlog.
Dopisi.
1% JiOgaMli.cg» okraju 11. novembra. [Izv. dop.] Dan volitve državnega poslanca se pri bli/tije. Izročimo resno besedo o njej. — Pri nas se razkosavanje zemljišč vedno bolj množi, oderuhi vedno bolj preganjajo svoje dolžnike, eksekucije premakljivega in nepremakljivega blaga vedno bolj rastejo; oblastva, advokati in notarji imajo vedno več posla, gozdi se vedno bolj uničujejo, jok in stok se vedno bolj razlega po hišah, ker se število pridnih in varčnih gospodarjev vsled pijančevanja vedno bolj krči.
Ce pojde tako naprej, se ne bomo približevali samo svojemu gospodarskemu in telesnemu poginu, ampak tudi svoji etični in narodni smrti.
Naša Notranjska torej ni napredna in zavedna, ker pri naprednem in zavednem ljudstvu se vse to pogreša, kar je poprej navedeno. Mi hočemo pa napredni in zavedni postati, mi hočenau, da se bo pri nas kmetijstvo in obrtnija povzdignila, da se bo pri nas umetnost in vednost razcvitala. Mi hočemo, da se v nas etična iskrica, ki še v nas tli, oživi in uname.
Kdo ima nas buditi k novemu življenju ? Kdo ima uliti v naša žalostna srca tolažila? — Naš bodoči državni poslanec s svojim neumornim delovanjem, s svojim mladeniškem ognjem, s svojo odločnostjo in s svojo etično resnobo.
Ta nain mora biti vzgled delavnosti. Kjer je delavnost, tam je varčnost, delavnost in varčnost rodita blagostanje, blagostanje pa nam daje jeklene značaje in bistre glavice. — Imamo takega moža mej seboj, ki ljubi dejanje? Da! Ta je dr. Andrej Ferjančič. — Naj spoznajo volilci ta cvet slovenskega razumništva
Dr. Ferjančič narodil se je od kmetskih sta-rišev 1. 1848 na Slapu pri Vipavi. Že kakor dijak v Gorici nastopil je za slovensko stvar, s pokojnim Kocjančičem unemala sta dijake za petje in s pev skim zborom prirejale so se v Gorici in okolici veselice, ki so vzbujale narodno zavest in marsikatero
narodno društvo v okolici je imelo svoj začetek v prizadevanji dijakov; na vseučilišči bil je po soro-jakih odlikovan s predsedništvom dijaškega društva „Slovenije" in je še dolgo po končanih študijah in stoječ že v sodni;slvt*m poslovanji v tem društvu deloval. Z Dunaja prišel je za pristava na Ptuj in je tu 7 let opravljal smlnijske posle v zadovoljnost višjih oblastev, kakor osobito tudi občinstva, ki je pri sodišči opraviti imelo, katero ga je čislalo zaradi blagovoljnega postopanja in posebno, ker se je posluževal čistega slovenskega jeziKa in ker se je trudil, da je prepirajoče se stranke z lepa poravnal in jih s tem dolzih in dragih pravd obvaroval. — Bil je pri rojstvu slovenskega petja v Ptuj i, katero se na čast slovenske stvari tako veličastno razvija, kakor je dokazala letošnja pevska slavnost tam. — Tudi v Novem mestu posvetil je svoj prosti čas v povzdigo in oblaŽenje narodnega življenja, kattro povzdiguje po njem ustanovljeno nad 300 udov brojeČe dolenjsko pevsko društvo, katerega je častni član od preselitve v Ljubljano. Glede na važnost petja ne satno, kakor umetnost, ampak tudi kakor jako izdatno sredstvo za vzbujanje narodne zavesti, je to prizadevanje zaslužno za narodno stvar.
V sodnijskib poslih stal je vselej odločno za slovensko urudovanje hi dejansko slovensko urado-val in svoje kolege k temu navduševal.
Rojen od kmetskih starišev, pozna težave kmeta in jih tudi čuti, ker je po svoji soprogi posestnik zemljišč na Štajerskem in tako dejansko izkusi, kaj je kmetu treba.
Ta mož je vedno živel po besedah umrlega učitelja Šolarja. Te so se glasile: »Mladenič! uči se, ako hočeš koristiti svoji domovini, z bistrim, na znanostih bogatim duhom množi se trdna volja, krepča se značaj, /načaj je pa moč, ki obupane oživlja iii nasprotnike strahuje.
Da te volilci še bolj spoznajo, oglasi se, pro dragi Andrej,  dne   14. t.   m. v Logatci in dne 21. t. m. v Postojini in pokaži nam s svojo povsod znano zgovornostjo, da še živi slovenski sin,  ki se hoče žrtvovati za svoj revni narod, da postane sre čen in zadovoljen.
1% Velike Doline 9. novembia. [Izviren dopis.] (Odgovor n u »popravek" župnika B.) (Dalje.)  V tem času najela si je župnija po svojih polnomočnikih  zastopnika dr. F. Pogačnika, c. kr. dvornega in sodnijskega  odvetnika na Dunaji. Ta naredil in uložil je ničnosti pritožbo proti minister-skotnu odloku na najvišje upravno sodišče, katero je v resnici s svojim gori omenjenim odlokom z dne 25   junija  1. 1883,  (gl. prilogo) ničnosti pritožbo uslišalo, ter oni odlok popolnem razveljavilo. In sicer iz  sledečih  razlogov: . . . weil  die Ministerial Verordnungen von i). Juli und 22. Oktober 1872, ZZ. 12.861 und G854, auf vvelehe sich die Entschei-dung stiitzt, gesetzvvidrig und daher rechtsunvvirksam seien uud vveil Pfarrer Brulec doppelte Seelsorger-dienste — dass heisst die ihm oblb'genden und die deB Cooperators — weder leisten kdnne noch fac-tiseh leiste . . . Nadalje je sodišče uvidelo: . . . daBS das administrative Verfahren auf Grund dessen die ungelochteue  Entscheidung erfloss,  in mehrfacher Ilinsicht mangellialt war.  Die judicirenden Venval-tungsbehbrden haben insbesondere vollstandig unter-lassen, auf die rechtliche Beschaftenheit der Collec-tur zuriickzugehen . . . Deželna  vlada vprašala je namreč škohjstvo v Ljubljani, je li odrajtovanje kap-lanske bire odvisno od tega, da je kaplanska služba v resnici zasedena.   Škofijstvo poročalo je na to z noto od dne 7. marca 1881, nekoliko dat o ustanovitvi župnije in naredbi namestništva v Ljubljani z dne 4. maja 1853, vsled katere so župljani zavezani odrajtovati  biro  župnijskemu kaplanu — brez daljših opomb in pogojev.   Deželna vlada priznala je vsled tega poročila — brez  vseh drugih poizvedb in obravnav — župniku B. kaplansko biro. Upravno sodišče pravi na to: . . . Dieser Vorgang war offenbar ganz ungeeignet . . . das Ordinariat vvar zur massgebenden  Beantvvortung  der von der Landesregierung gestellten Anfrage gar nicht eom-petent . . . ausserdem   war die  vom Ordinariate ertheilte und von der Landesregierung als Grund-lage ihrer vveiteren VerfUgung in der Sache accep-tirte Auskunft, auch nicht ganz richtig . . . Slednjič dojde še jedna  važna  točka; deželna vlada izdala je namreč prvi odlok v tej zadevi in upravno sodišče pravi zopet na to : . . . vvodurch die Beschvverde-ftlhrer um eine der vorgeschriebenen  drei administrativen Instanzen (— okrajno glavarstvo —) ver-
kiirzt \vorden sind, so musste die angefochtene Entscheidung . . . \vegen mangelhaften Verfahrens auf-gehoben und die Sache zur Behebung der Miingel und neuerlichen Entscheidung an die Vervvaltungs-behbrden zuruekgeleitet vverden." Tako razsodilo je upravno s o d i š če.
Vsled tega odloka pričela se je cela pravda zopet iz nova in sicer, prav za prav še le zdaj čisto od kraja. Ministerstvo in deželna vlada odstopili sta celo zadevo prvej kompetentnoj instanci, to je okrajnemu glavarstvu v Krškem, kjer se je v poletji 1. 1884 vršila obširna nastopna obravnava z udeleženci. Pri tej obravnavi bil je takratni okrajni komisar, sedanji okrajni glavar markiz Gozzani primoran, župnika B. — zaradi nedostojnega obnašanja, osobito proti pričam, katere je župnik B. kar prisiliti hotel, da hi vodo na njegov mlin obračale — za roko prijeti, ter odpeljati ga iz sobe, kjer se je obravnava vršila, v drugo sobo. Dasiravno se je pri tej obravnavi z neštevilninii starimi pričami dokazalo, da se kaplanska hira, kadar kaplana v župniji ni bilo, župniku samemu nikdar ni odrajtovala, je okrajno glavarstvo dotično biro župniku B. navzlic vsemu temu vender zopet iz nova priznalo.
Proti temu odloku romala je pritožba na deželno vlado in ista priznala je župniku B. zopet znovič dotično kaplansko biro. Pri tej priliki spravila jo deželna vlada vse zakone in naredbe, tičoče se d uho venskih bir, od 1. 1788, ko se je župnija Velika Dolina iz Ćatežke kot samostojna izločila, pa do danes, na dan, ter z istimi svoj odlok motivirala.
Slednjič pa je ministerstvo na zopetni priziv s svojim odlokom iz dne 2. novembia 1885., št. 16.5(57,   konečno priznalo,  da župljani neso dolžni Sapniku B kaplansko bire odrajtovati, da se mu pa naj zato odškodnina iz deželnega cerkvenega zaklada prisodi. Deželna vlada spremila je ta odlok s svojo naredbo iz dne 21. decembra 1885, št. 12.378, da se naj  župniku B. pri davkariji  v Kostanjevici iz deželnega cerkvenega zaklada (— da ne bi morebiti   župnik B.   nad   tem   izrazom    dlake cepil in   trdil  da   „Ni   res",   dostavljam   tu,   da si jaz:   „krainischen   Religionsfond",   kot v dotičnoj naredbi zapisano stoji, ne upam v: „Kranjski verski zaklad"1 prelagati, ker se mi ta prevod dozdeva ne-zmisel —) odškodnina za biro za celi  čas izpraznjene kaplanske službe, od 6. maja 187*J pa do 1. novembra   1885,  v skupnem  znesku sedemsto osemdeset in  osem forintov, takoj izplača, od takrat naprej pa v mesečnih obrokih izplačuje. Te odloke doposlalo je okrajno glavarstvo v Krškem dne 3. januvarja t. I., polnomočnikom župnije. Tuje torej izid nad štiri leta trajajoče slavne pravde.  K temu izidu pa ne smem pozabiti še sledeče scene : o priliki, ko je župnik B. na leci oznanil, da je ono pravdo zgubil — • oziroma dobil — in da bode vsakomur od kogar je dotično kaplansko biro v resnici že prejel (reci: večinoma ne ravno prepoštenim posilnim potom izterjal) — in ki dojde k njemu v farovž, v denarjih zopet povrnil; — o tej priliki opominjal in prosil je od jed-nem župljane : no pa saj ja ne boste boste taki, da bi te denarje nazaj vzeli, pustite jih pri meni za sv. maše in spomine, se že spodobi itd.! 1 . . . storil je s tem samo svojo dolžnosti   Ravno tako tudi s tem, da nikomur niti krajcarja odškodnine ali obre-stij ni povrnil — za jedno, dve in tri leta,  ko je v svojih rokah imel tuji denar.
Iz računa, priloženega mojemu dopisu, razvidi se, da so župljani samo za zastopništvo svojemu pravdniku plačali: sto tri in štirdeset forintov in 29 kr., — nevšteti nebrojni drugi troški in zamujeni dnevi. Svoj račun spremljal je dr. Pogačnik s privatnim pismom v katerem mej drugim pravi: župnija Velika Dolina je vtem slučaji v jed-nakem položaji, kakor človek, kateri je prestal dolgotrajno mučno bolezen, pa mora še troške za zdravila iu zdravnika sam poplačati.
Deloma kot dodatek k predstoječemu opisu pravde, deloma kot odgovor na točko sedmo župnika B., dostavljam tu še nekoliko dogodeb, iz katerih se razvidi, kako je župnik B. ono zloglasno biro, povprečno dve leti prej, p red no je dotična pravda iztekla, od svojih župljauov izterjal. Tako mu je n. pr.. ko je z onimi žaklji in z vozom od hiše do hiše hodil, kakor že prej omenjeno, — bilo vse jedno, je li našel pri hiši gospodarju samega doma ali pa ne, po njegovem mnenji opravičen in dolžen je bil  vsakdor,  kogar je pri
hiši našel, da rau ono biro izroči, dasiravno je dotična družina imela od gospodarja prepoved, da tega ne sme storiti.
Najboljše sredstvo k temu izterjevanj" bile so mu pa \saki čas poroke.   Nekega  popoludne došli svatje čakali so do poznega večera na poroko, ker dotični ženini niso hoteli plačati one dvomljive bire, katere neso oni sami, marveč njih očetje dolžni (?) bili. Slednjič prisilile so neveste svoje ženine k dotičneniu plačilu (zakaj? — prašajte neveste!) — in poroke zvršile so se že blizu desete ure po noči.  Nekega ženina pa župnik B niti za oklic sam  prej  ni hotel  upisati,   dokler mu ni plačal one bire, zopet le za — svojega očeta. Zo pet nekoč bili so svatje  pred  poroko na zapisu v farovži, župnik B. vpraša jednega izmej svatov, za kaj mu ni Še kaplanske bire odrajtal. Neprevidnež mu na to odgovori: Kakor ste Vi pozabili mojo mater pokopati, tako nem jaz pozabil Vam biro plačati! Župnik B. pustil mu je namreč mrtvo truplo matere  24 ur predolgo na odru ležati.   Za ta odkritosrčni odgovor pa jo je mož  hipoma skupil — župnik B. pritisnil mu je za ušesom — svoj pečat. Tako je župnik B. izjavil  tudi, da gspdč. P. H. s posestnikom glažut v Osredku, tovarnarjem I)., prej ne bode poročil, dokler  ne dobi plačane zloglasne bire za njenega očimu dr. N. Mesto resne sod-nijske, došla je tu nepričakovana privatna pomoč. Takrat tu še nepoznani sedanji zasebnik F. iz Ce-rine,  pripelje se nekega dne v kočiji dr. N. v fa-rovž, se po trgovci D. župniku na kratko predstavi, ter mu v nastalem  pogovoru pripoveduje o svojej neprestanoj  več ali  manj  intimnej dotiki s knezo-škofom Ljubljanskim in še z drugimi visokimi cerkvenimi  glavarji na Dunaj i itd.  — slednjič pa v imenu zaročencev in dr. N. odločno zahteva,  da se mu vse za poroko potrebne listine nemudoma izreče. Župnik B. so dolgo in trd t brani.   Slednjič pa F. na kratko  izjavi   „entweder-oder", ustane, odhaja, ter pravi, da s-e naravnost h knezoškofu v Ljubljano odpelje. To je vendar le izdalo. Župnik B. že odhajajočega F. kliče nazaj,  mu v kratkem času zahtevane listine izroči, ter niti za listine ponuja nega plačila vsprejeti neče, rekoč, da se ne mudi, da bode že dobil itd., dasiravno je prej  trdno izjavil, da listin ne izroči,  dokler ne dobi plačano vse vkup z biro vred naprej.   Iz tega slučaja vidi se jasno, kako je bilo njegovo postopanje in da si je bil v zavesti o njeni. Žal samo, da si neso znale ali mogle vse stranke na jednak način, kot v slednjem slučaji iz zadrege pomagati.
Razen gori navedenih, imam k sedinej točki še dogodek z onim možem omenjati, ki je svojej ženi prepovedal plačilo onih petnajst krajcarjev, katere je župniku B. pri upeljevanji pred altarjem obljubila. K temu kar sem v zadnjem dopisu o tej zadevi poročal, dostavljam danes Še, da je mož one žene, čez nekoliko časa za onim dogodkom, došel nekega jutra k velikonočnej spovedi v župnijsko cerkev. Ne vsega, kar se je godilo, omenjam samo, da mož tisti dan namena, s katerim se je v cerkev podal, ni dosegel in da bi bil tiste dni skoro popolnem za S t en je ve c dozorel. Ta mož in obe mladi ženi, če se ne motim tudi njijini materi, še vedno živijo, ako bode treba natančneje govoriti. Ravno tako tudi oni dve ženi, ki sta bili previđeni s sv. zakramenti za umirajoče in katerima se je očitalo, zakaj mu nji j ina moža še nista od-rajtala one bire. Ženi sama bi znali moiebiti še več, ali vsaj natančneje povedati, kako in kaj. Le z največjo nejevoljo govorim o teh stvareh, — ker sem vsled onega izzivajočega „popravka" primoran, da branim svoje resnico- in p ravicol j ubj e, kar bodem tudi do skrajne meje storil.
Pri tej priliki pa ne smem pozabiti še jednega najnovejšega dogodka v onem „genre" o katerem smo ravnokar govorili. Kakih štirinajst dni potem, ko je izišel zadnji dopis „Od Save", došel je žup nik P. previdet s sv. zakramenti za umirajoče . . . pri tej priliki svojih „dušnih nagonov" niti toliko ni mogel premagati, da ne bi bil sedemdesetletne žene — matere — trpinčil z nalogo, da naj . . . odvrne, da bi še kedaj njega po časopisih . . . Kombinacija je bila dobra — in prizor.. . No — župnik B. je obračal, a hvala Večnemu, ki je „obrnil" — da obljube pri smrtni postelji ... še ni bilo treba delati! —  —  — (Konec prih )
Domače stvari.
— (Umrl) je danes zjutraj po 10. uri gosp. G. Tonnies,  posestnik velike livarne in tovarne
v Ljubljani, 73 let star. Pokojni Tonnies prišel je pred več nego 40 leti kot tesarsk palir z Nemškega v Ljubljano in si ie s svojo marljivostjo in spretnostjo pridobil veliko premoženje, razen tovai n in hiš v Ljubljani, dve hiši v Trstu, kamnolom pri Nabrežini, cegelnico v Kosezah itd. Rodom Nemec ni bil pokojnik nikdar sovražnik slovenskemu nt-rodu, bil je radi svoje objektivnosti obče spoštovan in priljubljen in za dr. Coste županstva bil je po narodne stranke predlogu mestni odbornik. O pokojnem TOnniesn sme se sploh reči, da je bil mož, kakeišnib bi si v naših nasprotnikov vrstah mnogo želeli. Ob šestoletnici obiskal je cesar Tdnniesovo tovarno in pokojnik bil je pozneje odlikovan zlatim zaslužnim križem s krono. Blag bodi pokojniku spomin !
— (Družba sv. Cirila in Metoda.) G. dr. Jos. Sernec, odvetnik v Ce!ji, ki je bil prej že UStanovnlk, pristojni je sedaj kot pokrovitelj družbi sv. Cirila in Metoda, ter donesek 100 goldinarjev poddr UŽnici v Cel j i izročil. Slava rodoljubnemu gospodu!
— (Imenovanje.) Računski revident gosp. Fran Pfeifer imenovan je računskim svetnikom pri kranjske deželne vlade računskem oddelku.
— (Zabavni večer pisateljskega društva) bod*' jutri zvečer v čitalniški restavraciji.
— (Mestni inžener g. Duffe) j" včeraj dopoludne pred stolno cerkvijo tako nesrečno padel, da si je desno nogo zlomil.
— (O našem rojaku g. N o 1 li - j i) čitamo v Zagrebških listih jako laskave vesti. H/ali se njegov jako simpatični glas, plemenita igra in izborno petje. S svojim „Sejsla\omtt izzval je v gle dališci burno pri/nanje, isto tako pozneje pri ko-mersu „Eisenhutu na čast s svojim slovanstvo naglasa očim govorom, osobito pa s pesnijo „Gdje stanek moj ?"
— (Zapadle  peticije )  Piše se nam od rodoljubne strani:   „Zadnji ukaz gospoda Pražaka glede na jezik pri nadsodišči v Pragi, storil je, da se je po dolgem času zopet v „Slovenskem Narodu1* imenovalo vprašanje nadsodišča za Slovence v Ljubljani.   To nas tudi spominja, da ie 1882. leta več slovenskih   občin odposlalo  peticije za Ljubljansko nadsodišče.   Ali kaj je s tistimi peticijami ?   Da so bile odposlane, to vemo, več ne. Namen jim je bil, če ne drugega,  vsaj to,  da vlada  razodene svoje stališče nasproti temu vprašanju. Vlada je postavno zavezana na .peticije odgovarjati in odgovor zahte vati imajo pravico poslanci državni. Pravico morajo uporabljati narodovi zastopniki, drugače so nemarni, zaupanja nevredni. Kaj je prejšnja delegacija storila glede na rečene peticije?   Nič, zastonj so bili občinski ukrepi in zastonj vse peticije. S starim državnim zborom umro tudi stare nerešene reči in tako se je tudi s peticijami za nadsodišče  v Ljubljani zgodilo, kakor da  bi dim bili v zrak spuščali — na veselje svojim državnim poslancem    Ali bode kaj več sreče, če poskusimo v drugo? Poskusiti velja!
— (Nevihta.)   Proti 2. uri stemnilo seje nebo, mej gromom in bliskom ulila se  je huda ploha, pomešana s sodro. Pozneje pa je malem de zevalo.
-- (Čitalnica v Celji) ima v nedeljo dne 14. t. m. zvečer ob 8. uri v društvenih prostorih občni zbor. Na dnevnem redu so poročila, in sicer predsednikovo, tajnikovo, blagajnikovo in knjižni carjevo, ter volitev novega odbora. Č. gg. udje se vabijo, da se prav mnogobrojno zbora udeleže.
— (Osrednja   komisija   za   pouk v obrti h) imela je te dni na Dunaji svoje shode Sekcijski svetnik  dr. Lin d je pri tej priliki po ročal, da je šolo za čipke iz Soče preložiti v Bo le c, ter da je v Ljubljani ustanoviti šolo za vezenje. To je komisija odobrila. Tudi se ima drugo leto oktobra meseca v Trstu ustanoviti državna obrtna šola za stavbe, stroje in umetnost.
— (Kmetijska družba v Gorici) bode 1800, leta praznovala svojo stoinpetindvajsetletnico Tega leta bode ob svečanej priliki  v Gorici tudi četrti avstrijski shod za vinarstvo. Zadnji tak shod je bil v prošlem meseci v Bozenu in izvolil si je za shod v Gorici načelnikom grofa Coroninija, pred sednika kmetijske družbe, podnačelnikom zemljana dr. Ad. pl. Levvija, glavnim poročevalcem ravna telja J. Bol le ta, glavnim tajnikom ravnatelja K. Kramarja.
— (Nova skladba) izšla je ravnokar pod naslovom:   »Tri  božične pesmi za mešani
zbor, s samospevi in spremljavo orgelj zložil Ign. Hladnik. Op. 6. Cena 40 kr. Čisti dohodek je namenjen „š t ude n to v s k i" kuhinji v Ljubljani. Založil skladatelj. Tiskali J. Blasnikovi nasledniki. V Ljubljani 1886. Prodaja: Katoliška bukvama."
(Spremembe v Krški škofiji.) G. Klemenčič Anton je dobil faro Borovlje. Za provi-zorje pridejo gg. Matlakievič Karol v Moravče. Am-šelj Jan. v Šent-Jakob v Lesnej dolini, Ark. baron Zucco v Malnico, Oberjbrg Mih. v Krasnico, Neste Ferdinand v Šmartno na Dobriči, Šventner Pet. / Virmlje, Zolner J. v Ktendorf; za adinin. kaplana v Trebnje pride Kugler Peter; za kaplane gredo : Karpf Val. k stolnej cerkvi v Celovec, Neu-bauer Jan. k sv. Valburgi. Umrla sta g. o. Basilij M. Gruber, servit in provizor v Konatu ; g. župnik Štomner Josip v Ktendorf u.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 12. novembra. „Politische Cor-respoiidenz" javlja: Za gotovo pričakujoč, da bode Valdemar volitev odklonil, vprašala je Rusija kneza Nikolaja, mu je li prav, da se predlaga njegova kandidatura. (Iz te brzojavke ni razvidno, se li vprašanje tiče kneza črnogorskega, ali pa mingrelskega, ker sta oba Nikolaja. Ured.)
Peterburg" 12. novembra. „Journal de St. Petersbourg", razpravljajoč Salisburvjev govor, pravi, da Angleška stavi Avstro-Ogersko naprej in kabinetu Dunajskemu prepušča odgovornost za vzdržavanje miru v orijentu Govor cesarjev kaže, da avstrijski krogi to odgovornost čutijo. Ker je po besedah Salisburv-jevih angleška politika od avstro-ogerske zavisna, sme se upati, da se eventuvalno bojevite note iz Gtiildhall-a v jako mirne note iz Budimpešte premene.
Pariz 11. novembra. Frevcinet javlja zbornici, da je Paul Bert umrl. V znamenje žalosti seja preneha.
Pariz 11. novembra. Vsled neprestanega dežja Durance preplavlja svoje obvodje. V Mar-seille dež lije, železnica Genova-Nizza pretrgana, Aix, Tarascon, Valenee in Arles v nevarnosti.
jRim 11. novembra. Po in pritoki naraščajo. Most pri Albengi se je podrl, vsled tega tovorni vlak pal v vodo. 5 mrtvih. Mej Marengo in Aleksandrijo vse pod vodo.
Razne vesti.
* ( B r i n j e v velikan.) V Kokenbergu na Livonskem podrlo se je pretekle dni velikansko hrinjevo drevo, izmej najstarših v deželi. Po let nicali bilo je nad 2000 let staro in deblo bilo mu je pri tleh tako debelo, da sta ga dva moža komaj obsegla. Deblo bode se razstavilo v muzeji v Rigi.
VN|»«>Mui Kiirnvliiii vHpcli. Vaakerino trganje po hrbtu in udih ter bolečine v členkih vspešno ozdravi mazanje z M o 11 - o v i iu „Francuskim ž % a n j e m". Cona steklenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštte-m povzetji A. Moli, lekarnar in c. !cr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po doželi zahtevaj se izročno M o 11-o v preparat, z njegovo varstveno znamko in podpisom.
4 (20—8)
liri o i* no hoji m rt vouriu
ali katerega jo že zadel, ali pa boleha na navalu krvij omotici, udotrpu, ali ne moro spati ter ima bolno živce, naj si naroči knjižaro „Ueber Sohlagflaia-VorbeuffUDg und Hei-lung", f). izdaja, ki so zastonj in franko dubi od pisatelja hi v Sega deželnobrambovikega bataljonskega zdravnika ltom. W o i šamanu-., v Vilshofen-u, Bavarsko. (38—20)
IjlMtiiicM upi'HviiiHtvii: Oaat. gosp. J. P. v^Cir-kovcah. Z danes poslanim zneskom imate plaćano naročnino do konca leta. — Gosp. A. Šapla v Sluriji. Hodaj je naročnina plačana ilo 81. maja 1887.
Tujci i
11. novembra.
Pri Mluiiui Kripner z Dunaja. — 1'revec iz Loke. — Filip z Dunaja. — Koch iz Trsta. — llimbl iz Gorice. Lieberraan z Dunaja. — llawalka iz Budimpešte. — Prun-baner i Dunaja.
Pri *«»lf«Mj KopalmiiHer, Putik z Dunaja — Pen: iz Kočevja. — MarkeS, Coldatein, LHb, Bekina, Fischer, Maoer z Dunaja.
Meteoroiogično poročilo.
Cas opazovanja
Stanje barometra v mm.
Temperaturu
> 7. zjutraj 732-99 dim. 74 C si. vzh. »bi. p 2. pop. 73373™. 14(i"C al. svz. ..hI. ~   y. zvečer 73383ma.     84 13   al. »v*, d. jas.
5'UOnu. dežja.
Srednja temperatura 101°, za 6'5° nad normalnu.
^TjLr^ajslsia. borza
dne 12 novembra t. 1.
(Izvirno telegrarično poročilo)
Papirna renta.......... M gld.
Srebrna renta.......... 84 „
Zlata renta........... 119 *
f»°    marčna renta......... 100 „
Akcije narodne banke....... KK9 ,
Kreditne akcije.....                            ... 284 „
T.«m«lon......... 125 „
Srebro......... — „
Napol. ..... 9 n
C. kr. cekini....... 5 „
Nemške marke    .... t>l a
4«/„ državne srečke iz 1. 1864    250 gld. 131 .
Državne srečke iz 1. I8«4k        1O0' f*ld. 172
Ogrtka zlata renta 102 „
Ogrska pHpirna renta 5° „ 92
6*„ štajerske zemljišč, odvez, oblig. 106
Dunava reg. srečke 5°.',,            1O0 gld 118 „
Zemlj. obč. avstr. 4',° » zlati zast. listi 124 ,
Prior. oblig. Elizabetine zapad, železnice — „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. žele    ce 99 „
Kreditne srečke                        100 176 „
Rudolfove srečke                        10    , is „
Akcije anglo-avstr. banke          120   , 114
Trnmmway-<lrušt velj. 170 uhl. a. v      . 212
75 80 90 95
60 45
917,
92
37 >/a
75
25
40
fO
50
25
75 75 60 75
kr.
Potrtega srca naznanjamo prežalostno vest o prezgodnji smrti nepozabljivega soproga, oziroma očeta, starega očeta in tasta, gospoda
Gustava Tonnies-a,
stavbenega podvzetnika, lastnika fabrike in posestnika zlatega križca za zasluge s krono,
ki so po dolgi mučni bolezni, previđeni sv. zakramenti za umirajoče danes ob Vi 9. uri zjutraj blago v gospodu zaspali.
Pogreb blagega ranjcega bode v nedeljo 14. t. m. ob 4. uri popoludne na tukajšnjem pokopališči.
Zadušne maše se bodo brale v farni cerkvi Marijinega oznanenja.
V Ljubljani 12. novembra 1886.
Amalija TttnnieM,
soproga.
CiUMtttv, Adolf*. Viljem. Krnil. Kiuloir.
sinovi.
I,nizu poročena Haiidl-ova, AiualiJH poročena ttchniidt-ova,  Friderika poročena Kotnik-ova, Mariana,
hčere,
Kihard Handl, Julij Nchiuidt, |g. Kotnik,
zeti.
Hllda Tonnies rojena Krisper|evi*,
sinaha. (838)
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
je iz Sla knjiga:
Knez Serelirjani.
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. B. — Ml. 8", 609 strani j.  Cena 70 h:, po pošti 80 kr.
Trgovsk pomočnik,
izurjen v trgovini z mešanim blagom, in
učenec,
najmanj 14 let star, oba z dobrimi spričali in obeh deželnih jezikov zmožna, se takoj vsprejiuetu.
Ponudbe do iS. t. in. pod ..«. loo posto restante Celje". (830—1)
V našem taloinilhm je iti/a in s« dobiva po knjigotrinicah knjiga:
Kurzgefasste
Geschtchte Kratns
mit besonderer Riicksicht auf Cul tur- Inftvuklung.
Ven
August Dimitz.
/o pol v <fp.
Cena mehko vezani knjigi je So kr., elegantno v zlatem obrezku vezana stane I gld. 50 kr.
Čislsmi gospod pisatelj podaje nam v omenjeni knjigi pregledno m skupno, nič vaknega pretirajo?o, objektivno podobo povestniee naš* oije domovine, kojo bode vsak domoljub gotovo kot dobro doJU m m veseljem marljivo prebiral.
Ig. pl. Kleinmayr čl Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani na Kongresnem, trgu.
1712—-rt)
Hišna oprava.
Dobro ohranjena garnitura, miza in preproga se proda. (837—1) Marije Terezije oesta it. 1, I. nadstropje, na levo.
Važno za trpeče
**• na prsih in plučih. -mm
Neogibno potrebno zoper kaielj. hripavost, zailizenje, katar in oslovski kaielj, za take, ki želč dohiti čist in krepak glas, za ikrofelj-naste, krvične, slabotne, bledic ne in krvi-revne je
kranjskih planinskih zelišč,
m po«lfoNf*onio kislim apnom i■■ železom pomešan.
Lastni izdelek.   Cena 56 kr.
Dobiva fo v (727-')
LEKARNITENKOCZY
zraven rotovža v LJubljani.
mm Razpošilja se vsak dan po pošti. Wmt
Št. 615. O. & S.
(831)
Natečaj.
Razpisujeta se dve službi učiteljic III. reda na ljudskih šolah v Klani in Pod gradu z letno plačo 320 gld. in s stanovanjem ali postavno odškodnino — prva s hrvatskim, zadnja s slovenskim učnim jezikom.
Prositeljice naj v šli rili tednih semkaj predložijo svoje prošnje s prilogami, eventualno po predpisanem uradnem potu.
C. kr. okrajni šolski svet,
Volosko, 9. novembra 1886.
Št 17.862.
Ustanove.
(809—3)
Za 1886. leto ima magistrat Ljubljanski podeliti sledeče ustanove:
1. Jan. Bernardinijevo v znesku 80 gld. 35 kr.
2. Jurij Talmainerjevo v znesku 26   „   26 „
3. Jos. Jak. Sehillingovo v znesku 73  n   50 „
4. Jan. Jošt Weberjevo v znesku 82  „  52 „ do katerih imajo pravico hčere Ljubljanskih meščanov, ki so revne, poštenega obnašanja in so se letos omožile.
5. Jan. Nik. Kraškovičevo v znesku 75 gld. 60 kr., do katere ima pravico ubogi kmet št. pe-terske fare.
6. Jak. Ant Fancojevo v znesku 71 gld. 40 kr., do katere ima pravico uboga poštena nevesta meščanskega ali nižjega stanu.
7. Jos. Feliks Sinovo v znesku 48 gld. 30 kr., do katere imata pravico dve najbolj revni deklici iz Ljubljane.
8. II. Ant. Raabovo v znesku 200 gld. 04 kr. Do jedne polovice te ustanove ima pravico ubožna in poštena udova Ljubljanskega meščana; do druge polovice pa ima pravico ubožna, dobro odgojena in Že zaročena hči Ljubljanskega meščana po poroki.
9. Jan. Krst. Kovačevo v znesku 151 gld 20 kr., katera se ima razdeliti mej štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali udove matere, ki imajo po več otrok in uboštva neso sami krivi.
10. Helene Valentinijeve v znesku 84 gld., katero je razdeliti mej otroke v frančiškanski fari v Ljubljani rojene, ki nemajo starišev in še neso 15 let stari.
11. Ustanovo za posle od neimenovanega dobrotnika v znesku 50 gld. 40 kr., katero je razdeliti mej štiri uboge posle, ki več delati ne morejo in so na dobrem glasu.
Prošnje za te ustanove uložš naj se s potrebnimi prilogami vred
«!«» 25. novembra let oh pri podpisanem magistratu.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 23. oktobra 1886.
Župan: Grasselli.
%m
£ i
2 —
u. —
B C
C3
Žrebanje Že prihodnji Hlesec
K'!Sffl4*SSBi|
Glavni dobitek v gotovini I
10.000 * 5000*« 20°. || 4788
ilpitiiniili ilnliilliiiv.
feinscem-srečlce dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba:
ISiMliiiipcšliL \VaifKlici*giiN.se «». (787—1
Otelio X
vsem bralcem tega cenjenega lista.
Ker mislim popolnem opustiti svoje provincijalne poddruznice in prevzeti neko tovarniško podjetje, prodam vse svoje blago za četrtino vrednosti, namreč
vse po 9? kr«
97 kr. 1 uiumIkI  klobuk 1
iz mehke klobučevine v vseh barvHh.
97 kr. 1 ienuka srajca
97 kr. 97 kr.
trlcot - obleka 1 žensko »podnje krilo, pleteno s pro gami.
97 kr. 1 par elegantnih
za dečke ali deklice, hlače in telovnik.
97 kr. 1 moHba srajca
z vezanjem iz najfi - j iz finega sifona, kre- sukiijeulh cev nejšega sifona.       tona ali oksforda.       U«v Zil doma 97 kr. '~WYr. 97 kr.
tt parov nogovi- :t  pare   nogo vic 1 volnen Jopič za čl« jedne barve ali za ienake,  dobre   moSke in žensko, progaste. baze. 97 kr.
97 kr. 97 Icr. B prtieev za bri
I dober namisni 6 prti«rev, belih ali aan|e poaodl iz si prt, bel, damasten i barvastih,   damastni vega platna s prog.
uzorec._ 97 k .
97 kr. ■   žensko ogrl
predpottteljua     njalo, veliko, varstvo proti mrazu, I preproga iz jute- 97 kr.
_velike._ blaga, desinovana. U žepni robei iz
97 kr. 97 kr. fine  Lvonske svile,
1 unieteljua pipa   1 suiodknik iz ' v različnih barvah iz  morske pene pristne morske pene. s pokrovom. 97~kr^
97 kr. 1 urna verižica llltom, ponarejeni ka-
ali barvast. 97 ki." 1 nioiike hlače,
97 kr. 1 volnene hlače
(sistem Jiigerjev) za moške.
97 kr. G otlrač9 križast uzorec, obrobljene.
97 kr. 1 kaseta s 10 komadi angleških pri-stnobarvastih žepnih robcev v razi. barvab.
97 kr. 3 šali iz fine volne, v živih barvah, z resami.
97 kr. 1 prstan z liriki 11-
1 ženska pahlja-iumetnega zlata spri «a9 fino  poslikana, vezkoiu modna.
97 kr. 1 nilgalo z mehanično pripravo, da se samo prižge.
~~97 kr. 1 medaljon, najnovejši facon, s kameni.
97 kr, 1   brneelet, jako okrašen s kameni. 97 kr.
97 kr.
'Z svečuika iz pri-Juho iz pri nt. Lun
stnega Londonskega  skega brit. srebra
97 kr. 6 fraucOHklh
97 kr. 6 žlic iz pristnega 97 kr. jLondonskega brita-
1 zajenialnlea za;      nija srebra.
97 kr.
britanija srebra. 97 kr.
1 - Uaviuih žličic a luizni noži iz pri
1 garnitura: 1 ženski medaljon, 1 par uhanov, 1 prstan iz vilic iz prist. Lon-'brona s smaragdi, 1
iz pravega London-stnega Londonskega donBkega britanija par manšetnih gumb skega brit. srebra.     britanija srebra.   ' srebra. ' s patent, zaponko.
Razpošilja se proti poštnemu povzetju; vse neugajajoče blago se zamenja ali se pa denar povrne. (835—1)
J-    "W ~* Dat m        A < _ _      Iluuaj, ». okr»j, Ilintere
- -  KaOi.aO W l.CZp      z«>li»uil sst rasse Nr. ».
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želez ni kar,
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".