Poltnfna clafiana t gotovim. Leto XX., st« 83 Ljubljana, sobota t aprila 1939 Cena t Din IJpravniSlvo ujutujana, tinafljeva 5 — Telefon 9t 8122. 3123. 3124, 8125. 3126. foseratni oddelek: LJubljana, Šelenburgova ul — TeL 3492 Is 2492. Podružnica Maribor: Gralsfd trg 1. Telefon 3t 2455 Podružnica CeMe: Kocenova ulica 2. — Telefon 9t 190 Itaftuni on po£t ček zavodih: Ljubljana 4L 11842, Praga Oslo 78 180 W!en H 105 241 rm Naročnina t j« mk dan razen ponedeljka. tda mesečno Din 25^—% Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: __ Knafljeva ulica 5. telefon __8. 3128. 3124 3125.3126 Maribor, Grajski trg St. T. telefon St 2455, Coljs, Stro8smayerjeva ulica fitev. 1, telefon St 65 Rokopisi se aa vračajo Vesele in srečne praznike želi vsem naročnikom in čitateljem, sotrudnikom in inserentom »JUTRO« Današnja številka obsega 36 strani. Prihodnja redna izdaja bo izšla v sredo zjutraj, v torek pa ponedeljska izdaja. Velika noč Preko ozelenelih trat in setev, mimo prvih zelenih vej. po pisani preprogi pomladnega cvetja prihaja zopet veliki praznik Vstajenja. Kolikokrat so ga v preteklosti pozdravljala človeška srca z zanosom in svetlimi nadami! Prišla ie pomlad in vse se ie zdelo lažje, lepše in svetlejše. Čeprav je verski smisel velike noči združen s pasion-skimi podobami trpljenja in smrti na Golgoti. je vendar tudi v njem močna radost vstajenja, klic aleluje nad odprtim grobom, velika vera v večno življenje. Ta veseli del velikonočne misli še ojačuje dejstvo, da je velika noč obenem največji praznik pomladi, tistega letnega časa. ki ima že v svojem imenu pomladitev in prerod. Ljudska tvorna domišljija ni mogla najti za veliko noč lepše in naravnejše prispodobe kakor je jajce, iz katerega si prebija pot mlado življenje Predrta je lupina. kakor je predrt leden oklep zime in kakor je bil odvaljen kamen na Zveličarjevem grobu. Dvignite srca — nam veleva glas velikonočnih zvonov, ko zadone preko ozelenelih trat, — kajti pomlad je tu in z njo novi klici ljubezni, nove nade v lepoto in srečo življenja! Zal da je človeška stvarnost mnogo temnejša in hladnejša: letos celo bolj kakor prejšnja leta. Že vrsto let žive narodi v mučni napetosti; komaj se je polegla huda gospodarska kriza, ki je nekaj let ovirala obtok gospodarskih dobrin, zadrževala podjetnost in izročala milijone delovnih ljudi mučni brezposelnosti že se je razširila evropska politična kriza. Boj za ravnovesje ali za prvenstvo na naši stari celini je poprijel vprav dramatične oblike. Plaz nepričakovanih dogodkov je zlasti letošnji marec uvrstil med najbolj napete dni v povojnem političnem dogajanju; posledice tega političnega potresa, ki je bil še silovitejši od obeh lanskih sprememb v srednji Evropi, se še vedno ne dajo dogledati in presoditi. Dejstvo je samo da Evropa, kakor je izšla iz velike svetovne vojne 1914 — 1918. preživlja daljnosežno krizo, katere rešitev ostaja v »megli bogov«. Zaskrbljeno gledajo narodi in njih voditelji v bližnjo bodočnost. Toda negotovost je že dokaj časa stalna senca Evrope in to stanje je treba prenašati tako, kakor kot osebe prenašamo razne telesne in duševne nevšečnosti. Nihče sd ne prikriva da je kriza, ki jo preživljamo. mnogo širša, kakor bi bila samo kot političen pritisk in protipritisk. V igri so tudi velike kulturne, socialne, gospodarske in moralne vrednote narodov Jasno vidimo, da se razlike pričenjajo že pri nekaterih stoletja veljavnih osnovah človeške omike in da gre v tei borbi tudi za duhovne in socialne smernice bodočega razvoja, za telo in dušo bodočega človeka. V tem pogledu se sedanji nemir ne da primerjati s pojavi in dogodki v zadnjih sto letih. Če bi hoteli imeti primerjave. bi bilo treba iti mnogo dalje v zgodovino. Vzlic vsem sencam in ledenim sapam pa čutimo da neprestano brste nade novega življenja. Narodi niso kakor poedinci: njihovo življenje je trajnejše in njihove krize, naj se zde še tako dolge in mučne, se ozdravljajo laže kakor težke bolezenske krize posameznikov Če je velik del današnjega kritičnega stanja v svetu posledica moralnega razkroja, ne smemo pozabiti. da lahko propadejo posamezne naprave in vrednote, ki so bile ustvarjene na osnovi določenih moralnih načel, ne morejo pa propasti načela sama. Kakor iz na videz mrtvih stvari poganja vsako pomlad znova mlado, novo življenje, ker so povsod skrite njegove nevidne kali, tako tudi iz moralnih vzorov ki še niso izgubili svoje utemeljenosti v človeški naravi in v splošnem stanju človeštva, vznikajo vedno znova vrednote ki obnavljajo duhovno življenje tam kjer je bilo oslabljeno' ali uničeno. Narodi nimajo samo telesnih obnovitvenih sil, marveč tudi duhovne in moralne. Za pomladitev in prerod naroda, h kateri nas v sedanjem dramatičnem trenutku prav posebno kliče praznik vstajenja, ie treba z neomajno vero in popolno iskrenostjo pojiti moralne sile spmozaupanja zvestobe in požrtvovalnosti za obče dobro Narod, ki bi izgubil vero in zaupanie vase. v svojo življenjsko pravico in svoio moralno enakovrednost z druffimi tudi velikimi in močnimi napodi bi ne moeel vzbuditi niti pri prijatelji niti pri nasprotniku respekta in upoštevanja. Narod, čigar Italijanska vojska u H Ker je albanska vlada odklonila italijanske zahteve, so Italijani v petek zjutraj pričeli zasedati albansko ozemlje - Vznemirjenje v Evropi — Albanci so se vdali? V petek zjutraj so se italijanske žete izkrcale v Albaniji ter zasedle vse važnejše postojanke ob morski obali. Nenadni razvoj italijansko-albanske-ga konflikta je v vsej Evropi povzročil veliko senzacijo. Na katerem vprašanju je prišlo do krize, trenutno še ni jasno. Italijanska poročila navajajo, da so na eni strani bila v teku pogajanja, ki naj bi na željo kralja Zoga še bolj poglobila sodelovanje obeh držav, na drugi strani pa so v Albaniji izbruhnili nemiri naperjeni predvsem proti Ita- lijanom, kar se označuje za zadnji povod, da je bila poslana italijanska vojska \ Albanijo. Albanska vlada je proglasila oborožen odpor. Večerne vesti pa poročajo, da se že vršijo pogajanja in da ni izključeno, da se bo albanska vlada vdala. Nekatere vesti pravijo, da se je to celo že zgodilo. V Londonu in drugih evropskih glavnih mestih vladata veliko vznemirjenje in živahna diplomatska aktivnost. Prva Italijanska uradna pomola o zasedbi V Rimu pravijo, da je bilo v Albaniji ogroženo življenje italijanskih državljanov — Italijanska letala mečejo letake na Albanijo Rim, 7. aprila. A A. (Štefani) Danes je bilo objavljeno naslednje poročilo: Medtem ko so se v zadnjih dneh vodila pogajanja med italijansko vlado in albanskim kraljem Zogom za sklenitev novega in še intimnejšega sporazuma, je prišlo v Tirani in drugih krajih v notranjosti Albanije do manifestacij oboroženih tolp, ki so predstavljale nevarnost za osebno varnost Italijanov, živečih v Albaniji. Včeraj zjutraj je šest italijanskih vojnih ladij sprejelo v Draču in Valoni več sto italijanskih državljanov, da jih odpeljejo v Italijo. Snoči so oddelki italijanskih čet krenili iz Brindisija in Barija proti Albaniji. Istočasno je krenil del prve pomorske eskadre, ki je davi križarila ob albanski obali od Sante Kvarante do Sv. Ivana Meduanskega. Italijanska eskadra je mobilizirana. Rim, 7. apr. br. V prvih jutranjih urah so se izkrcale italijanske čete v Draču. Valonu. Santi Quaranti in Sv Ivanu Meduanskem. Pri izkrcavanju v Draču so italijanske čete naletele odpor oboroženih albanskih tolp, ki so ga pa naglo strle in nato nadaljevale svoj pohod v notranjost države. 400 italijanskih letal prve eskadre je danes obletavalo Albanijo in razmeta- valo letr" ki pozivajo albanski narod, naj se ne upira italijanski vojski, ker prinaša mir in red v imenu prijateljskega naroda. Narod naj ne posluša vlade, ki ga hoče zavesti v prelivanje krvi. Italijanske čete ostanejo v deželi. dokler bo potrebno. Agencija Štefani ugotavlja, da je Izkrcanje čet povsem naravno »zaradi demonstracij oboroženih albanskih bamd med pogajanji, ki so se vodila v zadnjem času. Tak italijanski nastop je v skladu z italijansko-albansko pogodbo, v kateri so taki varnostni ukrepi že predvideni.« Italijanska letala imajo ukaz, da ne bombardirajo krajev, ki so mirni Poročila v italijanskih listih Rim, 7. aprila. w. Vest, da so italijanske čete odšle v Albanijo, je ves rimski tisk takoj objavil v posebnih izdajah. sTe-vere« je naslovil glavno poročilo takole: »Naše čete so zapustile Brindisi in Bari s ciljem Albanija Na stotine Italijanov je moralo v zadnjih dneh zapustiti Albanijo pred grožnjami oboroženih tolp«. »Po-polo d' Italia« piše v najbolj vidni obliki takole: »Italijanske čete gredo v Albanijo. — Prva italijanska pomorska eskadri-la križar! pred albansko obalo«. Slično se glase tudi naslovi v ostalih listih. Albanska poročila o bojih Vlada in parlament sta italijanski ultimat odklonila Albanske čete so se uprle italijanskim Tirana, 7. aprila. AA. (Havas): Albanski tiskovni urad poroča: Včeraj med 4.30 in 4.45 sta dve italijanski letalski eska-drilji leteli med albanskim ozemljem, da bi izzvali pritisk na vlado, ki se je dotlej posvetovala o svojem končnoveljavnem stališču do italijanskega ultimatuma. Ta ultimat je bil soglasno zavrnjen od albanske narodne skupščine prav tako pa tudi od vlade. Danes so eskadrilje bombnikov letele med albanskim ozemljem in metale letake, v katerih so sporočile, da se italijanske čete izkrcavajo. Ponoči so italijanska letala bombardirala Valono. Boji med albansko vojsko, orožništvom ln prostovoljci v Valoni na eni strani in italijanskimi četami na drugi strani, so srditi. Italijanska letala so neprestano obmetavala z bombami Drač. Italijanske čete, ki so se izkrcale na obali pri Draču, so bile odbite. Ministrski svet zaseda stalno v kraljevski palači. Tirana, 7. aprila. AA. Albanska telegrafska agencija poroča: Italijanske čete so se začele izkrcavati ob 5.30 na rtiču pred Dračem in pristanišču Santi Quaran- članov ne bi družila vzajemna zvestoba v obrambi skupnih interesov nasproti drugim narodom, bi si sam pisal in sam izvršil sodbo svojega razkroja in pogina. Požrtvovalnost za narod ln domovino je v obdobju, ki ga proglašajo za heroično, večja odlika, kakoi je bila kdaj prej v socialnem življenju. Kdor ni zmožen ničesar žrtvovati, ne Vse — kar rabite, JE SKRITO v »Jutrovem« malem oglasniku, ZA TO GA PRIDNO BERITE! DANES 495 ponudb in povpraševanj S rod mjSe častno tagtnll, kakor pa se pša državljanska vojna. Daljša je bila samo «e štiriletna ameriška državljanska vojna. Skupno škodo, ki jo je utrpela Španija med državljansko vojno, ceniio strokovnjaki na kakih 1500 milijard dinarjev. Števila človeških žrte" nnibrže ne bo mogoče nikoli točno ugotoviti. Obe vojsVj. nacionalistična in remihMVansVa sta izgubili skupaj okoli 800 000 mož ki so bili de'oma ubiti, deloma pa težk- ranjeni. Število žrtev med civilnim prebivalstvom ie neznano, računajo pi. da ie razen voiakov postalo žrtev vojne še raimani S00 000 otrok, žensk in starih ljudi. Šestina španskega ozeml;a je opu-stošenfc in r>rib'ižno toliko vseh španskih zgraJb pt.rusenih. Čehi in nemška vojska Nemški vn-fogki te^r'1' VM"Vtft*,-*Vfy»Ti«n. blatt« objavlja v svoji najnovejši številki članek o vojaškem položaiu češkomorav-skega protektorata v nemškem rajhu in piše med drugim: »Cehi ne bodo služili kadrskega roka v nemški vojski. V primeru vojne pa bodo na razpolago nemški vladi za delo na polju, v rudnikih ali pa v tvornlcah, da bodo tako tudi oni doprinesli svoj delež k obrambi skupne domovine.« Češki begunci na Poljskem Varšava, 7. apr. br. »Kurier Condzieni« poroča, da je na poljsko ozemlje pribeža- 10 mnogo čeških beguncev. V Krakovu so osnovali poseben odbor za podpiranje teh beguncev in za njihovo transportiranje v 11 emstvo. Prvi transporti beguncev iz Otoke so že odšli iz Poljske v London. Na Poljskem čaka še 2500 beguncev iz Češkoslovaške na odhod v Anglijo. Italijanske izgube v Abesiniji Rim, 7. aprila. A A (Štefani)- Uradno objavljajo. da so italijanske izgube v vzhodni Afriki od 1. januarja I93b do 31. marca 1939 znašale 4.814 ljudi, med katerimi so častniki, podčastniki, navadni vojaki in fašisti. V istem razdobju je umrlo 2.443 delavcev od »kupnega števi'a 60.000, kolikor jih je v vzhodni Afriki. General Franco odstopi London, 7. aprila, o. Iz Burgosa poročajo, da bo španska nacionalistična vlada v kratkem preosnovana. General Franco bo podal ostavko, ker je prav za prav poglavar države, predsednik vlade pa naj bi postal dosedanji notranji minister Ferano Suner, ki je njegov svak. Obenem bi prevzel tudi zunanje ministrstvo. Španija se je pridružila protikomunističnemu paktu Berlin, 7. aprila, b. V tukajšnjih političnih krogih posvečajo največjo pozornost Španiji. Splošno pričakujejo, da bo Francova vlada te dni v posebni izjavi poudarila svojo tesno povezanost z Italijo in Nemčijo. Nemški listi napovedujejo tudi formalen pristop Francove Španije k pro-tikomunistični pogodbi. čuješ jo: Velika noč hodi od palač do koč in vstajenje v vsej naravi mahom se povsod pojavi. Vrata na stežaj odprimo! Okna s cvetjem okrasimo! Da popolno bo veselje, izpolnjene slednje želje, mizo s prtom pogrnimo, nanj »JAJNINE« postavimo. Vsa družina ho vesela, ko ho v skledi jed duhtela. $ Apel Dragiše Važna izjava v velikonočni številki „P©litike" Beograd, 7. aprila, p. Predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič je objavil v velikonočni številki »Politike« zelo zanimivo in važno politično izjavo, v kateri pravi, da je v današnjih razmerah političnim ljudem potrebno, da manj izjavljajo in govore ter več delajo. Najsvetejša dolžnost vseh političnih ljudi je iskrenost ter priza devanje. da se ustvarijo med nami boljši odnosi zaupanja in omogoči sodelovanje za reševanje življenjskih narodnih in državnih vprašanj. Osebni in strankarski interesi morajo stopiti v ozadje, kadar gre za veliko delo. Zavist in malenkostni strankarski računi se morajo umakniti načelnemu pojmovanju in splošnim interesom države. Politični ljudje morajo biti v današnjih razmerah na višini svojih nalog. Oni, ki gledajo na stvari drugače, če so njim v korist, in drugače, če jim niso, ne doprinašajo ničesar k povzdigi morale in ureditvi notranjih razmer. Danes ko se rešujejo velika notranja vprašanja, morajo biti politični ljudje načelni, trezni in odločni. Za nas je najvažnejše. da se obstoječa vpra.špnia rešijo. Kdor zanaša pri reševanju teh vprašanj nervoznost, osebno noto in nestrpljivost, vezano s kakimi osebnimi interesi, nima niti najmanj nepristranskega in zrelega pojmovanja postavljenih nalog. Strankar-sko-politične kombinacije, lokavosti vseh vrst, ki imajo za edini cilj, da zavarujejo ogrožene strankarske interese, morajo ostati ob strani spričo glavnih splošnih življenjskih problemov države- Razmerje in časi, v katerih živimo, zahtevajo več resnega dela, manj politiziranja in političnega nadmodrovanja. Tudi ljudje so v teh trenutkih postranska stvar. Glavno so vprašanja, kdo jih bo pa rešil, je povsem postransko. Ali jih bomo rešili in kako jih bomo rešili, je danes glavno in to bosta ocenila naša javnost in ves naš narod. Narod pričakuje dela. ker je sit političnih kombinacij, fraz in raznih obljub. Naš narod v katerem prevladujejo kot najmočnejša sloja kmetje in delavci, pričakuje, da pride do ureditve notranjih razmer in preko tega do boljšega življenja. V teh trenutkih je to edina misel, ki me vodi v izvrševanju dolžnosti do kralja, države in naroda. »življenjsko vpr~ Sanje Jugoslavije" Glasilo dr. Mačka o notranjepolitičnih pogajanjih »Hrvatski dnevnik« komentira v uvodniku mednarodne dogodke, ki se odigravajo s toliko brzino in dalekosežnostjo vse okoli nas. V članku čitamo: »V Evropi je zavladalo ozračje splošnega nezaupanja Nihče več nikomur ne veruje. V vseh državah opazujemo stremljenje za čim večjim edinstvom. Na strankar ski prestiž se več ne po aga toliko važnosti. kakor svoje dni TaKO smo čuli predsednika Chamberlaina kakor je z moškimi izjavami prebrodil jez ki ga je ločil od opozicije. Prav take znake narodne solidarnosti opažamo v Franciji. V Italiji je koncentracija narodnih sil že davno izvršena. tako da predstavlja danes Mussolini poosebljeno voljo italijanskega naroda. Prav taka koncentracija vseh narodnih sil je izvedena v Nemčiji Iz vsega tega je razvidno, da smatrajo danes vse evropske države položaj za zelo resen in da zbirajo svoje sile za vsak slučaj. Tako izgleda po'ožaj. ko so se pričeli razgovori odgovornih činiteljev iz Zagreba in Beograda. Zaradi tega jim je javnost tudi tako pazljivo sledila in to ne samo domača, temveč tudi inozemska. Tuji listi obširno poročajo o teh razgovorih, ki se bodo nadaljevali takoj po velikonočnih praznikih. Prijateljsko razpoloženi tuji tisk prav nič ne prikriva svojih želja, da bi se ti razgovori uspešno zaključili. Po njegovem mnenju je hrvatsko vprašanje življenisko vprašanje naše državne zajed-nice. Zato priporoča širokogrudnost, uvidevnost in pravičnost. Vsi ti listi enodušno poudarjajo, da bi dala ureditev odnošajev med Srbi in Hrvati Jugoslaviji doslej nepoznano moč ter bi dvignila na celi črti njen ugled v zunanjem svetu. Položaj Jugoslavije v srednji Evropi in na Balkanu je tako velik in pomemben, da bo lahko izvrševala prav posebne naloge v tem delu sveta, čim bo notranje urejena in konsoli-dirana. živimo v časih, ko se razvijajo do- godki z bliskovito naglico. Zato bi bilo lahko vsako odlaganje rešitve hrvatskega vprašanja neoprostljivo. Te dni so bile izmenjane misli o nekaterih vprašanjih. V načelnem pogledu ni bilo večjih težav. Ako bo pri razpravi kon-kretnih vprašanj prav toliko uvidevnosti, potem se lahko nadejamo, da bo letošnje leto zelo važno in pomembno v življenju Srbov, Hrvatov in Slovencev.« 5;r©va ri*eč" o sporazumu j O sporazumu piše Vilderjeva zagrebška J »Nova* riječ«, glasilo SDS na Hrvatskem. Najprej navaja komunikč o konferenci ce-"okupne opozicije v Zagrebu z dne 1. aprila in komunike o razgovorih dr. Mačka s predsednikom Cvetkovičem z dne 4. aprila, nato pa nadaljuje: »Ti dve sporečili sta optimistično izne-nadili široko" javnost Obe ti konferenci pomenita mnogo, toda ne še vse. Pred-i vsem demantirata govorice, da so nastopile neke nepremostljive zapreke, in povrh sta manifestacija nujne povezanosti Beograda in Zagreba. Eno je gotovo: pri •nobenem od merodajnih činiteljev ne obstoji stremljenje pioti čim močnejši združitvi vseh sil ter proti ojačenju državne zajednice. Vsi občutijo opasnost, ako na naša vrata potrkajo resni dogodki in nas najdejo neurejene. Sedaj gre samo za metode, kako čim prej pomakniti celo akcijo naprej in jo spraviti na pravi tir. Ta metoda bi se morda bolj lahko na^Ta. ako ne bi obst-jale tendence, da se vprašanje vlade loči od problema samega hrvatskega vprašanja.« Dr. Maček v Kupincu »Hrvatski dnevnik« poroča, da je odpotoval predsednik HSS dr. Maček v Kupi-nec, kjer ne bo sprejemal nobenih obiskov. V Zagreb se bo vrnil šele na Belo nedeljo. Poročne svečanosti v Teheranu Carigrad, 7. aprila. AA. Zunanji minister šukri Saradzoglu bo odpotoval 10. aprila v Teheran, kjer bo zastopal Turčijo na svatbenih svečanostih prestolonaslednika. Zunanjega ministra bo spremljala častna četa republikanske garde in eskadrilja letal. Z ozirom na odsotnost turškega zunanjega ministra je odložen na poznejši čas tudi obisk rumunskega zunanjega ministra Gafenca v Ankari, ki je bil napovedan za 20. april. V Teheranu bo imel turški zunanji minister konferenco z zunanjimi ministri držav podpisnic pred-njeazijskega pakta. Povišanje ameriške carine za Slovaško Washington, 7. apri'a. AA. (Havas): Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je poslal finančnemu ministru Morgenthau pismo, v katerem ga obveSča, da je treba tudi Slovaško prištevati k onim državam, za katero so bile v zadnjem času zvišane ameriške carine. Madžarski parlament bo razpuščen Budimpešta, 7. aprila d. Po definitiv-nem sprejetju zakona proti Židom pričakujejo v političnih krogih v kratkem razpust parlamenta. Povsod delajo velike priprave, da ne bi bile stranke presenečene z razpisom novih volitev. Te dni je bila ustanovljena tudi nova stranka pod imenom nacionalne reformistične stranke, ki ji pripadajo poslanci bivše vladne večine, ki so svoj čas zapustili Imredyja. Glede zunanje politike vlada v Budimpešti veliko zanimanje za ekspoze grofa Csakyja, ki bo razložil zunanjo politiko Madžarske pred odborom za zunanje zadeve prihodnji četrtek. Veliko zanimanje je tudi za potovanje min. predsednika grofa Telekyja in grofa Csakyja v Rim, kjer bosta ostala štiri dni. Vremenska napoved Zemunska: Po večini jasno, le v severnih in zapadnih krajih precej oblačno. Dunajska: Pretežno bolj oblačno, ponekod tudi nekoliko padavin. V nedeljo v splošnem boljše vreme. ________ Velikonočno nagradno tekmovanje 19 za naročnike in čitatelje »Jutra* Nagrade so: avtomobil, motorno kolo, radijski aparat, umetniška oljnata slika, šivalni stroj, pisalni stroj, dve harmoniki, 15 biciklov itd. — skupaj 305 nagrad v vrednosti nad 100.000 din Žrebanje bo v soboto dne 20. maja, Izid žrebanja pa bo objavljen v nedeljski številki „ Ju tra" dne 21. maja. Drugo velikonočno eagradno tekmovanje, ki ga razpisujemo letos še v mnogo večjem obsegu kakor lani, je že po dosedanjih objavah vzbudilo silno zanimanje po vsej Sloveniji in še daleč izven nje. Razpis omogoča vsem naročnikom in vsem čitateljem »Jutra«, da tekmujejo za celo vrsto dragocenih nagrad, ki jih je skupaj 305 in katerih vrednost daleč presega znesek 100.000 din. Pogoji tekmovanja so v glavnem enaki lanskim m so naslednji: 1. V današnji in v prihodnjih petih nedeljskih številkah »Jutra«, torej v številkah z dne 8. aprila (današnja velikonočna številka), 16., 23. in 30. aprila ter 7. in 14. maja, bodo objavljene v okviru našega nagradnega tekmovanja posebne naloge, odnosno uganke. 2. V vsaki teh šestih zaporednih nedeljskih številk bo tudi del sestavljenke, ki bo dala, ako bo pravilno izrezana in zložena iz vseh objavljenih kosov, znano in prijetno sliko. 3. Tekmovanja se lahko udeleži vsak naročnik in vsak čitatelj »Jutra«, ki bo pravilno rešil vse uganke ter pravilno zložil v prejšnji točki omenjeno sestavljenko. 4. V današnji in v prihodnjih nedeljskih številkah objavljene kose sestavljenke sproti izrežite in skrbno shranite, da boste lahko na konca zložili celotno sliko in jo nalepili na papir. V današnji in v prihodnjih nedeljskih številkah objavljene naloge po možnosti sproti rešujte, vendar nam jih še ne pošiljajte, temveč jih skrbno shranite. Nedeljski številki z dne 14. maja bo priložen obrazec, na katerega boste napisali rešitve vseh ugank. 5. Na papir nalepljeno sestavljenko in na obrazec, ki ga boste izrezali iz »Jutra«, napisane pravilne rešitve vseh nagradnih ugank bo treba poslati v zaprti kuverti na naslov: Uredništvo »Jutra« (nagradno tekmovanje), Ljubljana. V vsaki kuverti sme biti samo ena rešitev. Kuverte naj se pošljejo po pošti ali njenih podružnicah v dneh od 14. do 17. maja. Pri tekmovanju pridejo v poštev samo one rešitve, ki bodo prispele v uredništvo najkasneje do četrtka, dne 18. maja. Edino oni naročniki in čitatelji »Jutra«, ki žive izven Slovenije, bodo pri žrebanju še upoštevani, ako prispejo njihove rešitve do petka, 19. maja zvečer. 6. Nagrade se bodo razdelile po žrebu med one, lii bodo izpolnili gornje pogoje. Žrebanje se bo začelo z najnižjo in končalo z najvišjo nagrado. Žrebanje ho javno. Izvedla ga bo komisija zastopnikov uredništva iu uprave »Jutra« ter naročnikov in inserentov »Jutra« pod nadzorstvom kr. javnega notarja g. dr. Andreja Kuharja v soboto, dne 20. maja v veliki dvorani Kazine v Ljubljani. Ura žrebanja bo pravočasno objavljena. 7. Izid žrebanja bo objavljen v nedeljski številki »Jutra« dne 21. maja. Izžrebani naročniki in čitatelji 'bodo lahko nagrade prevzeli osebno v Ljubljani ali pa .iim bodo poslane na njihov naslov, kakor bodo pač želeli. Nagrade bodo do binkoštnih praznikov v rokah nagrajencev. S. Nagradnega tekmovanja se ne morejo udeležiti nameščenci in svojci nameščencev »Jutra«, »Slovenskega Naroda« in »Domovine ravno tako tudi ne nameščenci in svojci nameščencev Narodne tiskarne v Ljubljani. 30$ nagrad 1. nagrada: štirisedežm avtomobil tvrdke »Škoda«, model 1100, tipa Sedan 1939, 2. nagrada: motorno kolo »Gritzner« s Sachsovim motorjem. 3. nagrada: petcevni radijski aparat »Philips«. 4. nagrada: oljnata slika M. Gasparija »Velika noč« (z okvirom). 5. nagrada: pogrezljiv šivalni stroj znamke »Pfaff«. 6. in 7. nagrada: dve jazz harmoniki »Hohner« (Vsaka harmonika je ena nagrada). 8. nagrada: pisalni stroj »Continental« (portabel) 9. nagrada: večdnevno brezplačno potovanje s Putnikom v inozemstvo. 10. nagrada: večdnevno brezplačno potovanje potovalne pisarne Okorn v inozemstvo. 11. —• 25. nagrada: petnajst prvovrstnih biciklov, moških ali ženskih (Vsako kolo je ena nagrada). 26. — 29. nagrada: štiri odlični fotografski aparati firme Zeiss (Vsak aparat je ena nagrada). 30. — 34. nagrada: pet garnitur blaga in podloge za kompletno moško obleko (Vsaka garnitura je ena nagrada). 35. !n 36. nagrada: dve vrtni garnituri s senčnikom in stoli (Vsaka garnitura je ena nagrada). 37. nagrada: lepa španska kitara, 38. — 41. nagrada: 4 moderne zapestne ure znamke »Iko«, pokromane (Vsaka ura je ena nagrada). 42. nagrada: potovalni pribor v usnjenem etuiju (ščetke, ogledalo, glavnik, vse potrebne posodice itd.). 43. — 54. nagrada: 12 luksuznih kaset za kozmetiko znamke »Elidac: krema, milo, puder, kolinska voda itd. (Vsaka kaseta je ena nagrada). 55. — 57. nagrada: 3 opreme za turiste: čevlji, klobuk, nahrbtnik in cepin (Vsaka oprema je 1 nagr.) 58. — 67. nagrada: 10 zlatih nalivnih peres (Vsako pero je ena nagrada). 68. nagrada: nogometna žoga. 69. in 70. nagrada: 2 garnituri za ping-pong (Vsaka garnitura je ena nagrada). 71. — 160. nagrada: 90 kaset kosmetike »Solea«: milo, krema, kolinska voda (Vsaka kaseta je ena nagrada). 161. — 240. nagrada: 8Q kaset toaletnega mila »Elida« (Vsaka kaseta je ena nagrada). 241. — 270. nagrada: 30 kaset znamke »Sistom« za ustno nego: ščetka, pasta, čašica itd. (Vsaka kaseta je ena nagrada). 271. — 280. nagrada: 10 knjig: L. Mrzel »Bog v Trbovljah« (Vsaka knjiga je ena nagrada). 281. — 290. nagrada: 10 garnitur pisemskega papirja in kuvert z imenom nagrajenca. (Vsaka garnitura je ena nagrada). 291. — 300. nagrada: 10 škatlic po 50 vizitk z imenom nagrajenca (Vsaka škatlica je ena nagrada). 301. — 305. nagrada: 5 albumov »Naši kraji« (Vsak album je ena nagrada). Vsi predmeti, ki tvorijo nagrade, so popolnoma novi. Nekatere podrobnejše popise in morebiti še potrebna pojasnila bomo priobčili v prihodnjih nedeljskih številkah V LJUBLJANI, dne 7. aprila 1939. „JUTR O" Naš nagradni avto na severni meji Veliko zanimanje in radovednost, ki vladata vsepovsod po naših krajih za naše nagradno tekmovanje, smo skušali v četrtek nekoliko utešiti po krajih ob naši severni meji. Elegantni avto »Škoda-Sedan«, ki je določen za prvo nagrado, smo popeljali iz Maribora najprej v Gornjo Radgono. In tod je vzbujal tako poželenje, da smo morali dati besedo, da bomo pri razdeljevanju nagrad »drukali« za Radgon-čane. S takimi obljubami seveda nismo skoparili nikjer, koder smo se utegnili ustaviti. Človek skoraj ne bi verjel, kdo vse si dandanes poželi tak avto: naj bo delavec, kmet, uradnik, Naš nagradni avtomobil Avtomobil, ki ga poklanja letos »Jutro« svojim naročnikom in čitateljem, je najnovejši škodov model 1100. Ta Škodov avtomobil ima vse karakteristične posebnosti prejšnjega modela, ki ga poznajo naši čitatelji od lanskega nagradnega tekmovanja. Okvir šasije ima obliko centralne cevi ki prehaja spredaj v vilice, na katerih je elastično nameščen motor. Prednja os s prosto obešenimi kolesi na vzmeteh, opremljena z dušilci, omogoča popolnoma varno vodstvo vozila Močno dimenzioni-rana zadnja os s prečno vzmetjo je izdelana kot nihalna os, katere ležaji so ma-zani avtomatično iz okrovja zadnje osi. S tem načinom konstrukcije sprednje in zadnje osi je dosežena neverjetno mehka in udobna vožnja tudi na najslabših cestah. Vodilo konstruirano z zobatim drogom deluje igraje: vrne se samo od sebe v prvoten položaj. Hidravlične zavore omogočajo močno, toda rahlo in enakomerno zaviranje. Motor ima 4 cilindre s skupno vsebino 1100 kub cm in daje 32 konjskih sil. Viseči ventili so krmarjeni od zgoraj (OHV). Kompresijski prostori so skrbno izdelani. Ventili so popolnoma pokriti in zavarovani z neprodužnim pokrivalom Specialni upli-njač daje motorju povišano zmogljivost, najboljši pospešek pri najmanjši porabi goriva ter brezhibno vžiganje pri najnižjih Med nagradami sta letos dve harmoniki Hohner vajenec ali šolar, vsakdo goji do razdelitve nagrad iskro nade, da utegne prav njemu gospa Fortuna izkazati veliko naklonjenost. V Apačah in Cmureku so naši prijatelji želeli, naj bi jih prišli še večkrat obiskat z nagradnim avtomobilom, češ da jim je na moč všeč, čeprav ne bo ostal pri njih. Mi pa smo vztrajno zatrjevali, da imajo vsi naši naroča niki in čitatelji enako možnost do prve ali katerekoli od 305 lepih nagrad, če bodo le zadostili skromnim pogojem, kar menda nikomur ne bo pretežko. temperaturah. Motor je tako enostavno grajen, da so vsi njegovi deli najlažje dostopni. Motor je elastično nameščen kar zagotovi miren tek motorja brez vibracij. Tečine valjev, ki šo vtisnjene v cilinder-ski blok in se dajo izmenjati, so stekleno-trdo nitrieane. Zaradi tega je trajnost motorja izredno visoka. karoserija je tako zgrajena, da ustreza najbolje svojemu namenu uporabe Sedeži so skrbno opremljeni in mehko oblazinjeni; sprednji so z lahkoto premakljivi. Od Naša prva nagradna naloga Tri dekleta in dva fanta z Jesenic — Anica, Draga in Olga ter Klemen in Šimen — so porabili eno teh lepih pomladnih nedelj za skupen izlet s kolesi v Ljubljano. Ko se je pri Medvodah začela lepo tlakovana cesta, so se spustili ta zadnji del poti do Ljubljane v tekmovalno dirko. Olga je vozila počasneje ko Šimen, Klemen hitreje ko Draga, Anica počasneje ko Olga, Šimen hitreje ko Klemen, Draga počasneje ko OJga, Anica počasneje ko Šimen, Klemen hitreje ko Olga, Draga hitreje ko Anica, Anica počasneje ko Klemen, Draga počasneje ko Šimen. Kdo je prišel v Ljubljano prvi. kdo drugi, tretji, četrti in peti? Zapišite si samo začetne črke imen deklet in fantov po vrstnem redu, kakor so prispeli v Ljubljano. Rešitev skrbno shranite. Ne pošiljajte nam je že sedaj, temveč šele na koncu tekmovanja skupno z rešitvami nalog, ki bodo objavljene v prihodnjih nedeljskih številkah. Izrežite in shranite? To je prvi del sestavljenke, ki jo bo treba ob koncu tekmovanja priložiti rešitvam nagradnih nalog, ker drugače rešitev ne bo veljavna in se dotičnik ne bo mogel udeležiti žrebanja za razpisanih 305 nagrad. Zato ta del izrežite in skrbno shranite, da ga boste skupaj z ostalimi deli, ki bodo objavljeni v prihodnjih petih nedeljskih številkah, lahko sestavili v lepo in splošno znauo sliko. Prvi izrezek iz nagradne sestavljenke petih različnih oblik karoserije letošnjega Škodovega modela 1100 je »Jutro- izbralo voz z najudobnejšo karoserijo nazvano »Sedan«. Avtomobil ima pri tej obliki karoserije štiri vrata in je najudobnejše opremljen. Vreden je preko 40.000 din. Kot posebno prednost Škodovega avtomobila moramo še poudariti veliko brzino voza in majhno porabo goriva. Voz doseže brzino preko 100 km na uro. poraba bencina pa znaša normalno le 8 in pol litra na 100 km, Druga nagrada: motorno kolo znamke „Gritzner" To motorno kolo je opremljeno s Sachsovim dvotaktnim motorjem s cilidersko vsebino 98 cms in jakostjo 2.25 konjske sile. Potrošnja goriva je zelo majhna, kar omogoča skrajno ekonomično uporabo tega tipičnega motornega kolesa za dnev- no uporabo in za vsak poklic. Precizna izdelava motorja jamči za brezhibno in zanesljivo vožnjo. Kolo je opremljeno s tankom za bencin, ki vsebuje 8 litrov goriva. Petnajst prvovrstnih koles — petnajst lepih nagrad Slovenski prerod v okolici Rogaške Slatine za mladostnih dni Vinka žurmana (Glej članek za 80-letnico Vinka žurmana v »Jutra« 30. marca 1939!) Slovenski element kmečke okolice Rogaške Slatine je bil še tudi po 1903, ko so vrelci z bližnjim ozemljem prešli v last in upravo nemških štajerskih deželnih stanov, vkljub ojačenemu nemškemu vplivu tega središča še toliko močen, da je v svojem območju večino nemških prišlekov, ki mu jih je naklanjala bližina slatinskega zdravilišča in pa boške steklarne, vključil v tok naravne in mirne asimilacije. Nemški prišlek je bil tudi prednik sve-totrojiških Zurmanov, samo da je motiv za njegovo priselitev tičal v političnih dogodkih svetovre arene: Vinkov ded Anton Schurmann ro je narodil namreč na Alza-škem v ckoi.ci Strassburga, moral v času napoleonskih vojn obenem z dvema tetama bežati ter je našel zatočišče v sveto-kriški župniji, kjer sta si bogati teti kupili več posestev, med njimi Cončevo kmetijo pil Sv. Trojici severno-zapadno ck. cerkvice. Anton Schurmann (1791—1859), M je deškv- leta preživel v Alzaciji, je bil lah-koniiseln iskatelj življenjskih radosti. Teti sta ga poslali v šole, da bi študiral za duhovnika. Toda čim je ena umrla, je porabil priliko, da se je poslovil od latinske šole ter ostal na Cončevi kmetiji. Pa tudi poljedelstvo ga je zdolgočasilo, ko je opazil, kako življenje se obeta furmanu, ki je vozil slatinske steklenice v Zagreb, Osijek, Zemun, Trst, Maribor, Gradec, Dunaj itd., a obenem služil tudi s prenašanjem pisem in drugih reči. A parizar in konji, ki jih je drago kupoval in poceni prodajal, Cončevemu Antonu niso naklonili sreče kakor sploh redkokateremu sla-tinskemu vozniku: ko je okoli 1850 prevzel Cončevino Antonov sin Janez, je bilo premoženje bogatih Alzačank že reducirano na bornih pet oralov zemlje in zgara-nega šimlja. Zanimivo pa je, kako spretno so se nekateri Antonovi otroci prebijali skozi življenje: Andrej, ki se je izučil za mizarja, je bil fabrikant, posestnik kopališča in župan v Sent Lenartu v Labudski dolini; Treza je vzela soseda Tomaža Kosa p. d. Cestnika, s katerim sta mogla dva sina dati v šole; Jožek je bil grofovski gozdar in oskrbnik steklarne na Boču, dokler se ni umaknil niže na posestvo v Plat, kjer potomci njegove hčere še danes gospodarijo v gostilni »Pri Kupniku«; a Janez si je prizadeval, da dvigne Cončevino. Anton Schurmann se narodni asimilaciji ni upiral, vsaj asimilaciji otrok ne, kl mu jih je rodila v slovenskem okolju slovenska mati. Malo je pa verjetno, da bi bili vplivali v tem smislu nanj rahli odmevi prerodnega gibanja v križevski župniji. Slatinskl okoliš se je za politični prerod slabo pripravljal. Le izjemoma se je za daljšo dobo ustavil v teh krajih »slavist«, ki je mislil na novo jezikovno kulturo svojega zaostalega slovenskega naroda: 1777—81 je bil v Rogatcu za kaplana Janez Mihelič iz Krope, sodelavec »Pisarne« iz 1779; 1790—91 je kaplanoval pri Sv. Petru na Medvedovem selu Podčete-čan Simon Blatnik, ki je zbiral gradivo za slovensko slovnico; »vneti slavist« Anton Wolf od Sv. Petra v Savinjski dolini je bil 1826—32 kaplan pri Sv. Križu, od 1832 župnik pri Sv. Petru na Medvedjem selu; Šentpetrčana sta bila duhovnika Jakob Strašek (1796—1830) in Janez Krumpak (1804—1862), ki sta se oba vba-dala za slovensko pesem, a je prvi zadnja leta doma preživel in tu umrl, drugi pa je 1832—35 kaplanoval pri Sv. Križu; Jožef Hašnik iz Vuzenice, kakor prejšnja mno-žitelj slovenskih verzov, je bil 1842—45 kaplan v Rogatcu. V kopališču so v prvih desetletjih pa2 še imeli uradniki slovenskega pokolenja glavno besedo. Celjan dr. Janez Frohlich je bil od 1804 tu zdravnik, 1811—36 tudi ravnatelj. Za uradniškega pomočnika je dobil 1820 Jakoba Račiča, pozneje še Jožefa Zdovška. Frohlichov naslednik je bil 1836—68 dr. Jožef Sok od Sv. Marjete niže Ptuja, ki je filozofijo leta 1817 študiral v Ljubljani, Tudi med restavraterji so še bili domačini: Franc Skaza (1808—1862), oče šmarskega mecena in politika, je bil n. pr. drugi restavrater (danes hotel »Pošta«). Toda menda le ravnatelj dr. Sok je kazal nekaj rahle prerodne miselnosti, dasi mu je žena Alojzija roj. Waltner bila Nemka. Najvišje pa se je glede prirodne aktivnosti med slatinskimi domačini dvignil morda Frohlichov sin Hilarij (rojen 1811), ki je dal okoli 1835 vili svojega očeta ime »Jankomir« (danes »Stritarjev dom«).., Poleti 1841 so Imeli na Slatini prvi znani narodnostni prepir: sin slovenjbistri-žkega grofa Franca Attemsa je zabrusil mladim Hrvatom z voza barabsko psovko, a je moral iz zdraviliške dvorane, kjer so ga pogumni Hrvatje poklicali na odgovor, kljub očetovi pomoči sramotno pobegniti. Stanovi, ki so se bali izgube gostov, so ga baje celo kaznovali. Zelo poučen barometer za prerodno miselnost v teh krajih so njihovi zastopniki med pndmi naročniki »Novic« 1843—45: od Sv. Križa samo kaplan Janez Arlič; iz Rogatca dekan Franc de Paula Smrečnik (1778—1846) ter kmetovalca Anton Mikuš in Simen Vukšek, med tem ko sta kaplan Jožef Hašnik (1845) in učitelj Franc Kra-ner (1846) pač pošiljala listu svoje verze, a ga ne naročila; od Sv. Heme kaplana Janez Kinčič in Janez Lakner; od Sv. Petra na Medvedjem selu župnik Anton Wolf ter kmeta Jožef Kregar in Gregor Verk; iz Šmarja dekan Ferdinand Fei-chtinger, iz Št. Vida učitelj Jožef Kovač. V nasledilejih letih pa je tudi pri Sv. Križu ln na Slatini stalno živelo nekaj prišlekov, ki so intimno simpatizirali s prerodnim gibanjem: 1848—1865 nadžup-nik Janez Kalin, stari naročnik »Novic«; 1853 preroditeljski filolog in pesnik Jožef Drobnič na Slatini, kjer je bil domači učitelj pri Sokovih; 1865—67 nadžupnik Ignacij Orožen, zgodovinar, ki je tudi že več let prejemal »Novice«; od 1. februarja 1868 nadžupnik Anton Frohlich, Celjan, ki je med župniki prvi razodeval potrebo politične organizacije za te kraje. Istočasno sta napovedovala dva šolana domača kmečka sinova posebno aktivnost: vnuk Antona Schurmanna Anton Kos, po domače Cestnikov (r. 1837), ki je četrti razred gimnazije 1856/57 ponavljal v Zagrebu, se je oglasil 1857 z etnografskim opisom prvič v »Novicah« ter si do 1865, ko je prihajal domov na počitnice, priboril sloves odličnega slovenskega publicista; a Simon Skrabl (r. 1844), ki je prevzel decembra 1867 vodstvo svetokriške šole, Je imel že svoj načrt za politično prebujo svojega okoliša. Blagodejni prerodni vpliv Slomškovega škofovanja se je uveljavil tudi v jeziku župne kronike, ki je na nekaj straneh slovenski, dokler ni pod Slomškovim naslednikom zapihal drugačen veter. Da kopališka uprava na slovensko besedo še ni gledala sovražno, priča neko protežiranje slovenskega petja v glavni sezoni: domača dekleta so med umivanjem, polnjenjem in prenašanjem steklenic čez promenadni prostor smela toliko peti, da sta dva slovenska publicista to javno pohvalila: 1851 urednik »Drobtinic«, 1858 Anton Kos Cestnikov v »Novicah«. Protektor tega petja je bil menda dr. Hilarij Frohlich, ki je prihajal na Slatino 1851—1864 kot zdravnik. Najpomembnejši prerodni aktivist v rogaškem okraju pa je bil vsaj že proti koncu 1851 Matija Sirk, okrajni sodnik v Rogatcu. Ta je namreč do 22. decembra 1851 vsem županom svojega okraja priporočil, naj se naročijo na »Novice«, češ da »veliko koristnega na vse strani na znanje dajejo in kmeta kakor rokodelca lepo podučijo«. Nova doba je vtisnila svoj pečat tudi narodni fizionomiji Janeza Žurmana, tistega Antonovega sina, ki mu je bila namenjena domačija. Janeza Žurmana (1818—1891), Vinkove-ga očeta so odlikovale drugačne črte kakor Antona: prizadevnost, varčnost, znanj ežel j nost, vnema za vse smotrne mo- ncrve kmetije (med njimi za Vinka Knežec), si sezidal 1876 novo domovanje in gojil vzlj ubij eno misel, odpraviti hčeri z izdatnima dotama, sinova pa z nezadolže-nima kmetijama, na katerih moreš res brezskrbno začeti novo življenje. Uglednega moža, ki je bil 30 let župan v svoji občini Sv. Trojica, so že v njegovi stari leseni, a prostorni hiši, ki jo je obkrožal hodnik z narezljanim naslonjalom, radi obiskovali tudi inteligenti, n. pr. kopališki ravnatelj Sok, ranocelnik Dorfler, slatinski arhitekt Lobenwein, ki je bil tudi krstni boter njegovima fantoma, itd Za prebujo narodne aktivnosti Janeza Žurmana, ki je bil menda 1850 izvoljen za župana občine Sv. Trojice, je bil odločilen poziv sodnika Matija Sirka: »ganjen od tega lepega nagovora je precej sklenil... se na Novice naročiti«, češ da se zanese na sodnikovo besedo, »akorav-no Novic še prav ne pozna«. Poziv je vplival pač na več županov, a na nobenega tako kakor na trojiškega Janez Zurman je že v »Novicah« z dne 31. decembra 1851 razglasil svoj pristanek ter bil odslej več let poleg župnika Kalina edini dopisnik listu iz slatinskega okoliša. A ko se mu je dne 18. aprila 1857 pridružil nečak četrtošolec Anton Kos Cestnikov, sta bila dolgo dobo sama, ki sta pisala v »Novice« tudi o Rogaški Slatini. Zurma-nov predlog iz decembra 1860, naj bi za poslanca volili dr. Soka, je izzval sicer v listu 1861 odpor tako Antona Kosa Cest-nikovega kakor urednika Bleiweisa. Toda Zurman je vkljub temu ostal še nadalje dopisnik in v »Novicah« je tudi še Soka, ki je bil poleti 1861 izvoljen za župana nove občine Slatine, kot domorodca hvalil. Budno je beležil tudi vsak napredek v slovenskem uradovanju na sodišču v Rogatcu. Medtem pa je njegov politični ugled rastel: 1861 so tudi njega imenovali med kandidati za poslanca; 1867 je bilo med 30 imeni odličnih mož, ki so januarja derne pridobitve. Čeprav je obiskoval le j kot zaupniki podpisali priporočilo kandi-domačo ljudsko šolo, je bila njegova želja i datov za kmečke občine Spodnjega Šta- po samoizobrazbi vendar tako velika, da se kmalu med kmeti daleč naokoli nobeden ni mogel ž njim kow&tL Ker ga je pač že oče naučil numščine, js zbiral in bral knjige z juridično, medicinsko in modroslovno vsebino; bil je veščak za pisanje vsakršnih pritožb in svetovalec kmetov v najrazličnejših situacijah. Uvedba več msvih kulturnih pridobitev v njegovem okolišu je v zvezi z njegovim prednjačenjem: svetilka na petrolej okoli 1864, likalnik, železni plug, voz na železne osi itd. Ni zametaval zlate kapljice, a pazil je, da mu ni postala nevarna. Spretne špekulacije, naklonjenost oblasti, n. pr. pri reviziji katastra 1873—1874 itd., so mu pripomogle do bogastva, s katerim je povečal in arondiral Cončevino, kupoval jerja, tudi njegovo ime. Ne preseneča, da sta se ljutomerskega tabora dne 9. avgusta 1868 udeležila iz slatinskega okoliša le Janez Zurman in Gabrovšek iz Blata. Med tern ga je klala jeza, da je bil naslednik ar. Soka Nemec dr. J. Schiiller. Morebiti je pripomogel, da so slovenski poslanci jeseni 1868 v graškem deželnem zboru zahtevali za Slatino ravnatelja in ^uradnike, ki bi znali slovenščino. Takega ravnatelja Zurman sicer ni dočakal, doživel pa je one čase, ko so krivična prizadevanja, germanizirati slatinsko okolico s pomočjo »potreb« zdravilišča, rodila upravičen slovenski odpor in da sta za uve-ljavljenje čim krepkejšega odpora sodelovala oba njegova sinova, zlasti Vinko. Univ. prof. dr. France Kidrič Novi občinski dom v Trbo^lph bo dograjen v štirih mesecih Trbovlje, 7. aprila V sredo je trboveljski župan Klenovšek s podžupanom Plavšakom in nekaterimi občinskimi odborniki zasadil lopato na zemljišču, kjer bo v kratkem zrasel novi občinski dom trga Trbovlje. Zgodovina nove zgradbe je sicer kratka, toda zelo pestra. Prepričanje o nujni zgraditvi je zmagalo nad raznimi ovirami iz vseh tistih razlogov, ki so povezani z desetkrat razširjenim delokrogom občinske uprave, z velikim industrijskim središčem, ki se je razvilo iz nekdanjih ozkih vašlkih razmer ter z razširjenim trboveljiskim gospodarstvom. Sedanji uradni prostori, stisnjeni v nekdanji majhni stari šoli in bližnji preurejeni kmečki hiši, naravnost vpijejo po novi zgradbi. Občinska uprava je določila iz presežkov predlanskega proračuna 1.040.604 din za zgraditev novega doma, lani pa 100.000 din. Presežki izvirajo iz trošarine na električno struj o, ki jo plačuje TPD. Od treh stavbišč, ki jih je pregledal gradbeni odbor, so se naposled odločili za občinsko zemljišče nasproti kopališki zgradbi Izmed raznih ustrezajočih načrtov, je bil sprejet idejni osnutek »Rudar« (odlikovan s tretjo nagrado), ki predstavlja enonadstropno zgradbo z visokim pritličjem in bo modernih, arhitektonsko enostavnih črt Poleg vseh polrebnih pisarn bo v posTopju obsežna sejna dvorana, ki bo služila tudi za razna predavanja društev in korporacij, ki nimajo svojih domov. Prostori bodo med seboj harmonično povezani, povsod bodo tudi primerno velike in svetle čakalnice. Stroški z vso notranjo opremo vred so preračunani na približno dva milijona din. V poslopju bo centralna kurjava. Ves stavbni prostor bo izravnan. Trg pred občinskim domom bo tlakovan, da bo med najlepšimi v Trbovljah. Za občinskim domom bo prostor ohranjen za občinske in druge javne zgradbe in za park. Od občinskega doma zgradijo novo cesto preko Trboveljsčice do stare ceste pri Briclju. Po regulacijskem načrtu zgradijo še drugo cesto za avtomobilski promet od banovin-sike ceste za pokopališčem mimo Občinskega doma preko naselja Dom in vrt do Vod. Ob potoku nasproti Krasnikovi vili pa uredijo športni stadion. Tako dobimo v kratkem zaključeno moderno četrt, ki bo olepšala trboveljsko kotlino. Gradbena dela vodi ljubljanska tvndka Tonnies, posamezna dela na zgradbi z notranjo ureditvijo vred pa bodo poverjena večinoma domačim obrtnikom. Kakor določa pogodba, bodo Trbovlje že v štirih mesecih imele občinski dom, ki bo črnemu revirju v korist in ponos. SKSSSsr Kolo jugoslovenskih sester najmočnejše žensko društvo v Ljubljani /r' _-------- Ljubljana, aprila Kakor vsako leto so se ljubljanske kolaši-ce tudi letos zbrale na cvetno nedeljo k zaključnemu obračunu celoletnega društvenega dela na humanitarnem področju. Izredno lepa udeležba je jasno pričala, kako velike simpatije uživa to humanitarno društvo. Udeležile so se ga zastopnice podružnic iz vse Slovenije. Prišli sta tudi podpredsednica Jugoslovenske ženske zveze ga. Minka Govekarjeva in predsednica ba-aovinske sekcije Jugoslovenske ženske zveze ga. Mira Engelmanova. Pododbor Društva kneginje Zorke je zastopala ga. Gras-sellijeva. Društvo Dom učiteljic ga. Marija Lapajnetova in Klub Primork ga. Marta Verčonova. Zbor jo vodila neumorna in zaslužna predsednica ga. Fernanda Majaronova, ki je prvi pozdrav naslovila Nj. VeL kralju Petni H. Nj. Vel kraljici Mariji in vsemu kraljevskemu domu. Naslednji pozdrav je veljal Kolu srbskih sester v Beogradu. Na vse te naslove so bile oddane vdanostne in pozdravne brzojavke. S toplimi besedami se Je spomnila predsednica ustanoviteljice ln častne predsednice pokojne Franje Tavčarjeve ter umrlih članic, tajnice Anke Cel-narjeve. Karle Šaplove in Terezije Erlicho-ve. Naglasila je, da društveno delo ni bilo omejeno samo na krog ožjega društvenega poslovanja, temveč se je radevolje vedno odzvalo vsakemu vabilu za sodelovanje na širšem področju domorodnosti in človekoljubnosti. S prav posebnim veseljem je poudarila, da je bilo delo podružnic posebno pohvalno in uspešno. Matično društvo je bilo s svojimi podružnicami vedno v prijateljskih stikih. Pri delu ga je zmerom uspešno podpiralo Kolo srbskih sester v Beogradu. Tajniško poročilo je podala tajnica s. Iva Kokaljeva, ki je izčrpno poročala o celoletnem delovanju društva. Kolo šteje 31 podružnic in 28 poverjeništev, ki prav tako kakor osrednje društvo izkazujejo letos prav lepe uspehe. Kolo je z vsemi svojimi podružnicami včlanjeno v Jugosloven-ski ženski zvezi v Beogradu. Poleg vsakoletnih velikih aikcij prireja kolo božičnice, VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ZELI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ROGAŠKE MINERALNE VODE UPRAVA IZVORA ROGAŠKA SLATINA slavi materinski dan in podpira dijake in visok ošoles. Razen tega sprejema še vsako leto v sivoj dom v Kraljeviči solnca potrebne otroke, ki jim nudi ob skrbni negi najlepše počitnice. Lani je bilo v dom sprejetih 127 deklic in 87 dečkov. Brezplačno je bilo izmed teh sprejetih 29 deklic in 8 dečkov. Pri zadnji božičnici jc bilo obda-rovanih nad 400 ubožcev. Blagajniško poročilo je podala s. Anica Likozarjeva, ki že deset let požrtvovalno vodi blagajniške posle kola. Poročilo dokazuje, kako delavno je bilo društvo v preteklem poslovnem letu. Denarnega prometa jo bilo nad pol milijona dinarjev. Dohodki, ki so znašali 297.355, izdatki 296.251 din. Dom v Kraljeviči je bil lani odprt 15. maja, vendar se je izkazalo, da je bilo še tedaj prezgodaj, ker je bilo slabo vreme. Sprejel je več podmladkov Jadranske straže skupaj x njihovimi vodniki in več ekskurzij raznih šol iz države. Občni zbor je potekel v najlepšem soglasju v živahni debati z delegatkami podružnic, ki so pretresale vsa društvena vprašanja, tičeča se skupnega humanitarnega dela. Nov odbor je bil izvoljen soglasno. Po občnem zboru so se kolašice zbrale k skupnemu obedu. Dne 4 t m. se je ▼ društvenih prostorih konstituiral odbor, kakor sledi: predsednica Fernanda Majaronova, I. podpredsednica Marija Pirkmajerjeva, IL Olga Puco- va, častna odbornica ga. Emilija Lukičeva, soproga divizionarja, tajnice Iva Kokaljeva, PavLa Reyeva in Bela Šubičeva. blagaj-ničarke Anica Likozarjeva, Jožica Likozar-jeva in Anuška Krivčeva, gospodarice Ru-ža Šantljeva, Vera Verščeva in Viktorija Estova, propagandni odsek: predsednica Mara Fakinova, odbornice Aida Lebarjeva, Vera Verščeva, Marta Verčonova, Desan-ka Knezova in Tatjana Golubova, nadzorni odbor: predsednica Nika Fleretova, Julija Ferjančičeva, Maša Gromova, Angelca Kunstiljeva, Helena Pajničeva m Mila Tur-kova, ostali odbor: Milka Bohinjčeva, Cirila Gostičeva, Marjana Grassellijeva, Jožefa Hrašovčeva, Manca Komanova, Ivanka Kochova, Iva Krivčeva, Ljuba Mašiče-va, Antonija Nebenfiirerjeva, Novka Oblakova, Marija Petrželova, Helena Rebeko-va, Avgusta Starinova, Jožica Spicarjeva, Nada Stefanovičeva, Jerica Zemljanova. Bolnih! j povsod .Zato Je neobhodno po* ebno, da se pazi na urejeno p re- so t frebno, da se pazi na urejeno prebavo. Zdravniki radi priporočajo Darmol odiasfim In olrokom. Tudi Oiraol «e dobi t neb lektnub Nujno je potrebno povečati vodovod za radovljiški okoliš Brezje, 6. aprila Številni vodnjaki, ki danes po večini niso več v rabi pričajo, da še ni tako zelo dolgo, odkar imamo vodovod, šele pred dobro četrtino stoletja je stekla voda iz rezervoarja na Krevljici v bližini Dvorske vasi pri Begunjah po ceveh v smeri proti Lescam, Radovljici in Brezjam. Spočetka je bilo le malo odjemalcev, čemur se seveda ni čuditi, saj je naš človek nekoliko po naravi, nekoliko pa po sili razmer konservativen in se ne ogreje takoj za vsako novo napravo, šele ko izprevidi, da je v resnici koristna, se je oprime. Zato je bilo takrat vode dovolj za ves, četudi obsežni okoliš. V teku časa pa se je število pip bolj in bolj množilo. Raztegnilo se je pa tudi omrežje tako, da danes oskrbuje naš vodovod več krajev, kakor je bilo prvotno določeno. Razmah je torej presegel svoj, po načrtu zamišljeni maksimum in posledica, ki jo moramo nujno občutiti, je pomanjkanje vode v nekaterih više ležečih krajih že ob malenkostni suši. Razumljivo je, da se ljudje pritožujejo. Pritožbe ln potreba sama so naposled privedle vodovodno upravo do zaključka, naj se rezervoar poveča in preskrbi z zadostno količino vode. Vse v upravi zastopane in na povečanju rezervoarja zainteresirane občine so pristale na čimprejšnjo izvršitev zadevnih del. Ker pa bi stroški bili precejšnji (okrog 500.000 din), jeupra va sklicala sestanke po večjih krajih, da se ugotovi kakšno je mnenje ljudstva. Akcija je spričo potreb nujna, zato je deležna odobravanja. Le ključ, po katerem bi se breme razdelilo, je postal predmet živahne kritike. Po načrtu je določeno, da plača vsak lastnik za pipo, iz katere prejema vodo do pet oseb ali do pet glav živine 150 din, za vsako nadaljnjo pipo pa po 50 din. Na več oseb in več živine bi se prispevek sorazmerno povišal. Posestniki pa, ki dobivajo vodo na javnih pipah, bi plačali po 100 din. Mnogi menijo, naj bi se izdatki razdelili po davkih, češ da bi bil tak način razdelitve najbolj pravičen. Popolnega soglasja bi seveda tudi taka rešitev ne dosegla, če pa pomislimo, da je voda obča dobrina in da brez nje nihče ne more biti, je v resnici najprimernejše in naj-pravičnejše, da plača vsakdo po svojih plačilnih zmožnostih, to je po davčni moči. Pripomniti je treba, da se kljub splošni pripravljenosti po prispevanju nekateri po-edinci branijo novih izdatkov, češ da naj plačajo tisti, ki jim vode primanjkuje. Čudimo se tem ljudem, zlasti še zato, ker hočejo svoje skrajno nesocialno mnenje popularizirati in s tem, če že ne onemogočiti, pa vsaj zavleči nujno potrebo povečanje rezervoarja. Prepričani smo, da ne bodo uspeli in da se bodo dela v kratkem pričela. Zbor Legije koroških borcev ZbraH so se delegati 21 krajevnih postojank Ljubljana, 7. aprila Bivši koroški borci so se te dni zbrali na IV. rednem občnem zboru svojega društva, da razmotrivajo o delu, ki so ga že izvršili ter o smernicah za bodočo poslovno dobo. Polnoštevilna udeležba delegatov vseh 21 krajevnih postojank ter poverjenikov jc mogočno vplivala na razpoloženje nekdanjih čuvarjev naše severne meje. Zbor so počastili s svojo prisotnostjo tudi zastopnici bratskih bojevniških društev. Predsednik polkovnik v p. Andrejlka je pred vsem izrazil vdanost in zvestobo vrhovnemu zapovedniku kralju Petru H., ter se je nato spominjal med letom umrlih tovarišev. Z zbora so bili poslani brzojavni pozdravi m. dr. ministru vojske Nediču armijskemu generalu Smiljaniču, divizijske-mu generalu Milenkoviču kot nekdanjim borcem. Zbor so pozdravili za Zvezo vojnih do>-brovoljcev dr. Hebein, za vojne invalide g. 29J.-8J.ra. 4. V. Tekmovanje v eleganci avtomobilov.— Mednarod. turistično-kulinarična' razstava. — Vino-ročna dela.— Poljedelski stroji. — Poletje - Šport. — 7. V.: IV. mednarodna razstava psov. — Tekma »Dama in njen pes". — Na železnicah od 24 IV. do 13. V. t Jugoslaviji brezplačni povratek, a v sosednjih državah 25-50'/« popusta. Na jadranskih paro-brodih višji razred za ceno nižjega. KA&RADE OBISKOVALCEM. Marinko ter tovariš Julij Guftin za Zve-lo legionarjev in Zvezo Maistrovih borcev. Tovariške besede zastopnikov teh društev so bile sprejete z velikim zadovoljstvom ter dokazale, da so vsi bivši bojevniki le ena sama družina, ki jim je na srcu le dobrobit in procvit narodne države, katero so a svojim junaštvom in požrtvovalnostjo pomagali ustvarjati ter dovesti do današnje moči in splošnega ugleda. Poročila društvenih funkcionarjev so bila izročena delegatom že pred občnim zborom ter so bila soglasno sprejeta. Po kratki debati je bila sprejeta obširna resolucija, katera se bo predložila vsem me-rodajnim činiteljem. Bivši severni borci stoje ob 20-letnem jubileju, odkaT so z orožjem v roki dokazali svojo zvestobo in ljubezen do rodne grude ter so uverjeni, da jih ne bodo pozabili oni, ki vodijo usodo naroda, pa tudi ne široka javnost, ki je že doslej dokazala, da ve ceniti storjeno delo. S soglasnim oklepom je bila izvoljena nova uprava društva: predsednik polkovnik Viktor Andrejka, I. podpredsednik Kari Sefman, II. podpredsednik Dominik Marušič, L tajnik Franjo Kristan, IL tajnik Hinlko Zaje, blagajnik Ciril Oman, odborniki: Bogomil Leban, Edo Pioman, dr. Ervin Mejak, dr. Ivo Per-tot, Anton GriL Franc Vergelj (Jesenice), Janko Wagner, Matej Arnejc. (oba Celje), inž. Lojze Zupančič, Fran Staudegger (Trbovlje), Martin Kunstler. (Litija). Namesfc-niki: Janko Brišček (Celje), dr. Anton Gre-benc, Kari Kristan, Kervin Franc, inž. Ivan Poženel, Ivan M obar. Vabtar Drago, Ciril Zupan. Nadzorstvo: Drago Masedc, podpolkovnik Josip Štirn, Stanko Gaberšček, Lojze Pečnik (Kranj), Julij Kovačič. Častno razsodišče: Bogomil Burnik, major v pokoju, JuJij Zupan. INSERIRAJTE V »JUTRU" novo življenje po ugodni zimi Stanje v slovenskih loviščih se Je znatno izboljšalo Lovci in prijatelji prirode so lahko zadovoljni s preteklo zimo, ki je bila za divjad zelo ugodna. Dočim smo v preteklih letih bili navajeni slišati ali čitati o boleznih in drugih nezgodah, ki so napadle ali doletele v hudih zimskih dnevih posebno srnjad, prihajajo letos iz vseh krajev le ugodne vesti, izvzemši one kraje, kjer so delali škodo krivolovci, podivjani psi, ali pa so bile prirejene velike brakade. Preteklo zimo je prav tako kakor odrasla srnjad dobro prebila tudi mladina, ki je bila v prejšnjih zimah posebno hudo prizadeta. Poleg ugodne zime je bila pri tem še' posebno važna ugodna jesen. Če zgodaj jeseni zapade sneg, preti srnjadi posebno velika nevarnost od lovcev, ki uživajo v streljanju srn in srnjakov, ne glede na spol. Ce lovec ustreli jeseni ali pozimi srno, večkrat uniči z enim strelom tri do pet komadov srnjadi: mrtva je mati srna, ki je oplojena v juliju ali avgustu, kakor tudi plod, večkrat po dva embrija. Ce je trda zima, sta izgubljena tudi mladiča preteklega leta, ker ne moreta preživeti zime brez materinega vodstva. Vse to pa je izostalo preteklo jesen v večini naših lovišč, ker lovci "cd leta do leta bolj opuščajo take jesenske prireditve in zaradi pomanjkanja snega tudi razmere za brakade niso bile ugodne. Lovci posvečajo vedno večje zanimanje zalazu in klicanju srnjadi, kjer streljajo s kroglo. S takim lovljenjem pa raste tudi zanimanje za lovske trofeje. Vprav v letošnji pomladi je srnjad ne le dobro ohranjena, marveč je srnjakom pognalo močno mlado rogovje, ki je videti pri več srnjakih že popolnoma doraslo in utrjeno in ne bo dolgo, da ga pričnejo guliti in barvati. Do sedaj tudi ni bilo slišati o nevarni pDmaldni bolezni srnjadi, o driski, na kateri srnjad oboli skoraj sleherno leto, ko preide s suhe na svežo hrano. To obolenje Obiščite razstavo Francaliskega! Sofijski slikar Pavel Franceliski je naš stari znanec. Ze ko je prvič razstavil v umetnostnem paviljonu, so njegovi akvareli zbujali veliko pozornost. Saj nam je s svojimi deli na tako lep način prikazal slikovitosti svoje domovine. Naše občinstvo je v umetnostnem pogledu že precej dobro i Zima v okolici Saraokova vzgojeno in razume ceniti odlike dobrega akvarela. Ta tehnika je nedvomno najtežja od vseh slikarskih tehnik in le neuk človek utegne trditi, da je primerna le za lažje, bolj skicirano podajanje. Angleži, ki imajo imenitne akvareliste, to tehniko še posebno visoko cenijo, vse bolj, kakor slike v olju ali temperi. Zato posebno pazijo na čistost akvarelne tehnike, katere čar je prav v tem, da uporablja slikar zgolj prozorne barve. O Franca! iskem vemo, da je pravi mojster akvarela. Njegov namen pa je, da nas s svojim delom čimbolj seznani z značilnostmi in lepotami Bolgarije. Prav zato je svojim slikam posta\-il za naše razmere tako nizke cene, da si more katerokoli izmed razstavljenih podob kupiti tudi tisti, ki je navezan le na svoje mesečne prejemke. Še posebno primerni za praznična darila. Po-thkega primerni za praznična darila. Pose t razstave, ki bo odprta do 16. t. m. toplo priporočamo. ... .. . .. . . ....: Bolgarska vas več ali manj razredči stalež naše najlepše divjadi. Ugodna zima je ohranila srnjad zadosti odporno do prestopa v pomlad. Po neugodnih zimah, če je srnjad močno izstradana, se hitro napase mlade trave in cvetja (pomladnega žefrana), kar je povod omenjeni pomladni bolezni. Ker tudi po planinah letos ni preveč snega in odjuga vsaj do zdaj le polagoma nastopa, ni v planinah močnih plazov, ki so posebno nevarni gamsom. Kakor srnjad so dobro prezimili tudi gamsi, ki niso ogroženi po tolikih boleznih kakor nežna srnjad in so tudi pred lovci mnogo bolj varni kakor srne. Ker je bila letos izredno lepa in suha predpomlad, so se zajci že zelo zgodaj breznali in zajklje so imele tudi pri kotenju ugodno vreme. Skrajni čas je že, da si tudi zajčji rod nekoliko opomore. V zadnjih letih je mnogo zajcev poginilo zaradi želodčnih in črevesnih zajedalcev. Letos ni slišati, da bi bili kje našli mrtve zajce. Pripovedujejo pa, da so v več krajih že videli lepo razvite mlade doigo-uhce. Za lisice je bila zima takisto ugodna. Ker je bilo malo snega, je bil lov na lisice precej otežkočen. Pa tudi na i hujša lisičja sovražnica — moda, ki stisne raznim lovcem za uničevanje lisic celo strup v roke — že nekaj zim prizanaša. V letih, ko lisičje krzno ni v modi in se lisičja kožuhovina težko prodaja, lisic ne zatirajo. Toda gorje jim, kadar se za nje ogre- jejo ženske! Lisice in jazbeci, ki jih je žal od leta do leta manj, imajo tudi že mlade. Volkovi, ki so najhujši sovražniki naše divjadi, se v pretekli zimi niso nikjer pojavili. Pač pa so jih tu pa tam nadomeščali njihovi daljni sorodniki volčjaki in razni drugi podivjani kužoni. O medvedih smo čitali v »Jutru«. Ce jim bo usoda še nadalje tako naklonjena kakor doslej, bomo slišali in čitali tudi v bodoče bržčas še kakšno zanimivo zgodbico iz življenja kosmatincev, stanujočih v notranjskih in dolenjskih gozdovih. Prav tako kakor srnjad, če ne še bolj, je odvisna od vremenskih prilik tudi poljska perjacL Jerebice in fazani so letos prezimili prav dobro in v mnogih krajih brez posebne človeške podpore. V hudih zimah, ko je mnogo snega, je treba jerebice krmiti. Kakor hitro pa opazijo ujede in roparice zbiranje gladne perjadi. se že priklatijo na krmišče, kjer večkrat uničijo pretežni del krmljencev. Ce je pa zima tako ugodna, kakor je bila pretekla, se jerebice ne zbirajo v večje jate in niso tako vidne kakor v hudih, debelih zimah. Sestradane jerebice pa so večkrat tudi plen vran in celo srak. Zelo škodljive so poljski perjadi mokre zime in mokre zgodnje pomladi. Prav ugodno za jere-bičji rod je pa letos tudi to, da je pomladni hlad zadržal hitro rast detelje, v kateri jerebice najrajši gnezdijo. Ker se ravno med košnjo detelje izvali največ jerebic, je zelo važno: ali je košnja detelje zgodnja ali pozna. Če je rast detelje pomladi nekoliko zadržana in košnja pozna, se jerebice jzvale; če je pa košnja detelie zgodnja, je večina jerebic uničena. Dobro so prezimili tudi gozdni jerebi, divji petelini in ruševci, ki so v splošnem precej utrjeni in niso tako zelo odvisni od vremena. Najbolj neugodno za gozdno perjad je mokro zimsko vreme ali izredno hud mraz. Da se krči rod naših lepih gozdnih prebivalcev, divjih petelinov in kokoši, nI krivo vreme in tudi ne lovci, med katerimi zelo zmaguje lepota prirode nad lovsko strastjo in od leta do leta bolj opuščajo rekorderstvo na tem res lepem lo-*vu. Ne samo, da se gozdovi od leta do leta krčijo, iz njih se neusmiljeno trebi tudi podiesje, ki nudi gozdnim prebivalcem zavetje in hrano. Mnenja, ali je odstranjevanje podlesja in grmičevja za gozdove koristno in celo neobhodno potrebno, so celo med gozdarskimi strokovnjaki precej različna. V gozdovih brez podlesja pa tudi gozdni jerebi ne ostanejo. Upajmo, da nam bosta letos pomlad in poletje tako naklonjeni v prirodi, kakor nam je bila zima. Nesreča na cesti Kočevje—Sušak Arhitekt g« Urek hudo poškodovan Kočevje, 6. aprila Na cesti Kočevje—Sušak se je v sredo zgodila huda avtomobilska nesreča. Kočevski kavarnar in lastnik lesne industrije g. Ernest Zuri se je na ta dan odpravil v Čabar po privatnih opravkih. S seboj je povabil v avto arhitekta g. Jova Ureka iz Kočevja. Ko je avto vozil mimo vasi Kamenjaka po klancu navkreber, je na srečo voznik g. Zurl zmanjšal brzino, sicer bi bile posledice še hujše, kakor so. Iznenada je namreč na prednjem levem kolesu avtomobila počila guma in avto je zaradi tega vrglo ha desno stran ceste, kjer je prepad. G. Zurlu je uspelo, da je v usodnem trenutku avto zaokrenil tako, da se je zaletel v breg, ki se dviga na nasprotni strani ceste, sicer bi avto z obema potnikoma zdrvel v globočino. Vendarle je bil sunek usoden. Pri avtomobilu se je poškodoval ves sprednji del in volan se je zlomil. Arhitekt g. Jovo Urek pa je zadel z glavo v ščitno steklo s takšno silo, da je steklo prebil, pri tem pa je zaradi zdrobljenja šipe dobil precejšnje poškodbe po obrazu. Gosp. Urek je izgubil precej krvi, preden mu je zdravnik v bližnjem Čabru nudil prvo pomoč. Pokvarjeni avto je g. Zurl ukazal naložiti na tovorno vozilo, ki ga je odpeljalo v Ljubljano v popravilo. Oba poškodovanca sta v Kočevju v domači oskrbi. V kratki dobi je to že druga nesreča, ki se je primerila na sušaški cesti. Naši javnosti je še v spominu podobna avtomobilska nesreča, ki se je pred tedni zgodila na istem odseku ceste kočevskemu notarju g. Lovšinu. Bilo bi torej nujno potrebno, da se cesta Kočevje—-Sušak na gotovih nevarnih odsekih razširi. Tudi tujski promet terja to. G. Ureku, ki je znan nacionalni delavec na Kočevskem, želimo, da bi kmalu okrevaL Po prvi tretjini šahovskega turnirja za državno prvenstvo v Zagrebu Turnir za državno prvenstvo, ki ga v proslavo svoje 30-letnice z velikimi žrtvami prireja Zagrebški šahovski klub, spada vsekakor med najpomembnejše šahovske prireditve, kar jih je doslej bilo v Jugoslaviji. Razen N. Astaloša, Koniga, dr. Tri-funoviča in V. Vukoviča, so zbrani vsi naši internacionalci, predvsem pa se je posrečilo prvič zbTati v borbi za državno prvenstvo vse tri jugoslovanske velemojstre. Izmed štirih amaterjev — članov Zagrebškega šah. kluba, ki so tudi med udeleženci turnirja, sta dva že igrala na mojstrskih turnirjih. Prvih pet kol je dalo v splošnem precej nervozne borbe, kar gre menda na račun starta. To je za enkrat tudi škodljivo vplivalo na kvaliteto mnogih partij. Stanje na tabeli, pa tudi potek partij kažejo za enkrat izreden uspeh nekaterih mladih mojstrov, kakršnega pred turnirjem skoro ni bilo mogoče pričakovati. Zlasti Broder, Schreiber in S. Vukovič igrajo dobro in sigurno ter imajo sedaj prav resne izglede na dober končni rezultat. Vsi trije so tudi teoretično zelo dobro pripravljeni ter včasih presenetijo z novostmi. Tudi Lešnik, ki je sicer za to trojico trenutno nekoliko zaostal, kaže nadarjenost in v nekaterih fazah partije prav zanimive in originalne ideje. Izmed velemojstrov je imel doslej naj- manj sreče dr. Vidmar. Morda se mu pozna nekoliko tudi daljši premor, odkar je igral na turnirju. V nadaljnjih 10 kolih pa je še dovolj prilike, da razvije vso svojo moč. Kostič je imel v prvi tretjini razmeroma manj nevarne nasprotnike, pa je vendar pokazal napram njim precej nesigurnosti in malo podjetnosti. Meni je deloma sreča deloma dobra igTa pripomogla do trenutnega dobrega stanja na tabeli. Ostali trije slovenski mojstri so doslej igrali sicer solidno, toda dokaj nesrečno. — Po 5. kolu je bilo stanje: Pire, S. Vukovič 4, BrSder, Schreiber 3'/i, Kostič 3 (1), Avirovič, dr. Vidmar 2%, Tomovič 2 (2), Lešnik, Preinfalk 2 (1), Filipčič, Vidmar mL 2, Fur-lani 1% (1), Petek l»/s, dr. Kalabar, Rožič Vz. (Kostič bo najbrž imel 3»/s točke). Izmed važnejših partij naj omenim predvsem včerajšnje srečanje dr. Vidmarja z menoj. V znanem Capablancinem razbremenilnem sistemu je nastala najstarejša varianta, ki dopušča le malo napetosti ▼ poziciji. Kot črni sem se še poslužil močne poteze, ki jo je lani prvič Igral na ljubljanskem turnirju dr. Vidmar sam proti šorliju, pa je bila črna pozicija toliko močna, da je že po 18 potezah prišlo na predlog belega do sklenitve miru. Proti Broderju je dr. Vidmar v izenačeni poziciji skušal forsirati igro na zmago in se iz- ogniti remiju. To je Brtaer spretno izko- j ristil za odločilno prednost. Partiji dr. Vid- ' mar-Vidmar ml. fai dr.Vidmar-Schreiber sta bila dokaj mirna remija; Rožič dr. Vidmarju ni nudil mnogo odpora. Jaz sem z Avirovičem dobil dokaj lahko, vnaslednjih dveh partijah, z Lešnikom in dr. Kalabar-jem. pa mi je že »slaba predla«. Lešnik je neki moj riskantni poizkus igre na napad dobro izkoristil ter bi bil mogel na nekem mestu z žrtvijo kvalitete doseči dobljeno pozicijo. Mesto tega pa je v hudi časovni stiski žrtvoval kvaliteto na drug način, ki se je izkazal kot napačen. Končnica, v kateri je imel za kvaliteto sicer dva kmeta, je bila sicer potem izredno težka, toda zame dobljena. Po 6-urni borbi sem potem pred drugo prekinitvijo po nepotrebnem ponudil remis, čeprav sem celo mogel ponavljati mimogrede poteze in mi ni grozila prav nobena nevarnost. Analize so potem pokazale, da je bila še tedaj pozicija zame dobljena. Dr. Kalabarju sem dopustil prenevaren napad, ki bi bil najbrž moral odločiti, čeprav tudi analiza ni pokazala ničesar konkretnega. Dr. Kalabar pa se je v napadu prenaglil z nekaj nekorektnimi žrtvami, ki so vodile do takojšnjega poraza.. — Preinfalk je igral damski gambit kot črni proti meni zelo dobro in solidno, tako da mi je ostala le majhna prednost. V končnici pa je Preinfalk napravil nekaj netočnih potez, pa je postala moja prednost odločilna. — Zanimiva je bila včerajšnja partija Kostič— Tomovič. Kostič je kot beli imel silen napad ter dobil kmeta. Potem pa je hotel igrati preelegantno ter je, mesto da zelo enostavno forsira zmago, žrtvoval figuro. S tem pa je dal sedaj nasprotniku šanso, da na problemski način še reši remis. S. Vukovič je imel v partiji z Vidmarjem ml. nekoliko sreče. V znatno boljši poziciji mu je nasprotnik spregledal kmeta ter tako še izgubil. Proti Tomoviču je dobil v dobrem stilu: Schreiber je v 1. kolu zelo lepo dobil končnico proti Lešniku. Broder je imel z dr. Kalabarjem kvaliteto manj ter popolnoma izgubljeno končnico. Le precejšnja nepazljivost nasprotnika mu je še rešila remis. Furlani se je proti Broderju prenaglil z igro na zmago, mesto da se v enostavni poziciji zadovolji z remijem. Vasja Pire, Kaj /e To ? Spojene c rte 10D bonbonov Vlak je povozil neznanca Kresnico, 7. aprila Zasavska proga zahteva skoraj vsak mesec novo žrtev. Menda vse druge proge nimajo toliko smrtnih nesreč, kakor naša. Zdaj smo našli sredi proge spet novo žrtev, katere ime še ni dognano. Progovni organi so našli dopoldne nekega starejšega moškega, ki je ležal negiben na tračnicah. Ves je bil krvav. Očitno je postal žrtev enega izmed jutrnjih vlakov. Seveda ni izključeno, da se je nesrečnik sam vrgel pod vlak. Kolesje mu je odtrgalo desnico v ramenu. Nato je izkrvavel. Truplo so položili v krsto, ki so jo odpeljali v mrtvašnico pri Fari. Okoličani vedo povedati, da se je neznanec zadnje čase zadrževal pri nekem kmetu v samotni grapi pod Jančami. Izdajal se je za upokojenega rudarja, doma nekje iz velenjske okolice. Zdaj, na stara leta — možu je bilo 60 let — je bil čisto sam na svetu. Pred nastopajočimi velikonočnimi prazniki mu je postalo še bolj hudo, ker nima nobenega svojca. Preden se je poslovil od svojega dobrotnika, se je zahvalil in je velel, da se ne bo več vrnil. Za praznike je prala in utonila Vače, 7. aprila Težak udarec so doživeli tik pred velikonočnimi prazniki Grilčevi v Hosti, naselju ob glavni cesti, ki vodi iz doline na Vače. Kakor povsod drugod so imeli tudi pri Grilčevih polne roke dela. ženske so bile zaposlene s pospravljanjem po hiši, moški pa na polju. Grilčeva mama, 75 let stara gospodinja, je odšla s kupom perila na Rupo, kakor pravimo vodni kotanji poleg to si. Grilčeva mama je bila sama pri mlaki. Oprala je že nekaj perila, pa ji je menda zaradi visokih let postalo slabo. Ko se je nagibala nad perilnikom, se ji je v glavi zavrtelo in je omahnila. Spolzelo ji je in je padla v vodo. Seveda se stara ženička ni mogla več rešiti. Nekaj kasneje je vodila tam mimo voz gnoja njena hči, ka se je pred leti primo-žila na Vače. Hči je potegnila mater iz vode, potem pa je stekla klicat domače in oznanit nesrečo ljubljene matere. Grilče-vo so prenesli na njen dom, kjer so jo položili na mrtvaški oder. Za staro ženo žaluje gospodar in pet otrok, večina je že poročen h in ima tudi svoje družine. Nesrečno žrtev bodo pokopali na tukajšnjem pokopališču. Vsi pomilujemo nesrečno smrt marljive gospodinje! ŽIVLJENJSKI ROMAN NAJGENIALNEJŠEGA MUZIKA V PREKRASNEM FILMU, KI JE NA LETOŠNJI BIENALI NA LIDU PREJEL UMETNIŠKO NAGRADO — V GLAVNIH VLOGAH: Fosco Giacchetti, Gaby Morlay in Maria Cebotari Sodeluje sloviti Italijanski tenor Benjamin Gigli ki bo pel arije iz Verdijevih nesmrtnih oper: NABUCCO, TROVATORE, RIGOLETTO, TRAVIATA, DON CARLOS, AID A in OTHELLO Premiera danes ob 21« uri. KINO UNION TELEFON 22-21 VERDI PREMIERA NA VEL. SOBOTO OB 21. URI, NADALJNJE PREDSTAVE V NEDELJO IN VELIKONOČNI PONEDELJEK OB 10.30 DOP. (ZNIŽANE CENE) TER OB 1&, 17, 19. IN 2L URL mm N mm mm mm m 4 M nI X N 'Sni','!""" Kisšhfuiii 'ni "t, fni Dvojni jubilej Franca Jurača Celje, 7. aprila V Zgornjem Doliču pri Mislinju je praznoval v nedeljo g. Fianc Jurač, posestnik na Tolstem vrhu pri Mislinju, bivši mislinj-ski župan in še vedno neumorno delavni inšpektor zavarovalne banke »Slavije« 70-letnico rojstva, 35letnico dela kot zastopnik banke »Slavije« in hkratu s\x>j god. Jubilant uživa daleč naokrog sloves odličnega gospodarja in značajnega narodnega in naprednega moža. Dolgo vrsto let se udejstvuje kot gospodarski in narodni delavec. Mislinjska občina, ki ji je načeloval nad tri leta, ga je v znak priznanja njegovih zaslug za občino iz\-olila za častnega člana. Že dolgo vrsto let je kot občinski odbornik, načelnik Živinorejske zadruge, blagajnik gasilske čete v Doliču, odbornik krajevnega šolskega odbora. V nedeljo je bila v restavraciji g. Karla Repoluska v Zg. Doliču lepa slavnost V čast jubilantu. Zbrali so se mislinjski župan, zastopniki banke »Slavije«, doliški šolski upravitelj in mnogo domačega prebivalstva, med katerim je jubilant izredno priljubljen. Ga. Koprolova iz Celja je najprej poklonila g. Juraču šopek rdečih nageljnov, nato je ravnatelj banke »Slavije* g. inž. Majce čestital jubilantu in poudaril njegovo vestno in požrtvovalno 35-letno delo v korist zavoda in prebivalstva. Jubilantu so v izbranih besedah čestitali tudi ravnatelj celjske ekspoziture banke »Slavije« g. Stane Koprol, prokutist g. Kauf-man, domači šolski upravitelj in mislinjski župan. Ravnatelj inž. Majce je izročil jubilantu krasno zlato uro z monogramom. G. Francu Juraču iskreno čestitamo k jubileju in mu želimo še dolgo vrsto let. Postani in ostani član /odnikove družbe! MOŠKI! za zdravljenje spolnih slabosti seksualne impotence, za spolno slabost ter za okrepitev funkcije spolnih žlez poskusite originalne hormonske neškodljive „H O R M O S E K S" pitale Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pllui Din »4.—, 100 piiui Din 217.—, 300 pl tul Din 560— Zahtevajte le originalne s>Hor-mo Seks« pilule. ki so na škatlici zunaj opremljene z zaščitno znamki co Po pošti razpošilja: LEKARNA BAHOVEC. LJUBLJANA. — Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij »VIS-VIT«, jajreb, Lugov te* št. 3. Ogl. reg. S. br. 1890-SS Tri dni boste zaradi praznikov ostali brez časopis ja! V teh časih, ko se zlasti politični dogodki nepojmljivo hitro razvijajo, je brez dvoma, da bo ponedeljska številka »Jutra«, ki izide v torek zjutraj, prinesla zanimivosti, na katere bo slehernik težko čakal. V torek zjutraj naj bo Vaša prva skrb: kakšne pirhe nam je prinesla velika noč. O vseh dogodkih Vas bo izčrpno poučila ponedeljska izdaja »Jutra«, ki je v resnici neizogibno dopolnilo našega dnevnega tiska. Zato je edino prav, da, kdo le more, žrtvuje bore 4 dinarje na mesec pa naj si edini tednik te vrste pri nas naroči. ačc vesli * Imenovanja v diplomatski in konzularni službi. Z ukazom kr. namestnikov so postavljeni: Ljubomir Hadži-Djordjevič, generalni konzul v Gradcu, za generalnega konzula v Carigradu; dr. Avgust Mišetič, svetnik zunanjega ministrstva, za generalnega konzula v Gradcu; Dra-gomir Stanojevič, svetnik v zunanjem ministrstvu, za generalnega konzula v New Yorku; dr. Dušan Marinovič, svetnik zunanjega ministrstva, za generalnega konzula v Milanu; generalni konzul Milan Stankovič iz Milana za svetnika v zunanjem ministrstvu; generalni konzul Mili-voj Naumovič iz Montreala za svetnika v zunanjem ministrstvu; generalni konzul Božidar Stojanovič iz New Yorku za svetnika v zunanjem ministrstvu; svetnik dr. Ivo Božič je povišan v IV. skupino I. stopnjo v zunanjem ministrstvu; Ilija Mi-likič, doslej svetnik našega poslaništva v Bruslju, je imenovan za svetnika v zunanjem ministrstvu; Djordje Gjuričič, svetnik zunanjega ministrstva, je imenovan za generalnega konzula v Curihu; Milivoj Gavrilovič, svetnik zunanjega ministrstva, je imenovan za svetnika kraljevega poslaništva v Atenah; dr. Frido Pogačnik pri našem poslaništvu v Berlinu je imenovan za sekretarja v sedmi skupini; Dragotin Ukmar, starešina pisarne v zunanjem ministrstvu, je povišan v peto skupino. atenski soet daje f (rednost našim elegantnim. lahkim, robaprosthn očalam. katere se nabavite pri ^ Dipl.opKk LJUBLJANA PASAŽA NEBOTIČNIKA * Pesnik Simon Gregorčič kot sotrudnik nekdanje sarajevske revije »Nada«. Ugled ni zgodovinar prof. Rudolf Zaplata je ne-davnd v sarajevskem »Jugoslovenskem listu« obujal spomin na pesnika Simona Gregorčiča kot sotrudnika nekdanje sarajevske ilustrirane revije »Nada«. To revijo, ki je izhajala samo 9 let od 1895. do 1S03., je izdajala bosanska vlada, urejeval pa jo je pesnik Silvije Strahimir Kranjčevič. Prof Zaplata je našel v arhivu nekdanje revije nemško pisano nakazilo honorarja v znesku 15 goldinarjev za tri pesmi Simona Gregorčiča. Te pesmi so bile »Cvetličarki«, »Prisilna poroka« in »Lete oblaki«. V »Nadi« so vse tri Gregorčičeve pesmi izšle v hrvatskem prevodu, ki ga je napravil pesnik Josip Mi-lakovič. Najdeno je tudi pismo, s katerim se je pesnik Gregorčič zahvalil za honorar in za brezplačno pošiljanje revije. Vsa korespondenca, ki je ostala od uredništva revije »Nade«, je spravljena v sarajevskem muzeju. — Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi. Reg po min. ?oc. do! in n. zdr S-br 15 485 25 V 35 Darujte »ŽENO 1939«. mesečnik v službi današnje žene — Ljubljana, Nebotičnik! Tel. 38-75. Grobnice in kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje Franjo kunovar pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — TeL 49-09. * Pionir največje slovenske organizacije v Ameriki je umrl. Iz Algonquina, kakih 55 milj zapadno od Chicaga, je prispela vest, da je umrl tam Anton Mladič, ki je imel dolga leta farmo in letovišče ob reki Fox. Anton Mladič se je rodil 3. maja 1. 1872. v Žužemberku. V Chicago je prišel že pred 40. leti in kmalu se je v Ameriki naselilo šest bratov Mladičev. Z Antonom vred so zdaj že štirje pokopani. Anton Mladič je bil med soustanovitelji Slovenske narodne podporne jednote ter delegat na njeni prvi konvenciji. Ustanovil je tudi nekaj podružnic jednote. S svojim požrtvovalnim delom in zgledno naprednostjo se je Anton Mladič uvrstil med pionirje največje organizacije naših rojakov v Ameriki. Tudi njegovi bratje so bili zvesti člani organizacije. Imate šivalni stroj? Potem potrebujete tudi krojno polo »ŽENE 1939«, Ljubljana, Nebotičnik! * Smrt značajnega narodnjaka. Iz Renč pri Gorici nam pišejo: V ponedeljek 2. t. m. smo pokopali tukajšnjega posestnika in pekovskega mojstra g. Jožefa Mozetiča. Pokojnik je bdi dobričina v pravem pomenu besede, miren, tih in delaven, družini skrben oče, ubogim radodaren, v narodnem oziru pa stara slovenska grča. Lahka naj mu bo domača žemljica tam ob Vipavi pod Fajtovim hribom. Užaloščeni družini pa naše sožalje! ucbljana Komenskega Telefon 18-23 Dt.rrani DUCUM tel primarij tdruig. ^ * Ordlnlm 11.— * Na lastno željo je bil upokojen orož- niški podnarednik g. Gracija Necmeskal, ki je zadnja leta služboval v Litiji. V vseh krogih si je pridobil prijateljev. Bil je znan kot eden najboljših kriminalistov in je dosegel v službi lepe uspehe. Sam je odkril več zločinov in ie bil za njih izsleditev pohvaljen. G. Gracija Necmeskal je po rodu iz Kotora, kjer je bil njegov oče šolski upravitelj. Ob začetku vojne se je morala rodbina izseliti in njemu je bilo nadaljnje šolanje onemogočeno. V Litiji je bil član sokolskega društva in splošno poznan kot vrl nacionalist in navdušen Jugoslovan. G. Necmeskalu, ki se je preselil v Kranj, želijo znanci vso srečo, v Litiji pa ga bodo ohranili v prijetnem spominu. Svoje k svojim! Domače Terpentinovo milo »HUBERTUS« je v kakovosti popolnoma enakovredno tujim produktom. čez 240 krojev na leto prinaša na svojih polah »ŽENA 1839«, Ljubljana, Nebotičnik, tel. 38-75! • Posnemajte! Namesto -posebnih voščil ob velikonočnih praznikih je daroval g. dr. Otmar Pirkmajer v Ljubljani Ciril-Me-toaovi družbi 100 din. — G. inž. Boris Pirkmajer v žerjavu je daroval namesto velikonočnih voščil isti družbi 50 din. Samo pristna vina kakor: dingač (krvno) din 14.— viško, črno din 12.— hvarsko La din 10.— cviček (vrh Bočje) din 12.— štajersko, namizno din 12.— štajerski rizling din 14.— toči gostilna 99pri JERICI" VIKTOR JELOČNIK LJUBLJANA — ROŽNA DOLINA Najboljšo jugoslovensko krojno polo prinaša svojim naročnicam »2ENA 1939«, Ljubljana, Nebotičnik! * Zaprta cesta. Banovinska cesta I. reda Dravograd — Slovenj Gradec — Velenje — Šoštanj — Le tuš — Sv. Peter v Savinjski dolini odsek od km 27.000 do km 28.500 skozi Hudo luknjo, ki je med Gornjim Doličem in Velenjem, bo od 10. t. m. dalje do preklica med 6. uro zjutraj in 12. uro opoldne radi razstreljevanja skalovja vsak dan za promet zaprta. V ostalem času je dovoljena le previdna vožnja. V času, ko bo cesta zaprta, bo možen promet med Slovenjim Gradcem in Velenjem le preko Vitanja. Krasne parcele na Giren;skem ob asfaltirani cesti, z vodovodom in elektriko, 1 km od Lesc, za vile ali weekende, ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. i DANES PREDSTAVA OB 21. uri Na velikonočno nedeljo in ponedeljek ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. Blagajna se odpre ob 19.30 uri. Franeisca Gaal v svojem zadnjem največjem filmu Medeni mesec Zabavna opereta polna humorja. KINO MATICA "I NA SOČI I. 1917. (TAJNOSTI KONTESE BEMINI) Kino Sloga, tel. 27-30. Veledramatičen vojni film izza časa avstrijsko-italijansk h bojev ob Soči. — Sibila Schmitz, Inga List, Hannes Stelzer. — Krstna predstava tega zanimivega in stvarnega filma, ki nam pokaže vse tegobe in težke dneve iz svetovne vojne bo danes na velikonočno soboto ob 21. uri. Predprodaja vstopnic od 19. ure dalje. I II Zvočni kino Sokolski dom v Šiški _telefon 41-79_ Komedija današnjih dni pr kazana v filmu Na ledeni plošči V glavnih vlogah: LIDA BAAROVA in JAN. BOHAC. Predstave v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. ter v ponedeljek ob 3., 5., 7. in 9. uri. Prihodnji spored: Pustolovščina Marca Pola * Idrijske Ijudske pesmi za mošld in mešani zbor. Pravkar je izšla zbirka idrijskih ljudskih pesmi, ki bo ostala kot po-smrtnica Zorka Prelovca trajen spomenik njegove ljubezni do rodne Idrije. Pokojni Zorko je že daljšo dobo pripravljal to zbirko, ki obsega 24 samih lepih in skrbno prirejenih pesmi. Zbirka bo nadvse dobrodošla vsem našim pevskim zborom, ki bodo s prepevanjem idrijskih pesmi učinkovito obogatili svoj pevski repertoar ter obenem častili spomin nepozabnega Zorka Prelovca. Vsa zbirka je skrbno litogra-firana ter opremljena tudi s pokojnikovo sliko in avtogramom. ZA BlIHKr smc. URE CUOEK PREŠERNOVA J » Naseljevanje Zagorcev v Slavoniji V nekaterih slavonskih krajih se je naselilo že precej kmetov iz Hrvatskega Zagorja in Medmurja. To so po večini bivši sezonski delavci, ki so si na tujem toliko prislužili, da si zdaj urejujejo lastne domove, so pa med njimi tudi kmečki sinovi, ki so bili doma od staršev in bratov izplačani in bodo zdaj gospodarili v Slavoniji, ker v preobljudenih domačih krajih ni mogoče kupiti zemljišč. Is Zagorja in Medmurja prihaja v zadnjih dneh v slavonske kraje vedno več bodočih kolonistov, ki kupujejo zemljišča in tudi hiše. V Slavoniji se dobi skromna kmečka domačija že za 20.000 do 30.000 din. Čez 200 receptov prinaša letno v svoji kuharski kartoteki »ŽENA 1939«, Ljubljana, Nebotičnik! » prof. Radoje Kneževič je reaktiviran. Aktivno službo na drugi moški realni gimnaziji v Beogradu je spet nastopil prof. Radoje Kneževič, ki je bil upokojen leta 1937. Prof. Kneževič je bil septembra leta 1935. izvoljen za predsednika profesorskega društva. Po profesorskem kongresu v Mostarju 1. 1937. so nastali spori med profesorsko organizacijo in med takratnim prosvetnim ministrom Stoševičem in predsednik profesorskega društva je bil že meseca avgusta upokojen. Kot upokojenec po pravilih ni mogel biti več aktivni predsednik stanovske organizacije. Na profesorskem kongresu v Subotici 1. 1938. pa je bil prof. Kneževič izvoljen za častnega predsednika profesorskega društva. Med svojo upokojitvijo je prof. Kneževič spisal dve pomembni knjigi o naših srednješolskih problemih. Čez 360 modelov Nade Lampret letno prinaša revija »ŽENA 1939«, Ljubljana, Nebotičnik! * Tujski promet v naših obmorskih krajih. Sezona naše riviere se lepo razvija, čeprav so izostali češki in slovaški gostje. V Crikvenici bo med velikonočnimi prazniki od 500 do 600 turistov. Mnogo jih bo prišlo seveda tudi iz Zagreba, kakor je to več let v navadi. Tudi v Split prihaja od dne do dne več tujih gostov in so letos posebno številno zastopani Madžari. Največ gostov pa ima v zadnjih dneh Dubrovnik in zavzemajo med tujci prvo mesto Nemci. * Darilo akademikom. Enotni akademski narodni blok javlja: Združenim akademikom je poslal 3000 din znani slovenski manjšinski delavec Emil Lilek, vladni svetnik v pokoju in sedanji predsednik celjske ljudske univerze. Spet nov dokaz, da so akademiki na pravi poti! * Tujsko prometno društvo za Notranjsko v Cerknici je razposlalo po Cerkniški in Loški dolini vabila za pristop k društvu. Sporočamo vsem ki so ta vabila prejeli, da znaša članarina din 12 letno. Vabimo vse, da pristopijo k društvu in s tem podprejo njegova stremljenja. — Tujsko-pro-metno društvo za Notranjsko v Cerknici. * Slovenska Velika noč v narodni pe8-mi. To je naslov in snov predavanja, ki ga bo drevi ob 19.30 v nacionalni uri oddajala ljubljanska radio postaja. Predaval bo priljubljeni predavatelj, strokovni učitelj g. Rudolf Dostal. Opozarjamo na predavanje, ker bo predavatelj kot dober strokovnjak povedal spet nekaj novega in zanimivega iz naših narodopisnih zakladov. * Poročila sta.se pri Sv. Juriju v Prek-murju g. šmanjdek Tone, dipl. tehnik pri murski terenski sekciji v Gor. Radgoni, in gdč. Elza Pliiberlak, učiteljica vSerdi-ci. Mlademu paru želimo obilo sreče! »Ovinek v Jaršah bo reguliran. že ta mesec bodo pričeli s pripravljalnimi deli pri regulaciji znanega dvojnega ovinka v Jaršah pri osnovni šoli. Ta ovinek je težka preizkušnja za šoferje naših avtobusov. Uravnavo bodo izvedli tako, da bo cesta od tekstilne.tovarne v Jaršah šla v popolnoma ravni smeri do drevoreda v Grob-lju. Pri tem bodo odrezali oba loka na ovinkih in se previdno izognili hiš ob cesti. Odstraniti pa bodo morali kozolec, ki je uravnavi na poti. * Za velikonočne Čestitke uporabljajte Ciril Metodove razglednice. Podpirajte slovensko narodno obrambno društvo. — Kupujte domače b^go! (—) * Pražarna 2 i k a želi vsem svojim prijateljem prav vesele velikonočne praznike, čitateljem svojega družinskega lista »Zike« pa javlja, da bo nova številka izšla 1. maja. (—) I MATINEJA na velikonočno nedeljo in ponedeljek ob 10.30 dop. po znižanih cenah! ČRI^f Napeta ljubavna drama iz časa kolon zacije divjega zapada. — V glavni vlogi poznani kovboj in najboljši strelec »DICK FORAN« in njegov čudežni konj »SMOKE«. KINO SLOGA, 27-30 Kje živi mati najštevilnejše slovenske družine? Za letošnji materinski dan bo ,,Jutro" razdelilo trem slovenskim materam denarne nagrade Minilo je dvajset let, odkar živimo v svobodni državi. Nov rod že dora-šča, da poprijema za plug, pa tudi za puško. Vsepovsod v Evropi, še posebno pa v Ameriki, posvečajo novim po-kolenjem posebno skrb, obnova in srečen obstanek družine je vodilno geslo prave socialne politike. Kako pa je z nami, kako živijo naše družine? Ali res številčno upadamo? Kje in zakaj? To so vprašanja, ki se vsiljujejo, če prebiramo statistiko o gibanju prebivalstva v posameznih pokrajinah Jugoslavije. Potrebno je, da čim bliže spoznamo življenje najštevilnejših slovenskih družin. Po njih nam bo podan prerez skozi celotno slovensko življenje. Spoznali bomo matere, ki lahko s svojim velikim požrtvovanjem in s svojo brezmejno ljubeznijo nudijo vsemu svetu svetle zglede. Želimo spoznati matere najštevilnejših slovenskih družin! V ta namen razpisuje »Jutro« tri nagrade, ki jih bo razdelilo na letošnji materinski dan, na drugo nedeljo v maju. Prvo nagrado v znesku 1500 din prejme tista slovenska mati, ki lahko pokaže na najvišje število svojih živih otrok. Dvema ostalima materama, * Občni zbor Društva slOvensKih odvetniških Kandidatov v Ljubljani bo v četrtek 13. t. m. ob 8. zvečer v gostilni čin-kole v Kopitarjevi ulici z običajnim dnevnim redom. Vabljeni vsi odvetniški kandi-datji v sodni in Odvetniški praksi. (—). * Cesta v črni je popravljena. Ta teden so bila končana dela pri preložitvi ceste v črni nad Kamnikom, kjer se je v januarju utrgal velik plaz in potegnil cesto s seboj ter pretrgal promet na njej za daljši čas. Zasilen promet je bil sicer vzpostavljen že prej, vendar pa so šele sedaj uspeli urediti cesto tako, da ni več nevarnosti pred ponovnimi usadi na plazovitem terenu in da je promet na cesti Kamnik Gornji grad popolnoma varen. * Vsaka mati si mora zapomniti, da je nega kože pri detetu ravno tako važen činitelj kakor prehrana. Skrbna mati uporablja zoper izpuščaje, rane, odrgnenja, opekline, kraste, lišaje in vsako pokvar-jenje kože Babymira kremo. (—) ki bosta sledili za prvo nagrajeno, podeli »Jutro« vsaki po 1000 din častne nagrade. Vse družine, ki sodijo, da imajo njihove matere pravico do nagrade, naprošamo, da nam sporoče naslov, navedejo število otrok, priložijo potrdilo občinske uprave in po možnosti sliko celotne družine. Nadalje vljudno naprošamo naše spoštovano včitelj-stvo, ki pač najbolje pozna razmere v mestu in na deželi, še prav posebno pa v mnogoterih odročnih krajih, kjer sa; mujejo najobsežnejše družine, dd nam opišejo življenje onih mater in družin, ki se po njihovi sodbi lahko upoštevajo pri »Jutrovem« materinskem natečaju. Vsi opisi takih družin, ki bodo objavljeni v nedeljskih številkah »Jutra«, bodo seveda honorirani. Na željo pošlje »Jutro« svojega poročevalca. Poleg učiteljstva naprošamo tudi vse svoje zveste dopisnike, da pogledajo naokrog in nam s podrobnejšim opisom življenjskih razmer priporočijo matere, ki zaslužijo nagrado. O pravični razdelitvi nagrad bo sklepala in odločala posebna komisija, v kateri bodo poleg predstavnikov konzorcija »Jutra« tudi predstavnice slovenskih mater. »J U T R O«. * Nagrajeni osnutki plakatov za VIII. Mariborski teden, s sklepom razsodišča je bila priznana I. nagrada v znesku din 2.000 osnutku pod geslom »Ma-Ra«, delo Rada Janežiča iz Maribora, H. nagrada v znesku din 1.000 akad. slikarju Maksu Kavčiču iz Maribora za osnutek pod geslom »L-39«, ni. nagrada v znesku din 500, osnutku prof. Avgusta Černigoja iz Ljubljane in VI. nagrada v znesku din 300, Ivanu Matlu iz Maribora. (—) * »Marija Magda — ločena žena« je naslov novega krasnega ljubavnega romana, ki je pričel izhajati v novi številki kino revije. Dobite jo v vseh trafikah za 2 din. Naslov uredništva: Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 15. (—) * članstvu Učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič« sporoča tajništvo, da bo prihodnji pevski tečaj 13., 14. in 15. aprila v prostorih Glasbene Matice v Ljubljani. Začetek tečaja bo 13. aprila točno ob 10. dopoldne. GL AV N A KOLEKTIJRA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE 'zoOOt LJUBLJANA, Beethovnova 14 v*. Želi vsem eenj. naročnikom vesele velikonočne praznike z željo, da bi v 33. kolu zadeli n a i v e čj e dobitke. Novim naročni* kom so srečke v velikem številu v raznih serijah na razpolago do zad-njtga dne. Žrebanje novega 38. koU J) I. razreda bo 14 aprila, zato vas vabim, da čimpre-je pohitite po srečke v glavno kolekturo VRELEC S R E C E Al. Planinšek, Ljubljana BEETHOVNOVA UL 14 • Smrt zapuščenega in od rojakov osovraženega ruskega emigranta, v Pančevu je umrl ruski begunec Sergije Mihailovič Njemčinov, ki je igral važno ulogo v ruskem prevratu 1. 1917. Pod revolucionarno vlado Kerenskega je bil Njemčinov pomočnik armadnega poveljnika v Omsku in je dobil naredbo, naj odvede odstavljenega carja Nikolaja in njegovo rodbino v Ekaterinburg. To nalogo je Njemčinov tudi izvršil, pozneje pa je zašel v val emigracije in prispel že leta 1920. v našo državo. Nastanil se je v Pančevu, a je bil tam do svoje smrti preziran in oso^Tažen od vseh rojakov in sotrpinov emigrantske usode. Od nad 400 Rusov, ki jih je v Pančevu, sta se zdaj njegovega pogreba udeležila samo dva Ta čudna mržnja je ljudi močno zanimala, a Rusi niso hoteli pripovedovati, zakaj so sovražili in izobčili svojega rojaka. Samo eden Rus v Pančevu je naposled na kratko razložil, kako je bilo s pokojnim Sergijem. Pripovedoval je, da so ga hoteli drugi emigranti že leta 1922. ubiti in da je srečka določila atentatorja. Policija pa je zvedela za nakano in tako do atentata ni prišlo. Nekateri emigranti so občevali z Njemčinovim samo takrat, kadar jim je dajal sa pijačo, a večkrat se je zgodilo, da so svojega gostitelja v pijanosti pretepli. Med veliko rusko kolonijo v Pančevu je imel nesrečni Njemčinov enega, samega zvestega prijatelja, bivšega odvetnika Aganova, ki je Z njim stanoval. Njemčinov je zapustil mnogo zapiskov, ki sicer niso urejeni, a predstavljajo gotovo pomembno zgodovinsko vrednost. * Odlično naravno zdravljenje je spomladanska kura s »Planinka« zdravilnim čajem, ki je sestavljen večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč. Dolgoletna izkušnja nam namreč potrjuje, da je »Planinka« zdravilni čaj, ki ima v sebi preizkušene in dobre zdravilne sestavine, regulator za čiščenje. Zdravljenje od 6 do 12 tednov s »Planinka« zdravilnim čajem deluje izvanredno in sicer brez strupov pri vseh boleznih: pri slabi prebavi želodca in zaprtju telesa, slabem delovanju črevesja in napetosti telesa, omotici in slabosti, obolenju hemeroidov in bolezni jeter. »Planinka« zdravilni čaj pospešuje apetit. Zahtevajte v lekarnah samo pravi »Planinka« čaj, ki se ne prodaja odprt, temveč samo v originalnih, plombiranih zavojih po dm 20 in din 12 z napisom proizvajalca: Lekarna Mr. pharm. L. Ba-hovec v Ljubljani, Kongresni trg. Reg. S. br. 3408/1933 (—) * »Gospodinjska pomočnica« — aprilska številka prinaša aktualne članke j>Po pravičnosti k miru«, »Skrb za mladino — skrb za narod«, »Splošna navodila za pletenje« i. t. d. ter poleg povesti »V okovih suženjstva« mnogo nasvetov za življenje, kuhinjo in dom«. »Gospodinjska pomočnica« je najcenejši ženski list — mesečnik in ga priporočamo gospodinjam, pomočnicam in vsem ženam, ki se zanimajo za pereča ženska socialna vprašanja. List stane letno 12 din, naroča, pa se pri upravi: Ljubljana, Wolfova ulica 10. SNAGA K ZDRAVJU POMAGA! — Čokert, klepar, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 5, telefon 24-70, nudi trpežne in cenene kopalne kadi že od 130 din dalje. * Prijavite se za izlet v Milan! Zaradi velikonočnih praznikov sprejema Zveza obrtnih društev za dravsko banovino v Ljubljani prijave za izlet na milanski velesejem še v torek 11. t. m. Informacije dobite pri Zvezi obrtnih društev, Ljubljana, Sv. Petra c. 4. Telefon 35—23. da je kuhinjska čokolada MIRIM izdelana iz najboljših surovin. MIRIM KUHINJSKA ČOKOLADA^ u— šentjakobska knjižnica na Kongresnem trgu 7 je izposodila marca 4992 strankam 15587 knjig. Knjižnica je odprta do 15. aprila vsak delavnik od pol 16. do pol 20. ure, po 15. aprilu pa od 16. do 20. ure ter izposoja knjige v 10 jezikih in modne liste vsakemu, ki se zadosti legitimira. Izvenljubljanskim čitateljem pošilja knjige tudi po pošti. Ogromno škodo povzročajo vsako leto molji, ker so dosedanja sredstva proti njim premalo učinkovita. Moderna kemija pa je iznašla novo zanesljivo sredstvo MOLTIN. Za domačo uporabo se prodaja to sredstvo v ličnih vrečicah. Vrečico z MOLTIN-om se obesi ali vtakne med volnena oblačila, krzno, preproge, naslanjače itd. Izhlapevanje MOLTIN-a zanesljivo pomori vse molje z zalego vred, še preden morejo povzročiti kako škodo. u— Hamleta, nesmrtno Shakespearovo delo pozna dobro vsak Ljubljančan še iz odlične Rogozove stvaritve. Zanimivo bo slišati in videti, kako ga igrajo Angleži sami. Angleško društvo opozarja občinstvo na zanimivo predstavo Dublin Gate Theatre, ki bo v torek v opernem gledišču. Vstopnice so že v razprodaji. FOTOAMATERJI! Ce hočete res dobro fotografirati — kupujte naše sveže filme. Priporoča se: specijalna fototrgovina JANKO POGAČNIK LJUBLJANA — TYRŠEVA C. 20. U— Občni zbor Zve®e akademsko izobraženih žen, sekcije Ljubljana, bo 22. t. m. ob 20. v prostorih Zveze gospodinj, Gradišče 14-1. desno. Odbor prosi članice, da morebitne predloge pošljejo teden dni pred občnim zborom. u— Občni zbor Ribarskega društva v Ljubljani bo v soboto 15. aprila ob 20. v hotelu »Metropol«. Odbor poziva člane, da se zbora poinoštevilno udeleže! u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure zvečer do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Ivan Logar, Knezova 34, telefon štev. 41-52. Od ponedeljka od 8. ure zjutraj pa do torka do 8. ure zjutraj bo pa opravljal zdravniško dežurno službo mestni zdravstveni svetnik dr. Franta Mis, Poljanska cesta štev. 15/11. telefon št, 32-84. u— Prepoved hoje ljudi in psov izven potov po tivolskih, rožniških in šišenskih gozdovih. Odkar je mestni svet ljubljanski ves Tivoli zaščitil kot narodni park in ni več dal lovišča v najem, mora vsa javnost skrbeti za to, da nikdo ne preganja živalstva in ne uničuje rastlinstva. Ljubljana je edino mesto v državi, ki ima narodni park, zato pa mora tudi vse občinstvo ceniti to veliko in važno pridobitev, ki bo v * Občni zbor zavarovalne zadruge »Croatie«. Dne 29. pr. m. se je vršil v Zagrebu 53. občni zbor zavarovalne zadruge sCroatie«, pod predsedstvom zadružnega podpredsednika g. Mons. dra Lovra Radi-čeviča. Glavni ravnatelj zadruge g. 3Iiho-vil Nikolič je podal občnemu zbora letno poslovno poročilo o uspešnem delu in dalj-iijem napredku zadruge v zaključenem letu, V velikem prometu zadruge je viden dokaz, s kako velikim deležem sodeluje >Croatia« v našem gospodarskem življenju. Na račun škod in zavarovanih glavnic je izplačala v samem letu 1938 din 20.571.282.04, od svojega začetka pa je za isti namen izplačala din 262.795.849.31. število članov zadruge stalno narašča, zadruga pa zaznamuje s koncem leta 114.587 polic z zavarovano vsoto oziroma glavnico dvanajst milijard dinarjev. »Croatia« daje redno nad 80',' letnega poslovnega dobička v svoje zadružne rezerve in je tudi letos občni zbor odobril predloženo razdelitev poslovnega dobička v tem smislu, s čimer so zadružna jamstvena sredstva skupno s predbilančno dotacijo in prira-stom povečanega poslovnega obsega v prete kleni letu narastla za din 11,593.453.51, tako da sedaj znašajo skupno 140.045.233.24 din. Po podelitvi absolutorija so bile dopolnilne volitve in sta izvoljena za nova člana g. inž. Gjuro Stipetič, profesor tehnične fakultete, v ravnateljstvo, in g. dr. Ivo Bačič, ravnatelj Prve hrvatske šte-clionice, v nadzorni odbor. Na seji, ki se je vršila po občnem zboru, je bil izvoljen za predsednika zadruge, namestu odstopi vsega prof. arh. g. Janka Holjca, dosedanji podpredsednik in vršilec predsedniške dolžnosti g. mons. dr. Lovro Radiče. vič. za podpredsednika zadruge pa je izvoljen dolgoletni član ravnateljstva »Croa-tie g. dr. Branko Pliverič, glavni ravnatelj Prve hrvatske štedionice in predsednik Zveze denarnih in zavarovalnih zavodov v Zagrebu. (—) * Važno za naglušne. Znano je, da je naglušnost močno razširjena v Angliji. Zaradi tega ni čudno, da je v tej državi tudi borba proti tej bolezni najbolj napredovala. Po dolgih letih znanstvenih raziskav je dala European Vibraphone Cc., London W. 1 svoj aparat Vibraphon v promet. V razmeroma kratki dobi je dosegel ta aparat soglasno priznanje strokovnih krogov v mnogih državah in tudi povsod velika naročila. Vseučiliške klinike so raziskale učinkovanje Vibraphona in so bile o tem objavljene mnogoštevilne znanstvene publikacije. Vibraphon je mai, srebrn aparat, ki se skoraj neopaz-ljivo nosi v ušesu brez baterije, brez žic in brez vsakega drugega pribora. Da bi koristila tudi naglušnim v Jugoslaviji, je odprla European Vibraphon Co. svojo fi-lijalko v Zagrebu (Dep. 12-H), Boškovičeva ulica štev. 3, kjer razkazuje neobvezno Vibraphon aparat ter po želji pošilja brezplačno prospekte in pogoje za 30-dnevni poizkus. (—) ljajo na rožniskem in šišenskem hribu manjši požari, ki so jih do sedaj po sreči vedno še pogasili ob pravem času. Vedno nam preti nevarnost, da nam ogenj uniči ves gozd. Zato je potrebno, da se prepreči neupravičencem kakršnakoli hoja izven potov. Ker pa psi preganjajo srne. zajce in druge živali, se divjačina teh gozdov ogiblje, čeprav so zaščiteni. Ko ne bodo več psi preganjali živali, se bo kmalu sama naselila v tem varnem zavetju, se razmnožila. in postala krotka ter domača. Na podlagi gozdnega in lovskega zakona je prepovedana vsakršna hoja izven potov po gozdu, prav tako je pa prepovedano spuščanje psov in mačk v gozde. Zato pa opozarjamo izprehajalce, da imajo zapriseženi gozdni čuvaji strog nalog, naj vsakega., ki bi ga zalotili izven potov, legitimirajo in javijo oblasti. Enako strog nalog imajo pa gozdni čuvaji, da varujejo divjačino na primeren način pred psi in mački. Iz Ljubljane u— Združenje rezervnih oficirjev, pododbor Ljubljana, obvešča članstvo in vse ostale rezervne oficirje v Ljubljani, da se udeleže v sredo 12. t. m. brezplačnega predvajanja izredno zanimivega in aktualnega vojaškega filma, ki ga priredi komanda mesta od 6. do 7. ure popoldne v kinu »Slogi«. Kolodvorska ulica, izrecno samo za rezervne oficirje, ki se morajo pred vstopom legitimirati z oficirsko legitimacijo. — Uprava pododbora. NINON de LENCLOS je bila priljubljena še pri 90 letih. Zgodovina nam sporoča, da je imela Ni-non de Lenclos, velika francoska kurtizana, ljubčka še ko je bila že 90 let stara. Gotovo je, da so jo imenovali čudovito lepotico še ko je bila že čisto stara. Seveda so se od takrat pojmi o lepoti bistveno spremenili, vendar znamo tudi danes še ceniti brezhiben teint, blesteče čisto in negovano kožo. Ninon de Lenclos je poznala pomlaje-valni učinek, ki ga ima mleko na človeško kožo. Med posebnimi prednostmi Milkuderm —umivanja, Milkuderm kožne smetane in Milkuderm mlečno maščobne kreme, je njihov naravni mlečni izvor. n— Da obogatijo zbirko velikonočnih daril in da izkoristijo svoj prosti čas, so brezposelne maturantke v Ljubljani in okolici izdelale iz volne ljubke punčke v narodnih nošah. Vse so same spletle in zdaj lahko ogledujemo njihove drobcene umotvore v nekaterih ljubljanskih izložbah. Maturantke so pretežno izdelale iz volne spletene češke Marinke in to po navodilih ge. Anuše Pečankove. Posamezna punčka je po 35 din. Z nakupom ljubkega darilca razveselite otroka ali odraslega ter okrasite stanovanje, obenem pa koristite brezposelnim maturantkam. u— Na šoli Glasbene Matice se bo pričel pouk po velikonočnih praznikih v četrtek 13. t. m. Gojence in starše opozarjamo na to. u— Dnevi smeha v kinu Moste. Najboljše razvedrilo vam nudi za praznike splošno priljubljeni kino Moste. Na sporedu sta dve veliki bombi smeha. Prvi film je smeha polna burka »13 stolov« s tremi najpopularnejšimi komiki (Moser, Ruh-man in Carl) ter dunajskim deškim zborom. Drugi film je »Neustrašena viteza« s Stanliom in Oliom kot junakoma Divjega zapada. Oglejte si ta spored v soboto ob pol 21. uri in na oba praznika ob 14.30, 17.30 in 20.30. uri v kinu Moste. ČATEŠKE TOPLICE najbolj vroči (59"C) radioaktivni vrelci dravske banovine, pošta Brežice ob Savi, postaja Brežice in Dobova. Začetek sezone dne 1. maja, v pred- in posezoni znatni popusti. Zdravijo se z neprekosljivim uspehom bolezni: Visoki krvni pritisk (hipertonija), revmatizem sklepov in mišičevja, vnetje protin, nevralgično trganje ter predvsem išias, nevrastenija, zastarele poškodbe kosti in sklepov, ohromelost, kronični eksu-dati in vnetja, ženske bolezni in drugo. Rekonvalescenti, slabotni in slabokrvni najdejo tu svoje izgubljeno zdravje. nekaj letih postala enako privlačna za do- f fW<21TH *f» A f*M? V TITTfTtlf mačine in tujce. Leto za letom se pojav- ' in^niO^i^ ▼ . V uvod k jubilejnemu zletu priredi Ljubljanski Sokol v ponedeljek dne 24. aprila 1939 slavnostno telovadno akademijo v opernem gledališču. S svojim delom otvori matično društvo svečanosti ob svoji 751etnicL Vse brate in sestre ter vse prijatelje Sokolstva opozarjamo že danes na to pomembno prireditev. Prodaja vstopnic bo od 12. t. m. dalje v društveni pisarni v Narodnem domu — Zdravo! (—) M* DANES ob pol 9. in oba praznika ob pol 3., pol 6. in pol 9. uri zv ečer — Hans Moser, Heinz Riihmann »13 STOLOV« in STANLIO in OLIO kot »NEUSTRAŠNA VITEZA«. PIJTE ODLIČEN „K ARKADE" ABESINSKI ČAJ Ziutral, zlasti pa iveže* SARGOV Najprej je čutila hrapavost na notranji sfranl 'zob, potem so se začeli zobje majati in na koncu • talca grda praznina ! To se lahko pripeti vsem, ki niso še nič ukrenili proti .nevarnem« zobnemu kamnu. Uporabljajte zato vecfno Sargov KaloJont! Ta izvrstna zobna pasta, z učinkovitim sul-toricin oleatom, razkraja polagoma, vendar zanesljivo, zobni kamen in prepreči njegovo ponovno tvorjenje. Samo če so Vasi zobje brez zobnega kamna, bodo ostali vedno trdni in zdravit KAL000NT Proti zobnemu kamnu 'V I...... Sobota, 8. IV. 1939. 8 Sobota, 8. IV. 1939. ^luicoJia T Valvoline Mobtloil Castiol Shell T A. €. O C13 ar t a akumulatorji novi — polnitve — popravila 1 JCe1 c lesa odlična ADLER, V ALT sri strapac, ture, šport! Continental pnevmatika za avtomobile, motocikie, kolesa E C ID IR U Ž IB A\ Z O. Z« IPOlLIECi NEBOTIČNIKA n— Za mestne reveže so darovali: ga. Milena Zamperlo s sorodstvom, Maigajeva ulica 15., 200 din v počastitev pok. ge. Zamperlo Amalije; Logar Hinko 100 din namesto cvetja na krsto pok. ge. Pavle dr. Mayerjeve, g. Cvek Franc, Vrstovško-va ulica 8, 100 din namesto venca pok. g. dr. Julijanu Kotzmuthu, a mestni socialni urad je v znamenje daril položil na krste preproste vence s trakovi v mestnih barvah. Za velikonočni priboljšek revežem v cukrarni je daroval 50 din g. Stane Potočnik, kontrolor drž. žel., Cesta 29. oktobra štev. 9., tvrdka »Pekatete« tvornica testenin na Glincah 213., 54 kg testenin; g. Avgust Erklavec, Povšetova ulica, 50 kg zelja, neimenovana tvrdka 10 kg mali-novca in trgovci z vinom Dujič Mate, Medvedova ulica 7., M. Cesar, Gasilska ter Brača Periš, Celovška 43., po 5 1 vina. Mestno poglavarstvo se darovalcem najlepše zahvaljuje in jim tudi v imenu ob-darovanih vošči vesele praznike. Izplača se Vam naročiti filme iz Ljubljane, ker so najcenejši, in poslati iste v razvijanje, ker Vam izgotovljene slike še isti dan, ko prejmemo — odpošljemo. Poizkusite enkrat — in postanete prav gotovo naš stalni odjemalec. Cene filmov so: Isopan e/9 Din 15.— Isochrom e/0 Din 13.— Isorapid «/9 Din 1L— Imamo na zalogi same sveže FILME najnovejše emulzije do leta 1941. Razvijamo in kopiramo priznano prvovrstno; Naš ček. račun je št. 13-285. Naš-, telef. štev. je 25-66 in 25-67. priporoča: Veto Tourst«, Lojze Šmuc .'■.JUIILJANA — Aleksandrova cesta št. 8 in podr. PREŠERNOVA UL. 9. To ni šala, to ni trik: Zdravi so bonboni — čik. ZOBOZDRAVNIK . Volovšek Vladimir Jie ordinira do 17. t. m« IZDELAVA, HITRO, DOBRO, CENENO, aparati novi modeli Kr. dvorni dobavitelj DROGERIJA GREGORIč, LJUBLJANA — PREŠERNOVA 5. V GOSTILNI CINKOLE SE toči ČEŠKO PLZENSKO PIVO PRAZDROJ. Pdmarij dr. Merčun od 9. do 17. APRILA NE ORDINIRA □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i; B ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE g □ se toči izborni dolenjski cviček in □ □ fina štajerska vina v GOSTILNI □ PRI PANJU § □ VEGOVA UL. 10. h n □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i Dr. PODPEČAN IVAN je preselil privatno ordinacijo v Gaber je, na Mariborsko cesto št. 15. innonnnnnnnnnnnnniionnnonnnoon □ Srečne vesele in zadovoljne veliko- □ □ nočne praznike želim vsem cenjenim □ □ gostom, prijateljem in znancem — § TONE HUČ g GOSTILNA PRI PANJU ° Vegova ulica 10. q □ □ □ □ □ □ □maammDDDDDmDDammmDm Konservatoristi Vas vabijo na svoj TRADICIONALNI PLES ki bo v soboto 15. aprila t. 1. ob %9. v prostorih Kazine. — Pridite, ne bo Vam žal! Velikonočna številka »Družinskega tednika« je že izšla v mnogo večjem obsegu. Priskrbite si jo čimprej, kajti ni prave velike noči brez »Družinskega tednika«. Pr! zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. u— Tradicionalni ples ljubljanskih kon- servatoristov bo letos 15. t. m. ob pol 9. zvečer v prostorih Kazine. Sklepajoč po pripravah, bo to eden izmed najzabavnej-ših plesov v letošnji sezoni. Dokaz za to je: pri pripravah programa sodelujejo priznani inciatorji: Adamič, Hubad, Gor-šič, Zelenik itd. Ne pozabite na to prireditev. Obleka je večerna promenadna. (—) FOTO AMATER JI! Ce pa želite res prvovrstne koplje ln povečave Vam za iste jamči edino specijalna fototrgovina JANKO POGAČNIK LJUBLJANA — TTRŠEVA C. 20. u— JNAK Edinstvo priredi 6. maja elitni akademski ples pod naslovom »Večer bratstva«. Vljudno naprošamo vsa društva, da na ta dan ne prirejajo svojih prireditev. (—) Iz Celja □ U _____□ lDDDDaDDUUUULJUUUUUUULLJUUULJUDD e— Umrl je v četrtek v celjski bolnišnici v starosti 19 let Stanko Pečnik, trgovski pomočnik pri tv. M. Pšeničnik v Celju. Pogreb bo danes ob 18. iz mrtvašnice okoliškega pokopališča. Pokojni je bil marljiv član Sokolskega društva Celja L Uprava Sokolskega društva Celja I poziva vse sokolsko članstvo, da se udeleži pogreba. Podrobnejša navodila na objavili deski v Gaberju. Pokojnemu bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! Brivnica In česalnlca R. GROBELNIK, CELJE, privabi vsakega. Cene znižane v vsem. Trajna ondulacija kompletno din 50. Barvanje las itd. Dunajska in pariška diploma. e— Dve hudi nesreči. V četrtek okrog 9. dopoldne je padel 16-letni pekovski vajenec Oton Landesberger z Dobrne s kolesa v cestni jarek in se hudo poškodoval po glavi. Istega dne okrog 14.30 se je ponesrečil 27-letni Žagar Leopold Koleno s Ponikve. Pri delu na žagi ga je zgrabil transmisijski jermen in mu razmesaril obraz. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici. Iz Maribora a— Tri predstave ob znižanih cenah. Narodna gledališče nudi kot pisanke onim, ki sicer ne morejo v gledališče, zelo ugodno priliko za cenen obisk treh velikonočnih predstav. Na veliko nedeljo popoldne si lahko zadnjič ogledajo Bevkovo novost »Partijo-šaha«, na veliki ponedeljek popoldne komično opero »Prodana nevesta«, zvečer pa tudi zadnjič zelo zabavno komedijo »Matura«. V nedeljo zvečer pa bo premiera odlične klasične operete »Dijak prosjak«. a— Šahovske novice, Šahovski brzoturnir bo na velikonočni ponedeljek v dvorani tribune na stadionu SK Železničarja. Pričetek turnirja ob 9. a— Na mejo! Na velikonočni ponedeljek 10. t. m. gredo omladinci JNS na našo mejo k Sv. Križu. Zbirališče ob pol sedmih na Glavnem trgu. Vabljeni vsi prijatelji meje! a— Lekarniška tn zdravniška dežurna služba. Nočno lekarniško službo ima od danes naprej Maverjeva leikama v Gosposki in Vaupotova lekarna na Aleksandrovi cesti Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč ima od sobote 8. t m. od 12. do nedelje 9. t m. do 24 zdravnik OUZD dr. Teobald Zirngast na Kralja Petra trgu št. 3. Dne 10. t. m. na velikonočni poinede-ljik pa dr. L. Novatk, Stolna ulica st 1. ŠTEVILKE IN USPEHI GOVORE! Bezjakove razredne srečke šo zadele samo v zadnjem času sledeče dobitke: din 2,008.000.— srečka št. 68.326 din 1,002.000.— srečka št. 59.971 100.000.— srečka št. 88.192 100.000.— srečka št. 86.831 100.000.— srečka št 7.336 100.000.— srečka št. 77.664 100.000,— srečka št 4.648 din din din din 301.000.— srečka št. 83.526 din din 200.000.— srečka št 43.210 din in mnogo dobitkov po 80.000, 60.000, 50.000, 40.000, 35.000, 30.000 dinarjev i. t. d. Dne 14. aprila t. L se začne NOVO KOLO DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE. Kdor še nima srečke, se naj nemudoma in zaupljivo obrne na našo hišo sreče in pooblaščeno glavno kolekturo državne razredne loterije BANČNO POSLOVALNICO B E J Z A K v mariboru, gosposka ulica 25 — tel. 20-97. Cela srečka stane d:n 200.—, polovica din 100.—, četrtinka din 50.—. e— Cerkvica sv. MiKlavža, ki so jo lani docela prenovili, je dobila včeraj drva nova zvonova, ki bosta jutri prvikrat zazvonila. Zvonova tehtata 800 in 480 kg. uuuuuu-......................... □ Vsem svojim cenjenim odjemalcem □ □ vljudno sporočam, da vodim po smrti [=] □ svojega soproga Valentina Hladlna, □ □ manufakturno in modno trgovino v n ^ Celju, Prešernova ulica 14, še nadalje □ □ v istem obsegu in pod istim imenom g □ kot dosedaj. □ Cenjenim odjemalcem se zahval ju- □ g jem za dosedanjo naklonjenost ter § j □ prosim, da mi isto ohranijo tudi v □ j □ bodoče. □ ^ Istočasno želim vesele velikonočne □ □ praznike in se najvljudneje priporo- ^ □ čam. g □ MARIJA HLADIN □ □ □ a— Župnikova nezgoda med mašo. 43- letni župnik Ignacij Nadrah je pri maše van ju tako nesrečno padel po oltarnih stopnicah, da si Je pri tem zlomil desno nogo. a— Mariborski muzej ostane preko velikonočnih praznikov zaprt Tragična smrt vrlega narodnjaka V Slovenjem Gradcu je postal v ponedeljek žrtev nesreče ugledni posestnik in mesar g. Anton Kuhar. Skušal je ustaviti splašene konje, ki so pridirjali z vozom proti domu, a je dobil pri tem tako močan sunek v prsa, da se je nekaj metrov od domačije zgrudil in izdihnil. Pokojni Anton Kuhar se je rodil leta 1888. v Zgornjih Dupljah pri Kranju, za mesarja pa se je izučil v Celovcu. V Slovenj Gradec je prišel leta 1927. ter otvoril mesnico, katero je lani popolnoma preuredil in moderniziral. Marljivo se je udejstvoval v vseh nacionalnih organizacijah. Vsa leta je bil zvest naročnik »Jutra« in »Slovenskega Naroda«. Zapustil je vdovo in tri otroke, ki hodijo še v šolo. Pokojniku blag spomin, ugledni rodbini iskreno sožalje. __ Vsem, ki pojdejo s CMD ob binkoštih na Oplenac Posebni brzi vlak nas popelje iz Ljubljane 27. maja ob 20.20. V Zemun dospemo v nedeljo 28. maja ob 6.45. Po kratkem postanku nadaljujemo vožnjo mimo Dedinj in znamenitega hriba Avale v Mladeno-vac. V Mladenovcu zasedemo Putnikove avtobuse, ki nas popeljejo proti Oplencu. že od daleč zazremo belo cerkvico, kralje, vo zadužbino, veličastno kraljujočo na zelenem holmu. Bližni trg se imenuje Topola, kamor se je leta 1781. iz črnogorskih brd priselil Karadjordje in kot glavni borec bil v bližnem Orašcu leta 1804. izvoljen za vodjo. S Topolo kot središčem je postala šumadija pod vodstvom Karadjor-djev jugoslovenski Piemont, kjer je herojski srbski narod započel ljuto borbo proti svojim zatiralcem in jo pod hrabrim vodstvom kralja Petra Mrkonjiča zmagovito končal s popolnim osvobojenjem vseh Jugoslovenov, katerim je njegov svetlim tradicijam Karadjordjev zvesti sin kralj Aleksander Uedinitelj dal dokončno državno skupnost v svobodni Jugoslaviji. V bližnjem selu Orašcu je bila leta 1804. pripravljena vstaja zoper Turke. Zgodovinsko važna je Voljavča, kier se je vršila prva upravna in zakonodajna skupščina, nazvana praviteljstvujušči sovjet. Naši romarji si bodo ogledali vse te in druge znamenite kraje Toda naš glavni namen je. da se poklonimo manom našega viteškega kralja Aleksandra, ki je dal svoje življenje za našo lepo Jugoslavijo. Kraljevska zadužbi-na, kjer počiva kralj Mučenik, je posvečena sv. Juriju. Desno od vhoda je slika, ki predstavlja, kako sv. Jurij vodi k Mariji kralja Petra Osvoboditelja, držečega v rokah model svoje zadužbine. 24 slik pa prikazuje življenje sv. Save. V kupoli so poleg raznih drugih slik tudi slike srbskih vladarjev. V cerkvi sami sta le dva groba, kjer počivata vodja Karadjordje in kralj Peter I. Vsi ostali grobovi so v kripti. Tiho in pobožno se bomo poklonili spominu našega kralja Uedinitelja in prižgali svečo. Po poklonitvi si ogledamo kripto, nato še muzej, kjer so shranjena nešteta darila, po-klonjena na kraljev grob. Preden zapustimo Oplenac, si ogledamo še kraljeva po-setva. Zatem krenemo v Beograd. Ta dan bo prost. Naslednjega dne (29. maja) pa bo ogled naše prestolnice. V Ljubljano nazaj prispemo v torek 30. maja okoli 11. dopoldne. Opozarjamo vse, ki se žele pridružiti poklonilnemu romanju, naj se čimprej prijavijo. Vožnja v brzim vlakom do Mlade-novca in z avtobusom do Oplenca in nazaj znaša za n. razred 280 din, za m. razred pa 200 din. Prehrana: dve večerji, kosilo in zajtrk s kruhom 35 din. Prenočnina od 15 do 50 din. Te cene veljajo le za prijav-ljence. Prijave sprejemajo gospe Potočnikova. Slomškova ulica 17, Tomšetova, Slomškova ulica 21. Zinka Mrčanova, Kot-nikova ulica, in gdč. Hrovatinova v Bona-čevi trgovini, šelenburgova ulica, kakor tudi vsi že prej javljeni poverjeniki. Kr. banska uprava je dovolila vsem državnim in banovinskim uslužbencem dopust od 27. do 31. maja. Ta dopust se ne šteje v redni letni dopust OBOBOBOBOBOBOBOBOBC Postani in ostani dlan Vodnikove družbe! OIOIOIOIOIOIOIOIOIC Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič v razgovoru z novinarji po vrnitvi iz Zagreba v Beograd Naša sončna pomlad Tako, zdaj je pa stvar čisto resna: v deželo smo dobili pravo pomlad. Ne moremo se pritoževati zastran minule zime, vsega je bilo pravično mero: snega kakor tudi sonca in suše in hripe. Hlad pa je dolgo zadrževal brstenje. A zdaj so se vetrovi ugnali in zasijalo nam je sonce, tako toplo in prijazno, da so se na široko odprla okna zatohlih stanovanj. Mladovje je vzbrstelo, kostanji izprezajo mastno popje, po vrtovih ln travnikih je že polno cvetja in zelenja. Obetajo se spet enkrat sončni prazniki. To bo izletov in obiskov! Najbolj pač uživa mestna mladina. Po parkih in po dvoriščih je polno ljubke drobnjadi, ki z igranjem razveseljuje sebe in svoje občudovalce. Poglejte mladega junaka na sliki — to je živa podoba naše pomladi! Pregled slovanskih narodnih ženskih izdelkov Velika razstava na ljubljanskem velesejmu od 3. do IZ. junija Delu, ki so ga izvrševale pridne roke naših prababic, meščank in vaščank, vezeninam, čipkam in drugim narodnim umet-noobrtnim izdelkom, ki so v preteklosti krasili naše kmečke in mestne domove, a izginjajo bolj in bolj. nameravata Splošno žensko društvo in Zveza gospodinj spet dati ugledno mesto, ki ga zaslužijo. V ta namen hočeta prirediti obe organizaciji skupaj razstavo pod gornjim naslovom. Glavni namen razstave je: 1. zhuditev ljubezni do vsega pristno narodnega blaga med ljudstvom, zlasti med ženstvom; 2. pobuda posameznicam, pa tudi šolam, za bolj poglobljeno izdelovanje ročnih del po narodnih slovenskih, hrvatskih in srbskih ter oboe slovanskih motivih; 3. ustvaritev nove panoge ženske domače obrti, katere izdelke tako zelo pogrešajo v naših tujsiko-prometnih krajih; 4. lajšanje bede s to novo ustanovljeno domačo umetno obrtjo marsikateri ženi, odnosno družini, in usmeritev deklet v delo, ki lahko postane kolikor toliko donosno. To so dovolj tehtni razlogi za prireditev t e razstave. Prirediteljice so prepričane, da jih bo vsa slovenska in slovanska javnost požrtvovalno podpirala v stremljenju, ki jim ga nalaga najčistejša ljubezen do lastnega rodu in do vseh drugih slovanskih narodov. Sokolskemn taboru Bratje! Sestre! Čim resnejši je čas, tem večje je naše zaupanje v življenjsko moč našega naroda, ki smo mi Sokoli in Sokolice, naraščaj in deca njegov sestavni del. Ves narod kličemo pod sokolske zastav: Pridite vsi! Zovejo vas bratska srca! Združimo se složno v prostovoljno narodno vojsko! Sokolska neprekinjena delavnost je neusahljiv vrelec svežosti in mladosti, zavesti in odpornosti, požrtvovanja in bratske ljubezni. Tako utrjujemo v nesebičnem prizadevanju temelje svoje domovine. Sokolstvo je izraz narodne volje in njegove pravice do svobodnega življenja. Domovino so nam priborile neštevilne žrtve vse od Kosova do sedanjosti — to je polnih 550 let. Sokolstvo hoče in mora v vseh okolnostih in za vsako ceno čuvati in braniti to krvavo daritev dolgih in težkih stoletij. Grobovi nas pozivajo k ponosu in zavednosti. Stojmo mi vsi, ki se ponašamo s sokol-skim imenom, v stalni pripra\'ljenosti in v povečani delavnosti po vseh predelih naše zemlje! Vsa Jugoslavija je naš dom! Ostanimo ena duša in eno srce, ena junaška volja ena tvorna moč za čast in veličino, za srečo in slavo Kralja, Naroda in Jugoslavije! Zdravo! Ljubljana, 2. aprila 1939. M e d ž u p n i odbor i up dravske banovine Iz Novega mesta u— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo prikazoval drevi ob 20.15 in jutri v nedeljo ter v ponedeljek, obakrat ob 15n 18. in 20.15 zgodovinski film »Rasputin demon Rusije« (Tragedija carstva). Vele-film o najusodnejšem človeku carske Rusije — o mužiku Grigoriju Rasputinu. Predigri: Paramountov zvočni tednik in •»Momenti šarma«. (—) Otroški vozički S. Rebolj S drag. Din 10.000 nagrade! že precej časa se raznašajo neresnične vesti, da predelujemo stare šivalne stroje, kolesa, otroške vozičke Itd. In jih od nas predelane prodajamo za nove. Zato ponujamo din 10.000 nagrade onemu, ki nam to dokaža Vsem, ki se poslužujejo takih izmišljenih trditev o poslovanju naše tvrdke, nudimo sedaj sijajno prilko, da si zaslužijo razpisano nagrado. Res je, da v komisijsko prodajo sprejemamo in tudi kupujemo vsakovrstne rabljene predmete, katere pa SAMO KOT TAKE nepredelane prodajamo naprej. Naše dobre trgovske zveze nam omogočajo ugodne skupinske nakupe novega blaga, radi tega so naše cene konkurenčne — nizke. Proti raznašalcem neresničnih govoric bomo zakonito postopali. »PROMET« NAPOLEONOV TRG 7 (nasproti križanske cerkve). Ljubljana, aprila Neopazno, čez noč je prišla pomlad. Oznanili so jo mali prodajalci rož, ki so prišli iz Kosez, z Brda in Zelene jame, iz Gramozne jame in so prinesli telohe, prve zvončke in prve vijolice. Z njimi vred pa so prinesli v svojih ponGŠenih, pokrpanih suknjah in srajcah vonj ozelenelih trat, gozdov in njiv. Razkropili so se po vseh ulicah in ponujajo prve darove pomladi — majhne šopke za dinar, rumene, bele in zelene šopke, da za svoje brezposelne, bolne in stare matere in očete kupijo kruha, vžigalice in soli. Po sivih stenah hiš plezajo ultravijos lični sončni žarki in boječe kukajo v spalnice, jedilnice in kuhinje meščanov. Na oglu ulice so mimogrede opazili človeka, ki sloni tam na zidu in pravi slehernemu mimoidočemu: »Nimam nobene roke.« Oni, ki imajo obedve roki, hite mimo po svojih majhnih in velikih opravkih in morda se jim nekje v dnu duše zgane misel: Kako dobro je imeti dve mladi, zdravi roki... Jaz jih imam. In z občutkom prijetnega samozadovoljslva hite naprej. Sive hiše, ki se vrste vzdolž ulic, postajajo svetlejše, kakor da se je tudi v njih vzbudilo ob dotiku prvega pomladanskega sonca skrivnostno življenje Zjasnili so se obrazi in srca so postala veselejša, misli svetlejše, kakor da je stopil na zemljo božji odposlanec in oznanil božjo besedo: .»Mir vam bodi!« »Mir?« — Starš zemlja ima preveč izkušenj z ljudmi, ne zaupa jim. Nemirno utrip-Ije veliko srce sveta. Tenkočutno uho sliši gcdbo, ki jo nosijo električni valovi po vseh petih kontinentih, nedo-vr-ieno 9. simfonijo, Lisztove rapsodije, Beethovnove skladbe, simfonične orkestre, ki naj bi preglasili najmogočnejšo simfonijo poslednjih desetletij — ropot neštetih strojev in tovarn, kjer tisoče parov rok izdeluje crožje za poslednjo in največjo vseh na'og dvajsetega stoletja: Čuvajmo mir! Stara zemlja se skeptično smehlja: Mir? — Nemirno je človeško srce. Tisočero nasprotij je v svetu in v človeku. Mir je le v smrti, a življenje je večno gibanje, reka, ki nemirno teče in valovi ob bregove. Nemirno srce sveta utrip-Ije — zdaj je njegova pesem vesela, poskočna, zdaj podobna otožni rapsodiji. Premalo je pognojena zemlja za božansko seme miru, ki ga je prinesel božji odposlanec. A božji sel hodi po zemlji in seje božja semena — mir, ljubezen in dobroto. V zapisnikih, ki jih skrbno hranimo po predalih naših pisalnih miz, so skrbno zapisana vsa imena, ki so bila deležna naše ljubezni. Negovana roka je z lepo pisavo ovekovečila delo usmu l j en j a in ljubezni. — Stari vdovi smo dali za božič velik maslen hleb ... Potem sledi dolg spisek dva in petdesetih starčkov in siark, ki so dobili majhne darove. Darove je delila negovana roka, njej pa so podelili drugi — prav tako majhen, njenemu srcu drag dar — diplomo za njeno veliko ljubezen in požrtvovalnost — kajti vsaka javna ljubezen mora biti javno poplačana! Ni se kdo ve kaj izpremenilo na zemlji tekom zadnjih dva tisoč let. Obsije nas božje sonce, takrat si namažcmo obraze z dobro reklamira-nimi kremami, da bi njegovi ultravijolični žarki čim prej ožgali našo bledo poli — duše pa dremlje jo naprej pod trdim oklepom brezbrižnostL Vsta jen je !... Koderkoli je šel božji odposlanec, povsod je vzklilo za njim tisočero kali — po poljih so zagoreli kresovi, v srcih ljudi pa se bori tema z lučjo. Vstal je tisti, ki je oznanjal ljubezen in dobroto. To je nagonska vera človekova, da luč zmaga nad temo, dobrota nad hudobijo. Nikoli ni ugasnil v rloveštvu ta mali plamenček vere, gorel je v njem skozi tisočletja in skozi vse blodnje, — ko so se za njim zaprla vrata raja in je padla nanj trda kletev razsrjenega boga: »V notu svojega obraza...« Izgnan, zaznamovan, ubog — je bil človek še vseeno dovolj bogat — no« sil je v sebi vero v vstajenje, vero v zmago luči nad temo. »Verujem v vstajenje boga« — je bila vera naših očetov in dedov. »Verujem v vstajenje človeka« — je vera njihovih otrok in vnukov, Praga. Pogled na Karlov most s Hradčani Hradčani niso edin zgodovinsko pomemben del Prage, vendar prekašajo vse druge po svoji lepoti, arhitektonski zaključeno-sti in zgodovinskem slovesu. Panorama mogočnega gradu čeških kraljev, za katerim se dviga veličastna katedrala sv. Vida, sodi med najlepše, najbolj ubrane arhitektonske spomenike, kar jih je zapustila preteklost na tleh srednje Evrope. Kdorkoli je užival edinstveni pogled s staro-mestnega obrežja Vltave ,zlasti od Karlovega mostu, pa naj je zidove gradu obsevalo opoldansko sonce, ali so ležali na njih odsevi večerne zarje, ali pa so se risali skozi tanki pajčolan meglenih jesenskih dni odnosno v belem tonu zimskega razpoloženja, vsakemu se pogodba Hradčan vrača vedno znova v spomin. Zgodovina teh svetih tal češke Prage — svetih, kakor je Kapitol za stari Rim ali Kremi j za pravoslavno Moskvo — je skrajšana zgodovina češkega naroda sploh, njegovih bojev, zmag in porazov, njegove tisočletne usode na poti skozi zgodovino, ki je prav na čeških tleh polna nevarnih vrtincev. Na Hradčanih so imeli Čehi že v zgodnji dobi, na začetku svojega državnega življenja slovanski kneževski grad in morda tudi trdnjavo. Takoj po katastrofi ve-likomoravske države, ki se je razpadla kmalu po Svatoplukovi smrti (894) zaradi notranje nesloge in separatizma posameznih rodov, se je začela Praga vedno bolj razvijati v glavno mesto samostojne češke države. Tu je bil sedež narodne dinastije Premislovcev, ki se je morala pri svojem delu za ustalitev in izgradnjo države boriti z mnogimi notranjimi in zunanjimi tež-kočami. Med zunanjimi težkečami so bile spletke, s katerimi so sosedje ovirali raz- voj mlade države, čije prebivalstvo je s sprejetjem krščanstva prestopilo v območje zapadne omike, obenem pa tudi prešlo pod tuji vpliv. Tako je bilo vse češko-morav-sko ozemlje cerkveno-upravno podrejeno bavarskim škofom; posledica je bila ta, da so cerkveni redovi, ki naj bi širili med Čehi novo krščansko prosveto, prihajali večidel iz nemških pokrajin, v katerih je bila cerkvena organizacija že starejša in bolje urejena. L. 929 je padel knez Vaclav mučeniške smrti kot žrtev notranjih sporov in verskih bojev, za katerimi so stale tuje spletke. Ta »vojvoda češke dežele« je postal pozneje svetnik in češki narod se je v vseh temnih časih rad. zatekal k njegovemu imenu. Pred tisoč leti je vladal na češkem ln na Hradčanih sprejemal pokione svojih pod-ložnikov Vaclavov naslednik Boleslav I. (929—967), ki je združil vsa češka plemena pod svoje žezlo in znatno ojačil mlado državo. Še pred koncem tisočletja je oblast praških knezov segala doli na Slovaško in skoraj do Krakova. Taka država je mogla doseči, da se je 1. 973. ali 974. ustanovila v Pragi škofija, kar je bil v tedanjih razmerah važen pojav in odločilen začetek kulturne samostojnosti. V to dobo segajo tudi prve velikopoteznejše zgrajene stavbe na Hradčanih. Tu ni bil samo sedež češkega vladarja, marveč tudi središče politične in cerkvene uprave. Prvi dve cerkvi sta bili posvečeni Mariji Devici in sv. Juriju in zgrajeni po slovanski navadi iz lesa. Knez Vaclav pa je dal postaviti prvo kamenito cerkev na Češkem, rotundo sv. Vida na praškem gradu. Znatneje se je spremenil praški grad pod Bretislavom I. nekako sredi enajstega stoletja. Nato sta knez Spytihnev in njegov naslednik, prvi češki kralj Vratislav dala zgraditi novo veliko romansko baziliko sv. Vida. Vratislav je vladal v letih 1061—1092. Največji stavbeni prevrat pa je nastal na gradu pod Sobeslavom I., ki je dal grad čeških kraljev zgraditi popolnoma po romanskem vzoru Nadaljnji kralji so z raznimi dozidavami izpopolnjevali delo prednikov. 2e imena teh kraljev tja do Premisla Otakar-ja, ki je bil tudi gospodar slovenskih dežel, kažejo, da so češki vladarji potekli iz češkega, t j. slovanskega rodu. Nemci so se v tem času sicer že naseljevali na Češkem-država je urejala svoje odnose do »svetega rimskega cesarstva«, toda o kakšnih nemških vladarjih na Hradčanih ni besede. Kralj Premisl II. si je pač prizadeval, da bi postal nemški cesar, akr so v zmedah, ki so vladale v Nemčiji okrog 1. 1255., podpirali tudi nekateri nemški krogi. L. 1306 je umrl zadnji češki kralj Pre-myslovega rodu. L. 1310 je zavladal luxem-i burški red. Iz njega je potekel eden najznamenitejših čeških kraljev Karel IV., ki je dal izgraditi Hradčane v povsem novem stilu, ustrezajočem duhu časa in slovesu vladarske hiše: Pod njegovo vlado se je Praga razbohotila in postala s svojimi novimi stavbami tako lepa, da poslej vsi po-topisci pripovedujejo z navdušenjem o nji. Karel IV je bil res tudi nemški cesar, \'en-dar bi si ustvarili o njem popolnoma napačno sliko, če bi videli v tem vladarju — humanistu kakšnega eksponenta nemška državne moči in podpornika nemškega kulturnega prodiranja. Predvsem moramo vedeti, da je bil Karel IV vzgojen na francoskem dvoru in da je kot človek humani- je uredil državno pravni položaj češke države v njs korist, o čemer priča tako zvana zlata bula iz 1. 1356, s katero je češki kralj uvrščen med prve izmed sedmerih volil-cev nemškega cesarja. Češki državi je bilo v okviru srednjeveške germanske države priznana popolna notranja neodvisnost. Karel IV ji je priključil tudi Spodnjo Lužico in še nekatere slovanske dele tedanje Nemčije. Da se je zavedel, komu vlada na Češkem, priča pismo, ki ga je ta vladar pisal srbskemu kralju Dušanu Silnemu in v katerem izrecno poudarja jezikovno sorodnost. Karel IV je vidno podpiral ustanovitev slovanskega samostana v Pragi, v katerem so delovali glagoljaši s slovanskega juga. O slovanskem jeziku pravi nekje, da je »vzvišen«, drugod pa piše »naš češki jezik«, kar je za srednjeveške pojme dovolj jasna opredelitev. Skratka: Karel IV ni bil predhodnik nemške nadvlade Ta vladar je povzdignil praški grad na bleščečo višino, kakor je dal tudi zgraditi krasni most, ki še danes spaja staro mesto z Malo stranjo in nosi njegovo ime Po pariškem vzoru je ustanovil 1. 1348 praško univerzo, prvo in nekaj časa edino univerzo v srednji Evropi. Še prej je začel na Hradčanih graditi današnjo katedralo sv. Vida. Njen temeljni kamen je bil položen 1 1344. Za velikopotezno zasnovano delo je kot človek latinsko-francoske kulturne usmerjenosti povabil iz Avignona francoskega mojstra Matijo iz Arrasa. K temu je pripomoglo tudi to. da je bil stil tedanje dobe gotski, a gotika se je začela v 12 stoletju okrog Pariza, in kolikor se je dotlej razširila v nemških krajih ob Renu in drugod, je stala pod vplivom franco^h Praga. Hradčani s katedralo sv. Vida stične izobrazbe, ki je pisal dobro latinščino, posebno poznal in cenil omiko romanskih dežel. Karel IV. je svoj položaj v rimsko-nemškem cesarstvu izrabil za to, da mojstiov. Tako je torej začel graditi katedralo sv. Vida francoski stavbenik. Matija iz Arasa je prevzel delo 1. 1344 in je vodil stavbo vse do svoje smrti 1. 1352. Pokopan je bil v katedrali, kjer so 1. 1928 odkrili njegovo nagrobno ploščo. Prav tako tudi nagrobno ološčo njegovega naslednika Petra Parlera (Parleur) (Umrl 1. 1399). Ta stavbenik je bil sin stavbenika cerkve sv. Duha v Gmiindu in se je bavil tudi s kiparstvom. Izdelal je za katedralo doprsne kipe dotedanjih čeških vladarjev in izvršil na Češkem razna druga stavbarska in kiparska dela. Po njegovi smrti je nadaljeval delo v katedrali njegov sin Jan, ki pa je kmalu (L 1406) umrl. Katedrala sv. Vida ni bila končana skozi stoletja. Kakor je skoraj vsak vladar dostavil arhitekturi praškega gradu ta ali oni trakt, stolp ali kaj podobnega tako se tudi katedrali poznajo prispevki stoletij, ki so minila po začetkih njene graditve. Hu-sitske vojne so prekinile gradnjo, preden je bila izvedena do polovice. L. 1541 je zgorela, L 1757 so jo bombardirali Prusi; kljub vsem popravilom je bila sredi 19. stoletja napol v razvalinah. Šele v drugem desetletju češkoslovaške republike je sveto-vidsko katedralo dogradil češki arhitekt Kamil Hilbert. M. Gaspari: Velika mi. (OrJgJttnl ]e met nagradami >MJufra") Dve anekdoti L. 1912., ko je mala Črna gora napovedala Turčiji vojno, sta se nahajala dva mlada Črnogorca na potovanju po Bolgariji. Od tam sta poslala vladi na Cetinju brzojavko sledeče vsebine: »Odgovorite takoj, če naj se vrneva domov, ali če naj napadeva sovražnika od strani« Ko je car Peter Veliki prinesel svoji ljubij eni Katarini kos potiskanega katuna s svojega potovanja, se je obdarjonka zelo veselila. Dala si je takoj napraviti obleko, ki jo je hotela nositi na bližnjem vladarjevem rojstnem dnevu. Dvorna dama je vihala nos: »Ali hoče Vaše Veličanstvo na tako slavnosten dan res nosi-; ti obleko iz katuna?« Katarina je odvrnila: Zakaj ne? Najvlabše platno iz roke mojega moža ima zame večjo vrednost nego najdragocenejše tvorivo.« V začudenje vseh dvorjanov je oblekla za carjev rojstni dan res to poceni obleko. Peter pa je spoznal pozornost in je bistroumno ženo objel radostno pred vsemi dvorjani. tihotapci klosti Tihotapstvo v naših krajih, ki se je po I vojni prav bohotno razpaslo, vedno bolj ' mineva. Le redkokdaj še beremo v časopisih, da so obmejni stražarji zgrabili kakega tihotapca s saharinom, vžigalniki in podobnim modernim tihotapskim blagom, še redkeje pa da je pri tem kak tihotapec pustil svoje življenje. Tihotapstvo je cvetelo vedno po končanih velikih vojnah, ko so nastale nove državne in carinske meje; deloma pa tudi zaradi pomanjkanja raznega blaga, ki je nastalo po takih vojnah. Začetki tihotapstva Kdaj ae je tihotapstvo začelo v naših krajih, tega ni mogoče dognati, seže pa daleč nazaj v minule čase in stoletja, ko so se tovorniki pri prenašanju in prevažanju blaga skušali izogibati carinskih in mitniških postaj, katere so oblasti ustanovile. 2e Valvazor poroča, da je bila Cerknica središče kranjske trgovine z morsko soljo. Tu ee je vršil vsak teden semenj za sol, katero so prinašali čiči in Kraševci od morja V Cerknici so jo pokupili ali zamenjali kranjski trgovci ln tovorniki ter jc raznašali po Kranjskem ln Štajerskem. Hodili pa so tudi Kranjci sami ponjo prav do morja ter jo zamenjavali za isto količino žita, za slabše žito pa mero soli za poldrugo mero žita. Tudi pozneje v. dobi Napoleonove celinske zapore je bilo prepovedano v naše kraje uvažati tujo sol, ker je bila prodaja soli v Iliriji državni monopoL Bodisi one čase ali še poznejše, ko so še tihotapili morsko sol, omenja Fr. Levstik v svojem Martinu Krpanu, ma du >dela ni bilo mar, ampak nosil je od morja na svoji kobilici angleško sol, kar je bilo pa že tistikrat ostro prepovedano«. In ko se je Martin Krpan poslavljal od cesarskega dvora in Dunaja, je še dejal cesarju: »če je vaša draga volja, dajte mi tedaj pismo, ki bo veljavno pred vsako duhovsko in deželsko gosposko; pa tudi svoj pečat morate udariti, da bom brez skrbi nosil angleško sol po svetu.« »Kontrebandarji« V začetku 17. stoletja je bilo tihotapstvo v naših krajih že močno razvito. Tihotapec — ljudje so jih imenovali k o n-trebandarje — je zlasti mikalo upa^-nje na izdaten dobiček, mnoge tudi veselje do predrznega in nevarnega podjetja, torej nekaka tihotapska romantika. Vabili pa so jih tudi vzgledi prijateljev in znancev, ki so se udali tihotapski strasti in pri tem vsaj na videz dobro zaslužili. Opustili so domača kmetska dela na očetovem domu ln šli prenašat tihotapsko blago ali kontreband. V francoski dobi je določil maršal Mar-mont novo carinsko tarifo, katera naj ne bi bila previsoka za uvoženo blago, ker bi s tem pospeševal tihotapstvo. In vendar je carinski urad na Trojanah samo v letu 1812 prejel 150.000 frankov carine. Tihotapstvo je cvetelo takrat zlasti ob gorati koroški meji Cez Ljubelj ni šlo, ker je bil zastražen. Tihotapci so hodili po stranskih potih čez Zelenico in prenašali zlasti kameno sol s Koroškega na Kranjsko, toda Francozi so kmalu zastražili tudi ta pota. V oni dobi je prišlo v naših krajih tudi do valutnih sprememb. Ilirskim Slovencem so Francozi že Leta 1810. zamenjali avstrijski papirnati denar po gotovem ključu za kovani denar francoske in Italijanske Izdaje ter je prišel v Iliriji avstrijski denar ob veljavo. Zato so v letih 1809. in 1810. tihotapili manjvredni avstrijski denar čez mejo, kjer so ga še lahko zamenjali. Ko je postal Trst svobodna I u k a L. 1812. je postal Trst prosta luka, za dobo enega leta je bilo blago vseh vrst pro.sto vsake carine, kar je močno pospeševalo tihotapstvo. Po odhodu Francozov je stopil y veljavo leta 1814. zopet avstrijski tobačni patent iz leta 1784. Cene tobaku pa so bili v Avstriji kakor prej pod Francozi zelo visoke, zato so zlasti ob hrvatskih meji vtihotapljali na Kranjsko ogrske tobačne izdelke. To je trajalo še dolgo časa pozneje, tja do leta 1851« ko so tudi na Ogrskem uvedli tobaini monopol. Tihotapcem je bila najbolj ugodna in priljubljena pot čez Gcrjanoe, kjer so imeli še precej varna skrivališča ▼ gozdovih in vinogradih. Prenašali so nezacari-njen ogrski tobak in tržili z njim tja do Koroške. Domačini na Gorjancih ao kazali hrvaškim tihotapcem varna pota čez hribovja Biriči in graničarji, ali kakor so jih imenovali ljudje, leblajtarjl, so jim bili stalno za petami. Kazni so bile zelo ostre. Kdorkoli je tihotapce podpiral, kupoval tako blago, kontraband, pre-kupce skrival ali branil, Je bil strogo kaznovan. Zajeti tihotapci pa so morali r Ječo ln nato v vojake. To dobo Je uporabil pisatelj J os. Jurčič za svojo povest »Tihotapec«. (Slov. Glasnik 1865). Tihotapili so tndi vino Tovorniki so pa tihotapili tudi vino. Nekatere deželne oblasti so hotele zaščititi domače pridelke a tem, da ao za uvoženo blago pobirale posebno carino. Tako ao hoteli tudi kranjski deželni stanovi podpreti zlasti domače vinogradništvo ter ao zahtevah vinsko naklado za vsa na Kranjsko uvožena vina. Od vsakega vedra tujega vina je bilo treba plačati 1 gold. 30 kraje., za tisto dobo precejšnjo vsoto. Za uvoženo vino lz Madžarske ln Hrvatske so morali uvozniki predložiti posebna potrdila, sicer je bilo zaplenjeno kot tihotapsko blaga Vino so zelo lahko tihotapili čez Savo na kranjsko stran. Zato so leta 1821. določili posebna mesta za prevoz. Vino so smeli nakladati ob Savi lev Zagorju, na Zidanem mostu, v Radečah. Kompolju, Sevnici, Rajhenburgu, na Vidmu in v Brežicah, povsod drugod Je bilo prepovedano. »V Ljubljano na semenj« V naših krajih je bilo tihotapstvo najbolj razvito od leta 1830. do 1850. V tesm času so bile med Ljubljano in Trstom neprestano na no\gah dobro organizirane čete po deset do dvajset mož, nekatere «o bile vsakih štirinajst dni t Trstu. Iti po j>kontreband« je pomenilo že skoro Isto kakor v Ljubljano na semenj. Veliki, gosto zarastli notranjski gozdovi so varno skrivali tihotapsko zalego, ki se je pogosto družila s tolovaji in roparji. Zato so bih nekateri kraji ob glavnih trgovskih progah od Trsta in Reke proti Ljubljani silno razvpiti. Gozdovi, ki so se širili od Hrušice čez snežniško pogorje do hrvatske ln bosanske meje, so bili varno zavetje tihotapcem. Posebno nevaren je bil prehod med Postojno ln Planino. Z roparji ln rokov-njači so sicer Francozi na precej nagel in odločen način opravili ter vsakega prijetega tolovaja na mestu obesili Dobro oboroženi stražniki, katere je plačevala dežela, so spremljali trgovske prevoze po nevarnih potih in krajih. Po Notranjskem so bile v ta namen ustanovljene stražnice, najznamenitejša od njih glasovita »Rauberkomanda« pri Postojni, ki je de dandanes ohranila svoj Ime. Po odhodu Francozov pa je ostalo zopet vse pri starem Tihotapstvo so podpirali v obilni meri krčmarji, ki so kupovali tihotapsko blago, odnosno posredovati prodajo. Ce so tihotapce zalotili so jKm vse pobrali Kon-trobandarji pa blaga navadno niso dali kar tako lz rok; nastali so pretepi, stražniki so streljali ln maraikak tihotapec ln mitničar je prišel pri tem o>b življenj«. Tolmlncl so bili med prvimi Med tihotapci so bili najbolj na glasu Tolminci, deloma zaradi svoje velike drznosti, pa tudi zaradi svoje nenavadne telesne moči, saj so pernašali po 150 funtov in čez kar po več dni zaporedoma. Tiho-takili so sol in tobak, ki so ga prenašali v culih na hrbtu. Vsak je korakal zase, vendar tako, da so lahko drug drugega vdel n so bli v nevarnosti lahko hitro vsi skupaj. Zato je še v poznejši dobi ostal pergovor: »Hodijo kakor Tolminci po tobaka T gostilno jih je prišlo včasih kar po dvanajst Ce je bilo že v mraku, so šli v hišo, podmnevi pa so šli s svojimi culami v gozd, kamor so jim nosili Jedi in pijače; naročili so kar celo ovco, vina in kruha. Ko so se oteščali, so plačali račun, sd vrgli velike cule na hrbet in hajd! naprej na Koroška Tolminci, v splošnem prijazni in dobri ljudje, so pa vzkipeli, kadar je prišlo do spopada Gorje mu, kdor jih ni oznal! O tem so se pogosto prepričali obmejni granlčarji in stražarji, Id so bili v boju z njimi večkrat krvavo lepem. Tolminci so se polagoma prepričali, da je tihotapstvo kaj nevaren in nehvaležen poklic, ki nese le malo aii celo nič dobička, zato so ga kmalu opustili Tudi Notranje! in Gorenjci niso zaostajali Drugi naši rojaki pa so nadaljevali svojo tihotapsko obrt, ki so jo bih začeli, ter so uživali pri tem vse vesele in žalostne dneve drznega in nevarnega življenja To so bih Notranjci ln Gorenjci zlasti ljub-bljanska okolica v Šiški To je bila doba, ko Je več stotin ljudi živelo ob samem tihotapstvu. V Trstu so zahajali v slovenske gostilne, kjer so imeli svoja zbirališča. Najbolj znana gostilna je bila »Pn Kam-ničanu«. Gostilničar Je bil doma lz Kamnika poznal Je vse voznike, Id so i pari-zarji vozili v Trst ln pr.hajall k njemu. Pri nJem Je bil glavni stan kranjskih tihotapcev. V veži take trfaSke gostilne Je bilo kakor v mravljišču Tu so sedele na tleh in ob stenah ženske, šivale, krpale ln roblle prte, perdpasnike in robce ter tudi izdelovale cele ženske obleke Enako Je bilo po stopnicah v zgornje nadstropje. Take gostilne so bile velike tihotapske delavnice Semkaj so tihotapci prinašali do poldrugi stot težke, štirioglate cule in svežnje, močno zašite v trpežno hodno platna Pomagale so celo ienske... Ta kontreband se Je odpravljal v prihodnjih nočeh, v culah in predelan, brez carine čez carinsko mejo. Najete so bile tudi šivilje, ki so Izdelovale obleke, s katerimi so ženske košatile skozi mitnice, zakaj vsaka taka obleka je bila carine prosta kakor tudi rute ln robci, če so bili zarobljeni. Cez carinsko črto so prihajale ženske, neizmerno široke, saj so imele nekatere po šest, celo do deset novih kril na sebi. Mnogim se je neoviran prehod posrečil, marsikatera pa Je morala plačati občutno denarno globo, zlasti še, če je nosila s seboj tudi kaj drugega perpovedanega blaga. Na mitnicah je bilo takrat kaj živahno. Ves dan so se vrstle obravnave z zasače-niml tihotapci; slišali so se dovtipi in vzkliki veselja in ogorčenja, smeh, nevolja in razočaranje, če je mitničar potegnil ti- hotapcu srajce ln Izpod suknjiča kar za pol prodajalnice kotrebanda. Najspret-nejše tihotapke so bile kuharice z Brega, iz Ospa, Doline, Boljunca itd., ki so prinašale vsak dan kruh v Trst. Prihajale so v množicah po več sto in so morale vse skozi mitnico v Zavljah, zato je bil natančen pregled nemogoč. Na debelo — In drobno... Poleg tihotapstva na debelo je bilo tudi tihotapstvo na drobno. Vsak Kranjec, ki je prišel v Trst, je gotovo kupil kaj takega blaga. Najbolj cenjene so bile angleške j žage in pile. Navadno so žago dobro povezali in skrili v klobukovo štulo, pile pa so vtaknili v dežnik. Toda finančni stražniki so poznali tudi te načine tihotapljenja ter končno ni preostajalo tihotapcem drugega nego plačati globo ali pa oddati za-sačeno blago. Razen tega so kupovali in prenašali tudi svilene robce, zlatnino itd Pri nevarnem tihotapskem poslu je bilo treba poleg drznosti tudi izredne opreznosti, lokavosti, poznanj asveta in potov Velike skrbi je povzročilo, kje in kako naj krenejo iz mesta, kje naj se tihotapci zunaj sestanejo in po katerem ovinku naj se splazijo mimo straž. Nekateri tihotapci so se vozili do Devina, ostali so skušali priti čez mejo pri Črnem kalu. v Sacerbu, na Ključi, v Bazovici, na Opčinah in pri Nabrežinl V temnih nočeh, barji in m e t e ž a Navadno so čakali na zelo temne nočd, na burjo, slabo vreme in nevihte ter »o se v Skornjih, s slamo oviti kakor duhovi plazih čez Kras. Pogosto so jim njihovi tihotapski podvigi uspeli, večkrat je denar ugladil trnjevo in kamenito pot, a često se je tudi začul iz teme klic. »StojU ln nesreča Je bila tu. V boju, ki Je navadno nastal, Je vedno kdo obležal mrtev, nekoliko je bilo tudi ranjenih, stražarji pa so tihotapcem odnesli njihove cule in z njimi vso njihovo imovino. Tak Je bil prepogosto žalosten konec dolgoletnega tihotapstva Ves zaslužek Je šel po vodi, treba je bilo zopet vzeti motiko v roke in se pri trdem, toda varnem delu spominjati nekdanjega romantičnega razkošnega življenja. Mnogo naših rojakov je vzelo konec v tihotapstvu. Nekateri so padli v bojih s stražarji, drugim so hude vremenske spremembe, vročina, mraz in nevihte ugonobile in ohromile nekdaj močno telo, da jih je pobrala prezgodnja smrt, večini izmed njih pa Je zaradi tihotapstva mrzelo vsako domače dela Marsikateri tihotapec Je umrl kot berač, obogatel pa menda ni nihče. Ko je bila v Trstu odpravljena prosta luka, je bilo konec tihotapske romantike. Med kraškim skalovjem in brinjem se niso več pojavljale velike sive cule, pod njimi pa ko-ernjaške postave tihotapcev. R. D štirideset let kina Od Edisona prefto Lumiera do Black tona — Prva filmska družba Ce se zamislimo v siloviti napredek da- J predvajali električne eksperimente. Smith je • •—' ' ! ---J— ' prispeval k stvari nekaj denarja S kapita'om 600 dolarjev sta si moža kupila kinematografsko opremo in sta začela potovati po deželi. Po sejmih in zabaviščih sta predvajala kratke filmske prizore. S svojim kinom, praobliko današnjega kinematografa, »ta nastopila prvič 10. marca 1899. Čeprav jc nepopolnost aparature in materiala povzročale mnoge nezgode, sta imela vendarle mnogo uspehov in posne-malcev. Neki Rook jima je začel s svojim »b i osk epskim aparatura« delati hudo konkurenco, tako da sta se na zadnje z njim združila, d« bi se iznebia nadležnega tekmeca. Rodk. ki je 1914. trmr! t imetjem 10 milijonov dolarjev, je z Blacktonom ta Smi-thom ustanovil filmsko družbo Vitaoraph, prvo filmsko družbo ki jo je videl svet Ta družba je začela kmalu izdelovati več nego same preproste prizore. Pripravljala je tudi kratke, razburljive drame. Prva izmed teh dram je predstavlja a moža, ki ga obišče strah Ln ga spravi v sitral. Ta prvi »igralni film«, »Hiša strahu«, kakor se je imenoval, je imel silen uspeh in je daJ povod za nastanek cele vrste podobnih strahotnih in patehi zgodbic, ki jih je nova družba vrgla na targ. Smith in BLaokton se kmalu nista zadovoljila več s kratkimi enodejankami, temveč sta dala izdelati dolge zgodbe v več dejanjih. Igrači, sprva s ceste pobrani ko-medianti, katerih Imen niti ne vemo več, našnje filmske stroke, ki je postala edem najvažnejših kulturnih činiteljev, računajoča z milijardmimi vrednostmi m dajoča posla sto tisočim ljudem, se nam bo videJo komaj umevno, da leži začetek te stroke šele štirideset let za nami. Prve »tekoče sliflte« so kazali sicer le nekaj prej. Edison je svoj »kinetoskop« zgradili 1893. ta L 1895. sta brata Lumi&ra prijavila 13. februarja patentnemu uradu pripravo, ki je mogla gibajoče se slike snemati, kopirati ta predvajati Ze v marcu istega leta sta imela s tx> pripravo prvo »premiero« filmskega tiraika Sprva pa so bila to le predvajanja ▼ okviru drugih prireditev, pravi kinematograf se je rodil šele štiri ieta pozneje, da je potem iz najskromnejših začetkov kmalu dospel do svojega damašnjega pomena V začetku devetdesetih let je mlad mož. Blaokton po imenu, ki sc je bi; iz Shefliole-da preselil v Ameriiko ta je nekaj časa de laJ kot tesar, prišel na misel, da bi »e udej-stvoval kot novinar. Možu je uspelo priti v razgovor z Edisonom, ki mu je pripove-dovaJ o svojem najnovejšem izumu. Pokazal mu je 50 čevljev dolg film z naslovom »Črni diamantni ekspres«. Prikazoval je samo vlak ▼ gibanju. Toda stvar je napravila na mladega Blacktuna silen vtis, takoj je zaslutil, da bi se dala s tem novim izumom napraviti kupčija. Sporočil je svoje mnenje nekemu prijatelju, Smithu. ki si je služil kruh kot čarovnik in je dobro pognal življenje potujočih airtistov. Posebno rad jo so stopah čedalje bo») v ospredje, oblikovati se jc začel »zvezdniški sistem. Senzacija nove filmske produkcije >e bil posebno fiLm »Življenje Lieorgea Washingtoo»« L 1904. Temu filmu je tledila nič manj priljubljena drama v petih dejanjih »Mojzesovo življenje«, ki je trajala cee — pol ure. Lastniki kinematografov, ki jih j* bik) tedaj že mnogo, so menili, da je film wcex predolg, toda ljudem je ugajal Družba Vitagraph je L 1907. spravila v javnost tudi prve filme z zvrzdnueajni m zvezdniki, in aice«r je imel tedaj Blacktou idejo, da je i velikan napisom na platmi navedel imena sodelujočih igra.cev K mahi potem je družba postala veliko podjetje ki je v svojem letnem proračuuu 5 milijonov dolarjev. D ■ CD ■ CD ■ O ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ O« umor »Zakaj pa si ml dal brco?« »Oprosti — mislil sem, da si ti sodnik v današnji tekmi« »Očka. za en dinar Je tehtnica pokazala 28 kg. Kaj praviš, koliko bi pokazala, če bi vrgel v razpoko kovača?« »Kaj se tako treseS, reva ? Zavedaj M rajši da pn desetih udarcih devetkrat sigurno zadenem!« »Kako da si ti, ki vedno SHkafl miniature, razpe pred seboj tako velikansko platno?« »Veš, neki Američan zahteva od mene, naj mu naslikam največjo miniaturo na svetu...« Janez Porenta: 0 krivičnem mamomi Ko sta po Slovenskem romala sv. Valentin in brat njegov sv. Peregrin, ju oholi brodnik pod šmarno goro in hotel pre-drožiti preko Save, češ: »Jaz vozim le za krajcarje in tiste bele zeksarje«. Siromašna svetnika sta mu kot voznino obetala božji Ion in nebeški tron, toda Posavcu te vrste valuta ni bila po godu, ni se dal pregovoriti in Je kot prijatelj krivičnega mamona gotovo zelo slabo zaključil svoje človekovanje. Narodnemu pevcu, ki je zložil to legendo v vezani besedi, je našel krepak anahronizem. Omenjena svetnika sta hodila po naših krajih tako davno, da to že več res ni, krajcarji in beli zeksarji pa so plačilno sredstvo zelo nedavnih let in jih starejši ljudje še dobro pomnijo. Današnja mladež ne pozna več krajcarjev, vinarjev, cvangaric, goldinarjev, zek-sarjev, grožev in drugih denarnih znakov, katerih žvenket je ljudem od nekdaj milejši nego najlepša godba. Pregovor: brez vinarja ni goldinarja in rečenica o počenem grošu ji je prazen zvok. Iz preteklosti se je komaj še otela krona, ki pa samo na zelenjadnem trgu še ni izgubila svoje veljave, drugod se več ne rabi. Sirota še ni bila dokončno izpodrinila goldinarja, že je njo samo odstranil dinar, čegar višje enote so kovač, petača, metulj in jurij. Dinar je ista beseda kakor naš denar, le da je slednji prišel k nam neposredno od Rimljanov, dinar pa preko arabskega vzhoda. Dinar ru samo naša denarna enota, tudi v azijskem Iraku računajo na dinarje. Prvotni latinski denarius je nastal lz lati-Qke besede deni. t. j. po deset. Panonski Slovenci pravijo denarju penezi, Ista beseda Je v rabi pri Slovanih severa, le Rusi imajo besedo djenjgi — iz tatarskega tenga. Madžari so si peneze izposodili pri Slovanih, ti pa so jih dobili od nemškega Pfennig. Angleški penny je izvedenka iz Pfennig, zanimivo pa je, da je kratica zanj d in ne p, kar zopet spominja na dennarius ali francoski dčnier. To je bilo prvotno Ime samo enega določenega novca, dočim je naš denar ln laški danaro že skupno ime za vse vrste denarnih znakov. Na naših bankovcih je nekaj pisano o zakoniti metalni moneti. Tu imamo zopet izraz za posamezne kovance. Poleg Srbov imajo moneto še Rusi ln Italijani, Fran-cozje (monnaie), Angleži (money) — toda pri teh pomeni denar sploh — nemški Miinze je pokvarjeno lz moneta, češka mince pa določno kaže na nemško mater. Moneta je bilo prvotno ime za mater Ju-nono, v enem izmed nje starorimskih svetih hramov. Juno moneta, t. J. Juno opo-minjevalka, morda k poštenemu življenju. Ker so pa Rimljani v tem svetišču otvo-rili kovnico denarja, so ti izdelki dobili ime moneta. Denarni znak! se često nazivajo po tem, kaj je na njih upodobljeno. Naš deset dinarski kovanec je obdržal ime kovača, dasi nosi sedaj samo kraljevo glavo in orla. Vemo pa, da je bil na prvih jugoslovenskih bankovcih za 10 din naslikan sajast ln kosmat kovač. Stotakom pravijo ljudje metuljčki, menda zato ker ti sfrfota tako ahko iz rok, tisočak pa je jur, po vitezu-svetniku, ki ie na njem upodob'jen. Na blagopokojnih kronah avstrijske veljave Je res bila krona. Bolgarski lev ln rumunski leu Imata leva. Nemška marka je dobila Ime po znamki, ki je hila vtisnjena na kovancih gotove teže ln veljave. Ruski rubelj — eden je rub, šele dva sta rublja — prihaja od glagola rubitj, t. J. sekati, ker so jih v starih časih zaradi pomanjkanja drobiža sekali na dvoje ali na četvero. Kopejka ima svoje ime po kopju, ki je bilo na njej upodobljeno, drugi pravijo pa, da po kopi, ker jih je šlo 60 na kopo, dokler Rusi niso prešli na dese-tinsko štetje. Sedanji ruski zlatnik »čer-vonec« ima Ime po pridevniku »červon-nyj«, t. j. rdeč, ker se zaradi dodatka bakra nekako rdečkasto lesketa Starejši izraz za rubelj je tina, zato se polrublju pravi poltinnik.. Nekoč so na Slovenskem bfll znani Sko-fice ln rfeparjL To so bili kovanci brlzln-skih škofov, ki so Imeli repo v grbu. škofov denar Je bil škoflca, škufica ali repar. Brlzinski škofje so bili gospodje v škofji Loki, najbrž je tam zaradi njihovega grba znan izraz loška smojka. Priimka Repar in škufca sta pri nas znana prvi morda ni v zvezi z brizinskimi reparji, slednji pa Je nedvomno spomin na škofa Francoski zlatniki so znani pod imenom Louisdor ali kasneje Napoleondor, ker so nosili sliko enega Izmed 16 Ludvikov ali enega Izmed dveh Napoleonov. Na starem avstrijskem krajcarju, četrtaku, sta bila narisana dva križa. Ohranil je svoje ime tudi, ko križev ni bilo več in ko je veljal že 2 vinarja ln Je imel to Številko na pravi strani. Zeksar je bil zelo zmešan denar. Veljai je 10 krajcarjev, na nJem Je bilo napisano dvajset, mi smo mu rekli zek sar, Dunajčani pa šestak. Tudi cvangar-ca je bila nekaj sličnega: Veljala je 33 krajcarjev, bila je srebrna, ponavadi tako izllzana ln obrušena, da se je komaj člta-la številka dvajset. Kasneje so jim na Dolenjskem dejali tudi dvojače. To Je bilo v časih, o katerih pripovedujejo stari ljudje: »šel sd v nedeljo popoldne v šiško, z dekletom, jedla sta ln pila, pa si lz cvangerce še nazaj dobil.« Soliden denar Je bil grofi. Bilo Je to pet krajcarjev ali deset vinarjev. Grossi pra-genses, t. j. debeli praški denarji so bili njegovi predniki, v dolgih časih Avstrije pa je omagal, vendar si zanj dobil pol klobase, četrt hleba kruha ali pet škatlic ši-bic. Bil je iz niklja ln kakor zeksar, je imel tudi on dve samostojni podobi: avstrijsko ln ogrsko. Na avstrijskem grošu je bil avstrijski orel, na madžarskem pa je bila ogrska krona sprednja stran je Imela dve tajlnstveni črki K B. šele med vojno so mi povedali na Madžarskem, da pomeni to Kormec Banja, Kremnica na Slovaškem, kjer so bili kovani prvi ogrski novci. Praška vlada je kovnico obnovila. Slovaki bodo morda tam kovali svoje »orle«, žalostna jim majka. Sold, sol do, sous — tudi krajcarju smo dejali sold — je nastal iz latinske besede solidus, trd, soliden. Vojaki so dobivali plačo s tem trdem denarju, zato so jim dejali soldati. Beseda se je ohranila v romanskih jezikih, v angleščini, v poljščini, v nemščini, odkoder je prešla k Rusom Slovenski Korošci pravijo vojaku žovnir, kdor gre k vojakom, pravijo: v žovt je šel.« Odličen denar Je bil goldinar, tudi forint imenovan, ponekod so mu dejali rajnški. Goldinar je od nemškega gilldener (zlati), dasi ga pomnimo samo srebrnega, forint je iz besede florin, v Florenci so ga kovali ali pa zato, ker je bila na njem prvotno upodobljena lilija, latinsko flos lilii. Rajn- ški J« skrajšano lz Guiden rhelnischer VV&hrnug. Cekin ln dukat so zlati denarji, ki so ostali zlati tudi v kasnejših časih. Italijanska Ura, stara francoska hvrs, angleški funt tn turška lira so M v nekem o žiru sorodni Latinska beseda libra, določena teža, dokazuje, da so denar tehtali ln če je Imel težo ene libre, Je dobil to ime. Angleški funt — pound — prihaja zopet iz latinske besede pondus, t. J. teža. Ster-ling pa je okrajšava od e aster Ung. V 12. veku so Angleži poklicali z vzhoda (east) mojstre, da bi Jim uredili denarstvo. Novi denar se je imenoval pound easterllng. Angleška starokopitnost Je ohranila ta izraz celih 800 let do danes. Francoski frank Je razmeroma mlad denar. Rodil se Je ob francoski revoluciji, ima 100 centimov (stotink) ali 20 sol do* (sous), globoko je pal nekdanji solidus, ki Je bil dnevna plača vojaka^najemnika. Frank je dobil ime po germanskih Frankih, ki so tudi galsko romanskemu narodu dali svoje Ime. Od Napoleonove Dlrije poznamo pri nas franke, kot davek, ker je pač cesar rabil mnogo denarja za svoje vojne, zato sta davek in frank dobila Isto ime. Kaj pa dollar, ponosni amerlSki doJlar? Dobil je svoje ime od Joahimstalerja, ki se je izdeloval v Jachimovu na Češkem. Ker je bilo ime predolgo se je obrusilo v taler, tolar, dollar. Beseda se je skrajša^ la, dollar pa je dobil vse večjo la večjo vrednost. Naj bo že škoflca ali repar. goldinar sH rajnški, forint ali dinar, kovač ali jurček, — da bi ga le mnogo bilo, da U ga bilo vsaj več. kakor ga je. O krivični m*» mon! Plinski napad iz zraka P o p I a h Sirene vrešče raz streh in stolpov, po ulicah tulijo alarmni avtomobili. Iz hiš, iz trgovin, iz delavnic in tovarn se vsipa-jo ljudske množice, begajo po ulicah, se stitkajo ob zidovih in iščejo zavetja. Deset minut traja poplah, potem so ulice spet mane Tramvajski vozovi stoje sredi ceste. Avtomcbili se v dolgih vrstah stiskajo tesno k hišam. Po ulicah hite motorizirani vojaški oddelki. Zdajci se iz daljave začuje brnenje; na obzorju se prikažejo prve jate sovražnih letal. Navzlic baterijam protiletalskih topov in navzlic domačim lov-.*kim letalom, ki so se dvignila nad nje, Ia bi jim ubranila dolet v mesto, so sovražni bombniki prebili obrambne pasove in - evo jih s svojim smrtonosnim tovorom ©d nami! 2e udarjajo na mesto prve sovražnikove bombe. Zdaj tu, zdaj tam se ivigne proti nebu steber črnega dima in sa strehah se posvetijo prvi ognjeni zub-ji. Sovražnikovo razdiralno delo se je pričelo ... Ta slika se je tri leta dan za dnem ponavljala v Španiji in je še danes vsakdanji pojav na Kitajskem. Totalitarna vojna. ki jo je pridigal stari general Luden-dorf in v katero ljudje dolgo niso hoteli verjeti, se je prekmalu uresničila. Civilno prebivalstvo v zaledju je v vojno prav tako vključeno kakor vojaštvo na frontah; ponekod še v večji meri, ker je pač slabše zaščiteno. Tako n. pr. se ceni, da je od vseh žrtev v španski državljanski vojni izgubilo samo 20 odstotkov ljudi življenje na frontah, vsi ostali so bili na ta ali oni aačin pokončani v zaledju. Res je, da dr-tevljanske vojne zahtevajo med civilnim prebivalstvom več žrtev kot vojske med tujimi sovražnimi frontami, toda vojaški strokovnjaki sodijo, da bedo v bodoče žrtve civilnega prebivalstva na splošno postajale zmerom večje. Sovražnik je ranljiv v zaledju Vedno se ponavlja, da grozi civilnemu prebivalstvu največja nevarnost od napadov iz zraka. Zaradi silnega oboroževanja vseh držav v zraku, bodo tudi zračni napadi v bodočnosti neprimerno hujši, kakor jih poznamo iz Španije in Kitajske. Po mnenju vojaških strokovnjakov je sovražnik v zaledju mnogo bolj ranljiv kakor na frontah, ako se posreči, razdejati mu industrijske naprave, v katerih se izdeluje vejni material, pretrgati dovoz le-tega na hitrejše je, tem dlje pred ciljem mora bombo izpustiti. Za višino 800 m mora pri brzini 540 km na uro znašati ta razdalja že celih 6 km. z drugimi besedami: če bi to letalo hotelo n. pr. zadeti središče Ljubljane, bi moralo bombo izpustiti že nekje nad Ježico ali nad Št. Vidom. Devet milijonov kg bomb v enem dnevu V nekaterih državah delajo z uspehom poskuse s tako imenovanimi raketnimi bombami. Ti projektili, ki bodo pri bodočih . zračnih napadih gotovo še igrali pomemb- j no vlogo, so na zadnji strani opremljeni s cevjo, napolnjeno z močnimi eksplozivi. Ko letalo bombo odvrže, se strelivo vname in cev učinkuje kot raketa, ki potiska bombo pred seboj. Take bombne rakete lete seveda dosti delj od navadnih bomb. Verjetnost, da bo letalo z njimi zadelo, pa ; je seveda mnogo manjša. Novost v bodoči zračni vojni bodo nadalje leteče bombe. So to nekakšni majhni torpedi, opremljeni s krilci, tako da se v prav majhnem naklonskem kotu, slično kakor jadralna letala spuščajo proti zemlji, kadar jih bombno letal osproži iz svojega trupa. Francozi so izračunali, da bi z letečimi bombami sovražnik lahko obsipal ne samo Pariz, marveč tudi vsa glavna francoska industrijska okrožja, ne da bi bilo treba sovražnim letalom poleteti preko francoskih meja. Sovražni bombniki bi se lahko na lastnem ozemlju dvignili tako visoko, da bi se njihove leteče bombe vsi-pale na Pariz in druga francoska mesta. 3000 modernim bombnikov, ki bi se dvakrat na dan dvignili k napadu, bi lahko v 24 urah spravilo na neprijateljevo ozemlje do 9 milijonov kg bomb, kar bi gotovo nekaj zaleglo. Vse to so res da samo teoretični računi, narejeni na podlagi poskusov, ki jih ljudje delajo v miru in pod nalašč primerno postavljenimi pogoji. Ali ne smemo pozabiti, kako hitro se vsi poskusi izprevržejo v prakso, kadar pritisne sila. V minuli vojni smo imeli dovolj prilike ta proces iz dneva v dan zasledovati. V bodoči vojni se bo bojevalo ne samo s tem, kar je danes teorija, ampak bo zraven prišla še marsikaka novost, o kateri se nam danes komaj sanja. štiri obrambe — ali bodo zalegle ? Za obrambo pred napadi iz zraka so danes na razpolago štiri vrste orožja: protiletalski topovi, lovska letala, privezani baloni in zračne mine. Pot sovražnih bombnikov na njihovo razdiralno delo torej le ni popolnoma prosta, čeprav nekateri vo-jašik izvedenci trdijo, da nobeno teh orožij še ni prav učinkovito. Med napadalnimi letali in protiletalskimi topovi se že nekaj let bije zakrknjen dvoboj, ki mu ni videti konca. Prav tako, kakor letala zaradi velike višine in svoje brzine z bombami težko točno zadevajo, tudi protiletalski topovi svojega cilja ne morejo zanesljivo pogoditi. Streljati na letalo še zdaleka ni tako lahko, kakor obstreljevati neko postojanko na tleh. Tu gre za neko pravcato tekmo med letalom in granato. Ce bi protiletalski top na letalo samo pomeril in Pri tem načinu zračnega napada se letalo tik pred ciljem postavi na glavo, pada s polnim plinom proti zemlji in meri s celim trupom na objekt, ki ga namerava pogoditi. Ko se približa cilju na višino nekaj sto metrov, izpusti bombo in se začne naglo zopet vzpenjati. Bomba mora sicer zadeti z veliko točnostjo, toda tudi za samo letalo je ta podvig skrajno opasen, ker ga v majhni višini strojnice zlahka dosežejo. Ako je bil napadeni objekt zavarovan z zadostnim številom strojnic ,bo letalo, kakor kažejo izkušnje, prav težko ušlo pogubi. Kdo je v svetovni vojni reSil Benetke in Pariz? Drugo obrambno sredstvo proti zračnim napadom so privezani baloni. Zadnji čas smo večkrat čitali, da so pripravili Angleži sistem teh balonov za obrambo Londona Baloni se v razdaljah po nekaj sto metrov drug od drugega spuščajo v zrak na tenkih jeklenih vrveh, ki so za letalce nevidne. Med letali se lahko razpne tudi mreža iz tanke žice. Sistem teh balonov lahko tvori dolgo obrambno črto pred mestom, lahko pa se potegne tudi krog in krog teritorija, ki naj se brani. Ta način obrambe ni nov, ampak Zračne mine so dvorezno oroije J Neki nov način aktivne obrambe pred napadi iz zraka, ki ga zdaj preskušajo na Angleškem, so takozvane zračne mine. Angleži si to obrambo zamišljajo na ta način, da se v zračni prostor, ki se mu bližajo sovražna zračna brodovja, izpusti stotine in stotine majhnih balončkov, na katerih so privezane mine zelo močnega učinka. Za letalo, ki bi zašlo v prostor posejan s temi minami, ni rešitve. Najrahlejši dotik letala s katerim izmed balončkov bi že povzročil silno eksplozijo, ki bi letalo zanesljivo zrušila na tla. Toda, kakor v pomorski vojni, se tudi v zraku pokažejo mine kot dvorezno rožje, ker lahko postanejo usodne tudi domačim letalom. Kako jih poloviti in napraviti nenevarne, kadar jih v zraku več ne potrebujemo, je zaenkrat še nerešen problem. Pasivna obramba v zaledja Iz opisanega vidimo, da sovražnikovi zračni sili ne bo tako lahko prodreti do cilja, da bodo morala sovražna bombna letala prodreti najrazličnejše obrambne črte, preden bodo lahko zaledje zasula s svojim smrtonosnim tovorom.. Morda bo to uspelo samo posameznim enotam cele formacije, ki je odletela na napad. Toda tudi posamezna bombna letala lahko povzročijo veliko škode in gorja, ako ni pasivna o-bramba dovolj organizirana. Med svetovno vojno bombardiranja mest v zaledju še približno niso bila tako huda, kakor so v sedanjih vojskah in kakor bodo v bodoče. Tedanja letala so bila majhna pa so Protiletalski top Je pripravljen Plinski napad. Bombe po eksploziji bojišče. Pokazalo se je tudi, kako usodne utegnejo biti posledice, če se sovražniku posreči zlomiti moralno silo civilnega prebivalstva v zaledju in ga vreči v paniko. Mnogo japonskih uspehov je nastalo prav na ta način. Nosilci vojnih grozot v zaledju so — kakor rečeno — v prvi vrsti letala — sovražni bombniki. Razvoj bojnih letal letal je bil v zadnjih letih tako nagel, napredek v njih gradnji tako velik, da tega orožja doslej še ni bilo mogoče prav preizkusiti v vsej njegovi moči. Prav zaradi tega na-ziranja glede načina, kako se bodo bojna letala v bodočih vojnah najuspešnejše vrgla v morilni ples, niso pri vseh strokovnjakih enaka. Dočim trdijo nekateri, da proti udarni moči bombnih letal danes ni pravega obrambnega orožja in da bodo lahko obsipala z bombami sovražna mesta, ne da bi jih obramba uspešno motila pri razdiralnem delu, pa trdijo drugi veščaki, da so današnji protiletalski topovi letalom v vsakem pogledu kos in se bo le težko kateremu posrečilo prodreti njih zaporni ogenj ter prileteti dovolj da'cč v zaledje, da bi napravila cbčutno škodo Eni in drugi utegnejo imeti prav. Uspeh letalskih napadov bo pač odvi~en od tega. kako bodo orra"->?- ani, oziroma kako bo delovala obramba. Bombe ne zadenejo tako lahko Dan?.?-v: bombna letala se lahko dvignejo 8 do 10 tisoč m visoko in njih brzina znaša od 300 do preko 500 km na uro. S take viš'ns zadeti z bombo neki cilj, pa ni tako lahke, kakor se zdi. Letalo ne sme vreči bombe, ko je že nad ciljem, ampak že doVo pop e.; Ako leti 5C00 m visoko z brzino 109 km na uro. potlej mora izpustiti bombe 3 km pred ciljem Bomba ima namreč v trenutku, ko se loči od leta1?, isto hitro-1 kakor a 'on in zaradi tega ne pada navpično, ampak v neki rahli krivulji proti cilju. Pojav je sličen. kakor če bi jo iz majhnega topa izstrelili v vodoravni smeri Cim višje se letale nahaja in čim sprožil, potlej bi granata zgrešila cilj najmanj za nekaj kilometrov. Pol sekunde, ki jo potrebuje projektil iz topa, da se dvigne n. pr. 5000 m visoko, kjer se nahaja letalo, zadostuje, da premeri avion pot 3000 m, to se pravi, da pride že daleč iz območja granatnih drobcev. Zaradi tega se grade protiletalski topovi, ki dajejo projektilom čim večjo začetno hitrost, da potrebujejo čim manj časa do cilja. V zvezi s tem se mora povečati tudi kaliber topov, tako da postaja to orožje zmerom dražje. Moderni bombniki imajo sicer precizne priprave, ki natančno pokažejo, kdaj in kje morajo vreči bombe, da bodo z največjo verjetnostjo zadele, ali potem pridejo vmes nepredvideni vplivi zračnih tokov, ki teoretične račune popolnoma pokvarijo. Zaradi tega se navadni bombniki ne morejo spuščati toliko na rušenje posameznih ciljev, ampak bombardirajo rajši večje ploskve — večje terene naenkrat. Namesto, da bombno letalo v vodoravnem letu bombo samo spusti, jo lahko vrže tudi takrat, ko se vzpenja kvišku. V tem primeru bo letela bomba še delj, ker je bila vržena pod nekim kotom. Kakor znano, neso tudi tepovi tem delj, čim str-mejši je naklonski kot napram vodoravni smeri in sicer do 45 stopinj, kjer je do-sežnost topa največja. Iz višine 8000 m pri brzini 450 km na uro lahko vrže letalo postaja to orožje čedalje dražje. Današnji moderni protiletalski topovi streljajo že do 10.000 m visoko in gotovo to ni že skrajna meja. Čeprav je verjetnost, da bi v tolikšni višini izstrelki cilj pogodili precej majhna, je vendar mogoče, da bo letalo zadel vsaj drcbec razpočene granate ali pa kroglica šrapnela, ki ima v tej višini red kega zraka mnogo večjo probojnost ka kor v nizkih zračnih plasteh. Strojnice bombnikom niso nevarne Strojnice so za bombna letala, dokler se (hže v velikih višinah popolnoma nenevarne. Neprijetne pa postanejo letalom, ki spuščajo bombe pri takozvanem piki ran ju. so ga upoiabljali že med svetovno vojno in sicer prvikrat Francozi pri Amiensu jeseni 1916. Takrat so hoteli z jekleno mrežo, ki so jo držali v zraku velikanski zmaji, zavarovati tamkajšnji kolodvor. Zmaji so dvignili mrežo do višine 500 m Neke viharne noči pa so se zmaji utrgali z jeklenih vrvi in mreža je padla baš na kolodvor, kjer je napravila velikansko zmedo. Oktobra 1916 so Italijani uredili sistem privezanih balonov za obrambo Benetk. Ti baloni sicer ne bi bili v stanju uspešno zadržati napadov avstrijskih letal, toda njih uspeh je bil vendar tolikšen, da je imelo mesto poslej vsaj ponoči in ob meglenem vremenu mir pred njimi. V velikem stilu so Francozi zavarovali s privezanimi baloni Pariz. Sprva so privezali vrsto balonov samo pred nekaterimi važnimi industrijsikmi podjetji, ko pa so izprevideli, kako se jih nemška letala boje, so porazmestili sistem teh balonov tudi pred in okrog Pariza. Sredi leta 1918. je bil Pariz zavarovan s 150 privezanimi ba- !!^jLn„eSmm "ffiiSJS LTuTeblnniele vsHe obrambneme7e, vse do višine 5400 m. Zelo dobro je bil na ta način zadnja leta vojne zavarovan tudi London. Napadi nemških letal, ki so bili poprej, dokler so bila za obrambo pred njimi določene samo protiletalske baterije in odredi lovskih letal skoraj na dnevnem redu, so potem popolnoma izostali. Kdo bo viSji — napadalec ali ali branitel j ? Današnji obrambni baloni lahko dosežejo še večje višine, kar je glede na višino v kateri lete sovražna bombna letala, tudi nujno potrebno. Konec koncev bo tudi v tem primeru odločalo to, ali se bodo dvignili višje bombniki ali pa privezani o-brambni baloni. Po dosedanjih izkušnjah je potrebno za uspešno obrambo tako velikih mest kakor sta Pariz ali London najmanj 1100 balonov, ki se morajo dvigniti nad 5000 m visoko. Je pa ta obramba, kadar gre za posamezna mesta ali vobče za manjše terene mnogo bolj učinkovita, kakor obramba z lovskimi letali, ki lahko uspešno izpolnjujejo svojo nalogo samo takrat, kadar so bombniki šele na poti. ako bi nas vojna zares prehitela. Plinske maske so drage in čeprav se je n. pr. v Angliji in Franciji začela iz državnih kreditov fabrikacija le-teh na veliko, je danes celo v teh bogatih zapadnih državah le prav majhen odstotek prebivalstva z njimi preskrbljen. Prav tako je z zaklonišči. Večina zaklonišč v velikih zapadnih mestih je še zdaj povsem provizornega značaja. Res je, da je n. pr. v Parizu za vsakega prebivalca določeno, kje najde zavetje v slučaju zračnega napada in so v vsaki hiši tudi nabiti tozadevni razporedi, vendar so ta zkayolnišča večinoma kleti in predori podzemeljske železnice — slabo ali pa sploh neopremljeni z rekviziti, ki jih zahteva obramba pred plini. Prav tako mesta niso zavarovana pred nevarnostjo ognja, ki bi ga zanetile zažigalne bombe. Po izkušnjah, ki jih imajo z gradnjo skupinskih zaklonišč v državah Zapadne Evrope, bi bila potrebna za vsakega človeka investicija 10 do 20.000 dinarjev. Angleži, ki so glede pasivne zračne obrambe danes najbolj preskrbljeni, so doslej žrtvovali za gradnjo zaklonišč in za izdelovanje plin- Niz obrambnih balonov skih mask že stotine milijonov in še tožijo, da je storjen komaj začetek. Zaplet civilnega prebivalstva v vojno, ki je nujna posledica vojne v zraku, nam zastavlja, kakor vidimo, povsem nove probleme, ki jih naš čas le počasi lahko rešuje. Nedvomno bodo potrebne še velike žrtve, preden bo na vojni neposredno ne-udeleženemu prebivalstvu v zaledju zajamčena vsaj tolikšna varnost, kakor jo je še imelo v svetovni vojni in poprej. lahko ponesla na sovražnikovo ozemlje samo majhno število lahkih bomb. Zažigalne bombe in bombe s strupenimi plini, od katerih nam grozi največja nevarnost, so bile skoraj neznane. V bodoči vojni pa bo ravno v njih težišče vse moči sovražnega zračnega brodovja in zaradi tega je ravno pred njimi treba civilno prebivalstvo najbolj zaščititi. Vprašanje zaklonišč O pasivni obrambi pred zračnimi napadi se je sicer zmerom mnogo razpravljalo, ni pa bilo ustvarjeno nič konkretnega do krize v septembru lanskega leta. Šele takrat so se na merodajnih mestih v državah nad katerimi so se zbrali temni oblaki vojne nevarnosti, lotili praktičnega dela za zaščito civilnega prebivalstva. V Londonu, v Parizu, v Pragi, v Bruxellesu in po drugih velikih mestih so začeli graditi velika javna zaklonišča. Drugi obrambni ukrep je bila razdelitev plinskih mask. Pokazalo pa se je pri tem, kako silno maj- Klobuk izdaja zstačaj Svarilo za ženske Mister Fincher, predsednik angleške zveze trgovcev s klobuki, je izjavil, da spoznaš značaj kakšnega človeka tudi po načinu, kako si posadi klobuk na glavo. Po njegovih izkušnjah nosi samozavesten mož svoj klobuk malo preko desnega očesa. Če pa ima kdo navado, da nagne svoj klobuk malo proti levemu očesu, tedaj ga lahko označimo za človeka brez predsodkov in z ravnimi mislimi. Tisti, ki nosi klobuk ravno, je zanesljiv in izvrsten nameščenec, paziti pa se moramo pred možmi ki nosijo klobuk globoko preko levega ušesa. Ženitveni sleparji imajo navado, da si pokrivalo natikajo na ta način, da bi tako učinkovali neodoljivo. Toda ne samo nevarni moški, temveč tudi nedolžne j ši, ki pa ljubimkajo istočasno z več ženskami in dekleti, imajo to navado. Moški, ki dajejo prednost mehkim, črnim klobukom, so prilagodljivi, imajo zdravo pamet in predstavljajo idealnega moža za dekleta, ki se hočejo poročiti. Tako pravi Fincher, sedaj pa naj vsakdo na sebi pogleda, v koliko so te izjave pravilne. Preveč na dobro Na edinstven način se je v Hesserodeju na Saškem ujel neki slepar. Bil je to neki Žagar, ki se je hotel okoristiti z električnim tokom poceni, pa si je omislil klešče za plombe, kakršne uporablja elektrarna v njegovem kraju. S pomočjo teh klešč je šest let obračal števec nazaj, tako da si je v tem času »prištedil« kakšnih 12.000 mark. Nekega dne pa je števec pomaknil toliko nazaj, da je zaostal za prejšnjo meritvijo. To se je nameščencu elektrarne, ki je števec prišel kontrolirat, zdelo le prečudno in je stvar naznanil. Te dni so preveč preveja-nega Žagarja zašili za leto dni. Papež obišče Peisifieje Rimski listi poročajo, da se bo podal papež Pij XII. v Pompeje, kjer bo blagoslovil novo cerkev. Angftjn razgolaga z letalskimi strelci, M so opremljeni « paAift Čisto počasi, toda nezadržno je nastopila pomlad. Popki poganjajo na vseh vejicah, ozračje je srebrno, nežno, polno obljub, zemlja je kakor sproščena in z njo se čutiš sproščenega tudi ti. Stopiš mimo vrtov, mimo s sokom napolnjenih. vej ob ograjah in gledaš v poganjajoče grmovje ter še prazne vrtne gredice. Nenadno se ustaviš, oči pričnejo preiskovati tla za ograjo. Val dišave te je objel, takoj si blaženo zaslutil: Po vijolicah diši! To je pravi pričetek pomladi. Tu jih vidiš, vse neznatne, v najčistejši vijolični barvi, skrite v skromnem zelenju njih preprostih listov in vse dišeče. Spadajo med najbolj ganljive cvetke. K človeku prihajajo kakor prva nebeška tolažba po mračnih zimskih mesecih, prihajajo kot obljuba, ki se gotovo uresniči: obljuba pomladi! Najhujše je mimo, sedaj prihaja čas sonca, sreče, žvrgolečih ptičev, dolgih dni — in morda ljubezni. Vežejo jih v majhne šopke. Dišeč šopek vijolic na pisalni mizi daje mislim polet, sprošča nam srce, nobena ljubezenska pisma ne uspevajo bolje nego tista, ki jih napišemo pred dišečim šopkom vijolic. Noben okras ni lepši na prsih mladih deklet nego šopek vijolic. Kdor ima domišljijo, spozna v mali, vijolični cvetki lahko obraz, malo začuden obraz z visoko pričesko, poln dobre volje in hudomušnosti. Kdor nima nobene domišljije, vidi samo jasno, sočno vijolično barvo cvetlice, ki sedi na nekakšni nabor-nici miniaturnih, zelenih lističev. V notranjost te vijolične barve je narava naslikala z velikim okusom komplementarno točko: neskončno nežno, oranžno točko cvetnega prahu. So tovarne, ki stresajo skupaj milijone vijolic, jih iztiskavajo in drobijo. Rezultat je nekoliko destiliranih kapljic nesmiselno močnega vonja, ki jih spet razredčijo z alkoholom in ki dajejo potem enega najbolj svežih in najbolj zaželenih parfemov. ženske kanejo malo tega vonja v svoje lase ali na senca ali na svilo svojih ramen. Tudi njih pisma dihajo včasih nekaj tega skritega vonja. Toda ta dražestni vonj, ki ga sestavljajo z mnogimi skrivnimi pripomočki in z dolgim trudom, vendar ne more nadomestiti čudovitega vonja svežih cvetov, ki nam jih daruje najrazumnejša in naj-boM naravna izdelovalka vonjav, brsteča pn: '-ij*.pomladi. , , žensGa stran Dda naših sester za mejami O ameriških Slovenkah Skupina ameriških Slovenk, ki je lansko ieto obiska'a svojo staro domovino, je pripadala povečini Slovenski ženski zvezi v Ameriki ter je pc svojem nazoru katoliško usmerjena. Ta organizacija izdaja tudi svoj list »Ameriška Slovenka«. To je najstarejša slovenska organizacija v Ameriki. Poleg te pa obstoja še druga zveza slovenskih žen v Ameriki, to je Or. ganizaclja progresivne S-'ovenKe Amerike. Letos Je ta zveza praznovala svojo petletnico in njene članice poročajo, da je napredek prav dcber. Kakšen je namen in delokrog te organizacije, čemu se je ustanovila ? Slovenski ameriški- list »Enakopravnost«. ki se pohvalno Izraža o delu te skupine, Je prepustil v znak priznanja svojim ameriškim rojakinjam polovico strani svojega obsežnega formata za ženska vprašanja. Ta rubrika je za enkrat glasilo napredne skupine ameriških Slovenk. Tu tudi pojasnjujejo vzrok ustanovitve svoje organizacije: »Komplicirano življenje velikih mest in velike industrije, kamor je usoda pahnila našo ženo. ji je bilo nekaj časa tuje, ne-an&no. Nekaj tujega tn odipornega ji je bilo tudi vse, kar jo je sililo k razmišljanju. Vsa taka vprašanja je hotela žena ■prva za tre ti, toda počasi se je poglobila t življenje. Postala je prava družica in sotrudnica ob moževi strani ter ga bodrila v njegovem boju za lepše in pravičnejše življenje. Mnogo teh pionirk, ki se danes že druga ra drugo poslavljajo od nas, si je s svojo požrtvovalno, žuljavo roko in kremenitim značajem pridobilo toliko zaslug za koristi priseljencev, da ga ni odlikovanja, ki bi jim moglo vse to poplačati. Slovenskim ženam Slovenske žene ki so med prvimi razumele zahteve sedanjih dni in spoznale nujnost združitve vseh narodnih sil, so nam poslale v objavo naslednjo spomenico: Spomenica slovenskih žen. Slovenske žene smatramo v teh usodnih trenutkih za nujno dolžnost, da poudarimo svojo edinost v vprašanjih, ki zadevajo koristi našega naroda in naše države, in da s to edinostjo manifestiramo za svojo narodno državo, v kateri vidimo edini prirodni okvir za svojo narodno rast ter edino poroštvo za svoj politični, gospodarski in kulturni razvoj. Spričo resnosti položaja hočemo usmeriti svoje delo za narod tako. da bo mogoče obiti vsa trenja ter delati skupno za skupne koristi V nas je svetal spomin na čas ob maj-niški deklaraciji, ko so slovenske žene s čudovitim pogumom in vztrajnostjo pomagale graditi našo novo državo Jugoslavijo, ki jo moramo in hočemo z delom utrjevati in ohraniti sebi in svojim potomcem. V Ljubljani, dne 30. marca 1939. Tej spomenici se je doslej pridružilo 66 ženskih društev in žensko članstvo 185 mešanih organizacij, ki so prepričana, da se Ji bodo pridružila še ostala ženska združenja. Naravno je, da ta sprememba naše prise-ljenke na šla neopazno mimo gotovih faktorjev, katerim je veliko na tem, da drže ljuds vo. posebno pa ženo na Alm nižji stopnji miselnega razvoja. Pričeli so se torej resno baviti z mislijo, kako zaustaviti val progresivnih idej v vrstah slovenske žece in s tem zadati tudi drugim našim naprednim organizacijam moralen uda rec. Tcda naša skupina žen Je šla preko tega mirno in stvarno na delo.« Napredne slovenske žene v Ameriki so organizirane v krožkih Tu prirejajo poučna predavanja, razne tečaje, predvsem šivalne, pevsne. gospodinjske in Športne. Vobče pričajo poročila o delu krožkov, da se ameriške napredne žene pridno gibljejo. Tudi z raznimi ljudskimi prireditvami skušajo dvigniti svojo popularnost ta kakor same poročajo, so z uspehi prav zadovoljne Ker obstojajo podružnice aveze v raznih krajih ki so drug od drugega zelo oddaljeni, se medsebojno bodre predvsem s članki ln poročili o svojem delu » svojem listu. Iz teh člankov je razvidno, kako dotoro se zaveda slovenska žena v Ameriki srvoje posebne naloge, ki jo Ima kot žena in mata v tujini. Zaveda se. da mora vcepiti to privzgojiti svojemu otroku potrebno ravnovesje spričo različnih in nasprotujočih si elementov, ki ga obkrožajo in vplivajo nanj. Ker je otrok neprestano pod tujim vplivom, morajo starši, zlasti pa matere paz.tl, da jim otroci ne utonejo v tujstvu. Ameriške matere same pravijo, da morajo pripovedovati svojim otrokom važne ln zanimive s.vari iz stare domovine o življenju naših kmetov in delavcev, ki Je tako različno od ameriškega življenja, pa tudi o naših malih & lepih ln dragih nam mestih kn naših gorah. Mati seznanja svojega otroka i lepoto naSe narodne pesmi, naše književne govorice Za'o pa Je nujno potrebno da se slovenska mati v Ameriki vedno sama dalje tzobrazuje. da vza me večkrat lepo slovensko knjigo v roke. da Ji ostane živa govorica njenih prednikov Zaveda te. da za otroka tn njegov razvoj nI vseeno, kaj ve in kako misli o narodu, iz katerega izhaja. Ko človek 61 ta članke, kl Jih pišejo ameriške Slovenke, se mora začuditi njihovi zavednosti Mnogo Jih Je, morda večina, kl se ne bodo nikoli več vrnile tn vendar, s koliko ljubeznijo goje Se dalje svoj Jezik, koliko lepih misli vcepljaj« svojim o trn kom o domovini njihovih očetov! Večkrat ne najdemo tega niti osrčju naše domovine ŽEIITNA MONFEUCUA PR/NASA VEDNO, NAJNOVEJŠA i ed&nsici iedilni list Kako bi kuhala, če • • • . Kako moram kuhatit ker . •. Margarett Mitchell Tridesetletna Američanka Margarett Mitchell Je 1936 leta izdala obširen roman »Gone with the wind« (češki prevod nosi naslov »Jih proti severu«, nemški »Vom Winde vervvehrt«), ki je dosegel ne-le v Ameriki, marveč tudi drugod — preveden je na mnoge Jezike — izreden uspeh. V romanu opisuje avtorica vojno za osvo-bojenje sužnjev, ki se je vršila na ozemlju današnjih Združenih držav Ajnerike, v drugi polovici preteklega stoletja. V romanu, ki je navzlic svoji obširnosti vseskozi izredno napet, nam slika pisateljica celo vrsto najrazličnejših ljudi s tolikšno fineso in dovršerostjo, da morajo čitatelja zajeti in navdušiti. Ena osrednjih oseb, ki nastopajo v njem je mala, energična Scar lett O, Hara ki se, dasi od doma zelo razvajena, znajde tudi sredi najhujše, vse okoli sebe rušeče vojne in reši očetov dom razsula in z njim svoje najbližje. Vojna in prva povojna leta jo izoblikujejo v svojevrstno, novo ženo, ki pa slednjič v usodni ljubezni do Mellynega moža doživi poslednje, grenko spoznanje. Ponedeljek. (Velikonočni). Obed: Ra- gu juha z možganjiml cm očki. Cvetačnl narastek z gnjatjo. Ocvrto Jagnje. Solata. Vinski kruh s šodojem. — Večerja: Velikonočni narezek, Aspik. Potica. CaJ. Torek. Obed: Na Juhi rezanci. Govedina s špinačo in praženlm krompirjem. Oranžne rezine v kompotu. — Večerja: Jajčna jed z gnjatjo. (Ham and eggs). Solata. Sreda. Obed: Mavrohova juha. Goveji zrezki v omaki. Dušen riž. Palačinke. — Večerja: Vampi s parmazanom. Četrtek. Obed: Grahova Juha z gnjat-no sekanico Parjene bržole. Ocvrt krompir. Jajčna omaka. Kuhane češplje. — Večerja: Rižot s jagnje tino. Petek. Obed: Zeliščna Juha (krebulj-ca itd.). Por z maslom (kakor beluši). Pečene ribe. Solata, žemljevka. — Večer-j a: Artičoki. Ocvrte ribice. Solata. Sobota. Obed: Na Juhi vlivancL Govedina z višnjevim zeljem. Ocvrt krompir. Ajdova torta. — Večerja: Prešičeve zarebrnice. Krompirjeva in zelena solata. Nedelja. Obed: Riževa Juha z grahom. Pečeno jagnje. Solata. Brizgane štravbe. Sodo. — Večerja: Mrzli narezek. Nadevana Jajca. Berivka. Praktična gospodinja Madeži od črnila takoj Izginejo, če Jih nekolikokrat odrgnemo s citronovim sokom, v katerem smo ra zatopili malo »oh. Preproge dobe svežo barvo, če Jih pred pometanjem potresem o z vlažno soljo lz-prašimo in otremo s krpami, ovlaženiml s slano vodo. Štedilnik dobro osnažlmo s peskom. Id smo mu pridali malo vode in kisa. S če tke za zobe se očistijo v močni raztopini slane vode. Lakirane predmete čistiš z mešanico iz enakih delov lanenega olja, vinskega cveta (špirita) m terpentina. Zan omar jene kozarce očistimo s krpo, namočene v olju, potem jih s pivnikom brišemo, dokler se ne svetijo. Pri negovanju kože nadomešča bora k s mnog drag preparat. Nekoliko barksa v umivalno vodo, pa ne bo več mastne rdeče kože obraza! Da bi boraks škodoval, se še ni opazilo. Vendar pa Je treba uporabljati v ta namen le najboljši boraks. Za hrapavo razpokano kožo Je dobro tole: ZmešaJ-mo 500 gr. rožne vode. 50 gr. glicerina in 5 gr. boraksa in natrimo s tem kožo. Ponedeljek. (Veliki). Obed: Na juhi rezanci. Nadevana telečja prsa. Pražen kroimpir. Solata. Potica. — Večerja: Govedina (od opoldne) v solati. Potica. CaJ. Torek. Obed: Fižolova juha. žganci. — Večerja: Fižol v solati z črno red-kvijo. (Trda jajca). Sreda. Obed: Segedtnskl golaž. Krompirjevi žličnikL Kuhane čeSplje. — Večer-j a: Tirolski cmoki. (Kruhovi cmoki z gnjatjo). Solata. Četrtek. Obed: Ričet. Kisla repa. Zmečkan krompir. — Večerja: Široki rezanci z maslom ta drobtinaml. Petek. Obed: Jabolčna juha. Sirov štrukelj. — Večerja: Leča v omaki. Krompir v kosih. Sobota. Obed: Na Juhi ribana kaša. Govedina s sladko repo. — Večerja: Golaž z makaroni. Nedelja. Obed: Na juhi zdrob. Faši-rana pečenka v mrežici. Krompirjevi svalj-kl. žemljevka, — Večerja: Kranjska klobasa a kislim zeljem. temljevki Poljubno posodo, ognjavarno, v kateri lahko Jed postavimo tudi na mizo, na maže mo na debelo z presnim maslom, obložimo z tenkimi žemljevimi rezinami, nato denemo plast olupljenh, na tenke rezine zrezanih Jabolk potresemo malo s sladkorjem ln rozinami, nato naložimo zopet plast žemljevih rezin, namočenih v posladkorje-nem mleku, pokapamo z maslom, nato naložimo zopet Jabolka, rozine itd. Vrhnja plast morajo biti žemljeve rezine. Posebej stepemo v Vi I mleka, žlico sladkorja, dve jajci ta žlico smetane. S tem oblljemo žemljevko ln jo spečemo v pečici. Pečeno potresemo s sladkorjem in podamo v Isti posodi na mizo. Pri težavah vsled hemoroidov pomagala ie 1 do 2 Leo-piluh, če jih jemljete po jedi. To sredstvo pomaga že po petih, Šestih urah do lahkega in prijetnega odvajanja. Oglas reg. pod Sp. br. 969 od 28. X. 1938 Margarett Mitchell: V viharju (Odlomki lz 21. ln 22. poglavja knjige »Jug proti severu«). Na soncu, ki je neusmiljeno pripekalo so v brezkončnih vrstah ležali tisoči ranjenih mož, tesno drug ob drugem, na tračnicah, na poteh, na podželezniških prehodih. Nekateri so ležali negibno in tiho, mnogi pa so se zvijali na pekočem soncu in vpili. Vsepovsod so vzletali nad njimi roji muh brenčali in jim lezli v oči, v usta — vsepovsod je bila kri. so bile umazane obveze, hropenje. glasno preklinjanje bolečin, kadar so bolničarji dvignili koga na nosila... Scarlett se je zgrozila in si pritisnila roko na usta ker jo je obšlo, da bi bruhala. Se nikoli ni videla nič tako groznega, kakor so bila ta smrdeča. krvaveča telesa, ki so se previjala na pekočem soncu. Toda ojunačila se je in s pogledom, uprtim v vzravnane postave. Je iskala doktorja Meada. Za krilo so jo lovile vročične roke in glasovi so hropeli: »Gospa, vode! Prosim vas. gospa, vode!« Za boga, vode!« — V curkih ji je tekel pot, ko je trgala krilo iz stisnjenih pesti. Kadar je stopila na kakega moža, je vzkriknila ta skoraj omedlela. Stopala je preko mrtvih mož, ki so ležali tam s topimi očmi, pritiskajoč si roke na trebuh, kjer se jim je v prisušeni krvi lepila uniforma k ranam — preko mož. ki so imeli brade zlepljene od krvi in ki so jim iz razbitih čeljusti prihajali glasovi, ki naj bi pomenili: »Vode! Vode!« Iz skupine ljudi se Je od delil mogkl ta pogledal proti Scarletti. Bil je zdravnik. BO je brez suknje ia rokave srajce je imel zavihane do ramen. Srajco in hlače je imel rdeče kakor mesar in celo konca jekleno sive brade sta mu bila umazana od krvi. Scarlett je dvignila krilo in šla, kolikor je le hitro mogla, preskakujoč vrste ležečih teles. Položila je roko na zdravnikov komolec in čutila da se mu trese ud onemoglosti vendar njegov obraz ni izražal utrujenosti. r>Oh, doktor!« je zaklicala. »Z menoj morate. Melanija bo rodila!« »Rodila? O bog!« je vzkliknil zdravnik ta obraz se mu je spačil od sovraštva ta jeze. ki pa ni merila nan;o niti na kogarkoli drugega, marveč na svet. v katerem je mOžno da se dogajajo take stvari. »Ste znoreli ? Ne m^rem zapust ti teh mož. Umirajo na stotine j h umira! Ne morem jih pustiti zaradi nekega vražjega otroka. Poiščite kakšno žensko, ki vam bo pomagala.« »Ne, doktor, morate z menoj! Sami ste rekli, da bo imela težak porod. Umrla bo, če ne pridete!« Otresel se je njene roke ta spregovoril, kakor da je ni si šal, kakor da ni vedel. kaj mu je povedala: »Umrla? Da, vsi bodo pomrli, vsi tile možje. Nimamo obvez, nimamo zdravil, nimamo kinina. nimamo kloroforma. O bog, kaj bi dal za prašek morfija! Pro-kleti Angleži! In zdaj pojdite domov. Nič strašnega ni, roditi otroka. Le popkovino zavežite ... « Scarlett je naglo stopala med ranjenci ta nato bežala domov. Zdravnik ne pride. Sama bo morala urediti. Vedno znova so ji v mislih odmevale besede: »Angleži gredo!« Srce ji je trepetalo, v udih pa se ji je začelo pretakati novo življenje... Popoldne se jI Je zdelo neskončno dolgo in soparno. Spalnica je bila polna nadlež- nih muh. Melanija je ležala na rjuhi, kl jo je Scarlett pol la z vodo. Premetavala se je z boka na bok, na levo, na de no. Poskušala je sesti, toda vedno zn jva je padla nazaj ta se znova zvijala v krčih. Sprva se je trudila da ne bi kr čila. in si pri tem do živega zgrizla ustnice, in Scarlett. ki je Imela ž vce prav tako zmrcvar-jene. kakor so bile te ustn;ce, je rekla drzno: »Melly za boga. prenehaj s svojo hrabrostjo! Kriči, če hoč-š!« Ko se je popokan nagbal h kraju. Je Melanija. ki je hotela biti hr ibra. ka or še nikoli, začela stokati ta krčatl. Kadarkoli je zakričala, si je Scarlett z rokama zakrila obraz si zatiskala uš^sa se zv la in si želela, da bi sama mogla irnir ti. Imela je občutek, da je vse sv-je žvlje-nje preživela V zadušnl, temni spalnici, prenasičeni potu ... Vročično je pomlsMIa. kaj se v mestu. Je vsa vojska že odšla ? Ali so Angleži že odšl ? Toda saj ni bilo časa za za razmišljanje kajti MHan^a je hotela imeti vode. mekro brisačo, hotela je, da bi jo zavila, da bi ji pregnala muhe ... Scarlctt je šla navzdol po stopnicah kakor starka, t'paje z nogama in držeč se trdno ograje, da bi ne padla. Noge so jI bile kakor iz svinca, od utrujenosti je vsa trepetala ta tresla se je od mrazu čeprav je bila premočena potu. Nofi Je bi'a potopljena v toplo tiho t^mo In ona je nepremično strmela v to temo, otopela kakor zver. Zgod:1o se Je MelnnMa nI umrl« ta Prls si Je kopala malega fantka, ki je veka1 kakor mlada mačka ... Melanija Je spala. Le kako Je mogla zaspati? Scarlett Je pozabila na vse Njeni možgani so bili prazni: tudi zemlia Je bila prazna; pred tem brezkončn'm dnem n' bilo življenja ta po n^em prav tako ne bo življenja — le zagatna, vroča noč... BABYMIRA krema SE USPEŠNO UPORABLJA ZOPER SPLSC.AJE RANE, PRASKE, OPEKLINE. HRASTE, LIS A JE IN VSE NEČISTOSTI KOZE PRI OTROCIH LN ODRA SLIII. NAGLO SUŠI OI> ZNOJA \LI VlOKRr.N J\ OPALJENO LN ODRI« NJEN O KOZO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH LN DROGERIJAH PO CENI DIN 10.- ZA ŠKATLICO. Otroci in moda Kmalu bodo vsi vrtovi v cvetju, v parkih bo šumenje vodometov spremljalo veselo čebljanje otroških glasov in male otroške nožice bodo v drobnem teku zasledovale lahkokrile metulje. Svetlo sonce bo vrnilo rdečico malim obrazkom, ki so pobledeli v dolgi zimi in ljubeznivi otroški smeh se bo družil s ptičj.m petjem v radostno hvalnico pomladi. Pristne kanadske lisice v izbrani kvaliteti pri L ROT Ljubljana, Mestni trg 5 Posebna izložba krzna tudi v pasaži nebotičnika. Kakšno veselje za mater, peljati otroka na sprehod v pomladno naravo! Veselje ta obenem tudi skrb: za pomlad je treba otroka na novo obleči, praktično, udobno in lepo, da se bo otrok v novem plašču ta novi obleki res dobro počutil. In tudi pri tem se mora skrbna mati ravnati vsaj nekoliko po modi, saj noče, da bi njen otrok zaostajal za drugimi. Moda pa se izpreminja, da, tudi otroška moda je nestalna, čeprav manj, kakor muhasta moda odraslih. Vzemimo za primer otroške pla-ščke: še lani so male deklice nosile ob životu stisnjene redingote — po vzorcu svojih mater — letos pa je moda odpravila otroške redingote Ln namesto njih vpeljala udobne, šroke plaščke. Kroj otroških oblek se sicer ne menja tako hitro: kratek životek s širokim krilcem Je tista ljubka, stalno veljavna oblika, ki Ji moda z lepa ne more najti nadomestila. Zato pa se je moda polastila tvor.v za otroške obleke in prinaša letos za male gospodične progaste in kariraste oblekce, ki pa so seveda bolj drobno vzorčaste ta bolj nežne v barvah, kakor moderne kariraste obleke njihovih mater... Vedno sveži, beli ovratn ki drobne vezenine, male gubice ln ljubeznive male pentlje v vseh barvah ta oblikah približujejo letošnjo otroško modo pomladni modi odraslih. Nebeško sinja, breskovo rožnata, nežno zelena ta svetlovijoličasta v sladkem tonu španskega bezga so nove pomladne barve za otroške obleke in plašče. Ohlapni otroški plašči so navadno zadaj najbolj bogato krojeni ta jih zato v hrbtu razširimo v zvončasto obliko ali z dvema precej globokima gubama. Spredaj je pla-šček lahno prekrižan ta zapet z gumbi iz enakega tvoriva. Mal: reverjl, vrezani žepki ta prešiti robovi, ki obdajajo vratni Izrez in tvorijo spredaj zaključeno, štirikotno obl ko, poudarjajo otroško ljubkost tega plaščka (1. skica). Praznična obleka male deklice Je lz svetlega, volnenega georgette-a kl ga lahko tudi peremo. Obleka ima dva stranska zvončasta dela, kl ji dajeta potrebno širino. Posebno prijazno učinkuje drobno pLsiran obrobek ki z njim okrasimo rob krila, ovratnik in rokavčke (2. skica). Plašček za malega dečka ali za malo deklico v starosti do treh let je prav enostavno in učinkovito razširjen z dvema gubama na hrbtu in enakima gubama na obeh sprednj.h polah plašča. Te gube so do višine pazduh dvojno prešite, naprej pa se široko odpirajo. Mali dečji ovratnik in trije okrogli gumbki zaključujejo sliko tega okusnega in udobnega plaščka (3. skica). Po zadnji modi se ravna mala karirasta oblekca, ki jo vidite na predzadnjem mestu naše skice. Ta oblekca z nabranim ži-votkom in bogato zvončastim krilcem ima enobarven ovratnik in enobarvne manšet-ke na. bal on as tih rokavčkih. a tudi krilo Je obrobljeno z ozko, enobarvno progo 14. skica). Nekoliko večji deklici se posebno lepo poda nagubana obleka iz uro Dno progastega tvoriva. Široke gube so prišite na malem, vodoravnem sedlu, ki tvori ramena. Pasek Je spredaj zavezan v pentljo, vratni izrez pa poživlja ovralruk iz belega plutja (zadnja skica). MODNI SALON ROZMAN Dvorni trg 3 (poleg univerze) Izdeluj« DAMSKE KltOJE PO MERI lz žurnalov, kl so damam na razpolago. Cena kroju od din 14 do din 28 Istotam poučujemo tudi krojno risanje. Nova moda — nove pričeske Kaj pravite k temu? Kapriclozna pri> češka z navzgor počesanimi kodri ln golim tilnikom je vzela slovo! Navzlic vnetemu prizadevanju mode, frizerskih salonov ta modnih fotografov jo Je večina žensk odklonila, češ da jih dela takšna pričeska starejše. Pomladna moda je sedaj prešla k popolnoma nasprotni obliki: dolgi, prekrižano zapeti kodri na tilniku popolnoma Izpremenljo obliko ženske glave. Zavežemo jih s pentljo ali pa pritrdimo pentljo na visoko počesanih sprednjih kodrih. Neizbrisen in brez sedov... To je geslo, pod katerim so laboratoriji VALDOR, Pariz, dali v promet rdečllo GU1-TARE. Kljub ogorčeni konkurenci je doseglo rdečllo GUITARE ogromen uspeh kot še nI bil zabeležen na področju parfumerlje ln kozmetičnih Izdelkov. Tr.jna tega uspeha leži v tem, ker rdečllo GUITARE drži vse svoje obljube; dame, kl so ga poskusile, so se odločile, da ga bodo vedno rabile. GUITARE je zvest ustnicam ves dan, ce da bi ga bilo treba nanovo natlratl. GUITARE dovoljuje, da jeste, pljete, plavate, pušite ln poljubljate ta ne pušča za seboj sledov ta uiti najmanj ne kvari lepote ustnic Z GUITARE ne Izgledate, da ste namazani. Uporabljati to rdečllo pomeni zavarovati sl, da ostanejo ustnice prirodno lepe. Rdečllo GUITARE se dobiva v vseh trgovinah ta stroke v 16 blestečlh ta modernih nlansah po sledečih cenah: din 48.—, 24.— ln 16.—k Poskusni komad, zadosten za enomesečno uporabo, stane din 9.—t Največ sveta otrokom sliši Slave... Angleški svetovni imperij ne ograža slovanskega življenjskega prostora — Strnjeno slovansko ozemlje obsega nad polovico Evrope lfia Bttau planeta nI Ttč prostora & smele osvajalske podvige večjega obsega. Domala vsak kotiček naše zemlje je že znan In vihra nad njim zastava njegovega gospodarja. Države so posegle celo na skrajni sever in na skrajni jug do obeh tečajev in si razdelile neobljudena, z večnim ledom pokrita mrtva prostranstva. Površina zemeljske krogle je razdeljena in zemljevidi nam razločno kažejo, kje se je kdo vknjižil kot lastnik. V tem lovu za lahkim plenom in svobodnimi deželami je dolga stoletja vsa sila zapadnoevropskih narodov šla za tem, da si preko Atlantskega oceana za-gotove nove kraje, odkoder bi črpali bogastva ln kamor bi oddajali svoj ljudski pre-višek, predvsem ono vrsto ljudi, ki so jim domače meje pretesne, domači zakoni prestrogi in jim domači red sliči na neznosen jarem. Novo odkrite dežele Amerike so si osvojili narodi, ki jim je njihova lega ob atlantskem bregu kazala smer, kam naj naravnajo svoje sile. Novi svet se je po dolgih bojih razdelil med Iberce in Anglosase. Južna, Srednja in del Severne Amerike je pripadel področju romanskih Ibercev, na ostalem delu pa so se čvrsto zasidrali An-glosasi. Francozi so bili izrinjeni z ameriške celine, dasi je mnogo znamenj kazalo, da bo ameriški sever dobil galsko-romansko obeležje. K delitvi Amerike so z veliko zamudo prišli tudi Rusi, ki pa se na kalifornijskem obrežju niso mogli obdržati. Aljasko pa so carji v popolnem nepoznavanju nje vrednosti prodali Američanom za smešno nizko kupnino. Ruska pot v Ameriko je bila namreč obratna kakor pot drugih narodov. Držala Je od zapada proti vzhodu in po kopnem, ne po morju. Rusi so si morali osvojiti vse ogromno vmesno ozemlje, ki je ostalo krepko v njihovi posesti, zato so lahko preboleli izgubo svojih postojank na ameriški celini. Prvi so dogospodarili s svojimi svetovnimi imperiji Iberci. Nekoč najmogočnejša kolonialna sila Španija je izgubila vsa ogromna posestva v Ameriki in Aziji, ostali so ji le bedni koščki v Afriki. Tudi Portugalci so mnogo izgubili, zlasti v novem svetu, le v Afriki so ohranili večja ozemlja, v Aziji pa komaj posamezne točke. Za njimi je propadlo francosko gospostvo ob Mississippiju, v Kanadi in na Antilih. V Indiji, Polineziji in Ameriki so si Francozi ohranili nt koliko postojank, toda z izredno spretnostjo in vztrajnostjo so se zgradili nov imperij na afriških tleh, ki so ga stalno z uspehom zaokrožali. Star kolonialni narod so tudi Nizozemci; le da so mar-slkako kolonijo morali odstopiti silnejše-mu tekmecu — Britancem. Slednji so se obogateli na račun vseh evropskih koloni-zatorjev, dodali pa so tem osvojitvam še eno popolno celino, Avstralijo, ki je le nekoliko manjša od Evrope — matice kolonialnih narodov. Zadnji sta prihiteli k delitvi sveta Nemčija in Italija. Prva je po svetovni vojni izgubila vso svojo kolonialno posest v Afriki in v Južnem morju, slednja pa si prizadeva na vso moč, da bi si ustvarila koloniaJni Imperij in ji gre precej gladko od rok. Belgijski Kongo je sedaj podržavljeno velepodjetje kralja Leopolda EL Največji kolonialni imperij tako po številu prebivalstva kakor po obsegu ozemlja j« angleški: meri 40,109.000 km2 in ima 472 milijonov prebivalcev. Zgrajen je na vseh petih delih sveta. Povsod ima angleška sila trgovsko ln obrambno važne postojanke, ki so vozlišča ogromne državne mreže. Ni važnejšega otočja, morske ali zemeljske ožine, prehoda ali preliva, kjer bi ne bilo vsaj koščka britanske posestL Svetovni zemljevid je posejan s točkami, majhnimi, velikimi in ogromnimi lisami, nad katerimi s« vije britanska zastava. Vendar na zemljevidu vsakogar skoro bolj prevzame ogromno prostranstvo, ki zavzema skoro polovico Evrope in skoro polovico Azije. To je življenjski prostor ruskega naroda, ki zavzema od 10 milijonov km2 evropske površine celih 4,670.000 km2, od azijskih 40 milijonov km2 pa 16 milijonov, s pridobitvami zadnjega desetletja ce- ^LOVANS^E DRŽAVE H ^LOVANI V TUJIH DRŽAVAH lo 20 milijonov km* To ogromno prostranstvo ni nikjer prekinjeno s kako tujo posestjo, na vseh 24,300.000 km2 je gospodar ruski narod, ki poseduje tako največje strnjeno ozemlje na naši zemlji. Kakor silovito morje se je razlilo 140 milijonov slovanskega ruskega naroda čez polovici dveh celin in zakoličilo meje svojega življenjskega prostora. Rusija je velikanski imperij, ki nima kolonialnega značaja, zato nje položaj ne vzbuja strahu začasnosti, marveč močno zavest trajnosti in velikih razvojnih možnosti. Ruski človek je tesno povezan z zemljo, ki jo je zavzel ter ž nje prirodo. Rus se za-korenini z znano žilavostjo na osvojeni zemlji, da mu postane, ne druga domovina, marveč del velike domovine. Njegova biološka sila napolni prazne predele z ruskim življem, noseč s seboj značilno rusko duhovno in materialno kulturo. Vsaka novo osvojena zemlja dobi po nekaj desetletjih ruski značaj in obeležje. Rus je rojen kolo-nizator, zato ni nikako čudo, da si je podvrgel in zavzel tako ogromna prostranstva ter zagospodoval nad njimi. Angleški imperij ima samo v Kanadi in v Avstraliji prave naseljence — do neke mere tudi v Južni Afriki — v vseh drugih pokrajinah je pojava Angleža nekaj začasnega in tujega, ki lahko izgine kakor hitro se izpre-mene politične prilike. Ruski imperij je tudi v zemljepisnem pogledu celota. Uralski hrbet je os države. Na zapadu tega gorovja leže gosto naseljene pokrajine ruskega življa, na vzhodu pa je ruskim množicam odprt nepregleden prostor, ki ima še za sto milijonov prostora in dobrih življenjskih možnosti. Dela na obeh straneh osi drug drugega izpopolnjujeta in družita v harmonično celoto. Britanski imperij je znatno večji, toda njegove posesti so razsejane po vsej zemeljski obli, tvoreč le umetno politično tvorbo, ki se v danem trenutku lahko razsuje v tisoč sestavnih delov, dočim v Rusiji na obeh straneh Urala živi isti narod, z isto miselnostjo, z enakimi šegami in navadami. Ob mejah in ponekod tudi v notranjosti žive v Rusiji tuji narodi, ki pa so v znatni manjšini nasproti vladajočemu narodu. V angleškem imperiju pride 10 tujcev na enega Angleža, v francoskem imperiju je razmer- je 65 : 43, ▼ belgijskem T: 4. t celo 8:1 — povsod Je vladajoči živelj t manjšini, kar daje evropskim kolonijam značaj gospostva manjšine nad večino. V Rusiji pa je to razmerje ravno obratno. Na strnjenem ozemlju 140 milijonov Slovanov, Izginja 30 milijonov dragorodcev, porazdeljenih na prostranstvo vse ogromne države in na več ko 200 raznih narodov, plamen ln rodov. Spričo silne obSirnostl rusko-slovanskega življenjskega prostora Je ozemlje ostalih Slovanov razmeroma majhno. Svobodne slovanske države Poljska, Jugoslavija in Bolgarija merijo skupaj preko 750.000 km2, kar je še vedno dobrih 100.000 km2 več, nego meri današnja Nemčija, ki Je T za-padni polovici Evrope največja država. K tej površini še nismo prišteli onega ozemlja, ki ga posedujejo Slovani ▼ tujih državah: v Nemčiji, Italiji, GrSki ln Rumuniji. Strnjeno s Slovani naseljeno ozemlje v Evropi meri preko 5,500.000 km2, tedaj nad polovico Evrope. Ako primerjamo rusko ozemlje z britanskim v pogledu resnične zasedbe z ruskim, oziroma angleškim življem, vidimo, da azijske in antarktične, po pretežnem delu tudi afriška, angleške posesti ne moremo Stetl k pravemu angleškemu narodnemu ozemlju, saj tam — razen v manjšem delu Južne Afrike — ni pravih angleških naseljencev. Britanci izvajajo tu le politično in upravno oblast. To področje, kjer ni trdno naseljenega agl. življa. meri okoli 21 milijonov km2. Nasprotno pa je ruski človek stalno naseljen na vsej obširni prostornini ter prodira tudi v področja, zasedena v zadnjih 15 letih. Te nove osvojitve merijo zopet 3 milijone km2. Iz navedenega izhaja, da Je Izrek naSega pesniškega prvaka popolnoma točen ln ▼ skladu z resničnim stanjem. Res, da so Slovani v Srednji Evropi v teku težkih bojev srednjega in novega veka izgubili mnogo svojih nekdanjih tal ln da nekatere evropske države obstojajo po velikem delu na nekoč slovanskih tleh, toda na drugi strani si je silovanski živelj osvojil toliko življenjskega prostora, da zanj še dolgo ne bo stiske, ki jo občutijo mnogi neslovanski narodi Evrope. ova sile življenjska moč neslovanskih narodov v Evropi pojema Novi politični položaj v naši soseščini, ki je ustvarjen na osnovi današnjih ljudskih sil Srednje Evrope, razločno kaže, da ima uspeh oni narod, ki je ne samo številčno jačji, marveč, ki se tudi z vsemi silami učinkovito upira prirodnemu upadku kot posledici in spremljevalni okoliščini sodobne omike. Na naši celini se je prejšnje razmerje med Romani, Germani in Slovani, ki so šteli vsaki približno po eno tretjino evropskega prebivalstva, že v temelju spremenilo in se premaknilo v korist Slovanom. Predvsem so Romani padli od 33 odstotkov na samo 24 odstotkov, Germani so šli nižje na 30 odstotkov, Slovani pa so narasli od 33 na 46 odstotkov. V absolutnih številkah se ta sprememba izraža takole: Danes je v Evropi 121 milijonov Romanov, 149 milijonov Germanov in 226 milijonov Slovanov. Nemci kot najštevilčnejši germanski narod so v preteklih letih zanje neugodnega političnega razvoja močno nazadovali v populacijskem oziru. Avstrijski del je imel več smrtnih primerov nego rojstev, sudetski del je komaj vzdrževal ravnotežje in je ohranil svoj položaj samo zavoljo tega, ker je zadnji dve desetletji naravnost strahovito popustila biološka sila češkega naroda, v sami Nemčiji pa je takisto bela kuga zavzemala vse večji obseg, število rojstev je 1. 1933 padlo v Nemčiji na 14.7 promila in se je naslednja leta sicer znatno dvignilo na 19.6 L 1938, vendar ima nemški narod letno 165.000 rojstev premalo, ako se naj obdrži na isti številčni višini. Ako hoče kak narod ohraniti svoje stanje ln se ubraniti propada, mora vsaka rodbina imeti vsaj 4 otroke. Razmah nemške politične sile zadnjih petih let gre roko v roki s posveženo biološko silo nemškega naroda, čigar rodnost se je zvišala, dočim je češki narod ▼ tem pogledu tako opešal, da je številka rojstev padla na 13,3 na vsakih tisoč članov češkega naroda. Obenem z upadkom rojstev je prišel politični upadek — proces, ki se je v Nemčiji vršil v obratnem pravcu. S priklopltvijo populacijsko pasivnih dežel Češke, Sudetov in Avstrije se Nemčija ne bo poživila in izpadek 165.000 porodov letno se bo močno občutil že v enem desetletju in to tem bolj, ker je pri vzhodnih sosedih Nemčije kljub znatnemu nazadovanju porodov številka rojstev že tako visoka, da vzbuja zavist zapadnjakov. V Poljski pride na 1000 oseb 28.7 porodov ln leta 1932 so v dvakrat manjši Poljski našteli 932.000 rojstev, v Nemčiji pa le 46.000 več. Po nemških računih raste poljska obrambna moč v naslednjem razmerju. L. 1925. je imela Poljska 4,415.000 za orožje sposobnih mož, 1. 1930. 5,222.000, 1. 1940. jih bo Imela že 6,230.000, 1. 1950. 7,773.000 in L 1960. 8,164.000. Ti računi niso ravno tolažilni za Nemce, še manj velja to za ukrajinske številke. Rodnost ukrajinskega ljudstva se izraža v 40.3 rojstvih na tisoč oseb. Tudi tu je neinlkl profesor BurgdOrfer Izračunal obrambno silo za nekoliko desetletij. Kakor pri Poljakih, tako bo tudi pri Malorusih zrasla njihova obrambna moč od 4,867.000 mož L 1925. na 6,312.000 L 1940, na 7,900.000 L 1950, ln na 8,614.000 mož L 1960, dočim bo Nemcem ▼ najboljšem primeru primanjkovalo leto za letom po 165.000 porodov. Položaj bo Se obupnejši, ako se izkaže, da Je dvig rodnosti v Nemčiji le začasen. NemSkl statistiki vidijo, da Je rodnost slovanskih narodov tako silna, da Je mestoma, slovenski prirastek — razlika med porodi ln smrtnimi primeri — večji od številke nemških rojstev. Vendar se tudi pri Slovanih opaža upadek rojstev, Se bolj pa jih tlači strahotna umrljivost dojenčkov in umrljivost sploh, ki je posledica slabih zdravstvenih prilik ter premale skrbi za uspevanje naraščaja. Jugoslavija je imela L 1930 Se 35.5 rojstev na 1000 oseb, L 1935 pa le Se 29.7 promila. V Istih letih je padla Bolgarija od 31.3 rojstev na 1000 oseb na 24 promilov. Madžari so padli 1. 1937 s svojimi 19.8 promila pod stopnjo Nemčije ln imajo letno okoli 10 odstotkov rojstev premalo, da bi svoje število lahko ohranili na isti višini. Pojačili se bodo s Slovaki in Rusini, ki so imeli 1. 1937 še 22.5 rojstev na 1000 oseb, podkarpatski Rusi celo 32.8 promila za Isto leto. Naša ogromna umrljivost Je po mnenju nemških populacijskih raziskovalcev dokaz, da jugoslovenski človek biološko še ne pe-Sa in da mu je treba le zboljšati skrb za deco ter obče zdravstvene prilike, da bo njegova sila prišla do pravilnega izraza. Znatno zboljšanje se da s smotrenim delom doseči že v življenjski dobi enega pokole-nja. Promil naše rodnosti je v državnem povprečju 28, nekatere banovine ga pa še visoko presegajo: drinska 32, primorska 34, vrbaska celo 41. Naša banovina je na predzadnjem mestu, vendar je nje rodnost še vedno večja nego rodnost nemškega naroda. Dunavska Je najslabša, nje Btevfflca 90 milov se bliža nemški 19.7 promila. Pri tem je vsekakor treba poudariti, da so sanjo odgovorni predvsem Nemci in Madžari ter mesto Beograd, čigar rodnost kaže 1« 12 rojstev na 1000 ljudL V splošnem obeta nemSka statistika slovanskim državam Se za cela desetletja stal* no naraščanje prebivalstva. Po podatkih, ki Jih imajo o položaju v Nemčiji, se njih napoved tudi ne more glasiti drugače. Nemški izsledki so mišljeni kot resno svarilo Nemcem, naj se čuvajo propadanja, ker končno le tisti narodi obdrže svojo posest In zagospodarijo nad drugimi zemljani, ki imajo obilno potomstvo. >Der Wille zum Klnd« — volja do otrok Je njihov stalni klic, ki da sicer začasne uspehe, vendar ni-kaka propaganda ne more nadomestiti one prirodne težnje po razmnoževanju, ki prt Germanih močno ugaša in ki jih bo slej ko prej izenačila z Romani. Obenem s tem naglašajo nemški strokovnjaki, da naj ravno sedanji razvoj v Evropi ne straSl nikogar. češ da razmah naroda le ni toliko odvisen od njegove rodnosti. S to trditvijo se ne da ovreči dejstvo, da se je v predr monakovski Nemčiji 1. 1937 rodilo 1,340.000 otrok, v še enkrat manjši Poljski pa 918.000, dočim je Jugoslavija s svojimi 15 milijoni prebivalcev izkazala 435.000 novorojencev. Naj je današnjlca še tako polna usodnih dogajanj, nam pogled v zgodovino kaže, da narodi z jako biološko silo prestanejo vse viharje, dočim je prevelika dinamika ljudstev, ki imajo premalo polnih zibelk, zgovoren simptom njih propadanja. Kakor nam kaže statistika, slovanskim narodom Se davno ne preti pogin. Onim, ki so na strmi ploskvi propadanja, ne pomaga niti bogastvo niti moč. Oboje upada, kadar začne upadati zdrava sil narodova. Kdor preostane in se obdrži, je dedič, tako se glasi železni zakon zgodovine. Kaj se zgodi v eni uri Pet tisoč rojstev in približno toliko smrti — Zločini in obsodbe — Vsako uro izide 1,700 tisoč izvodov dnevnega časopisja Neki kanadski statistik se je apiavll na to, da bi r številkah povedal, kaj se na svetu dogodi v eni un. Te številke dokazujejo, kako malenkosten je poedin dogodek, ki ga smatramo kot silno važnega, ▼ primeri z vso vrsto podobnih dogodkov. Najvažnejša dogodek ▼ človekovem življenju je pač njegovo rojstvo, je dejal neki dovtipni filozof, toda v kratkem času 60 minut se primeri na zemlji okroglo 5000 takšnih dogodkov. Istočasno se okroglo 4600 ljudi poslovi od te doline solz, tako da ostaja vedno še znaten presežek 400 ljudL Zelo slabo spričevalo o moralnih kvalitetah »krone stvarstva« je dejstvo, da se ▼ isti uri zgodi nič manj nego 198.000 prestopkov zoper zakone. V istem času obsodijo kakšnih 172.000 oseb. Po kruihu in obleki so novine menda najbolj neobhodno potrebna potrebščina našega vsakdanjega življenja. Zato ni čudno, da izide v eni uri nič manj nego 1 milijon 700.000 izvodov dnevnikov. Filmska industrija izdela v istem času 57 km filmov, 7500 novih avtomobilov zapusti svoje tovarne, 1,250.000 pisem in kart se poda na sivoja bolj ali manj dolga potovanja in 115.000 brzojavk dostavijo istočasno prejemnikom. V isti uri ubijejo lovci 35.000 živalskih bitij vseh vrst. V tej uri napravi naša »emlfja, ki je ne prekaša doslej noben avto in nobeno letalo, kar se tiče brzine, 1776 km poti okrog sonca, prestati pa mora pri tem 1800 vi- harjev te neviht, medtem ko pade nanjo 400.000 meteoritoT in dragih teles is t»-soljstva. jNu možiček, kako ti ugajajo moji novi čeveljčki?« (»Marc AurelkxX gtovaostvo na evropskih tleh — yeč ko polovico Evrope so posedli Slovani fjvljenjsld prostor Slovanov pol evropske En pol azijske ccEnc veliki mednarodni spomladanski od 15. do 24. IV. 1939 Okoli 1000 razstavljalcev iz ta- in inozemstva najhitrejša orijentacija v izbiri blor ga. — Razširjenje poslovnih zvez. — Popusta 50% na železnicah in parobrodih. Pojasnila: Beogradski sajam, poštni predal 538, Beograd. — Telefon št. 28-526, 28-802. L. IV1NDER: 41 QospodhJ£no0k Roman o Franco Ferdinanda (Avtortzlran prevod) To je hotel slišati, samo to. Zakaj neznosna mu ni bila samo gotovost, da je bolan, ampak tudi predstava, da ga bodo imeli za bolnika za kandidata smrti, ki nima upanja, da bi kdaj prišel do oblasti in zasedel prestol, okrog katerega se je že od 30. januarja 1889 sukalo vse njegovo mišljenje. Ali ni bilo dovolj žaljivo, da ni bil uradni prestolonaslednik? Ali ni bilo sramota, da so Madžari — in ne samo ti, ampak tudi nekateri vplivni politiki v Avstriji — gledali mimo njega, kakor da ne bo nikoli cesar? Kako predrzni bi šele postali, ko bi šel glas o njegovem obolenju od ust do ust in bi listi poročali, da je odpotoval v Davos? Ta misel mu je bila skoraj enako mučna kakor bolezen. In nihče mu ni mogel svetovati, nihče pomagati V stiski svojega srca je razodel te skrbi možu, ki mu je zaupal mimo vseh, čeprav nista bila nikoli prijatelja in tudi nista nikoli mogla postati: proštu dr Marschallu. Duhovni gospod se je prestrašil, ko je zagledal udrta lica nekdanjega gojenca, za-čul sumljivi kašelj in pokašljevanje ter prestregel vročični blesk vodenosinjih, sivo zastrtih oči. Mladi človek v generalski uniformi je bil bolan, da, morebiti že nerešljivo izgubljen. V tem, ko je globoko zasopel, da bi dobil čas za premislek, se je prošt zavedel nevarnosti, ki je grozila gojencu in zaradi tega tudi njemu samemu. Ali naj se izjalovi ves ponosni načrt, ki ga je hotel uresničiti, načrt okrepitve katoliške cerkve v Avstriji in morda celo v vsej Evropi po njegovem vplivu, po zaslugi podjetnosti in diplomatske umetnosti bodočega kardi-dinala-nadškofa dunajskega? Ali je bil stavil na napačnega konja?« To se ne sme zgoditi, treba ga je rešiti«, je pomislil dr. Marschall. Razumni mož je imel svoj obraz taiko v oblasti, da strah ni prišel do izraza. Nasmehnil se je — in še tisti mah nasmejan ubral pot proti izhodu, ki je moral pomagati njemu in bolniku. Rekel mu je, da o resnični bolezni pač ne more biti govora, kaj šele, da bi bila nevarna. Lahna vročica mora pa brezpogojno izginiti, in kašelj mora miniti. Ni treba, da hi hodil v Davos; tam zdravijo težke slučaje, in k tem se Franc Ferdinand na srečo ne prišteva. (Da se nadvojvoda ne bo mogel odločiti za Davos, je bil prošt takoj spoznal, zato rajši ni razpravljal o tem kraju.) Nekaj se pa mora zgoditi; na Dunaju ali v Konopistu 3e zdravljenje nemogoče. Najboljše bi bilo veliko potovanje. Potovanje okrog sveta. Morski zrak ima največjo zdravilno moč. Svetuje torej, naj krene nadvojvodo naprej v južne dežele, potem pa z novimi močmi dalje na pot ter si ogleda svet, pravljične dežele, daljne celine, bajna morja in otoke. Tako bo združil prijetno s koristnim, si pridobil korenito poznanje dežel in delov sveta, doživel mnogo prigod, ki mu jih bodo vsi zavidali, in se vrnil zdrav v domovino. Za ta načrt se je Franc Ferdinand takoj navdušil. Odprl je atlant in zamaknjeno obvisel z očmi na zemljevidu, ki je kazal vsa svetovna morja in vse dele sveta. »Imenitna misel!« je vzkliknil. Kazalec mu je begal po morjih, po neizmernih dež lah. Misel, da se bo vozil po teh morjih in potoval po teh deželah, ga je opajala. »V Indijo se tudi popeljem, že davno bi jo rad videl — zaradi kra: nih lovov«, je klical. Prošt se je smehljal in prikimaval. »V Indijo — seveda! V Indijo morate ce- sarska visokost, na vsak način. Ves svet vam je odprt, cesarsika visokost, povsod se boste dobro počutili, saj je svet tako lep!« Nemir Franca Ferdinanda je bil mahoma našel ventil, z vso odločnostjo se je neutegoma lotil priprav za potovanje okrog sveta. Zdelo se mu je, da bo na tem potovanju ubežal svoji bolezni in samemu sebi, da bo postal v tujih deželah drug človek, da bo vse, kar ga teži, ostalo v domovini V prvi radosti je objel grofa Wurmbranda, ki so ga bili — kakor njega nedavno povišali v generalnega majorja. »Da bi le cesar dovolil potovanje!« je v skrbeh rekel grof. »Vem, da so zmerom težave, kadar prosi kak član vladarske hiše njegovo veličanstvo za dovoljenje, naj bi smel potovati v tujino.« —»A v tem primeru mi ne more delati neprijetnosti«, je menil Franc Ferdinand, »saj potujem zaradi zdravja!« — »Toda cesarska visokost hočete, da se potovanje uradno označi kot znanstvena odprava«, je pripomnil grof. »Nu da«, je pomislil Franc Ferdinand, »to je res, a cesarju lahko povemo resnico. Papa mora takoj zaprositi za avdienco in dobiti dovoljenje.« Drugi dan je bil Karel Ludvik že pri cesarju in mu je predložil prošnjo Franca Ferdinanda. Cesar je rekel, da potovanja ne more dovoliti. Malokdaj da je imel s potovanji nadvojvod prijetne izkušnje. Franc Ferdinand ni učenjak, kaj mu je treba hoditi na znanstvene odprave. Ce hoče samo zdraviti svojo bolezen, mu bo pač zadostovalo daljše bivanje v Meranu, kjer lečijo s sijajnim uspehom najhujše slučaje pljučne jetike. In ker je Franc Ferdinand le rahlo obolel, najbrže le za prehladom, bo Meran gotovo pravi zanj. Karel Ludvik se je s tem odgovorom ves potrt vrnil domov. Ferdinand je besnel. »Ne da mi, da bi ozdravel«, je kričal, »ampak hoče, da crknem! Ker mu je šel sin po zlu, naj poginem tudi jaz, kakopak, do dna mu vidim; ne more me trpeti, misel, da naj bom kdaj njegov naslednik, mu je neznosna!« Imeli so rodbinski svčt Mariji Tereziji se je porodila pametna miseL »Ce bi se hotela cesarica zavzeti za to potovanje«, je dejala, »ona lahko izsili dovoljenje, nihče drug ne.« Margareta, ki ji ie bila cesarica čestitala na zaroki, je hotela neutegoma iti k cesarici, se ji zahvaliti za voščilo in sporočiti prošnjo Franca Ferdinanda. Ta načrt so sprejeli in takoj uresničili Cesarica je domnevala, da je po nedolžnem kriva cesarjevega odpora; njena potovanja v tujino so bila cesarju zmerom nezaželena in mučna. Obljubila je, da pregovori cesarja. Ako je Franc Ferdinand bolan, mora cesar odobriti vsako pot, ki utegne olajšati odstranitev bolezni Nekaj dni po tem so sporočili Francu Ferdinandu, da sme odriniti na pot Cesar je bil določil, da naj se sredi decembra vkrca na križarko »Cesarica Elizabeta«. Cesarica je bila omogočila potovanje. Ladja, ld so jo dali Francu Ferdinandu na razpolago, je nosila cesaričino ime. Zaprosil je za poslovilno avdienco pri tej ženi, ki jo je komaj poznal, a se jo je nad vsako mero bal. Velika je bila tudi njegova plah ost pred cesarjem, toda kadar je govoril z njim, je imel trdna tla pod nogami: kaj poreče cesar in kaj zaželi, je bilo zmerom ali vsaj pogosto moči slutiti Cesarica je bila n ep r era č unl j i va. Trdili so, da ni zmerom dobra, da rada neti nemir in spravlja ljudi v zadrego. Vendar je bila poslovilna avdienca dejanje vljudnosti pri katerem se skoraj ni bilo bati presenečenj. Franc Ferdinand je rekel cesarici nekaj hvaležnih besed, ki si jih je bil pripravil. Cesarica ga je razstreseno poslušala in skoraj nestrpno odgovorila: »Ustregla sem ti rade volje.« & ■ • vv^ ■ v; v iftKu LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA 5 IZVRŠUJE: TJULJEFOlfj 3122-3126 račun po*tns hran V ljubljani st. 10.534 RAZLICNB TISKOVINE, ČASOPISE; KATALOGE, PROSPEKTE, PLAKATA, REVIJE, VREDNOSTNE PAPIRJE, KOLEDARJA, EROSURE, NAZNANILA, PISMA, RAZGLEDNICE, DOPISNICE RAČUNSKE ZAKLJUČKA ETIKETI* SLIKE, 2&AVAROVALNK PONUDB f POROČILA, CENIKE, PROSPEKTE!, POROČNA NAZNANILA, FAKTURE, OSMRTNICE, DIPLOME, KNJIGE ITD. V ENOBARVNEM IN VEČBARVNEM TISKU m »a f>9 ■ H S PS m niii§iii i I mm f? Um je najbolj popolen in najbolj ekonomičen gradbeni materija!, ki ustreza vsem zahtevam moderne gradbene tehnike in omogoča izvaianie najdrznejših stavbnih konstrukcij in najrazno-vrstnejših izdelkov 1 elika Joč je po svoji verski vsebini praznik, v katerem se križajo močna nasprotja. Temna otožnost pasion-skih spominov, podoba križanja na Golgoti in Zveličarjeve smrti med ch 'uma razbojnikoma prehaja v himni-čno radost vstajenja in večnega življenja. V simboličnih obredih velikega tedna so naznačeni prividi muk in trpljenja. Usoda Boga-človeka se izravnava z usodo človeka sploh, z njegovim bojem s soljudmi, s človeškimi predsodki, s hudobnostjo in krivico, z državnimi in verskimi napravami in uredbami. Pasionski del velike noči nam vzbuja misli o tragičnem bistvu življenja, o neskončnem boju zoper zlo in nesrečo, o večni prisotnosti smrti v vsem, kar zaznavamo kot življenje. Božji grob je eden najtemnejših simbolov, kar jih nahajamo v zgodovini verstev; v njem se izraža misel, ki je bila člo> veku grške dobe popolnoma tuja. Čeprav so stari Grki dajali svoji predstavi božanstva čez mero očitne človeške poteze, se vendar niso hoteli in mogli toliko pokloniti pred oblastjo smrti, da bi spravili tudi svoje bogove pod njeno krvniško roko. Krščanstvo je šlo v pojmovanju življenjske tragike mnogo globlje. Zveličar se rodi in umr-h kot človek, toda vstane od smrti kot Bog, da tako — kakor pravi stara petem - premaga smrt in trohnobo. Ta temni ton v melodiji velike noči Be Jkmalu spremeni v radostno pesem vstajenja. Pasionskemu molu sledi vedri dur velikonočne deluje. Bolečina, groza, smrt, grob — vse je premagano. Žrtev Je tista skrivnostna sila, ki spreminja krivdo v odpuščanje, tmrt r vstajenje in večno življenje, mračno tragiko naravne usode v sproščenje tn svetlo radost duha. Ideja žrtve Je ena najglobljih idej indoevropskega človeštva, zato jo srečujemo v vseh verstvih tn v vseh svetih knjigah od Ved in Upanišad do Evangelijev. Zato nimajo prav tisti, danes v nekem delu Evrope močno modni kritiki krščanstva, ki trde, da Je krščanstvo poteklo -čija, ki je zastopana z vsemi svojimi avtomobilskimi tovarnami. V največjem paviljonu nas pozdravi takoj pri vhodu na levi strani Onel, ki ima zastopane vse svoje tipe. MAN je zastopan z dvema ogromnima Dieslovima šasijama. Potem vidimo ob robu celo vrsto tovornih voz: Tempo, Krupp. Henschel. Mercedes-Benz, Busslng -NAG, Ford in Magirus. Na prostoru Ma-girusa razstavlja ljubljanska Avtomontaža vzorec moderno grajenega avtobusa. V sredini paviljona pa razstavljajo Adler, in literski Trumpf Junior, dvolitersld ln 2.5 lit šestcil. Adler. Steyer Ima prav tako tri tipe: mali Stever 55 z boksermotoriem, Steyer 200 s 1500 ccm strojem in šestcil. Steyr 220. Tovama Mercedes-Benz razkazuje prav tako vse tipe ia to od 1700 ccm štiricilindrskega stroja do ogromnega osemciiindrskega kompresorja (115/180 KS, ki doseza 170 km brzine). Skoro isti kot lansko leto je ostal kolnski Ford, ki razstavlja svojega Eifla in V 8 kot krasen ca-briolet. Auto Union ima zastopane vse svoje štiri znamke Audi, DKW, Horch in Wanderer. Simpatije pridobiva posebno veliki dvosedežni Horch. Hansa Borgward ima v več izdelavah prikazana svoja dva modela 1100 in 2000 ccm Hanomag je zastopan s svojim letošnjim 1.3 lit., ki je letos popolnoma nov v konstrukciji in liniji, ki je aerodinamična. SestcilindrsJd 2.3 lit Hanomag Sturm pa je primer solidnega kvalitetnega voza. BMW ima več prvovrstnih voz, med njimi športen dvo-sedežen voz krasne linije in izrazito športen odprt dvosedežen voz, čigar stroj (6 cil.) ima 3 razplinjače in zmore 90 KS. Pri obhodu paviljona prideš do zadnje nemške tvrdke Maybach Zeppelin, ki je zadnja tudi na nemški listi. Najdražji model stane v našem denarju 380.000 din in je obenem najdražji voz cele razstave omenim naj še, da gradi tovama te avtomobile samo po naročilu. Pred nemškim paviljonom pa stoji na prostem mogočna vrsta tovornih voz, ki zaradi svojih ogromnih dimenzij in velikega števila niso našli prostora v paviljonu. Tu so zastopani z različnimi modeli Vomag, Bussing-NAG, Faun, Normag traktorji, Hanomag traktorji in prikolice za tovorne vlečke. Tvrdka Metz Otto Wolf iz Kolna razstavlja impozantno gasilsko lestev, ki doseže 33 m višine. Montirana je na Mercedes-Benzu. Vsega sta potrebna pri tem kolosu za poslugo samo 2 moža. Od nemških motociklov razstavljajo znamke Ziindapp, DKW, Ardie, NSU, Durkopp, BMW. Za zaključek naj navedem še, da ima beograjska motorizirana policija svojo posebno kojo, kjer kaže svoja motorna vozila. Za lovljenje avtomobilistov, ki so se pregrešili zaradi prehitre vožnje ima mo-tocikle Indian, ki dosegajo 160 km brzine. V posebnem paviljonu je cestna razstav va, o kateri bomo še poročali. Najlepše so se izkazali Slovenci in slovenski oddelek skuša predočiti z ličnimi grafikoni in reliefi sodobno stanje in potrebe naših cest v Sloveniji. _ _ ^ _ ANE K D O T A L. 1928. je neka radovedna gospa mučila raziskovalca Amundsena z raznimi vprašanji. Na koncu je prosila, naj ji pove kakšne doživljaje. Amundsen, ki je bil tih in molčeč mož, je nato pripovedoval: »Neko noč mi je zrasla brada za celili petnajst centimetrov ...« »Kaj, za petnajst centimetrov v eni a&-mi noči?« se je čudila radovedni ca. »V eni sami noči«, je ponovil Amundsen »Kajti ne smete pozabiti da je trajala tista noč na Severnem tečaju celih Sest mesecev ...« »Profili teden sem se vrnil lz Afrika, kjer sem lovil tigre.« »In kakšen je bil uspeh tvojega potovanja?« »Krasen! Srečal nisem niti enega t»- g**" »""'i i:uti^iWn'' i iiniifeiiiuiiiliiuiiifi'!^! ------- XHX. k©lo v ligi a in naš! Jutrišnje ligašk® kolo be že precej odločilno za kandidate ssa iconcn tabele Za novega prvaka v nogometu se nam zelo mudi in zato ne bomo izpustili letos niti velikonočne nedelje, da bi se čimprej približali temu cilju. Jutri bo torej kljub pirtihom in drugim dobrotam na sporedu spet popolno kolo s šestimi tekmami vseh 12 kandidatov. Iti! « • • Tekma se začne ob 16., predtekma (Ljubljana B — Svoboda) ob 14.30 Za nas je najvažnejše tretje letošnje srečanje na ljubljanskem terenu, in sicer tekma z varaždinsko Slavijo. Ljubljana, ter Slavija in Zeraun tvorijo repek v tabeli in samo eden izmed teh treh se bo mogel cel rešiti v prihodnjo ligaško tekmovanje, ostala dva pa bosta morala nazaj v pod-savezni metež. Zadnja tekma z Gradjanskim iz Skoplja je žal pokazala, da v našem moštvu nekaj ni v redu. Čeprav je ta enajstorica skoraj 6 mesecev igrala v enaki postavi, ni poklala uspeha kakor bi ga pričakovali. Torej zahteva, naj moštvo po možnosti ostane neizpremenjeno, za belo-zelene ni imela veljave. Moštvo je potrebno pregru-pacije, treba je pritegniti tudi nekaj novih moči... Klubovo vodstvo je na zadnji seji mnogo razpravljalo o tem in storilo nekatere sklepe, ki bodo upajmo, koristni. Največ težav je z vratarjem. Eden je pri vojakih, eden ni treniran, eden je bleziran in tako bo moral na bojišče spet Lindič, čeprav je bil zadnjo nedeljo zelo nerazpoložen. Upajmo, da bo v tekmi proti varaždmski Slaviji spet v formi, kakor smo ga videli v nekaterih tekmah lanske jeseni. Tudi ostali deli moštva bodo deloma prenovljeni. Dve tekmi ima Ljubljana še na domačih tleh, in sicer jutrišnjo s Slavijo in zadnjo z Baskom. Obe je treba dobiti, to je prvi nogoj za nadaljnje razprave o vprašanju, kjer bo Ljubljana po končanem XXII. kolu v ligi. Nedeljska tekma se bo začela ob 16., predtekma med Ljubljano B in Svobodo pa ob 14.30, obe seveda ob vsakem vremenu. Dvoisii spored v Beogradu Jugoslavija — Jedinstvo. Beograjski »rdeči« se srečajo z Jedinstvom, ki je zdaj v znamenju ekspanzije. Lani so »zeleni« neprijetno iznenadili »rdeče« s tesnimi : 0 in tudi jutri bi hoteli ponoviti kaj po- dobnega. Seveda pa je Jugoslavija preteklo nedeljo zaigrala tako uspešno proti BSK-u, da Jedinstvu vsaj na papirju to pot ne moremo prisoditi takega podviga. Bask — BSK. V . i tekmi so BSKov-ci z 2 : 0 opravili z Baskom, toda za nedeljo pa le niso preveč sigurni o svoji zmagi, tem bolj ker je znana stvar da so črno-beli boljši proti boljšim kakor proti slabšim. BSK je zaradi zadnjih neuspehov in bližine Gradjanskega na drugem mestu nekoliko nervozen, pa ni izključeno, da se bo zadnji nesreči pridružila še katera ... Hašk v Skoplfu Veliko zanimanje vzbuja srečanje Haška in Gradjanskega v Skopiju. Skopljanci so .leseni v Zagrebu natovorili 8 golov in se bodo brez dvoma na domačih tleh skušali rehabilitirati za ta skoraj največji poraz v letošnji ligi. Razen tega jim je treba za rešitev iz nevarnega pasu — po uspelem gostovanju v Ljubljani — še nekaj točk, pa bodo napeli vse sile, da si jih bodo vzeli kar pri lanskem državnem prvaku. Zemunci v Splitu Gostovanje Zemuna v Splitu pcmeni 99 odstotkov možnosti, da bo Hajduk spravil obe točki, ne glede na to, da je prvo srečanje med tema dvema nasprotnikoma ostalo na splošno presenečenje neodločeno 3 : 3. Hajduku gre za to, da ostane sigurno na tretjem mestu in zato proti gostom ne bo niti najmanj sentimentalen ... Zemun se to nedeljo še ne bo dvignil z zadnjega mesta. Gradjanski in Sarajevčani Po dolgih pogajanjih so se slednjič »pur-geri« pred nekaj dnevi odločili, da bodo kljub bojkotu, ki so ga po znanih incidentih in izgubljeni tekmi v Sarajevu izrekli nad sarajevsko Slavijo, vendarle nastopili. Gradjanski je v zadnjih treh tekmah pridobil nekaj dragocenih točk in ga že spravljajo v kombinacijo, da bi mogel v ugodnih okoliščinah prehiteti edinega rivala BSK-a in se povzpeti na čelo tabele. Sarajevska Slavija mu bo na domačih tleh skoraj gotovo dobavila prvi potrebni dve točki Da bo vse mirno in v redu, so Zagrebčani za vodstvo naročili italijanskega sodnika. XIX. kolo bo spet prav zanimivo, najbolj med onimi, ki se že potapljajo. Pazimo torej na izide v Ljubljani, Splitu in v Skopiju. O prognozah pa glede na izide zadnje nedelje res ne kaže zapisati niti besedice... Olimpijsko predmestje v Helsinkih Olimpijska vas na XII. olimpiadi bo še zgradbe pri prejšnjih Na modernih olimpijskih igrah, ki se vse više v velikih mestih, tekmovalci in njihovi voditelji iščejo čim mirnejša ih skritejša mesta za prebivanje. Mnogo je za športnika kvarnih priložnosti v velikem mestu, tekmovalci pa večinoma prihajajo na olimpijske tekme iz posebnih taborišč, kjer so se skoraj spartansko s strogim' življenjem in napornim vežba-njem pipravljali za borbo. Ta sprememba je še bolj občutna, kadar se atlet iz tega tabora preseli v mesto olimpijskih iger. Tamkaj na tisoče radovednežev napada tekmovalce z raznimi vprašanji, jih nadlegujejo z najbolj čudnimi željami, slikanjem. lovljenjem avtogramov in sploh vsem takim, kar si more izmisliti razigrana množica na vdušenih, pa vendar dolgočasnih prijateljev in spoštovalcev olimpijskih tekmovalcev. Tako so po izkustvih iz" leta 1924. v Parizu in leta 1928. v Amsterdamu prireditelji X. olimpiade v Los Angelesu zgradili posebno olimpijsko vas za olimpijske borce, v kateri so tekmovalci kljub temu ,da so bili v velikem mestu in sredi ogromnega vrveža, vendar vse bolj razkošna kakor so bile podobne dveh olimpijskih igrah lahko nadaljevali svoje strogo ih enostavno življenje v taboru. Ta olimpijska vas je pokazala zelo koristne uspehe in zdi se, da bo zdaj na vsaki olimpiadi sestavni del olimpijskih naprav. V ostalem pa to ni nič novega! Tudi pri starin Grkih je bil običaj, da so atleti zadnje tri tedne pred igrami prebiJi v samoti, daleč od ljudi in v posvečenem kraju, kjer so končali svoje priprave in marljivo "vežball Zdaj še ponavlja enako na olimpijskih igrah, samo da so metode prikrojene novemu času. Nemci so v bližji okolici Berlina v želo slikovitem kraju zgradili olimpijsko vas Doberitz, menda prav tam, kjer so še pred 5.000 leti obstojala lovska naselja indo-germanskih prebivalcev, torej v času, ko niti na Grškem še ni bilo olimpijskih iger. Ko so kopali temelje za nove zgradbe olimpijske vasi, so našli orožje, orodje in posode iz tega davnega naselja. To je bila za prireditelje značilna slučajnost. Prebivalci olimpijske vasi in izbra-| ni predstavniki najlepše in najmočnejše mladine vsega sveta, so se merili v ple- meniti borbi tamkaj, kjer so pred 50 stoletji živeli in lovih njhovi predniki. Podnebje kalifornijske obale ob Tihem oceanu je seveda mnogo blažja od onega v Berlinu, zato so morali Nemci v marsičem spremeniti načrte, ki so jih v olimpijski vasi dobili iz Los Angelesa. Zato berlinska vas ni bila zgrajena iz majhnih lesenih bajtic kakor ona v Kaliforniji, temveč iz zidanih, večjih in stalnih zgradb. Da veliko delo in premoženje za te zgradbe ni ostalo neizkoriščeno, so ga Nemci pozneje uporabili za okrevališče nemške vojske. Sicer pa je tudi načrte izdelala vojska in že iz njih se vidi kasnejša svrha teh zgradb. Ce je podnebje v Berlinu zahtevalo zidane hišice druge oblike kakor so bile v Los Angelesu, je v tem pogledu še večja razlika v Helsinkih, kjer so se prireditelji odločili za izgraditev modernega olimpijskega mestnega dela s hišicami, ki bodo tudi po olimpiadi služile prebivalcem z vsem konfortom. Velika prednost tega načrta je tudi ta, da bodo tekmovalci XII. olimpiade stanovali mnogo bliže raznih aren, kakor je bilo to pred štirimi odn. osmimi leti. Od olimpijskih stanovanj za tekmovalce do glavnega stadiona v Helsinkih bo vsega samo 2 km ali 20 minut hoje. To je predmestje Kapila, ki ga visok in gost gozd loči od ostalega dela mesta. Trije veliki načrti so priporočali tri različne rešitve olimpijske vasi. Po prvem naj bi te zgradbe ostale v vojaške namene, po drugem naj bi se preuredile v dijaško mesto s stanovanji za slušatelje številnih visokih šol, po tretjem pa naj bi olimpijska vas ostala kot moderno in vzorno središče mestnega dela v finski pre stolnici, ki naj bi imela važno propagandno urbanistično vlogo. Olimpijsko predmestje, ki so ga začeli graditi letos januarja, bo sestavljeno iz dveh popolnoma ločenih delov; na vzhodu bodo samo stanovanjske stavbe s krasnimi drevoredi Zgradili bodo 300 stanovanj, v katerih bo prostora za 3.000 olimpijskih tekmovacev. Ce bo prijav še več, se bo moglo Se nekaj novih zgradb priključiti tej celoti. Hiše bodo itarinadstropne, torej S pritličjem in dvema nadstropjema. Stavbena dela je prevzela velika zadruga za gradnjo nepremičnin Haka, ki bo tudi po končanih igrah obdržala upravo tega bloka. Stanovanja bodo imela po dve ali tri sobe z vsem komfortom, v vsakem stanovanju pa bo lahko stanovalo 10 atletov. V zapadnem delu tega predmestja bo veliko vežbališče, dolgo 560 in široko celo 460 m. OkoH zemljišča do 1.000 m dolga dirkalna proga, v sredini pa prostor za atletiko z olimpijskimi dimenzijami in olimpijske kakovosti. Tamkaj bo 8 ska-kališč, 4 krogi za metanje krogle, 6 krogov za metanje diska, 6 zaletol za metanje kopja in 3 mreže za metanje kladiva. Posetona proga bo Zgrajena tudi za teke z zaprekami. Na južnem robu tega olimpijskega vežbališča bo tudi olimpijski ve-lodrom, tako da bodo tudi kolesarji lahko trenirali v nepo&redni bližini. Nad ulico, ki loči obadva dela tega predmestja, bo 85 m dolg most, po katerem bodo olimpijski tekmovalci doslovno lz svojih sob odhajali na vežbaližča. Vendar vsi olimpijski tekmovalci ne bodo mogli biti nastanjeni v tem olimpijskem predmestju. Veslači n. pr. bodo kakor v Berlinu stanovali v neposredni bližini veslaškega stadiona. 300 do 400 tekmovalcev bo dalje lahko stanovalo v novi podoficirski goli, ki se gradi približno 5 km od središča mesta. Vse tekmovalke in vse službene spremljevalke bodo spravljene v novi bolničarski šoli, ki jo gradijo v neposredni bližini mesta in bo otvorjena šele po končani olimpijadi. ženska osnovanja bodo približno 1 km oddaljena od stadiona. „Avto In šport" V rokah imamo 3. številko (za marec) naše edine avtomobilske športne revije, ki je izšla z nekaj zamude. Med vsebino čita-mo obširna poročila o občnih zborih obeh slovenskih sekcij Avtomobilskega kluba, dalje originalni članek profesorja Casa-grande o razstreljevanju močvirja pri gradnji modernih cest, športni prispevek L S iž minule smučarske sezone, dalje vrsto tehničnih sestavkov o raznih novostih na avtomobilskem polju, zanimivo gradivo v stalnih rubrikah »Zakaj« in »Ali bi radi vedeli «ter kopico službenih obvestil za člarie-avtomobilste. TUdi ta številka je lepo ilustrirana in kaže, da postaja od številke do številke popularnejša. Posamezne številke so po 5 dinarjev. Naroča se pa v upravi v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4. Razočaranje po nedelji Ali bo Ljubljana nazadnje res odletela na XL ali XII. mesto v tabeli? Nedeljski neuspeh belo-zelene enaj-storice in edinega našega predstavnika v iigaškem tekmovanju proti m> Stvu Gradjanskega iz Skoplja je mučno odjeknil med prijatelji nogom-:ta in obiskovalci igrišča ob Tyrševi cesti. Kjerkoli je v teh dnevih nanesel pogovor 2.3. naš nogomet in nedeljski nastop SK Ljubljane, povsod so imeli o njej le besede graje in omalovaževanja, skoraj povsod so si bili edini v tem, da po tej poti naši belo-ze-leni ne morejo nikamor naprej. Znano je, v kakšnih razmerah mora životariti ta naš nogometni klub in bridka resnica je, da je navezan res samo nase in na peščico najbolj idealnih delavcev v njem, ogromno je takih, ki se ne brigajo zanj — razen v dobrih časih, mnogo pa je v Ljubljani celo takih, ki mu vsak dan obstoja mečejo polena pod noge. Zato je nesporno, da za neurpeh tega kluba niso odgovorni samo igralci in oni požrtvovalni posamezniki, ki ga vodijo, temveč tudi vsi oni, ki bi jim morala biti skrb — razen marsičesa mnogo manj važnega — tudi fea sloves našega edinega predstav-nika med najmočnejšimi nogometnimi klubi Jugoslavije. Tako se dogaja, da se gledalci redkih ligaških tekem v Ljubljani le prečesto vračajo z igrišča razočarani, pri čemer pa ne stikajo za onimi globljimi vzroki neuspehov, temveč bridko občutijo le to, da se enajstorica Ljubljane z n-eodoljivo naglico bliža predzadnjemu ali zadnjemu mestu v ligaški tabeli, od koder ji grozi povratek v ožji krog dcimačega prvenstva _ med vse ostale slovenske nogometne klube. V tem razpoloženju nam je razočaran po nedeljskem fiasku SK Ljubljane poslal v objavo prijatelj našega lista in očividec te tekme nekaj vrstic na naslov SK Ljubljane v nameri, da bi morda le imele nekaj koristi. Tudi mi jim dajemo mesta s to najboljšo željo, čeprav se zelo bojimo, da bodo spet in spet udarile v prazno. »Precejšnje število nas je bilo nesrečnikov, ki smo pohiteli v nedeljo na igrišče v trdem prepričanju, da bomo gledali ne samo lepo nogometno igro, ki jo že tako dolgo zaman pričakujemo od nagih igralcev, temveč da bomo doživeli tudi sigurno zmago nad nasprotnikom z dna prvenstvene tabele. Toda, kdo je mogel doživeti večje razočaranje, kakor smo ga doživeli vsi tisti, ki se že tako dolgo odzivamo klicem vodstva S. K. Ljubljane, naj podpremo naše fante v borbi za obstanek v ligi. In ravno ti naši fantje, ki jih hodimo podpirat, so pokazali že ponovno, to nedeljo pa še prav posebno neznatno mero nogometnega znanja, pomanjkanje vsake resne volje, skrajno brezglavost in popolni nesmisel za koristno skupno igro. Ce vodstvo kluba išče za vse te nedo-statke izgovora v »smoli«, potem je na napačni poti, kajti med tako imenovano smolo pri nogometni igri in neznanjem je velikanska razlika, kakor je velika razlika mod tem, ali naj bo uspeh tekme odvisen le od sreče, ali pa naj bo plod uspešno zgrajene igre. Nekaj let zaporedoma se 2e bijejo Slovenci za to, da se obdržijo v Jigaškem tekmovanju. Odigrali so med tem že nešteto tekem doma in na tujih igriščih, tako da bi po pravici že lahko pričakovali nekaj uspehov in napredka moštva samega, predvsem kar se tiče tehnike obvladanja žoge, točnega podajanja, sistema in slednjič, kar je najvažnejše, streljanje na gol. Kaj je vzrok temu, da se moštvo sploh ne more dvigniti nad svojo primitivno povprečnost? Ce hočemo biti odkriti, si moramo priznati, da s tako mizerno igro prav gotovo ne spada v ligo. Svojčas So dala moštva ljubljanskega I. podsavezne-ga razreda mnogo boljšo igro, kakor pa danes SK Ljubljana. Zdi se, da brez pravega trenerja, M bo znal igralcem vcepiti disciplino, primeren sistem igre in jih tehnično izoblikovati, moštvo ne bo nikamor napredovalo, temveč pojde po sedanjem razvoju sodeč, spet svojo rakovo pot, ki bo privedla nagega edinega zastopnika do izločitve lz nacionalne lige. Zato je potrebno, da voefetvo SK Ljubljane poskrbi predčasno za čim boljšega, nekoliko mlajšega trenerja, ki bo obenem lahko tudi igral v napadu, nadalje, da sčasoma izpopolni sedanje moštvo z novi- mi močmi, ki bodo znale igrati predvsem a pametjo, brez brutalnosti in ne bodo ugonobile kar od kraja vsega, celo najbolj zrele šanse za gol, kakor ae to ponavlja zdaj od tekme do tekme. Vodstvo SK Ljubljane naj bo preprri-čano, da je v Ljubljani še mnogo več nogometne publike, kakor pa jo prihaja na igrišče sedaj. Toda namesto postopnega porasta zanimanja za tekme, pričakujemo lahko spričo take mizerije, kakor jo kaže sedanje moštvo, edino-le odtujitev še tistih nekaj stotin najbolj zvestih pristašev kluba, ki pričakujejo upravičeno vsaj nekoliko več resne volje od igralcev, če že ne morejo nuditi dobre nogometne igre.« Občni zbor trboveljskega SK Amater ja Oni dan je imel SK Amater v Trbovljah svoj redni letni občni zbor, ki se ga je članstvo udeležilo v prav lepem številu. Zborovanje je vodil predsednik g. Blanc, ki se je v začetku svojega pozdravnega govora spomnil med letom umrlega podpornega člana g. Kolbezna, nato pa izročil igralcu Gracerju diplomo za 10-letno aktivno delo v klubu. Predsednik je na-giasil, da je s tretjim mestom, ki ga je moštvo doseglo v celjski skupini prvorazrednih ljubljanskih klubov, popolnoma zadovoljen, posebno pa ga veseli, da so bili igralci ves čas tekmovanja tako fair in disciplinirani, kar lahko služi za vzgled vsem športnikom v rudarskih revirjih. Iz tajniškega pOTOčila g. Kolarja je razvidno, da je bil klub v živahnih pismenih stikih s sorodnimi organizacijami, sicer pa je bilo tudi društveno življenje zelo živahno. Blagajnik g. Nagllč je med drugim poročal, da je imel klub v preteklem poslovnem letu okoli 28.000 din dohodkov in nekaj več izdatkov, česar je deloma kriv še stari dolg, ki bremeni društveno blagajno. Nato sta podala kratka poročila načelnika obeh športnih sekcij ter gospodar in upravnik igrišča. Po izglasovanju razreš-nice je bil izvoljen novi odbor v nasiednji sestavi: predsednik: Maks Podlesnik, podpredsednika Drago Malovrh in Ivan F.ovšnik, tajnika Herman Kolar in Roman Turn-šek, blagajnika Franc Naglič in Slavko Gracer, arhivar Anton Tanzelj, upravnika igrišča Bajda in Kovač, revizorja Kovač Pavel in Gosak Martin, načelnik nogometne sekcije Ferdo Mrzelj, načelnik lahkcratletske sekcije Knez, odborniki pa gg. Jelen, Vranešič, Gorenc, Sajovic, 'ia-laznik in Dolanc. STK Moste. — Igralci i. moštva naj bodo na velikonočni ponedeljek točno ob 14. na igrišču Jadrana. Kdor bi bil res tehtno zadržan, naj sporoči načelniku. Novoizvoljeni predsednik g. Podlesnlk je nrtb pozval odbor in članstvo na še intenzivnejše delo za napredek kluba in zaključil ta uspeli občni zbor. Ali ste vi tudi letalec? Ne — šofer. . . Zadnje sp&rtne ves in obvestila objavljamo posebej! ff & ilovo zime od Savinjskih Alp Zima v onih gorah, ki venčajo Logar- J sko, dvojno zibelko Savinje, Robanov in M&tkov kot, traja predolgo, je preveč trdovratna in kljubovalna, se je pregloboko vkoreninila in vgnezdila, da bi se mogla, naglo in lahko posloviti od tega krasnega gorskega sveta, od njegovih visokih vrhov, grebenov, skalnatih sten, njegovih jarkov in jarug, krnic, okrešljev, ograd-cev, dolinic, kotlinic. Po dolgotrajnosti, stanovitnosti, žSavosti in vztrajnosti Je zimi v Poviiju Savinje edino še pomlad ob dolnjem toku tega bistrega gorskega potoka podobna in sorodna. Toda dočim je ta pomlad tudi pri svojem še tako poznem slovesu vedno mehka, ljubka in mila ter se nikoli ne izneveri ah izpridi, stopnjuje ona zima v svoji nepopustljivo-sti svojo moč in silo pri svojem slovesu do gigantske Mjubovalnosti, do Zagrizenosti in besnosti, da se tresejo Večno trdni, negibni roglji, vrhovi in grebeni, da slabotni smučar tn hribolazec, ki je zabredel v njeno blazno besnenje, pade v zevajoči prepad bledi beli smrti v naročje kakor jeseni suhi list z drevesa. Mirna tišina plava, globoko spodaj nad Logarsko, nad njenimi mestoma že kopnimi logi :In lokami, nad njenimi samotnimi kmet-skimi dvorci in nad ljubko cerkvico Kristusa Kralja. Prav tako mirno in tiho in samotno je v Matkovem in v Robanovem kotu v soteskah in tesnicafc okoli Solčave. Mlada Savinja, med domačini črna imenovana, Jezerca iz Matkdvega in Bela iz Robanovega kota se pritajeno in ljubeznivo pogovarjajo s svojimi steklenoči-gtiml bistrimi vodami v tišini, M jo le od časa do časa motijo glasni klici drvarjev in plavcev ter grcimoviti ropot hlodov, kl bliskovito hite po suhih in vodnih drčah v Savinjo. V to sah javo, samotno idilo pokojnega miru in tihe zapuščenosti se le- žijo ftitansfco kljubovalno, nedostopno in odvratno vrhovi onih orjaških gora, ki v oklepni silnih ledenih in snežnih skladov in žametov nočejo in ne morejo popustiti od svoje oblasti in sile, ki so jo v teh gorah imeli že več ko pet mesecev dolgo. V vrtovih ob dolnji Savinji, v Celju Si v Iraškem, že stoje marelice in breskve v nežnem' pomladanskem cvetju, z mehkim smehljanjem spremlja tamkaj zgodnja pomlad šumenje gorskega potoka. Gigantska borba z nežno, toda zmagovito močjo in silo pomladi pričenja v gorah okoli zibelke Savinje. V samoto tihega miru Logarske buči in grmi silili glas zime, kljubovalne, nepopustljive zime, ki, poslavljajoč se od Ojstrice, Raduhe ln Rln-ke, od Brane, Planjave, Mrzle gore in od Okrešlja, Se bije zadnji, veličastni ih strahoviti smrtni boj. Drugačen ko prihod je odhod "rime iz gorskega sveta ob gornji Savinji. Ob njenem prihodu so veselo ukali planšarji, pastirji, planšarice in oskrbniki planinskih koč na svoji poti v dolino; razlegala se je pesem lovcev, ki Sb se odpravljali v skalnate stene na gamse; prijavno jesensko Sonce, polno mehkobe ih milobe, je gledalo tedaj na gorske velikane in ko So se po jesenskem deževju razšle jesenske megle, so se črez "noč na mah zasvetile lepe glave Ojstrice, Raduhe in Rinke v žar ru kraljevskih snežnih dladeahOv v Celjski kotlini pa je V onih dneh počasi dozorevalo sladko grozdje. Odhtid in slovo zime iz povirja Savinje "je tragično, je strahovita, silna borba "nasprotnih ali v silnem gorskem svetu, kljubovalni upor gigantov titanov "proti večnim bOgbvOm, ki morajo baš zato ,ker So neizprosni ln nepremakljivi v redu vseh dogodkov na tem svetu, biti ih ostati zmagovalci tudi v teg bortSI. Sto rdk, "sto nog isna zima, da ee z njimi krčevito drži in oklepa vrhov, slemen in stolpov, sten, vrat, prepadov in oken na Brani, Mrzli gori, Ojstrici, Rin-ki, na škarjah in na Grafički. Tedaj zapiha in zatuli črez Kamniško sedlo, nekdanjega »Konja«, jug, divje in vendar toplo; njegov dih razmaja zimi temelje pod njenimi nogami, razrahlja in razmehča silne sklade ledu in snega, da grmijo s strašnim truščem velikanski plazovi snega, ledu in skalovja v Robanov in Mat-kov kot, v Logarsko in na Okrešelj tja do prve zibelke bistre Savinje. Strašna, herojska in tragična je ob slovesu borba zime, dokler si v svoji besni kljubesti sama ne uniči vseh svojih sil. Milo ln ubrano Žuborenje Jezerce, črne in Bele se je spremenilo v glasno šumenje ih bučanje vl-sokonaraslih hudournikov, ki pode svoje ražbradane valove skozi soteske in tesni, skozi »Klešče« in »Kladivo« pod Belo. Sedaj se nobene zastavice dima he igrajo mimo ki tiho nad samotnimi kmetijami Podbrežnika, Logarja ah Pleshika in njihovimi hišami ln ognjišči;, zvonček v gorski kapelici, ki, 1. 1897. posvečena kot jubilejna kapelica, gleda z višine skoro 2000 m v Robanov kot, zvoni in kliče kakor na pomoč brez prestanka, vmes tuli vihar in .žvižga skozi žvižgovec v Jeruzale, cerkvica Kris'iusa Kralja ih ona pri Sv. Duhu pod Olševo v solčavski Proštijl, celo župha cerkev v Solčavi se tresejo ob strašni borbi zime v bližnjih gorah, ob hjeherin Istralhovitem gTmehju in hrume-hjtL . Slap Rfnke. ki odvaja mlado Savinjo iz njene prve skalnate zibelke, pa tudi vso šnežnlco z Okrešlja in njegovih orjaških gor Črez visoko, nadvisno steno v strahovit "prepad ih v Logarsko, buči in bobni tako mogcSčno, da ga niti plazovi ne pre-vpijejo. Blaga, človeku, zlasti pastirjem naklonjena bitja, ki bivajo v votlinah bli-■ zu Slapa, rojenice in žalik-žene so zbeža-1 te v dolino. Samo sojenice, nesmrtne in F neizprosne, zdrže ter tko niti življenja ali jih brez usmiljenja na mah pretrgajo. Gorni mož pa vlada in gospodari po mili volji. Poleti so mu lahko ubežali pastirji, dečki in deklice, če so sedli na štor, ki so vanj drvarji vsekali znak križa. Sedaj se Je to spremenilo in brezmejna je ob slovesu zime oblast Gornih mož. Zdi se, da oe lomijo in pokajo orjaške skalnate trdnjave zimskih vrhov in gora. S silo in brzino dalmatinsko-kraške burje se zaganja jug v nakopičene sklade ledu, snega in skalovja; pojemajoče grmenje tu in tam, blizu in v daljavi, je zadnji, strašni pozdrav mogočnih plazov, pozdrav, ki sprem lja v ledeni grob vsakogar, ki Se drzne, v svoji radovednosti motiti borbo prirod-nih sil ob slovesu zime ob prvi zibelki Savinje. Noben smeli hribolazec, nefoen drzni lovec na gamse se sedaj ne upa, da bi obhodil in preiskal grebene in stene na Ojstrici ali Rinki kakor o božiču, ko je s smučmi, krpljami, derezami in cepini brez vsake bojazni pred plazovi lahko zalezoval po snežiščih plemenito divjad. Sedaj pa je čas, ko hočejo biti same za se tiste gore, ki stoje okrog in okrog z'belk Savinje, same tako dolgo, dokler se ni poslovila od njih končno vendarle zirrm tn je dokončana silna borbe, med besno kiju- , bovalnostjo žime in med nežno silo teple j pomladi in njenega sonca. Ko so snežni plazovi v dolinskih kotih in ogradcih že večinoma sikopneli, razodeva razdejanje in pustošenje v gorskem goedu še dolgo časa njihove Smeri in poti; toda prej in hitreje ko na drugih mestih se ob njihovem robu prikažejo iž tal prve pomladanske cvetlice, pritlikavk burja in dišeči volčin. Kmalu zase len i jo na Mrzli gori, na Rihki. na Velikem vžfiu blizu one jubilejne kapelice dolge, zelene, plazeče se veje pritlikavega bora sredi belih lis zadnjega z,mskega snega. Snežni- j ce, ki žuborijo črez cvetki ln tičatJne v i Jezenco, Črno in Belo, omogočajo v SasU i nji pomladansko plav lesa, ob slovesu zime, tako divjo, nevarno in zanimivo, kakršne morebiti Alpe sploh ne poznajo. Visoko gori cb snežiščih ob ruševju pa poje najlepši ptič tudi v Savinjskih Alpah, ruševec, njegova rastitveca pesem je pesem ljubezni, pomladi in življenja, pa tudi poslovilna pesem, ki velja premagani zimi in njenim žrtvam. Letalska nesreča na Alfasfel Lovci na kožuharje so našli na Steklenem polotoku tromotomo jwometno letalo, ki so ga pogrešali od srede tega meseca, ko so ga zadnjič opazili nad Iueno na. Alja-ški. Letalo je bilo popolnoma razbito, enega izmed motorjev so našli kakšnih dve sto metrov od kraja nesreče. Kakor kaže preiskava, se je zavoljo eksplozije enega svojih bencinskih tankov vnelo in padlo na tla. Pri tem So vsi potniki In člani posadke zgoreli. Trupel niso mogli več iden-tiflcfcatL Ponovitev zime na Švedskem IZ Stockhokiia poročajo, da se je zima na Švedskem ponovila. Ponekod imajo velike žamete in promet je popolnoma ustavljen. Sončni mrk 1$. aprila Dne 19. t. m. bo krožni sončni mrk, ki vati, ker bo sonce ob tistem času zahaja--oižedo pojao a ijSoui 0moq eu snu ud eg lo. Kolikor bo viden, ga bomo vidSli sploh le kot delni mrk. Oglasi v „Jutru" imajo vedno tt&freč?! ospets i ►JTrrKO« 8t. 88 rt Sobota, 8. IV. 2939. Vsi rezervat deli stalfid na zalogi S Kaj je lepšega kot pomladanski izlet ? naravo z dobrim b zanesljivim motorjem T Pomlad ležeta,zato se podviza} In se oglasi priSirmi IGN. TOK LJubljana, Tavčarjeva 7 Ogled motorjev brezobveze«! PUCII IV PHAMOIIIEIV Mi 9oCdneijevi itaielicn&ki tfroji ZAHTEVAJTE PROSPEKT^ BRATJE GOLDNER S U B 0 T I C A Osnovano 1906 Hidravlično stisnjene Terrazzo to drage plošče za tlakovanje to oblogo sten, obiožne in polne stopnice ter vse druge izdelke iz umetnega kamna izdelane s pomočjo modernih strojev dobavi v prvovrstni izdelavi to kvaliteti: „AiPEKO" - INDUSTRIJA UMETNEGA KAMNA, LJubljana, Tyrševa c. 48 - Tet 29*30. Opozorilo obiskovalcem spomladanskega sejma v Beogradu Majaa f^iScžsuist za nakup nepremičnin v Beogradu MODERNA HIŠA ZA RENTO PRI TEHNIČNI FAKULTETI — Velika priložnost. VEČNADSTROPNA Z 9 RAZKOŠNIMI STANOVANJI pc> 2 in 3 sobe. z modernim komforfcom. V vseh stanovanjih kopainice in kuhinjfe V ploščicah. V sobah dela iz gipsa, parket, lončene peči in ostali luksuz. Letni donos 106.000 din. Za nakup potrebno 640 000 din in da se prevzame majhen hipotekami do!g na 32 let po 6 odstotkov LUKSUZNA PALAČA za uživanje ln rento pri parlamentu. Štirinadstropna, z i azkoino komfortiraniml stanovanji pc 1, 2, 3 in 4 sobe z modernimi prostori. Povsod v stanovanjih največji luksuz. Vhod ln proielje, vsa v marmorju in kamenu. To je ena najmodernejših palač v centru, ki se more zaradi izrednih razlogov zelo ugodno kupiti. Letni donoe 224.C00 din. Za nakup potrebno 1,500.000 din in da se prevzame majhen hipotekami dolg. ZA 550.000 DINARJEV V GOTOVINI ln majhnim dolgom lahko kupite štirinadstropne moderno hišo za rento v bližini narodnega gledališča, ki donaša letnb točno 100.000 din. Hiša naprodaj zaradi delitve. Vse te hiše, ki jih nudimo, so novozidane ln davka proste ter so Izdatki 2elo majhni glede plačevanja dajatev. Gornje prilike kot nujne prodaja »AVALA«, Beograd, Pašičeva 5/1 — telefon 23-8-30 (vhod iz male ulice). čitaffe in širite »J U T R 0« DOBI SE V BOLJŠIH TRGOVINAH. GLAVNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO : F. T O IVI A Ž I č, MARIBOR. TAMBURICE vseh vrst najmodernejše izdeluje roko-tvornica tamburic M. Dobranic, Topolovac — Sisak. Pišite takoj po brezplačni cenik št. 51.' »čuval- vaše imovine«. »čuvar vašega zdravja«. Higijenska guma Domač proizvod V vseh strokovnih trgovinah, gospod ... >m»< LASTNIKI SREČK! Iščemo one srečneže, ki so že zadeli večje ali manjše dobitke, pa tega ne vedo. Lastniki srečk vojne škode, srb. rdečega križa in tobačnih srečk, nai javijo nemudoma svoje srečke s serijami in številkami na naslov: NOVICE O SREČKAH, Maribor, Cankarjeva 14. — Priložite znamke za din 3.— IIIEIIE P1IČESKE strokovno dalo J. KOS priznani dam ski frizer Mestni trg 3 Telefon 47-68 r Vinarska in Metarska zadruga v Metliki želi vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem, znancem in prijateljem in se priporoča Se v nadalje. J Orožarna J. Pastuovič ZAGBEB, Jurišičeva ulica 1 Orožje za lov, šport ln obrambo. Noži, termosi, aluminijasto blago, nahrbtniki, potrebščine za pse, lovsko planinarskl predmeti ln praktične novosti. Zračne puške, alarmne pištole ln aparati za plazenje, šport ln zoper vlomilce, kupoprodaja brez dovoljenja. Katalog (80 strani, 350 slik), s cenikom pošljemo priporočeno vsakomur, ki nam pošlje 10 din, kar povrnemo pri naročilu nad 200 din. Cenik zračnih pušk ln orožja za alarm zastonj. Pištole ln revolverji (25 vrst) počenši od 250 din, belgijske in nemške puške (60 vrsti počenši od 1.100 dinarjev. — Zračne puške in pištole (20 vrst) počenši od 120 dinarjev dalje. Vas stane posamezna številka »Jutra«, če si list naročite. Vrhu tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača Zedi-njena zavarovalnica v Ljubljani •svojcem smrtno ponesrečenega naročnika OiaiOtOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO|OIOIOU ■ o ■ o m o ■ o ■ € ■ o ■ o o * o ■ o ■ o ■ o ■ o m o m 0 m 0 o n OIOIOIOIOIOIOBC3BOBC3VC3ECDIOBOIOIOBC3IC3IO 0 tir _ ^____^__ti__v* za hodnike ln stopnišča Kokus tekači ■■■■■■■■■(■■■■BBI Ljubljana, Marijin trg 2 PIAMEIN KOVINARSKA ZADRUGA zaj. JE NOVA FIRMA PRVE 2EBLJARSKE IN ZELEZO-OBRTNE ZADRUGE V KROPI BOČNE IN STROJNE 2EBLJARNE. TOVARNA VIJAKOV IN ŠPORTNEGA OKOVJA — UMETNA KOVAČNICA — Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemrtno Čistiti aii barvati v tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski nasip 4-6 'ra talca «■» Svttlolflcitaio Za vsako družino najlepša oblačila. Posebno moške obleke, trenškoti, krasno perilo Itd. nabavite najboljše tn najceneje pri Presker, Sv. PETRA C. 14. Prvovrstni trbov«lJsbi PREMOG brez prahu, koks. suha drva oudi 1. Pogačnik BOHORIČEVA 6 Telef. 20-59. ms* Moški, ki trpite na seksuam oevraetsnlj! odnosno nezadostni lunscljl spolnih žlea. duševni depresiji, poskusite OKASA 190 tablet 220 din: « «e lih mnogi zdrav alkl preskusili Id so kot hormonski preparat odobreni Poiiljamo direktno m poStnlne prosto Lekarna Mr Rožman. eeogfad reraaje br d Reg 8. br. 5732-1934 Xauče 'TOMANE, MODROCE in vse tapetniške idelke nudi — solidno in po nizki ceni IUDOLF RADOVAN — Mestni trg 13 Velika izbira najmodernejšega blaga za pohištvo. oglašuje ia napreduje f Podaljšanje dopusta ali je to Vaša želja ? Ali niste Cesto želeli, da bi podaljšali dopust? Intenzivno obsevanje z »VI. Slnskim soncem — origin al Hanau, — ki traja samo 3 do 5 minut, Vam prinaša sonce In odmor, ter vam da- le krasen naknadni dopust z ml svojimi zdravstvenimi vrtuaMstl. Kako bi bilo, če U si kot prvo stvar za svoj dom nabavili »Višinsko sonce?« Zahtevajte Se danes brezplačno llustrovano torotaro it-843 J ln neobvezno predvajanje prt eni spodaj navedenih tvrdk: Jngosloveiufco Slemen* a. 4, ftp- ?rad, Kralja Aleksandra 8, Zagreb, Bogovlčeva ulica št. 1, LJubljana, Tjrševa cesta la, Jpgoglovcnsko AEG, Beograd, Brankova 80, AEG UNION, JUGOSLAVENSKO S. J>. Zagreb, Karadžičeva 1. Ljubljana, Livarska ulica 6. .. V i š i n s k o I ri c e11 011 g i n a f Han& i Proti škodam na Vaši lastnini (ogenj, tatvmski vlom, toča itd.) in na Vašem življenju (poškodbe udov na potovanju v hribe, na vožnjah po železnici, na avtomobilih, smrt doma ali zunaj doma itd«) Vas zanesljivo zavarufe JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI, D. D. i eksponiturarai v Maribora in Celju in podrufofeanri v geeg^dn, Zagrebu, Sarajevu, Novem Sadu, Osfjeku. davni sedež v Ljubljani, Gosposka uKoa 1«, telefon št. 21-76 fa 38*9». Otftl na s Gopali&cern □ D □ L P □ n □ p c O □ O □ □ 26 sob za tujce, □ □ □ □ g se odda ugodno v najem. Po g nudbe na upr. lista po J „BIed' □ n Palača v Beogradu □ □ hdu @ □ neopremljen □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n naprodaj zelo nujno za din 2,300X00 din gotovine in majhen hipotekami dolg. — Palača je zidana zelo solidno in luksuzno. Komfort v stanovanjih najmodernejši: vse pritikline v belih ploščicah, vzidane kadi, zidani štedilniki, prvovrsten parket. Hiša ima dva lifta. Nahaja se v najlepšem in strogem centru Beograda. Stavbišče obsega 500 m-, pročelje 16.10 m. Renta je 320.000 letno. To je izredna prilika in je v interesu resnega interesenta, da jo izkoristi. Pojasnila daje »AR-GUS, Beograd, Prestolonaslednikov trg 1-1. Priznano prvovrstna francoska kolesa AIGLON Najlažji tek. VIKTOR BOHINEC, LJUBLJANA Tyrševa c. 12 — dvorišče PALAČA zidana 1938. 1. Parter in 5 nadstropij. Stoji v strogem centru blizu same »Politike«. Zidana je zelo razkošno: marmor, gips, prvovrsten parket, povsod ploščice. Mesečna renta din 22.000. Proda se za 1,700.000 din v gotovini in dolg. PALAČE, HIŠE, STAVBIŠČA v Beogradu po najugodnejših cenah, z dobro in varno rento morete kupiti edino, ako se obrnete na biro »AR-GUS«, Beograd, Prestolonaslednikov trg 1. Palača v Beogradu za 1,200.000 din v gotovini in za manjši hipotekami dolg. Palača je nova, razkošno zidana, propta davka. Podpritličje, parter in 5 nadstropij. Komfort v stanovanjih najmodernejši. Vhod in stopnišče obložena z naravnim marmorjem. Letna renta din 272.000. Pojasnila dajemo samo resnim interesentom. Palačo, hišo, stavbišče v vseh krajih Beograda po najugodnejših cenah proti dobremu in varnemu obresto-vanju morete kupiti edino, ako se obrnete na biro »ARGUS« — Beograd, Prestolonaslednikov trg 1 — telefon št. 20-528. KOLESA KUPITE DOBRO IN POCENI TUDI NA OBROKE pri H. SUTTNE1R LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 6. Brezobvezen ogled! HOTEL NA MORJU v neposredni bližini Sušaka, v idealni legi z lastno plažo in veliko teraso ob morju, s kompletnim inventarjem in restavracijo, vse čisto, v redu, kompletno. Hotel z 33 sobami in dependanco, krasna vila ob morju z 10 sobami, vsaka z loggio. Barka, telefon, elektrika. Odda se takoj, eventuelno tudi proda. Ponudbe na advokatsko pisarno dr. Boschi, Zagreb, Tomislavov trg 19. ČE ŽELTE RES DOBRO VINO PITI, MORATE K „FAJMOŠTRU" PRITI Sv. Petra nasip S namizno belo 10.—, cviček 12.—, rizling 12.—, črno 12.—, silvanec 16.—. Cez ulico 1 din ceneje. ©d 1. maja nemški poletni tečaji v zavodu ANDERL-ROGGE Graz — Lesslngstrasse 19 Nemški jezikovni tečaji za začetnike in že deloma vešče (nemški pisarniški in korespondenčni tečaji) — Resno delo ln vesele ure odpočitka. Za mlada dekleta in dame internat v zavodu, za moške udeležence rodbinski domovi. — Pobliže po sekretariatu. Osnovana leta 1907. Banka in hranilnica D. D KRAPINSKE TOPLICE podruž. v Zagrebu, Račkoga ul. 8, I. nadstr. — Sprejema vloge na tedenske hranilne obroke po zelo ugodnih obrestih v zvezi z brezplačnim zavarovanjem DAJE POSOJILA ^državnim in samoupravnim uradnikom tin uslužbencem, oficirjem, orožni-Jtom, železničarjem, upokojencem, zasebnikom itd. — Zahtevajte prospekte! Prostovoljna javna dražba Kmetska hranilnica in posojilnica v Novi vasi na Blokah prodaja na favni dražbi prostovoljno gozd V Kompoljah. ki meri 130 ha. V gozdu je cca. 7000 m3 jelovega lesa, 7500 m3 bukovega lesa (hlodi, drva), 70 m3 lipovega lesa, 400 m3 javorja, 35 m3 gabra, 30 m3 brsta. Dražbeni pogoji se dobe pri dražbi. Dražba bo dne 18. aprila 1939 ob 10. uri dopoldne ob vsakem vremenu v gostilni nasproti postaje Dobrepolje. i:!llli!i:illlli»!l|l|i|l!lllilll»llll!!!l!|>i!l'i!iiillll!l!!!ill Čitaielii inserenti! Izkoristite dolgoletne izkušnje številnih »Jutrovih« prijateljev, ki dobro vedo, da nudi »Jutro« v malem oglasniku vsak dan, zlasti pa v velikih nedeljskih izdajah, številne nasvete in informacije v vseh stvareh osebnega in poslovnega značaja Kadar iščete ali oddajate službo ali stanovanje, kadar hočete kaj kupiti ali prodati, čitajte »Jutrove« male oglase. Poslušajte tudi dobre nasvete onih, ki že leta in leta inserirajo v malem oglasniku, kadar hočejo sami nasloviti svojo ponudbo na široki krog desettisočev »Jutrovih« čitateljev. Prihranili bote na času in denarja, kajti enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas bo poučil, da ima mali oglas dvojno vrednost, če se javi nanj dvojno število interesentov. Oglašujte v »Jutru«, kjer imajo oglasi vedno največji uspeh. l!lllll!l!lllllllll!lll!llll!llllll!|lllll!lllllll!l!llllll!llllllll!llllll!llll!llli Dražbeni oklic. Na predlog Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani se bo vršila dne 21. aprila 1939 ob 9. uri pri okrajnem sodišču v Kočevju, soba štev. 5, prisilna dražba nepremičnin mesta Kočevja in sicer vložkov štev. 368, 373, 393, 642, 727 in 913 k. o. Kočevje, ki so cenjeni na Din 5,059.393.—, najmanjši ponudek pa znaša Din 3,710.586.—. Prodale se bodo: občinska hiša štev. 75, nadalje mestni mlin z vodno pravico in turbino štev. 99, mestno kopališče s hišo štev. 126, nadalje vse bivše Kajfeževo posestvo s parno žago. Pozor, lesni trgovci! Na dražbo pride mestni gozd v izmeri 307 ha, 53 a, 71 m2, cenjen na Din 2,403.873.—, najmanjši ponudek Din 1,602.582, varščina Din 240.388. Nadalje mestni šahe (gozd), cenjen na Din 1,089.742.—, najmanjši ponudek Din 726.496, varščina Din 108.975.—. Izdražilo se bo tudi mnogo drugih travniških in njivnih parcel. Dražbeni pogoji so na vpogled pri okrajnem sodišču v Kočevju, informacije pa daje tudi Mestna hranilnica v Kočevju v likvidaciji T V B d K A FRANC FUJAN KBOVSTVO Ljubljana, Galjevica 9 — Telefon 49-07 izvršuje vsa krovska dela solidno in poceni ter se toplo priporoča cenjenim strankam. BKIPlAfFN FOor V /6KANJO Na Dolenjskem se proda na prostovoljni javni dražbi dne 16. aprila posestvo Franca Drenika (vulgo na šrangi), Jablan 25, Mirna peč, s hišo in gospodarskimi poslopji, ob drž. cesti, na prometnem kraju, primemo za obrt. Informacije se dobe: Miklič A., mizar, Jablan 25, Mirna peč. Pozor kapitalisti! na bi si zavarovali svojo gotovino in jo plasirali z dobrim obrestovanjem, obrnite se na najboljše organizirano podjetje za promet z nepremičninami v Bsogradn, na »AVALOi, Pašičeva ulica 5-1., telefon 23-8-30 (vhod lz male ulice). NUJNA PRODAJA V BEOGRADU, VELIKA PRILOŽNOST I. PALAČA V CENTRU Parter in štiri nadstropja, z dvema lokaloma ln več stanovanji po 2, 3. in 4 sobe z modernim komfortom in etažno kurjavo. Točni letni do nos 110.000 din. Za nakup potrebno sedemsto tisoč dinarjev in da se prevzame mala hipoteka n. HIŠA V CENTRU — VELIKA PRILOŽNOST! Pri »Kalemegdanu« parter in nadstropje, s kavarno, pekarno ln stanovanji po 1 in 2 sobi, z ostalimi pritiklinami. Renta 100.000 dinarjev. Cena 400.000 din v goto-vini in mala hipoteka in. HIŠA PRI »MOSKVI« ZA RENTO Štirinadstropna s stanovanji po 2 tn 3 sobe, z modernim komfortom. Letni donos 80 000 din. Cena 650 tisoč din. — Plačevanje po dogovoru Gornje prilike nujno prodaja »A V ALA«, Beograd, PAŠIČEVA 5/1. telefon 23-8-30 (vhod iz male ulice). Naročniki ,Jutra1 so zavarovani za 10.C00 Din. Zahtevajte brezplačni kaiaiog> MEINEl>HEROLD Ivorrutt9/oibU MARIBOR».101 'Tv-.iVii uspehov na en oglas v »JUTRU« NARAVEN RUM Saint James z Antllsklh otokov. Z ah te vajte v vseh kolon.-dellka-tesnih trgovinah, v boljših kavarnah in restavracijah rum »Saint James« edinstven za čaj, coctalle ln ga-stronomijo: aroma - okus — kvaliteta. Zastopstvo ln skladišča Novvy A. R. Beograd. Uskočka 5. Telefon 23 013 Podzastopstvo za drav. ban FRANC PE3TOTNIK. LJUBLJANA, Verovškova 22 Ob vsaki priliki se spomnite da so .Jotrovl* .Mali oglasi* > Sloveniji nsjospešnejU. najcenejša in najhitrejša posredovalnica sa sluibe vseh vrst sa prodajo la naknp vseh stvari, sa nepremičnino, lokale. podjetja, kapital, te nitve in sa vse drago ZAHVALA Vsem, ki so ob smrti našega predragega očeta, starega očeta in tasta, gospoda Antona Kadunca žeL vpok. z nami sočustvovali, poklonili vence in spremili pokojnega na poslednji poti, iskrena hvala. Prav posebno se zahvaljujemo za pozornost učiteljskemu zboru deške šole v Ribnici in sostanovalcem pokojnega. LJUBLJANA, dne 8. aprila 1939. Žalujoči rodbini KADUNC in PODGORNIK CONTINENTAL f" Din 400; {M lr2»vrit> uslužbence pc Oin 100.— Ivan Lsgat, LJUBI-I AiSi A Prešernove 44 MAKI BOK. Vetnnisko 30 ZUHTEVRUTE 89E5PLAtN!'P0DLlCMI .-. KR. OVORSf? ITEL3 ? ZAGREB I^NI^dLlClEVA "'O 100 uspehov na en oglas ..JUTRU" ZAHVALA Globoko ganjeni nad Izrazi sočutja ob prebridkl izgubi naše nadvse ljubljene soproge, mamice, stare mamice, tete in tašče, gospe Joslpl&e Herbst ioproge nadsprevodnika drž. žel. v pokoju se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni cenjeni obitelji Malgaj in sostanovalcem za sopomoč, dalje vsem darovalcem vencev in cvetja, pevskemu zboru Narodne čitalnice v Spodnji šiški za ganljive žalostinke, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti, končno vsem, ki so nam na katerikoli način izkazali sočutje v teh težkih dneh. LJUBLJANA — CERKLJE OB KRKI — SV. PETER V SAV. DOLINI — PTUJ — LJUTOMER, dne 5. aprila 1939. PAVEL, soprog; KARL in PAVEL, sinova; PAVLA, por. POŽAR, JO SIPINA, por. NAGELSCHMIED, hčeri; vnuld in vnukinje ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ko se je od nas za vedno poslovila naša srčno ljubljena žena, mati, stara mamica, tašča, sestra in tetka, gospa Marija Kodermacova smo bili deležni prisrčnih dokazov toplega sočutja. Ustmeni in pismeni izrazi sožalja so nam blažili bolest. Iskrena zahvala vsem! Prav posebno se nadalje zahvaljujemo onim znancem in prijateljem, ki so okrasili krsto s krasnimi venci in šopki, kakor tudi številnim pogrebcem, ki so našo drago pokojnico spremili na njeni poslednji poti. Vsem, prav vsem iskrena zahvala! Imenoma pa naj se zahvalimo gospe Zori dr. Ravnikovi in njeni družini, ki nam je ob bolezni in smrti naše drage pokojnice z zgledno človekoljubnostjo ustrežljivo stala ob strani. MARIBOR, na Veliki petek 1939. Žalujoči. ZAHVALA Ob nenadomestljivi Izgubi mojega ljubega soproga DR. ALOJZA HOMANNA sem bila deležna tolikega sočutja, da se žal ne morem posebej zahvaliti vsem onim, ki so ml na kakršenkoli način izrazili svoje sožalje, spremili dragega pokojnika na njegovi poslednji poti in obsuli njegovo krsto s cvetjem. Posebno zahvalo sem dolžna zdravnikom gospodom primariju dr. Neubauerju, docentu dr. Cholevi in dr. J. R. Debevcu, ki so se trudili podaljšati rajnkemu življenje. Nadalje se zahvaljujem čč. duhovščini, lovskim tovarišem gospodom Langusu, Vogelniku, čebašku in Kokalju, Id so ga nosili k zadnjemu počitku, deputaciji lovskega društva za Gorenjsko z gospodom predsednikom Cirilom Mohorjem na čelu, deputaciji društva slovenskih fantov in deklet ter domačim gasilcem. Zahvaljujem se gospodu profesorju dr. Metodu Dolencu kot zastopniku društva »Pravnik«, gospodu Jancu kot lovskemu prijatelju in gospodu županu Resmanu kot zastopniku Tujsko-pro-metnega društva za njihove tople poslovilne besede ob odprtem grobu. Zahvaljujem se nadalje gospodn dr. šviglju kot zastopniku odvetniške zbornice ln penzijskega fonda, vsem gospodom zastopnikom tukajšnjih uradov ln stanovskim tovarišem, tukajšnjim lovcem in smučarjem, pevskemu društvu za v srce segajoče žalostinke in vsem posameznikom, ki so v tako častnem številu spremili dragega mi soproga k večnemu počitku. V RADOVLJICI, v aprilu 1939. ROSA HOMANN roj. SCHLIMP GOSPODARSTVO Selitev Industrije lz Slovenije Naš najvažnejši gospodarski problem 2e pred leti smo resno opozarjali na nevarnost, ki preti gospodarstvu Slovenije zaradi rastočih razlik v davčni obremenitvi, ki ustvarjajo neenake konkurenčne pogoje med podjetji v raznih pokrajinah naše države. Znano je, da so samoupravna bremena v Sloven ji znatno višja nego v vseh ostalih banovinah, zlasti na jugovzho du države. Pred leti so se pokazale prve posledice te neenakosti v produkcijskih in konkurenčnih pogojih; podjetniki, ki so imeli namen ustanavljati nova industrijska podjetja, so se pričeli izogibati Slovenije. Medtem pa se je položaj še poostril in danes se pojavlja že pri obstoječih industrijskih podjetjih v Sloveniji tendenca, da se izselijo na vzhod in jug naše države kjer so bremena manjša in kjer uživa industrija tudi druge ugodnosti. Poostritev položaja je prinesel zlasti nov sistem financiranja banovin, po katerem prejema dravska banovina iz centralnih fondov kot proračunski dohodek neprimerno manj, nego znašajo prispevki slovenskih davkoplačevalcev v te fonde, in tudi sorazmerno mnogo manj, nego druge banovine, ki pokrivajo s temi dohodki tudi polovico vseh banovinsk h izdatkov, in jim zaradi tega ni treba nalagati samostojnih davščin v večjem obsegu. Naša bojazen, da se bo industrija pričela seliti iz Slovenije, se je že deloma uresničila. Poleg steklarske industrije, ki se polagoma seli na jug, so se v zadnjem časru tudi druga podjetja odločila k enakim korakom. Nedavno smo poročali, da se bo izselila iz Maribora znana tekstilna tvornica E. Zelenka, ki zaposluje skoro 500 delavcev in uradnikov. Podjetje bo zaenkrat preneslo iz Slovenije svojo predilnico in je pričelo delavstvo že odpuščati. Pozneje ima slediti tudi prenos tkalnice, menda v okolico Skoplja. Drugo mariborsko tekstilno podjetje Doctor in drug ima tudi namero prenesti svoje obrate v bližino Beograda. To podjetje se je nedavno spremenilo v delniško družbo, ki ima svoj sedež že v Beogradu. Sedaj poročajo tudi iz Kranja, da se namerava izseliti tvornica srume Semperit, in sicer v savsko banovino. Samoupravna davčna bremena Zanimivo sliko neenakosti samoupravnih davčnih bremen nam kaže statistični pregled izdatkov in dohodkov oo samoupravnih proračunih v letu 1937/38. ki ga je nedavno izdal proračunski oddelek finančnega ministrstva. Iz te statistike posnemamo, da so znašala samoupravna davčna bremena (banovinska in občinska) v občinah in v mestnih občinah povprečno na enega prebivalca kakor sledi (v dinarjih): ▼ mestnih občinah (brez sedežev banovin) I remenitev v Beogradu in 9 sedežih banovin. Neenakost banovinskih davčnih bremen V gornjih zneskih so upoštevane tako občinska kakor tudi banovinska davčna bremena. Še večja pa je neenakost pri samih banovinskih dajatvah, kajti v mestnih občinah posameznih banovin znaša povprečna banovinska davčna obremenitev na enega prebivalca v dinarjih: v občinah (brez mest. občin) banovina: v mestnih občinah (brez sedežev banovin) dravska savska dunavska zetska moravska vardarska drinska primorska vrbaska 69.73 44.70 44.69 16.05 15.55 15.52 13.60 9.18 8.15 178.78 76.78 52.80 52.38 35.82 28.93 27.57 14.31 11.12 banovina: v občinah (brez mest. občin) dravska dunavska savska zetska vardarska moravska primorska drinska vrbaska 129.72 107.43 83.13 42.60 38.87 37.95 32.64 30.60 26.69 604.16 244.00 373.53 226.50 134.67 198.96 150.12 171.61 133.14 V občinah dravske banovine (brez mestnih občin) je torej samoupravna davčna obremenitev tri do petkrat tako velika kakor v občinah ostalih banovin, razen dunavske in savske banovine. Tudi glede obremenitve v mestnih občinah brez sedežev banovin je dravska banovina daleč na prvem mestu. V mestih dravske banovine (Maribor, Celje, Ptuj) znaša povprečna samoupravna davčna obremenitev na enega prebivalca 604 din, to je dva do štirikrat toliko kakor v ostalih banovinah naše države in skoraj še enkrat toliko, nego znaša povprečna davčna ob- V gostilni in restavraciji zahtevajte vedno izrecno Rogaško mineralno vodo! Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen. V občinah dravske banovine je povprečna banovinska davčna obremenitev na prebivalca osemkrat večja nego v vrba ki in primorski banovini in petkrat večja nego v moravski, vardarski in zetski banovini Banovinska davčna obremenitev v mestih dravske banovine pa je povprečno na prebivalca dvainpolkrat večja nego v savski banovini, trikrat večja nego v zetski in dunavski banovini in celo petnajstkrat večja nego v vrbaski banovini Privlačnost področja uprave mesta Beograda Za industrijo je trenotno zelo privlačno področje Beograda, Zemuna in Pančeva, to pa zaradi tega, ker je to področje Izvzeto iz banovin in se na tem področju ne plačujejo nobene banovinske davščine. V Beogradu se na primer plačuje le 20°/o občinska doklada na neposredne davke, ni pa treba plačati banovinske doklade, medtem ko znašajo v dravski banovini samo banovinske doklade 60% (v selskih občinah se pobira vrhu tega še banovinska šolska doklada v višini 35%); občinska doklada pa znaša v Ljubljani 60°/« in v Mariboru 20°/®. Izdatki, ki jih mora drugje kriti banovina, pa ne padejo v Beogradu na breme občine, temveč po večini na breme države. Tako mora država v Beogradu tudi sama graditi srednješolska poslopja, medtem ko jih morajo drugje postaviti banovine. Vse to omogoča Beogradu, da lahko drži proračun v razmeroma ozkih mejah m da ga lahko celo znižuje. Na nedavni proračunski seji beograjskega mestnega sveta je beograjski župan Vlada Ilič poudaril, da je uspelo od leta 1931. znižati povprečno občinsko davčno obremenitev na prebivalca od 1612 din na 840 din, pri tem pa je občini v zadnjih letih še uspelo v znatnem obsegu zmanjšati dolgove. Razvoj Beograda v zadnjih desetletjih, ki je skoro brez primere v Evropi, pa skuša beograjska občinska uprava še pospešiti. Prav te dni se beograjska občina pripravlja razpisati velik mednarodni natečaj za regulacijo razširjenega Beograda na osnovi, da se prebivalstvo poveča na 1 milijon. Druge neenakosti Ni pa samo razlika v samoupravni davčni obremenitvi izvor neenakosti v konkurenčnih pogojih. So še druge okolnostl, ki vabijo industrijo na vzhod in jug, zlasti pa v bližino prestolnice. Tako se je v zadnjem času ponovno dogajalo, da so industrijska podjetja v Sloveniji dobivala, odkar se izvaja poostrena uvozna kontrola blaga in neklirinških držav, le razmeroma majhen odstotek deviz za nakup surovin, medtem ko nekatera podjetja v Beogradu in okolici skoro ne poznajo tež-koč zaradi deviz. Ta razlog je baje mero-dajen zlasti za tekstilna podjetja, ki se nameravajo izseliti. Na to okolnost je nedavno ono7orll tudi predsednik Saveza industrijcev za savsko banovino g. Vladimir Arko, ki je izročil trgovinskemu ministru g. Jevremu Toml-ču o priliki njegovega poseta v Zagrebu spomenico, v kateri zahteva, da se podružnica Narodne banke v Zagrebu organizira kot glavna podružnica, ki naj se ji dodeli ustrezajoči kontingent kredita, in da se pri tej podružnici ustanovi poseben pododbor za kontrolo uvoza, ki naj v lastnem delokrogu dodeljuje devize za uvoz surovin in ostalega blaga iz neklirinških držav. Spomenica omenja tudi neenako postopanje pri kreditiranju industrije od strani Narodne banke, ki jo centrala te banke motivira s tem. češ da ima industrija na zapadu države možnost priti do kredita pri močnih zasebnih denarnih zavodih Znano pa je, da je razlika med obrestno mero pri Narodni banki in obrestno mero pri privatnih bankah tako velika, da predstavlja izredno ugodnost za ono industrijo, ki se lahko poslužuje kreditov Narodne banke. Nadaljnji razlog za naseljevanje industrije v Beogradu je tudi do skrajnosti izveden centralizem pri državnih nabavkah. Spričo razvoja v zadnjih letih mora biti danes vsakomur jasno, da je vprašanje pogojev za industrijski razvoj Slovenije trenotno najvažnejše gospodarsko vprašanje Slovenije. Vsi razumemo potrebe naših samouprav in tudi potrebe države, pričakujemo pa tudi uvidevnost na drugi strani. Pomisliti moramo, kam naj to vodi, če bo sedanje stanje zastoja v industrijskem razvoju Slovenije trajalo še nekaj let in če se bo industrija nadalje izselje- vala v južne kraje? Kaj bo z našim delavstvom, če se bo ta proces nadaljeval, in kje bodo črpale naše samouprave dohodke, če se odvzema naši industriji konkurenčna sposobnost in se s tem ustavlja gospodarski razvoj naša banovine. Vprašanje izenačenja bremen je zaradi tega naše eksistenčno vprašanje zato ga moramo čim prej zadovoljivo rešiti, ne samo v interesu podjetij in delavstva, temveč tudi v interesu naših samouprav, ki so navezane na dohodke od teh podjetij. Nase državne finance Finančno ministrstvo je izdalo pregled o gibanju državnih financ v mesecu februarju, iz katerega je razvidno, da je bil donos davkov v tem mesecu v splošnem večji nego pred enim letom. Donos neposrednih davkov je znašal 266.2 milijona din nasproti 238.1 milijona din v lanskem februarju, tako da je tu zabeleženo povečanje za preko 28 milijonov. Donos trošarin je znašal 79.1 milijona din (plus 7.3), donos taks 103.9 milijona din (plus 6.9), donos carin 81.1 milijona din (plus 1.8) in donos monopolov 154.0 milijona din (plus 9.5). V enajstih mesecih proračunskega leta 1938/39 je znašal donos neposrednih davkov 2565.1 milijona din (plus 73.6 milijona din (nasproti istemu razdobju prejšnjega leta), donos trošarin 939.9 milijona din (plus 105.2), donos tako 1166.8 milijona din (plus 69.3), donos monopolov 1999.0 milijona din (plus 91.9) in donos carin 915.5 milijona din (minus 19.5). i Državna podjetja Dohodki državnih podjetjih se v februarju niso razvijali enotno. Državne železnice so imele 202.2 milijona din dohodkov (za 52.7 milijona din več nego lani v februarju), gozdovi pa so prinesli 10.0 milijona din (za 3.0 milijona din več). Manjše dohodke pa so imeli rudniki, kjer so znašali dohodki le 16.8 milijona din (minus 11.9) ter pošta, telegraf in telefon, kjer so dohodki dosegli le 31.6 milijona din (minus 3.8). V enajstih mesecih tekočega proračunskega leta so dosegli dohodki železnic 2376.5 milijona din, to je za 195.3 milijona din več nego v istem razdobju prejšnje, ga leta, dohodki rudnikov 232.1 milijona din (minus 61.2). dohodki gozdov 92.8 milijona din (plus 5.9) in dohodki pošte, telegrafa in telefona 478.9 milijona din (plus 27.3). Ogromen dotok zlata v Ameriko Kmalu po tem, ko je Nemčija zasedla Češko in Moravsko je letos znova pričelo v velikem obsegu odtekati zlato iz Evrope v Ameriko. Samo v preteklem mesecu je znašal dotok zlata v Zedinjene države 286 milijonov dolarjev, od začetka letošnjega leta pa 649 milijonov dolarjev (36 milijard dinarjev). Ob koncu marca so monetarne zlate rezerve Zedinjenih držav dosegle še nikoli zabeleženo rekordno višino 15.160 milijonov dolarjev (850 milijard din), medtem ko so lani ob koncu leta znašale 14.508 milijonov, sredi lansikega leta pa 12..962 milijonov dolarjev. V zadnjih osmih mesecih je torej prišlo v Zedinjene države za 2198 milijonov dolarjev zlata (za okrog 120 milijard dinarjev). Sedaj je že približno C0 odstotkov vseh svetovnih monetarnih rezerv zlata v Ameriki. V tekočem mesecu računajo še z večjim dotokom zlata. Prekooceanski parniki, ki vozijo iz Evrope v Ameriko, imajo velike tovore zlata. Medtem ko je znašal dotok v zadnjem tednu aprila 85 milijonov dolarjev, računajo, da bo dosegel v prvem tednu aprila 100 milijonov dolarjev. V ameriških finančnih krogih izražajo znova bojazen zaradi posledic kakega novega navala zlata v Ameriko, ker se boje tako-zvane zlate inflacije. Največ zlata je v marcu prišlo v Zedinjene države iz Anglije, ki izkazuje za marec izvoz zlata v vrednosti 65.4 milijona funtov V prvem letošnjem četrtletju je Anglija izvozila za 116 milijonov funtov, uvoz zlata pa je znašal le 21 milijonov funtov. Anglija je torej letos izvozila za 95 milijonov funtov (za 435 milijonov dolarjev) več zlata nego ga je uvozila. To pa ne pomeni, da so se v enankem obsegu zmanjšale angleške zlate rezerve, kajti v Angliji je deponirano mnogo tujega zlata, ki se sedaj seli v Ameriko. V depojih londonskih bank je bilo zlasti mnogo privatnega zlata. Imetnii tega zlata se očitno boje. da spričo mednarodnih političnih dogodkov to zlato v Evropi ni več varno. Tudi številne evrop-ke novčanične banke (Nizozemska Belgiia. Švica) so znaten del svojih zlatih rezerv poslale v Ameriko. padke obrezanih hmeljskih korenik. ker je v njih mnogo ličink škodljivega hrošča Plinthus porcatus, ki jih uničimo samo na ta način, da hmeljevino in vse odpadke obrezanih korenik sežgemo v ognju. — V zadnjih letih smo precej zatrli tega nevarnega škodljivca, sedaj pa nam grozi nevarnost, da bo nastopil zopet v velikem številu in znova ogrožal našo hmeljsko rastlnio. — Glavni odbor. = Razstava male obrti na ljubljanskem velesejmu. Da se omogoči udeležba na ljubljanskem velesejmu, (od 3 do 12 junija), tudi malim obitn:kom. nam; ava banska uprava sporazumno z vele;eimsk:m ravnateljstvom nakazati v ta namen nokaj brezplačnega razstavnega prostora Interesenti naj se priglase pismeno ali ustmeno najkasneje do 20. aprila t. 1. pri VIII odd. kr banske uprave na Erjavčevi cesti št. 12 z navedbo, koliko kvadratnih metrov razstavnega prostora žele. = Izpiti za elektroinštalaterje. Zbornica za TOI v Ljubljani objavlja, da »prejema prijave k izpitom za eektroinštalatene do 15. aprila. Kandidati naj vložijo svoje prijave preko Združenja elektrotehničnih o-brti v Ljubljani. Izpiti bodo v maju t. L in bo vsak kandidat, v kolikor bodo njegove listine ustrezale zakonitim pogojem, obveščen o pripustitvi k izpitu s posebnim dopisom, v katerem bo navedtn tudi točni termin izpita. = Uradni tečaj za april. Za mesec april je finančni minister zaradi pravilnega pobiranja taks določil naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 305 din, 1 zlata turška lira 346.50, 1 angleški funt 238. 1 ameriški dolar 50.80, 1 kanadski dolar 50 40. 1 nemška marka 14, 1 poljski zlot 8 30, 1 belga 8.50, 1 madžarska penga 9, 1 brazilski mil-rajs 2.65, 1 egiptski funt 238.50. 1 palestinski funt 238, 1 urugvajski pezos 16, 1 argentinski pezos 10.70. 1 čilski pezos 136, 1 turška papirnata lira 36. 100 albanskih frankov 1635, 100 francoskih f-ankov 134 60, 100 švicarskih fra-kov 1142 50. 100 italijanskih lir 233, 100 holandskih goldinarjev 2700. 100 bolgarskih levov 45. 100 rumun-skih lejev 33.50, 100 danskih kron 1180. 100 norveških kron 1180, 100 švedskih kron 1218, 100 pezet 180. 100 gr5kih drahem 39, 100 češkoslovaških kron 151. 100 finskih mark 103. 100 letonskih latov 788, 100 iranskih rijalov 110. = Prva žebljarska in želpzoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici r. z. z o. z. je svoja pravila prilagodila novemu zadružnemu zakonu in je obenem spremenila besedilo firme, ki se odslej glasi »Plamen« kovinarska zadruga z o. j. v Kropi. Kdo plača javne davščine od sob* ki jo nekdo uporablja brezplačno Gospodarske vesti = Hmeljarsko društvo za dravsko banovino v Žalcu poziva vse hmeljarje, da nemudoma poberejo na svojih hmel.jišč;h vso hemljevino od lanskega leta in od- Kdo plača javne davščine od sobe, ki jo nekdo uporablja brezp'ačno? Blažu je bila z oporoko voljena dosmrtna uporaba ene sobe v popolnoma tuji hiši in to brezplačno. Po končani zapuščinski obravnavi se je Blaž vselil v to sebo in jo je uporabljal tako, da je v sobi spal, če pa je prebival v kakem drugem mestu, je sobo zaklepal. Po nekaj letih sta se lastnik hiše in Blaž dogovorila, da se je proti odškodnini odpevedal tej pravici za vedno in se je izselil ter ključe izročil lastniku hiše. Ves ta čas, kar je Blaž uporabljal to sobo, je davčna oblast predpisovala vse javne davščine od cele hiše lastniku, ki jih je tudi redno plačeval, ne da bi od Blaža zahteval povračilo. V plačilnem nalogu ni bilo specificirano, koliko davščin je odpadlo na Blaževo sobo, pač pa se je pri davčnem oblastvu ugotovilo, da so znašale te dajatve za čas, ko je Blaž uporabljal to sobo, skupaj okrog 1500 din. Lastnik je ta znesek terjal od Blaža. Ker pa ta ni hotel plačati, ga je tožil in tožbo utemeljeval, da je uživalec sobe na podlagi zakona o javnih dajatvah in zOasti po deločbi člena 33. zakona o neposrednih davkih zavezan, da plača na njegovo stanovanje odpadajoče davščine, to jezgra-darino s pripadajočimi banovinskimi in občinskimi doklpriami kakor tudi vodari-no, gostaščino in kanalsko pristojbino. Blaž se je upiral plačilu, češ da ima brezplačno stanovanje v sobi, tedaj mora lastnik sam plačati odpadajoče davščine. Sodišče pa je bilo drugačnega mnenja in je izreklo, da mora B!až povrniti lastniku oni del davkov, ki so bili plačani za sobo. Razlogi: Iz okolnosti, da ima kdo brezplačno stanovanje, še ne sledi da mu ni treba plačevati na to stanovanje odpada- Kdo spada pod zakon o zaščiti delavcev Po § 1. zak. o zaščiti delavcev spadajo pod. ta zakon vsa obrtna, industrijska, trgovska, prometna, rudarska in njim podobna podjetja (obrati), v katerih je zaposleno pomožno osebje. Po § 3 se smatrajo za pomožno osebje vse one osebe brez razlike spola, ki delajo ali sitalno ali začasno v navedenih podjetjih, in sicer zaradi izuče-nja kakršnekoli vrste dela ali pa za nagrado. Od tega so izvzete osebe, katerim se poverjajo posli višje vrste (poslovodje, knjigovodje, blagajniki, inženirji itd.), ki se ne smatrajo za pomožno osebje v smislu tega zakona. V vsakdanjem življenju je velikega pomena, kdo je le pomožna oseba in kdo opravlja višje posle, kajti le za pomožno osebje veljajo predpisi z. o zašč. d. Našim čitateljem je že iz prejšnjih člankov znano, da dovoljuje ta zakon v industrijskih podjetjih le osemurni delovnik, dočim je v ostalih podjetjih dopusten vobče deset-urni delovnik. Če se v podjetju dela preko v zakonu dovoljenega časa, se po § 10. ta presežek dela plačuje kot prekočasno delo najmanj 50% višje od rednega. Ta 50% povišek na normalno p'.ačo pa je po zakonu zajamčen samo pomožnemu osebju, ne pa tudi onim osebam, ki opravljajo višje vrste posla. Kako težavno je priznati kakemu delojemalcu to ali ono kvalifikacijo, nam bo pokazal naslednji primer, ki se je obravnaval pred sodiščem v vseh treh instancah. Pri neikem industrijsikem podjetju sta bila preko 15 let uslužbena kurjač in strojnik. Prvi je prejemal po 1500 din, drugi pa 2250 din mesečne plače, ki se jima je izplačevala zadnji dan v mesecu za nazaj, ne glede na to. ali je podjetje obratovalo ali ne. Imela sta tudi prosto stanovanje, drva, luč in vodo. Službeno razmerje je bilo pravilno razrešeno. Komaj pa sta izstopila, sta že tudi tožila podjetje za plačilo nadur, in sdcer kurjač za 47.322.50 din, strojnik pa za din 38.818. V tožbi ste navajala, da sta vsak dan delala najmanj po 13 ur in še več. dočim bi se smelo delati po z. o zašč. d. le po 8 ur. Smatrati je tedaj, da je bilo z njunimi prejemki p'ačano samo osemurno delo na dan, da jima pa za presežek delovnih ur pristoja 50% povišek na normalno plačo. Toženo podjetje je odklanjalo vsako pla-j čilo in trdilo, da je vsak zahtevek glede plačila nadur neupravičen. Tožnika sta opravljala posle kurjača oziroma strojnika ter se drug drugega nadomestovala. Imela sta mesečno plačo, ki je dokaj visoka in še prejemke v naravi. Opravljala sta tako delo, ki ga mora in more opravljati le strokovnjak. Smatrati ju tedaj ni za pomožno osebje v smislu z. o z. d., marveč med one osebe, katerima so bili poverjeni pos'i višje o rs te: tako osebe pa ne spadajo med pomožno osebje v smislu tega zakona. Prvo sodišče ni priznalo tožnikoma nobene odškodnine za nadure. Tožnika sta opravljala službo kurjača in strojnika izmenoma, torej službo, ki zahteva posebno usposobljenost, izpite m oblastveno dovoljenje. Izvrševa'a sta torej posle višje vrste in kot taka ne spadata pod z. o z. d. Imela sta stalno mesečno plačo ne glede na to. ali je podjetje obratovalo ali ne. Za 8 ur dnevno presegajoče delo ne moreta zahtevati posebnega ali celo 50% po-viška. Njuna služba je zahtevala, da nastopita službo poprej, kakor drugi delavci, da se je zakuril kotel in pripravi'o vse potrebno za strojni obrat in samo po sebi je umevno, da tudi po tem, ko drugi delavci nehajo delati, opravita tista dela, ki so potrebna, da se obrat ustavi. Vse to je bilo upoštevano v visoki mesečni plači in ostalih dajatvah v naravi. Upoštevati pa je še drugo okolnost. Če bi tožnika smatrala, da jima pripada posebno plačilo za 8 ur presegajoče delo bi bila za te ure gotovo sproti zahtevala plačilo. To vprašanje bi se bi'o takoj pri prvem zahtevku lahko razčistilo in bi bilo podjetje vedelo, pri čem je in bi po vsej verjetnosti tožnikoma odpovedalo službo ali pa se 2 njima drugače dogovorilo. Tožnika si nadur tudi nisita zapisovala, iz česar sledi, da sta bila vedno uverjena, da sta za svoje delo popolnoma plačana in da na nJačilo nadur niti mislila nista. Prizivno sodišče je potrdilo to sodbo in še dodalo, da sta tožnika opravljala posle višje vrste, ker sta sama navajala, da sta moral kontrolirati druge delavce. Za kriterij. v katero vrsto službojemalcev srta spadala tožitelja, je važno tudi nesporno dejstvo. da sta imela stalno službo in mesečno plačo. O kakem izkoriščanju ne more biti govora, saj sta imela tožitelja razmeroma lepe mesečne dohodke tudi tedaj, ko podjetje ni obratovalo in sta tedaj lahko počivala. Stol sedmorice pa je obe sodbi razveljavil in zadevo vmil prvemu sodišču, da ponovno razpravlia in razsoja. Ta odločba se utemeljuje takole: Od oči ti je vprašanje, da-li smda-ta tožitelja med one osebe, ki v smislu § 3 z. o z d opravljajo posle vis-je vrste ali ne. Pravno pomotno je stališče spodnjih stopenj, češ da tožitelja spadata med te osebe, ker sta opravljala posle kurjača oziroma strojnika, kar da zahteva po sebno usposobljenost, izpite oblastveno dovoljenje, da sta ime'a »talno mesečno plačo in tudi opravljala nadzorstvo nad nekaterimi drugimi delavci. 2e omenjeni § 3 primeroma navaja osebe, ki jih je smatrati kot višje posle izvršujoče, to so poslovodje, knjigovodje, inženirji, blagajniki in tako dalje. Ako se s tem1 v zakonu samem navedenimi zaposlitvami primerja one, ld sta jih vršila tožitelja, se pač takoj pokaže bistvena razlika med njimi. jočih davščin. Po določilih § 512 obč drž. zakona je uživalec stanovanja ravno nasprotno nasproti lastniku zavezan, da nosi vsa s stanovanjem zvezana bremena, torej tudi vse javne davščine. Lastnik tedaj upravičeno zahteva povračilo teh davščin. Prizivno sodišče pa je razsodilo, da mora lastnik sam plačati tudi oni del davščin, ki odpadejo na predmetno sobo. Prvo sodišče je Blaževo pravico napačno kvalificiralo kot užitek, ta pravica se mora kvalificirati le kot služnost rabe stanovanjskega prostora. Za ta primer se mora uporabiti določba § 508. obč držav, z., ki določa, da je lastnik hiše dolžan plačati davke in druge davščine. Prav tako je tudi sklicevanje na § 33 zakona o neposrednih davkih nepravilno, ker se po tem zakonitem določilu predpiše zgradarina lastniku hiše ali uživalcu zgradbe, ne določa pa, da se predpiše zgradarina tistemu, ki ima pravico le do brezplačnega stanovanja v nekaterih prostorih. Stol sedmorice je potrdil sodbo druge in-štance in je še pristavil: Ugotovitve dru-goinštančne sodbe, da gre v predmetnem primeru za služnost rabe (§§ 504—508 o. d. z.) in ne za služnost uživanja, revizija ne izpodbija. Posledica tega je, da mora po § 508 o. d. z. lastnik nositi vsa redna in izredna bremena, ki se drže stvari. Ko tudi člen 33. zak. o neposrednih davkih ni iz-premenil v poštev prihajajočih predpisov obč. drž. zakona, veljajo slej kot prej ti predpisi, torej § 508 o. d. z Seveda pri tem ni izključeno, da bi se davčno breme ne moglo prevaliti na tretjo osebo — toda le na podlagi pogodbe, pa tudi na podlagi kakega posebnega zakona, ki pa do sedaj še ne obstoja. Tožitelja sta izvrševala pretežno ročna dela, za katera je pač treba imeti neko višjo usposobljenost in izurjenost, s tem pa se še nikakor ne more smatrati, da sita samo zaradi take zaposlitve že stopila v isto vrsto, kot so poslovodje, inženirji itd., pri katerih je merodajni kriterij dejstvo, da sodelujejo v vodstvu obrata ali pa opravljajo funkcije, ki niso manuelnega. marveč umstvenega značaja. Ako sta tožitelja. katerih glavna funkcija je obstojala v kurjenju oziroma v upravljanju strojev, poleg tega vršila neko kontrolo nad par delavci, še to dejstvo nikakor ne more spremeniti položaja kurjača ali strojnika in podeliti svojstvo izvrševanja višjih pos'ov, kakor jih ima zakon v mislih. Prav tako ne daje zakon odločilne važnosti okolnosti m, da je kdo stalno nameščen in da prejema mesečno plačo. Drži tedaj, da »padata tožitelja v smislu cit. § 3 med pomožno osebje, ki uživa po zakonu o zaščiti delavcev posebno socialno zaščito, ki je jus cogens — prisilno pravo. Zato jima v smislu § 10 tega zaJc. pri»toja za prekočasno delo 50% povišek od redne plače. Stvar ponovne razprave bo tedaj ugotovila, če in koliko nadur sta opravila tožitelja oziroma če je njuno delo presegalo ono delo, ki sta ga mora!« po pogodbi opravljati. Pri ponovni razpravi n« prvi instanci sta se pa stranki poravnali, ne da bi sodišče zvedelo, kako. Kffof so« stoletja ni več problematično, temveč je perfektno. Prepričajte se potom naročila pri podpisani kroj.. tvrdki, katera Vam izdela obleke, kostume in ostalo garderobo po angleškem načinu dosledno in popolno English vvorkmanship MESTNI TKG 8/L Državni uslužbenec lojen, poro.i gospodič-no lepo, veselega značaja z gotovino aai obrtjo Besne ponudbe s suko na ogl. cdd.Jutra pod »Veselo življenje« 6735-25 Vdova popolnoma sama, 35 let stara, zelo lepa. z doto v gotovini 80.000 din. Ifeee trgovca, obrtnika ali slično. Pojasnila daje: NADA, Zagreb. Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din. 6736-25 Šivilja Poročim gospodično ki ima posest ?.)i službo. Zaželjeno sliko vrnem. Želim svoj dom. Ponude na ogl. odd. Jutra pod šifro »5; 7232-25 Šivilja dobro situlrana, stara 28 let želi redi pomanjkanja znanja spoznati dr žavnega uslužbenca. Do pise pod Sreča, v ma-jus na ogl. odd. Jutra 7234-25 20 Tet stara, zelo lepa, z doto v gotovini 16.C00 . din, iščem obrtnika ali | slično. Pojasnila daje: j NADA, Zagreb, Jelačičev 1 trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din. 6737-25 Ločenka j stara 33 let, z doto v gotovini 160.000 din, išče moža. ki bi bil voljan biti samo njea. Po j as nila daje NADA, Zagreb ; Jelačičev trg 10, za pojasnila pošljite 10 din. 6738-25 Držav, ali banov. nameščenca želi spoznati 30 letna šivilja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod slskre-nost«. 7397-25 Provincijalka 25-letna. z doto v got-o-tovini, z doto v gotovini 50.000 din iščem trgovca, obrtnika ali slično. Pojasnila daje NADA. Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din. 6739-25 Vdova 38 let- stara, zelo lepa. z doto 1,500.000 din iščo zaiOEskogr. drusa. Pojas ni!a daje NADA, Zagreb Jelačičev trg 10. Za po jasnila pošljite 10 din. 6740-25 2«sitve in možitve posvedujemo naj vestne J-šc, fino in diskretno. Održavamo prvorazredne rodbinske zveze. Velika izbira odličnih partij najboljšega položaja. Informativne prospekte razpošiljamo proti nakazilu 10 din v znamkah. Beležimo najboljše uspehe -sREZOR«, IUca 144. Zagreb. 7244-25 Uradnik' 29 let, poroči izobraženo gospodično. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šifro »Dobra kuharica«. 7379-25 Vdova želi snanja z boljšim gospodom od 55 let dalje. Ponudbe na Ogl. ort delek Jutra pod ^Gospodinja« 7257-25 Ženitna ponudba Kmetski mladenič srednjih let, neomadeževane preteklosti, 3 kapitalom "iO.OCO din, vešč lesne trgovine — želi znanja radi ženitve z gospodično, katera poseduje svoje posestvo ali hišo, v starosti do 40 let, vdove z lastnim premoženjem niso izključene. Dopise s sliko ;e poslati na ogl. odd. Jutra pod »Sijajna bodočnost«. 7297-25 421etni obrtnik z dobro upeljanim obra tor.i kovinske stroke in zaradi takojšnje ženit e znanja z premožno spedično ali vdo/3. Do-pif.i so lahko v slovel -ščmt ali nemščini pod šifro »ženitev takoj« na podr. Jutra, Maribor. 7182-25 Gospodična z doto 130.000 din se že li poročiti z gospodom sigurne eksistence starim od 35 let dalje. Po nudbe na ogl. od. Jutra pod sNa j boljša pot« 7178-25 Vdovec 46 let, posestnik, inteli-gent, išče sebi enako vdovo v svrho ženitve. Gotovina zaradi zidanja tretje hiše zaželjena. Ponudbe pod »Znanje nemščine« na podr. Jut ra Maribor. 7137-25 Gospodična samostojna želi spoznati boljšega gospoda. Ponu dbe na ogl. odd. Jutra pod »Simpatija«. 7400-25 27 leten trgovec z vpeljano manufakturo, galanterijo, nujno potrebuje sebi primerno družico, katera ima veselje do trgovine in poseduje nekaj gotovine za dopolniti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najlepši lasten dom.« 7554-25 VRTNE SOLNČNIKE Izdelujem počenši od din SO.— BELL A FETTMANN* Zagreb Masarykova 9 Sposobne organizatorje in zastopnike išče največja svetovna zavarovalnica za celo področje dravske banovine, kjer je že dobro vpeljana. Kondicije po dogovoru. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod --Dober zaslužek«;. Iz Trbovelj t— Trboveljski podružnici sv. Cirila in Metoda sta nedavno polagali račun svojega delovanja. Letošnji občni zbor ženske in moške podružnice kaže že visoko številko, saj ;e že 44., odnosno 43. Predsednica ga. Čargova je v uvodu izpodbujala s toplimi besedami navzočne k živahnejšemu sodelovanju. Tajniško poročilo gdč. Cemejeve je naglašalo neupravičeno mlačnost prebivalstva za društveno delo CMD, ki zlasti v današnjem času vrši ve-lepotrebno nacionalno funkcijo. Trboveljski podružnici sta se trudili, da glavni društveni odbor podpreta z izdatno gmotno pomočjo ter v našem prebivalstvu dvigneta nacionalno samozavest. Podružnici sta imeli tri prireditve: pustni korzo, kreso-vanje in števni novčič. Društvo je prodalo 1200 velikonočnih in istotako božičnih razglednic. Za božičnico obmejne dece se je nabralo 720 din, za spomenik kralju Aleksandru I. v Trbovljah se je določila vsota 200 din. Pri moški podružnici je število članov naraslo za 15 na 122 članov, medtem ko je ženska podružnica izgubila tri članice. Številčno stanje obeh podružnic (216 članov) je seveda glede na obširno in obljudeno občino vsekakor mnogo prenizko. Skupščina je potrdila odbor s predsednico Antonijo Cargovo in podpredsednico Silvo Radejevo pri ženski podružnici in odbor s predsednikom Julijem Novakom in podpredsednikom Jožetom Letnikom pri moški. Skupščina je osvojila predlog, da se glavnemu vodstvu posije poziv naj se učiteljstvo izpodbudi k aktivnemu sodelovanju v vrstah CMD. V novem poslovnem letu se mislijo prirediti pustni korzo kresovanje, števni novcic, nabiralna akcija in še kaka kulturna prireditev. Iz Krškega k_ Kako je z elektriko? V žadovinku, kjer je znana velika Petričeva žaga, pričakujejo prebivalci zaman na priključitev k banovinski elektriki. Bilo je že vse pn-pravljeno za priključek, naenkrat pa so se menda prebivalci žadovinka zamerili m zdaj dobita elektriko vasi Veliki potok ln Držeča vaa, ki je 4 km oddaljena od transformatorja. Ker je v žadovinku pole velike žage tudi osem obrtnikov, se prebivalstvo razburja, zakaj se ne izkoristi material za napeljavo, ki je že pn roki _ Tudi zadeva s krškim mostom ne krene z mrtve točke. Cestni odbor je določil, da bo novi most stal kakšnih 60 metrov od sedanjega mostu. Komisija je že preizkusila in zakoličila teren, določenih je bilo 30.000 din za sondiranje. Dokler imamo narodnega poslanca za gradbenega ministra v vladi, želimo, da se ta rec cim bolj pospeši. Iz Ljutomera lj— Nova jadralna skupina. Tudi tu ob severni meji naše lepe domovine smo se odzvali pozivu kneza Pavla, da postavimo svoje idealistične in viteške sposobnosu na razpolago letalstvu Jugoslavije. Ustanovili smo jadralno skupino. Nas delovni program obsega gradnjo letal m šolanje jadralnih letalcev-pilotov. Da izvedemo to lepo nalogo, so nam potrebna večja gmotna sredstva. Pričeli smo z nabiralno akcijo in prosimo tukajšnja društva, gospodarske ustanove in zasebnike, da vpo-števajo naše narodno obrambne cilje in nas najizdatneje podpro gmotno in moralno. O uspehu akcije in svojem nadalj-niem delu bomo stalno poročali. "lj_ Požar. V sredo 5. t. m. zvečer je zgorela viničarska hiša Obrtne banke v Slamnjaku. Ogenj je najbrž nastal zaradi slabega dimnika. Pihal je hud veter, ki je morda zanesel kako iskro v slamnato streho. Iz lesa zgrajena hiša je bila v kratkem času v plamenih. Zgorela bi bila do tal, da niso prihiteli o pravem času gasilci in ogenj kljub viharju pogasili. Dobro je bilo, da sta bili v bližini hiše dve polni cisterni. Viničar je utegnil rešiti živino in tudi večji del pohištva. Gospodarsko poslopje ni zgorelo, ker je zidano in krito z opeko, škoda je približno krita z zavarovalnino. lj_ Zvočni Kino So^ls^i d<>m predvaja na velikonočni ponedeljek vsakokrat ob 4. popoldne in ob 8. zvečer velefilm »Ha-dži Murat«. Dodatek Foksov avočni tednik. Naslednji film dne 22. in 23. t.rn. (—) Iz Hrastnika h.__Preureditev hrastniške postaje. Slepi tir ob Savi je podaljšan letos za 250 metrov zelo potrebne pa so še druge preureditve, ki bi stale okrog 1,200.000 din. Potrebne so moderne varnostne naprave s svetlobnimi signali. Glavni tir naj bi se predstavil bolj proti Savi na sedanji slepi tir, slepi tir pa naj bi bil ob vznožju hriba. S tem bi se razširil peron, kar je zelo potrebno. V načrtu je tudi asfaltiranje po-rona. Gotovo je, da bodo letos na severni strani skladišča uredili prepotrebno ram-po. ki pa bo žal tako mala, da bo prostora za nakladanje le enega vagona. Nekoč sta že občina in cestni odbor hotela prispevati k gradnji večje železniške ram-pe. V občinskem proračunu je bilo v te svrhe že 10.000 din. Upamo in prosimo, da bodo.— če ne letos, pa vsaj drugo leto KLi SEJE ENO VECBABVNC JOOOGRAflKA sv. Kito nam RESTAVRACIJO RENOVIRANO DOBROIDOČO Z VRTOM V LJUBLJANI _ STROKOVNJAKU S 15. JUNIJEM. PllllflllM Ponudbe na oglasni oddelek JUTRA« pod »DOBRO IDOČA«. m s p e b o v trn o£hu» v »JUTRU« t V globoki žalosti naznanjamo, da je dotrpela naša ljubljena sestra, predobra in nepozabna teta, gospa ANGELA KNOLL HIŠNA POSESTNICA Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek 10. aprila ob 14.30 iz hiše žalosti, Ciglarjeva ulica 17, k Sv. Križu. LJUBLJANA—MOSTE, 7. aprila 1939. ANICA, MIC1, sestri; RUDOLF, ANTON, brata, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. uredili večjo naMadno rampo, kakor je zdaj projektirana od strani železnice. h— Delovanje naših dveh gasilskih čet se je letos spet lepo razvilo, četa Hrastnik je zamenjala svej luksuzni avto z dobro ohranjenim tovornim avtomobilom, ki ga zdaj gasilci sami preurejujejo. Letos nameravajo zamenjati sedanji leseni gasilski stolp z zidanim in razširiti z dozidavo gasilski dom. Gasilska četa steklarne si bo letos povečala svoj avtobus v avto za moštvo ter si nabavila nov modem reševalni avto, ki je v našem kra ju zelo potreben, ker sedanji reševalni avto ne odgovarja več potrebam. K nakupu reševalnega avtomobila bosta prispevali tudi obe industrijski podjetji — steklarna in kemična tovarna, a tudi delavci sami bodo pomagali z malimi mesečnimi prispevki. Delavci se zavedajo važnosti reševalnega avtomobila. Oba avtomobila — za moštvo in gasilski — prideta v promet meseca avgusta junija pa bo gasilska četa steklarne priredila, veliko tombolo. h— Kino SoKoi predvaja na veliko ne-liko nedeljo velezabaven film r Jtmak dne-vat, na veliki ponedeljek pa velefilm iz svetovne vojne -Mademoiselle docteur«, obakrat ob 15.15, 17.30 in 20.15. Iz Slovenjega Gradca sg— Zadnja pot nacionalnega delavca g. Antona Kuharja jc v polni meri pokazala, kako veliko priljubljenost je pokojnik užival v vseh vrstah našega obmejnega prebivalstva. Po opravljenih pogrebnih molitvah se je formiral velik sprevod pogrebcev. Na čelu je šla šolska mladina; sledili so gasilci v krojih in mestna godba. V sprevodu smo opazili številne predstavnike javnega življenja s sreskim načelnikom g. dr. Hraševcem na čelu. Na pokopališču se je poslovil od pokojnika duhovni nadsvetnik g. Jakob Soklič, nato pa je mestna godba zaigrala žalostinko. Solznih oči se je prebivalstvo poslovilo od vzornega narodniaka, ki ga bo ohranilo v častnem spominu! II IUUUUUUUUUUUUUmULJLItXHJLIUUUUt 1 i Iz Kranja n □ □ □ □ □ □ VESELE □ VELIKONOČNE PRAZNIKE □ želi g Okrajna hranilnica g g v Slovenj grade« [jj iaUUUULtUODDn^^ Iz Ptuja j— Zagrebški dijaki v Ptuja. Dijaki višjih razredov II. humanistične gimnazije v Zagrebu so obiskali tudi naše mesto in si ogledali ptujske znamenitosti, zlasti Ferkov muzej. Nadaljevali so potovanje v Rogaško Slatino. j— Žrtev velikonočnega streljanja. V velikonočnem tednu imajo otroci v okolici navado, da streljajo z možnarčki, v katere nabijajo karbid in druge eksplozivne snovi. V Brezovi gori pri Cvetlinu je streljal s takim možnarčkom učenec Pernek Metod. Naboj pa mu je odletel v glavo in ga sila hudo poškodoval. — Marija Horvatova, llletna delavčeva hči iz Draženc, pa se je igrala s sekiro in si odsekala, palec na roki. — Tatjana Horvatova, posestnica iz Ptuja, je padla s kolesa in si zlomila nogo. j— Srečke državne razredne loterije dobite v podružnici »Jutra«. Prvo žrebanje bo 14. t. m., zato pohitite z nabavo srečk. j— Zvočni kino Ptuj predvaja na velikonočno nedeljo ob pol 19. in pol 21. film »Izpovednikova tajnost«, na velikonočni ponedeljek ob pol 19. in pol 21. pa film »Pesem Pariza*. Kot dodatek obakrat Foxov žurnal in kulturni film. (—) Najceneje kupiš birmanska darila: URE. ZLATNINO, SREBRNINO ITD. PRI URARJU OPTIKU PINOZI ALOJZIJU PTUJ — Maistrova ulica 5 (nasproti mesarja Urbana) — Velika izbira! Iz Zagorja z— France Hauptman 801etnik. Splošno priljubljeni »Polar« je te dni praznoval SOletnico in 80. god. Ko je lani praznoval zlato poroko, smo obširneje opisali njegovo življenje. Mož je še vedno aktiven član gasilskega društva, edini živ njegov ustanovnik. (Društvo bo letos praznovalo 551etnico). Pri »Zvonu« je ustanovnik in še vedno njegov podpredsednik. Haupt-mana sredi borbe in dela nisi videl nikdar obupanega, marveč vedno odločnega in na vse pripravljenega. Zaradi odkritega značaja si je pridobil splošno spoštovanje, ki se je posebno pokazalo, ko so mu Zvonaši in gasilci priredili podoknico. Pe-vovodja, šolski upravitelj Kovačič je v lepem govoru orisal njegovo delo. Obe društvi sta jubilantu izročili darila, ki jih je sprejel s solzami. Prijatelji od blizu in daleč želimo jubilantu, da ostane ohranjen do skrajnih meja človeškega življenja. z— Obdaritev revnih ženic. Tudi letos so marljive Kolašice zbrale sredstva, da so za Veliko noč obdarovale stare onemogle ženice. Na tiho nedeljo so prodajale oljke in butarice, naslednje dni so šle pa po hišah. Prebivalstvo dobro pojmuje socialno skrb Kolašic, in tako so vrle sestre lahko zbrale toliko sredstev, da so obdarovale 88 ženic z moko, sladkorjem, slanino in mesom. Toliko hvaležnosti ne vidiš kmalu, kakor pri starih ženicah, ko prejmejo živila, kakršnih že od božičnice niso bile deležne. K zbirki so pripomogle ljubljanske Kolašice, ki so poslale brezplačno v razprodajo 40 butaric. Da je dobrosrčnost med ubožnimi doma, je pokazal naslednji prizor: Ko so zbirale Kolašice tudi v Kotredežu, je podarila dinar tudi stara občinska uboga, ki prejema 75 din mesečne podpore, pa je rekla: »Kruha sem si mislila kupiti, pa je morda katera še bolj lačna kakor jaz.« Potem so pa Kolašice tudi njo obdarovale. Treba bo naiti podporo, da bo Kolašicam mogoče razviiati načrte v pomoč naibed-nejšim, za katere se drugi ne brigajo. Naročniki .Jutra1 so ca* varovani za 10.000 Din. r— SvengaJijev nastop v Kranju. Samo še velikonočni prazniki ločijo Kranjčane od Svengalijevega prihoda in njegovega poizkusnega večera v Narodnem domu. že takoj v torek po praznikih se bo tudi gorenjska metropola razgibala prav tako. kot se to dogaja povsod, kjer ima Svengali svoje prireditve. Po vseh kavarnah, gostilnah, po podružnicah in trgovinah se bo govorilo o njegovih izrednih spodobnostih, o katerih se bo lahko prepričal vsak, ki je danes še ^neveren Tomaže. Začetek obeh prireditev v torek in v srado bo točno ob 20., ker je spored dolg in traja nad tri ure. Zaradi tega se napreša občinstvo, da zasede svoja mesta točno ob napovedani uri. Da se občinstvo izogne nepotrebnemu navalu pri blagajni, ki bo poslovala oba večera v Narodnem domu že od 19. naprej, se nujno priporoča obiskovalcem Svengalijevih prireditev, aa si nabavijo potrebne vstopnice že prej v trgovini. g. Hlehša na Glavnem trgu. G. Svengali bo nastopil v Kranju s svojim najiz-branejšim sporedom ter naproša občinstvo, da mu prinese k poizkusom jasnovidnosti majhne predmete, ki so v zvezi z večjimi dogodki, ki jih bo g. Svengali pred občinstvom javno rekonstruiral. Ker razen napovedanih dveh prireditev g. Svengali ne bo v Kranju mogel dati nobene predstave več, se pozivajo vsi, ki jih zanima tak večer, da si pravočasno preskrbe vstopnice. (—) r— Kino Narodni dom prikazuje največji in najlepši šlager Jeanette Mac Donal-dove v prekrasni opereti ^Tarantela«. Predstave drevi ob pol 21., jutri v nedeljo in ponedeljek ob 16., pol 19. in pol 21. (—) Z Jesenic Sokolsko društvo Jesenice ponovi tretjič na velikonočni ponedeljek ob pol 3. popoldne sijajno opereto NAVIHANKA Pridite! —- železniške zveze ugodne. Iz življenja na deželi BLED. Zvočni kino predvaja v praznikih popoldne in zvečer velefilmsko revija •Plešem za Tebe^. Dodatek Alfa kulturen film in tednik (—). DOLENJI LOGATEC. Zvočni kino s Sokol predvaja jutri v nedeljo ob 4. in 8. ; zvečer prekrasni film v naravnih barvah •.Ciganska kri. V ponedeljek ob 4. in 8. : zvečer velefilm iz cirkuškega življenja ! Kralj ar listov • (Truxa). Bogat dodatek! Sledi > General Line'. GORESJA V.IS. Srko! za Gcrenjo vas-Poij&ne uprizori na velikonočni ponedeljek Ciolarjcvo »Vdovo Rošlinko«. Z veseljem opažamo, da naš sokolski oder sipet raznt>-laga s precejšnjim številom dtorih igralcev. ki so bili že pri nekaterih težjih dram-skih delih dclc/;ii obilne pohvale občinstva. Tudi za to Golarjcvo delo vlada vo ! liko zanimanje, ker je vzeto baš iz poljan-! s!:ih krajev. Igralci so se pod skrbnim vodstvom br. Verla Evgena dobro pripravili. Po igri pa nam bo zaigral tcrcet iz Škofje Loke. da se spet po resnem postnem ^asa v prosti zabavi in plesu razveselimo. ČRNOMELJ. Sokolski zvočni kino pred-i vaja jutri in v ponedeljek film * Sisi«. I SEVNICA. Zvočni kino predvaja za vo ' liko n^'"*: 2 filma, v nedeljo ob pol 17. in i 20. opereto Vroča kri« i Ljubavna dražba, v pen« jeljek ob pol 17 in 20. pa komedijo One lici. rje ni prepirljive^, satiro na podeželske razmere (—). TRŽIČ. Kino predvaja za veliko noč sijajni film Kraijica ledu- v glavni vlogi Sonja Heny. v ponedeljek pa film >. Dani a z Malake«. citaite !n širite »J U T R 0« Kmetska mladina v Prekmurju na delu Uspehi izobraževalnega tečaja v Murski Soboti Morska Sobota, 5. aprila. Vsa prekmurska javnost že dalje časa s simpatijami spremlja delo in prizadevanja napredne kmetske mladine. Ne morejo se namreč prezreti manlfes^acijske prireditve, kjer se zbirajo tisoglave množice kmetov in delavcev. Prav tako je pa tudi očitno spoznanje mlajše inteligence, da je treba napore kmečkega ljudstva čim bolj podpreti. Pred nedavnim se je ustanovilo v Murski Soboti prekmursko okrcižje društev kmetskih fantov in deklet. Z aprilom je okrožje že odprlo v Soboti svoj lokal Delo društev bo tako enotnejše, organizacija lažja ln hitrejša. Iz istih razgovorov je bil tudi prirejen dvodnevni izobraževalni tečaj v Soboti 1. in 2. aprila. Udeleževalo se ga je nad 30 fantov in deklet iz raznih krajev Prek-murja. Z velikim veseljem je sprejela mladina v svoji sredi bivšega ravnatelja Kmetijske šolo v 6t. Juriju pri Celju g. Inž. Pet-kovška. Kot strokovnjak in dolgoletni delavec za izboljšanje našega kmetijstva je g. FeitkovSek na prijateljski način prikazal napake našega, kmeta. V veliki meri se je bavil posebno z vprašanjem izboljšanja prekmurske kmetije in temu primerno dal mla dini mnogo vzpodbud. O organizaciji je temeljito razpravljal predsednik Zveze g. Ivan Kronovšek. Notarski pripravnik g. Džuban je obrazložil tečajnikom institucijo zemljiške knjige. Po predavanju so si ogledali zemljiško knjigo murskosobsškega okrajnega sodišča. Popoldanski program ao izčrpala tri predavanja. Novinar g. čačinovič je prikazal slovensko krnetsko zgodovino. Odvetniški pripravnik g. Kovač je pa pripravil zanimivo predavanje o pravnih vprašanjih, ki jih mora obvladati izobražen kmet. Na preprost in razumljiv način je obdelal najvažnejše stvari h; zasebnagain upravnega prava.. Prisotni so sledili izvajanjem z velikim zanimanjem. Naprosili so predavatelja, da bo v kratkem predaval o isti temi tudi po posameznih društvih. Jurist Titan je orisal namen in delovanje Društev kmetijskih fantov in deklet. Izjavil je da so društva, ki hočejo organizirati ljudstvo v versko mešanem Prekmurju na verski pcdlagi, zgrešena in ne bodo nikoli mogla doživeti razmaha. Poudaril je potrebo in upravičenost organiziranja kmetskega ljudstva, kar naj podpirajo tudi oblastva. če veljajo industrijski Nemčiji Hitlerjeve besede, da mora Nemčija v bodočnosti biti kmetska država, sicer da bo propadla, potem je trn vprašanje za lonetsko Jugoslavijo mnoga bolj življenjsko. Po dopoldanskih predavanjih drugega dne o kmetski in državljanski vzgoji (g. Nemec iz Ljubljane) in kmetskem od ni (prof. Liška), so tečajniki napravili izlet v dveh skupinah. Prva si je ogledala Smin-kanje v Sokolskem domu, druga pa kmetijsko šolo v Raltičanu. Ta spada med najmodernejše kmetijske šole v Jugoslaviji in ni čuda, če se je mladina čudila njenim napravam. Učne prostore in odlično urejeno gospodarstvo je razlcazal ravnatelj g. inž. Mikuž. Iz Rakičana so se tečajniki vrnili v hotel »Slone v Murski Soboti, kjer sta zaključila tečaj s svojimi predavanji gg. Kronovšek in Nemec. Tečaj je izredno lepo uspel, kar priča želja tečajnikov, naj se organizirajo tečaji tudi izven Murske Sobote. To se bo tudi izvedlo po točno izdelanem načrtu, ld ga pripravi okrožje na svoji prvi seji. Naloga narodno zavedne prekmurske javnosti in zlasti pristašev kmetskega po-kreta je pa, da težnje svoje mladine čimbolj podpre. Doliro uspel koncert »Edinosti" v Radomljah Zadnjo nedeljo popoldne se je zbralo v prostorni dvorani Sokolskega doma v Radomljah lepo število glasbo ljubečega občinstva, da prisostvuje velikemu koncertu, ki so ga dali glasbena šola in mladinski, moški in mešani zbor marljivega društva »Edinosti«. Glavni del koncerta je izpolnil mladinski zbor, ki je nastopal tokrat prvič na resni koncertni prireditvi. Pred nastopom mladine je članica tega zbo ra Pavla Rojčeva na ljubek način pozdravila številno občinstvo in goste iz Ljubljane, potem pa se je spomnila z iskrenimi besedami pokojnega skladatelja Zorka Prelovca, ki mu je bilo to mlado in agilno društvo posebno pri srcu, nadalje skladatelja Emila Adamiča in vseh drugih, po večini že pokojnih skladeteljev, katerih dela so bila na sporedu nedeljskega koncerta. Mladinski zbor je nato strumno odpel Prelovčevo »Naše geslo« in venček narodnih v priredbi pevovodje in duše vsega glasbenega delovanja v Radomljah g. Rudolfa Božiča, še dvakrat so nastopili mladi pevci med drugim sporedom ter zapeli nelahke Adamičeve mladinske skladbe »Izpraševalnico«, »Zapihaj južec« in »Pomladno« in Antona Kosija »Vino in voda«, v kateri sta nastopili prav samozavestno tudi dve mladi solistki. Mnogo marljivosti in discipline so pokazali mladi pevci na svojem prvem nastopu in je videti da bo iz njih vrst pozneje osvežujoč dotok zborom odraslih. Zbor »Edinosti«, ki je nastopil v moškem in mešanem zboru v predzadnji točki sporeda s štirimi skladbami Emila Adamiča, Vinka Kreka, Frana Stegnarja in Benjanina Ipavca, je maloštevilen, a ima prav profunden bas, lepe ženske glasove in prijeten tenor. O vseh maloštevilnih članih zbora dobi poslušalec vtisk, da je vsak posameznik steber in nepogrešljiv glas v zboru, kar priča, da mora društvo pravočasno skrbeti za naraščaj. Vsi nastopajoči bi morali po možnosti nastopati na črti zastara in v bolj strnjenih vrstah, ker se glasovi v kulisah in raztegnjenih vrstah poizgube. V zadnjem delu programa je bila prijetno podana Vilharjeva »Nezakonska mati«, ki jo je zapela ga. Ivka Cerarjeva. Imeli smo tudi priliko slišati lepo se ujemajoči duet ge. Mihelove in šra^ve, ki sta čustveno aapeh Jenkovo »N* tujili tleh« in Volaričevo »Divje rožice ;-. Klavirska spremljava je bila v veščih rokah ge. Jenkove. Boljši klavir bi bil pri bodočih nastopili stvari v dobro. Solistične točke bi bilo zaradi pestrosti primemo uvrstiti bolj v sredo koncertnega sporeda. Za prvim m drugim nastopom mladinskega zbora so se oglasile v rokah štirih fantkov in dveh deklic harmonike v zboru in posamič. Slišali smo naše lepe narodne pesmi in že obrabljene šlagerje. Zadnji bi še pa morda tudi s harmoniko rajši ne vnesli v koncertni program. Ker to glasbilo uri v mladini čut za ritmiko in za glasbo sploh, mu ni odrekati vzgojnega pomena. Mnogo je bilo truda, zato pa tudi uspeh ni izostal. Mali harmonikarji so v prvi točki spremljali tudi mladinski zbor. Preko 200 poslušalcev je z živahnim odo. bravanjem sledilo marljivim izvajalcem in bilo hvaležno požrtvovalnemu pevovodji Božiču, ki že četrto leto orje globoke brazde na pevskem področju v Radomljah. Seme je padlo na rodovitna tla in bo obrodilo plemenite sadove. »Edinost«, ki je dobila primerne prostore v Sokolskem domu, zasluži podporo vsega okraja, da bo mogla nadaljevati započeto delo. Iz Murske Sobote ms— Odh©d priljubljenega oficirja. Orožniški poročnik g. Dušan Jokovič odhaja na novo službeno mesto v Kavadaru. G. poročnik si je pridobil v našem kraju velik krog prijateljev in zaradi njegove vestnosti in taktnosti v službi ga je visoko cenilo vse mesto. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo zadovoljstva! ms— Kapetanovič bo sedel dve leti. Svojčas je vzbujala veliko pozornost afera z avtomobilom in denarjem iz pošte v Prosenjakovcih v Prekmurju. Avtomobil je zgorel in z njim denar. Preiskava pa je ugotovila, da je poštar Nikola Kapetanovič denar poneveril in avto sam zažgal, za kar je bil pred tričlanskim senatom v Murski Soboti obsojen na 1 »mesečni zapor. Proti kazni se je Kapetanovič pritožil. prav tako pa tudi državni tožilec. Stol sedmorice je zdaj odbil revizijo ter Kape. tanoviču zvišal kazen na dve leti in 300 din denarne kazni. Opozorite znance na nagradno tekmovanje v „Jutruu! CENE MALIM OGLASOM Po 50 par ta besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ah dajanje naslovov ptafiajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—>. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din Iv— za beseda, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5. za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.»—* fJfSl: rjfe Tf/fjSffj Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana Štev. 11.842, sicer se saražuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Ogl^neg^ddetoOu^« JJJ,, J.. „ j^h oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", LJubljana. Beteda i din, da ve K 3 din. za šitro aH dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din Lignano (Italija) Kopalna sezona m...' - september. Oddajo se opremljena stanovanja, ki so v dveh vilah ob monu ležečih. Pisati Cassetta 24B, nione Pubblicita Italiana, Vetezia. 7224-38 Beseda 1 din, davek j din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši ijiesek 17 din Na Veliki ponedeljek vati j eni vsi na zaDavo ln ples v gostilno Fab-jan na Glincah 9. 7135-18 Na velikonočno nedeljo ln ponedeljek pridite vsi v gostilno k »PANJU« V Vegovo ulico 10. kjer se boste imenitno zabavali, postreženi boste z izbornimi vini, ter raznimi toplimi ln mrzlimi jedili, zato vsi in vse k Panju v Vegovi. Toplo se priporoča in vas vabi na velikonočne pirhe TONE HUC, go atilničar. 7129-18 Kdor godbe, zabave veselja želel bo k Poljšaku z veseljem prišel bo na velikonočno nede ljo in praznik. Smartin Bka cesta 22. 7209-18 Gostilna Putrich priredi na veliko nedeljo in ponedeljek doma čc zabavo s plesom. Iz borna vina, gorka ln mx2;la jedila. Vljudno vabljeni. 7236-18 Cenj. občinstvu naznanjam, da sem na novo otvoril gostilno pri Kaučič, Zg. Šiška (Koseze). — Za cen . obisk se toplo priporočam. 7302-18 Halo restavracija Eahni1 Najboljša vina za velikonočne praznike. To čimo po znižanih cenah Veliki velikonočni kon-. cert. .Dobra šunka. Za obilen obisk vabi RAHNE 7234-18 Na Kurešček vozi avtobus v nedeljo ln ponedeljek ob 8. h zjutraj izpred Mestnega doma. Prijave telefon 3ti-98. 7200-18 8 din liter se toči pristno srbsko vino v restavraciji pri gorenjskem kolodvoru. 7376-18 Prišla zaželjena Velika noč prinesla pirhe in potice, vrnila soncu zemlji moč, a Bausu luštne veselice. Gostilna Kramar (ponedeljek ples) 7252 18 Vino iz štajerskih goric mozler 12 din, rizling, rulandec nudi štajerska gostilna Tomšič, Blei-vveisova 15. Nadalje vse-vrstna dalmatinska vina dingač in cviček. 7378-18 Gostilna Martine, Zg. Šiška Za praznike vam nudimo vsakovrstne velikonočne speclalitete! V ponedeljek koncert! 7309-18 3eseda 1 din, davek 3 iin za šifro ali dajanje laslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din Boljšo vdovo vpokojenko ali starejše gospodično ki bi pomagala v gospodinjstvu — išče boljša gospa z lastnim posestvom. Ponud be, spisane v nemškem, francoskem ali italijanskem jeziku naj se pobijejo na ogl. odd. Jutra pod »Ljubiteljica živali.« 6956-1 Pomočnik ki je izurjen klobasičar in vešč v konserviranju dobi mesto. Ponudbe z navedbo plače pod »Dobra moč« na ogt oddel. Jutra. 6965-1 Zastonj stanovanje vrt, v zameno obdelovanje kosa zemlje v okolici Ljubljane. Prednost imajo vrtnarji brez o-trok. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Oskrb nikc. 6996 1 Industriji v notranjosti so potrebni strugarji, ključavničarji in orodjarji, popol noma samostojni v delu Ponudbe pošljite na ogl odd. Jutra pod »Industrija 6^. 6978-1 Vajenca ki se je že 2 leti učil mesarske obrti, Iščem. Istotako sprejmem tudi pomočnika Plača 200 do 250 din in oskrba.. Prahni, Savski marof. kolodvor. 6985-1 Mobilizacija brezposelnih gospodičen in gospa, ki bi rade dobro zaslužile kot poverjenice ženske organizacije v vseh krajih Slovenije. Višina za služka neomejena. Ponudbe s točnim nasl. po možnosti s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mobilizacija« 6949-1 Dobra kuharica išče zaposlitve za dopoldanske ure. Ponudbe na te-nografinja ter strojepiska — dobi takoj službo v trgovski hiši. Ponudbe z referencami in zahtevami na ogl. odd. Jutra pod »L. S. V« 6992-1 G. T. Rotman: S Pega %@m — ©krog sveta In nato se je »Pegaz« vzdignil in zaplaval visoko nad vasjo. Vsi vaščani so bili zunaj, da bi videli veliki dogodek. Mirko in Peter sta vzklikala od presenečenja. Na zvoniku sta sicer že bila, a to je bilo še mnogo, mnogo više! Vse je bilo videti tako majhno! 8 Še nekajkrat je gospod Vrtačnik obletel vas — potem je krenil v širni, daljni svet. Pipo si je bil prižgal in je puhal kakor tovarniški dimnik. »Očka«, je vprašal Mirko, ki je sedel tik za njim, »kam poletimo najprej?« — »Boš že videl«, je odvrnil gospod Vrtačnik. »Počakaj, nikar ne vprašuj.« ________ Trgovskega pomočnika vojaščine prostega, s prakso trgovine mešanega blaga, posebno železmne in usnja, iščem. Ponudbe s spričevali, sliko in zahtevki plače na Norb. Zanier & sin, Sv. Pavel pri Preboldu.-' " ' "6885,-f' Za hišnika sprejmem upokojenca-samca. Hrana, stanova nje v hiši. Navedbe do sedanje zaposlitve ln starost s ponudbo rta ogl. odd. Jutra pod ši fro »Ljubljana« 7263-1 Tamburirarica dobi takoj mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spretna«. 7265-1 Poslovodjo in krojiljo ki sta povsem verzirani v izdelovanju perila Išče dobro uspevajoče podjetje. Ponudbe pod »Ugodna namestitev« na ogl. odd. Jutra. 7267-1 Brivskega pomočnika dobrega del-aVca. -ixi iri-z&rsko .vajeriko sprejme takoj Koman, Poljanska 13. 7271-1 Strojni ključavničar mlajši z vlogo 30 tisoč din dobi takoj službo. Naslov v vseh posl. Ju tra. 7277-1 Avtomehanik za vsa pripadajoča dela dobi mesto. Plača po dogovoru. Nastop lahko takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mehanik 20*. 7275-1 Samostojne kuharice dekleta za vsa hišna de la in kmečka dela dobe službo v posredovalnici Wolfova 10, istotam do be ženske prenočišče. 7205-1 Mlajšo postrežnico od zjutraj do 3 popol dne sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra. 7235-1 Uradnica z znanjem stenografije, predvsem pa strojepisja, dobi takoj mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna uradnica*. 7096-1 Šiviljo in likarico na dom trudi začetnico, takoj sprejme pletilj-stvo Trata 14, št. Vid n Ljubljano, v bližini Store. 7095-1 Akviziterje z dobrimi referencami išče zavarovalnica »Sava«, Sv. Petra cesta 2. 7093-1 Kletarja ki je obenem sodar, takoj sprejmem v službo. Naslov v vseh posloval. Jutra. 7080-1 Pisarniško moč izvežbano, s popolnim znanjem strojepisja in stenografije potrebuje večja pisarna za maj in junij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva 10(XK_ 7078-1 Model aa akt Išče fotograf. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Diskretno«. 7108-1 Dva mizarska .pomočnika in enega vajenca takoj sprejme Franc Vidovič, tjilzar v Vačah pri Litiji. 7127-1 Frizerka dobi službo čez sezono. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Zdravilišče.« 7151-1 Dobro frizerko mlajšo moč, sprejmem s 15. aprilom, čoh, Celje; Prešernova ul. 11. 7152-1 2 mizarska pomočnika za boljša dela sprejmem Mirko Laznik, strojne mizarstvo, Dol pri Hrast niku. ' 7157-1 Slaščičarja ctobro izvežbanega v sladoledu, topli in hlad ni, močnati itd. išče s 1. majem hotel Central Osijek. 7240-1 Prodajalko kavcije zmožno za samo stoj no vodstvo trgovine sprejmem. Ponudbe na podr. Jutra Jesenice — pod »Takoj« 6704-1 Prodajalko z znanjem nemškega jezika sprejmem v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Poštena in pridna.« 6708-1 Parna žaga v Sloveniji išče za takoj veščega lesnega manipu-lanta, ki bi bil istočasno gaterist in kurjača, ki bi bil istočasno stroj nik zmožen ključavničarskih del. Ponudbe z navedbo zahtev, referenc in prepisi spričeval na ogl. odd. Jvtra pod šifro »Žaga« 6731-1 Frizerko dobro verzirano v železni in vodni onduiaciji. Nastop koncem aprila. Plača dobra. Salon Gju-rasek, Ptuj. 6902-1 Natakarica plačilna ln servirka, lz-' vežbana, čedna in živahna, z*dobrimi spriče-vl, kavcije zmožna, do-, bi takoj službo V kavarni. Naslov v vseh posloval. Jutra. 6965-1 Služkinjo pošteno, zmožno kuhe in gospodinjstva sprejme dvočlanska družina. Plača. 250 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Na deželi«. Služkinjo pridno in pošteno, zdra vo sprejme takoj 3 član ska rodbina v večjem industrijskem kraju. Va Jenav mora biti kuhe ib lažjih' .del "na vrtu. Po nudbe na osji. odet. Ju tra pod »Pridna ln snaž na« •••-. .:..... 7190-1 Prodajalec (-ka) z daljšo prakso in znanjem nemščine dobi me sto v boljši modni trgovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo marljiv.« 7174-i Manuf akturist agilen prodajalec in poznavalec, blaga z znanjem nemščine dobi ta. koj mesto. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Manuf akturist«. 7175-1 Izdelovalca strun in vajenca za stalno spreimem. Warbi-nek, Miklošičeva c. 4. 7298-1 Absolventa tekstilne šole in srednje tehnične sprejme tekstilna tovarna za obratno pisarno. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse na oglasni odd. Jutra pod »Obratna pisarna«. 7291-1 Trgovski sotrudnik špecerijske stroke, mlad. vojaščine prost, vajen gostilne postrežljiv, iz boljše hiše na deželi, zmožen nekoliko kavcije; dobi mesto. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra takoj pod »Spreten in zanesljiv«. 7293-1 Kuharico in plačilno sprejme boljša gostilna v Ljubljani, zmožne, z večjo kavcijo. Ponudbe na ogl. odd'. Jutra pod »1. maj«. 7299-1 . Služkinjo perfektno v kuhi in vajena vseh drugih hišnih del, za manjšo družino, iščem. Nastop, takoj. Na slov v vseh posl. Jutra 7321-1 Prvovrstna likarica dobi serijsko službo na Bledu, mlajša- moč, zmožna svetlolikanja, z dobro prakso v likanju finega osebnega perila. Ponudbe pod šifro »Hotel« na ogl. odd. Jutra., 6375-1 Preddelavec za športno stroko, vajen preciznih del in pa strojev, kolar ali mizar, dobi mesto. Samo vestni in urni delavci naj pošljejo ponudbe pod ši fro »Stalna služba« na ogl. odd. Jutra. 6651-1 Perfektna kuharica z znanjem fine kuhe in dietične hrane' snažna pridna, dobi mesto. Po nudbe z navedbo dosedanje službe na og. od. Jutra pod »Dobra služ ba« 6613-1 Poverjeniki za vsak okraj Slovenije se sprejmejo. Pojasnila daje »Ljudska samopo moč, Maribor. 7193-1 Hišnika poročenega lačemo za večjo stavbo v sredini mesta. Ponudbe z naved bo poklica ln števila oseb na ogi. odd. Jutra pod »Pošten hišnik« 6612-1 Samostojen delovodja z moj trškim Izpitom za splošno mizarstvo na deželi z obratom na električni pogon. Vajen samostojnega dela in proračunov ter samski, dobi mesto. Eventualno oddam v najem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Samostojen delovodja« 6456-1 Mlad sluga ki je služil na kakem gradu na Štajerskem pri privatni gospodi, z dobrimi spričevali, dobi mesto v hotelu proti zelo dobri plači. Ponudbe pod šifro »Hotela na ogi. odd. Jutra. 6376-1 Frizerka dobi stalno službo, po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »In. dustrijski kraj«. 7197-1 Krojaškega pomočnika dobro Izvežbanega, samo za veliko delo, sprejmem za stalno. Anton Medvešek; Trbovlje. 7196-1 Frizerko prvovrstno moč z znanjem nemščine dobi stalno službo. Plača 1300 db 15/00 Benda Vinko, frizer, Erjavčeva 15. Ljubljana. 7163-1 Trgovski pomočnik galanterist, agilen, z do brimi referencami, mlaj ša moč dobi službo. Po nudbe na ogl. od. Jutra pod »Zmožen« 7194-1 Boljše dekle za splošna hišna dela, ki zna tudi nekoliko kuhati, dobi mesto. Pošteno kmečko dekle, čeprav začetnica, ima prednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zanesljivo dekle«. 7341-1 Pomočnico kuharja prvovrstno kvalificirano, išče zdraviliška restavracija. Ponudbe nemudoma pošljite na ravnateljstvo ban. zdravilišča v Rogaški Slatini. 7340-1 Natakar za kavarno, star do 30 let, z dobrimi referen-caml dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačilni natakar« 7363-1 Polirja starejšega s prakso v visokih zgradbah, pridnega in sposobnega iščem, nastop službe takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra najkasneje do 12. aprila pod »Marljiv po-llr!!rnififnrnimin -Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova S din, najmanj §1 znesek 17 din Vajenca za pekovsko obrt sprej mem. V hiši ima vso oskrbo. Vrečar Valentin pekarna, Podkoren, — Kranjska gora. 6714-44 Trgov, vajenca poštenega, ki Je dovršil 3 razrede glmn., sprejme boljša trgovina na Viču. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veselje« 7076-44 Pekovskega učenca sprejmem. Ima vse v hiši ln nekaj plače. Uk 4 leta. Naslov v vseh posloval. Jutra. 7139-44 Vajenca za trgovino na deželi sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sokol«. 7125 44 Vajenko za cvetličarno marljivo ln pošteno ln eno dekle za vsa hišna dela sprejme Adolf Vatovec, vrtnarstvo, pri šentpe-trskem mostu. 7289 44 Damski modni atelje P. Rascb, Celje, Gosposka 19-1., sprejme za takoj pridno in inteligentno vajenko. 6873-44 V umetno valjenje sprejme vsako množino jajc Niko, St. Vid nad LJubljano. 7131-3 Kot kuhinjska ! pomočnica. Iščem službe v sezoni. | Pridna ln poštena. Po nudbe na podr. Jutra Jesenice pod »Takoj« 6705-2 Sezonska kuharica želi službe čez poletje v pensionu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra, skrbna moč« 6745-2 Mlad pravnik e 8 mesečno sodno p rak so, znanjem francoščine angleščine ln nemščine, išče primerne popoldan ske zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod »Dr. M.« 6715-2 Trgovski pomočnik ki je samostojno vodil več let trgovino z mešanim blagom, želi pre-menltl službo. Izurjen v čebelarstvu ln smožen kavcije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten« ln agilen«. 8943-2 V trafiki, pekarni ali slično išče službo prijazna ln simpatična gospodična, veAča tudi nemščine ln srbohrvaščine. Ponudbe na ogl. ! odd. Jutra pod »Zanes- ^ V" 6944-2 Gospodična z znanjem srbohrvaščl-ne. deloma nemščine, stenografije in strojepis j a išče mesto blagajničarke ali uradnice. Na slov v vseh posl. Jutra 7246-2 Gospodična :z večletno prakso pri otroklh ln znanjem šl vanja išče službo. Ponudbe na ogl .odd. Ju tra pod »Vestna ln zanesljiva« 7361-2 Boljša gospodična perfektna v nemščini, lz urjena v šivanju, išče mesto kjerkoli Nastop lahko takoj. Krlsta 2iv-ko, Bled I., Vila Zelenica. 7326-2 Slaščičarski in medič. pomočnik vojaščine prost, išče službo v hotelu ali privatno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7327-2 Mlad trgovski pomočnik mešane stroke, želi izpopolnitve t manufakturi G(e pol leta brezplačno. Ponudbe aa ogi. odd. Jutra pod »Trgovski pomočnik«. 6850-2 Starši ki radi odpotovanja ali bolezni ali sicer ne morete sami nadzorovati svojih otrok dajte jih zanesljivi pedago- tinji v dobro varstvo na aljši »li krajši čas. popolnoma ali samo čez dan, tu-d' za nekaj dni. Na željo nemška konverzaciia. Dobra vzgoja in skrbna nega zajamčena. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 66512.000 din.« 6898-26 Bosendorfer klavir in staro italiiansko violino, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7301-26 jfMfflSHPI Beseda 1 din, davek j dlB za Sllro ali dajanjt naslova S din. najmanj SI znesek 17 din Moško obleko Športno, ln šivalni stroj prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7223-13 r# n Beseda 1 din. davek 3 din za šllro ali dajanje naslova S din, najmanj šl znesek 17 din Za spomladansko saditev lahko Se dobite: mare lice. breskve, visoke vrtnice in lepotično drevje v bivši črnogojevi drevesnici Vič. Tržaška cesta. 7077-34 POMARANČE Sanesljivo sladke in sočne, že od 5 kg naprei. dobite po en gros ceni samo pri JUGOSAD, Reslieva 4, ob Zmajskem mostu. Telefon 4S 27. 709134 Beseda 1 din. davek -din za šllro ail dajanje naslova 5 din. najmanj $1 znesek 17 din Prvovrstno sladko seno lz sadonosnikov, presa no, več vagonov na prodaj Lujo Vlanovič, posestnik, Maribor. 7380 3i Prodam Beseda i dm, davek j din za šllro ali dajanj t naslova & din. najmanj šl znesek 17 din Sladoledarski pribor rabljen, v dobrem stanju, tricikelj, vozove, Da trene pušcice in drugo prodam. Stara Loka 15. 6495-b Opravo valjčnega mlina kompletno ugodno prodam. Popis na zahtevo Oziram se le na resne interesente. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Kompletno«. 6951-6 Otroški voziček ti belko ln stajco (Ge-schule) prodam. Mikula, Kralja Petra trg 8. 7073-6 Pisalno mizo veliko, dobro ohranjeno hrastovo, prodam. Ogleda se pri Eli Michelitsch v Velikih Laščah. 6964-6 Pisalni stroj skoraj nov, višinsko sonce ln radio aparat oaterijskl z zvočnikom prodam. Erjavčeva c. 4 pritličje. • 7273-6 Radi opustitve specerijske trgovine — ugodno prodam vso opravo. Učakar Prane D M. v Polju 23. 7278-6 Dva športna vozička poceni prodam. Krakov ska 11. 7210-6 Otroški voziček globok, moderen, siv, ze lo dobro ohranjen prodam. Poizve se Igriška ul. 3-n, vrata 6 med 2. ln 4. uro. 7266-6 Otroški voziček odlično ohranjen, globok, temne barve, poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7314-6 Izposojevalnica čolnov in prevozništvo z motornim čolnom po Ljubljanici, radi zaposlenosti drugod z vsem inventarom in čolni zelo poceni na prodaj. Brez ri. zika stama in sigurna eksistenca pri lahkem delu. Pojasnila od 12 do 15. ure daje Jančar Pot v Mestni log 15. 7322-6 Prodamo pisalne mize, veliko Wert-heim blagajno, avtomatski biliard za gostilno, kroiaški stroi Singer razno pohištvo itd. Zameniamo tudi za druge predmete ABC, Ljub-liana, Medvedova 8, poleg kolodvora, Šiška. 7325-6 Emajlirano posteljo icroško. prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra. 7217-6 4 traverze profil 28, 850 cm, ugodno prodam. Maribor — Pobrežje, Nasipna 55. 7185-6 Fižol ln razna druga semena dajemo v vzgojo pod ugodnimi pogoji Sevei Sz Komp., Ljubljana. 7229 6 špecerijski inventar dobro ohranjen ter železni rolo kupim. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar«. 7333-7 čebelnega voska v.-ako množino ln • razno satovje, kupim. »Pls han«. Sv. Petra c. 59, Ljubljana. 7307-7 Močne objektive s kratko goriščnico, kupim. Šubarevič, Lampetova 12. 7312-7 CE22E33E ieseda 1 din. davek 3 lin za šllro al) dajanj* laslova S din. najmanj šl znesek 17 din Indian Scout motor 750 Ia, s prikolico prodam ali zamenjam za les. Naslov v vseh poslovat. Jutra. 6874-10 ozor, mizarji in trgovci! naprodaj gumi dira za 2000 kg nosilnosti, no va ugodno. Kovač, Hre nova 19. 7266-6 Vozove na gumi nove, različne od 1000 do 7000 kg nosilnosti, zelo ugodno proda Fajfar, Trnovska ul. 25, Ljublja na. 7331-6 Starinsko skrinjo tn komodo krasno vloženo ter dve mali ko-modici proda Golob Ma ija. Gallusovo nabrežje it. 29, Ljubljana. 7349-6 Štedilnik na tri cilindre, dobro ohranjen za vzidati, prodam ali zamenjam za nevzidanega (Tischsparherd). Cesta 29 oktobra št. 19, dvorišče 19 7346-6 Otroško posteljco belo emajlirano, dobro ohranjeno prodam. — Ogleda se dopoicine v Beethovnovi ul. 4 II., levo. 7101-6 25 nizkih vrtnic 7 najrazličnejših prekrasnih barvah sortirano 60 din s poštnino in zavoj nino in z navodilom za oskrbovanje. 50 nizkih vrtnic stane le 100 din. Za 60 din dobite 12 vrtnic plezalk v novih krasnih barvah, vmes tu di vedno cvetoče. Na pro ste m polju brez umetnih pripomočkov odgoje-ne lastne sadike. Sadjar stvo DoUnšek, Kamnica p. Maribor. 7145-6 Otroška postelja dobro ohranjena ugod no na prodaj Pohlinova 15-1. 6958-6 Trikolico malo rabljena po nizki ceni proda Kodrič, Ce lovska 41. 7133-6 Rastline ze. skalnate nasade več vrst. Lepotično grmičev Je, vrtnice ter razne rastline za vrtove itd nudi vrtnarstvo Vato-vec Adolf. prt šentpetr Bkem mostu. 7288 6 MODROCE OTOMANE COUCHE ROLETE kupite najceneje pri E. Zakrajšek LJUBLJANA Miklošičeva 34 Prepričaite se! Žaganje rame deske orehov turnir parkete, proda Ivan Šiška tovarna parketov, Metelko va 4. tel. 22-44. 6881 Briljantne uhane »lo ugodno prodam. Po nudbe na ogl. od. Jutra pod »Dragocenost« 7264-6 Mreže za postelje najceneje pri Andlovicu, zaloga pohi Stva, Komenskega ul. 34 6768 " Otroški voziček globok moderen, dobro ohranjen naprodaj. Ur-bas, večna pot 27^ Fiat 522 v dobrem stanju, novo lakiran in tapeciran poceni na prodaj. Furlan, Gosposvetska 10-111. 6962-10 2 dobro ohrajena motorja 220, 4.5 konj. sU in 200 3.3 ks, obratov do 1200 na min., kupim. Cenj. ponudbe na Robert Logar, električna centrala v Mozirju. 6984-1C Motor »Harley Davidson« s prikolico v zelo dobrem stanju ugodno na prodaj. Kovač Franc, Semič. 6719-1G Zundapp 500 ccm dvoclllndrski, tuml motor, malo rabljen, ugod no proda Pollak, Celovška 28a-H. 7287-10 Avto Fiat 514 odprt v popolnoma orezhlbnem stanju, nove gume ln 2 rezervi se radi bolezni poceni proda. Hadl. Novome-sto. 6374-10 Kupim 200 ccm DKW ali Ztln-dap motor, novejši model, malo -vožen. Vegova 2. Buffet. 7164-10 Kupim avto dobro ohranjen, novejše tipe. Ponudbe z navedbo cene, prevoženih kilometrov ln tipe na »Jehe« poštni predal 89 7230-10 BMW motor 500 ccm šport v dobrem stanju prodam za 6000 din. Jager Josip, mehanik Slov. Bistrica. 7216-10 Tatra avto Chabriolet 4 cU. 4 se dežni v zelo dobrem stanju iz prve roke, se po-oljno proda. Maribor, Krekova 4-II levo. 7184-10 Hladilne stroje avtomatske hladilne o-mare razprodajam zaradi opustitve po skoro polovičnih cenah. Ponudbe na ogl. odd. J"u-tra pod »Prilika 77«. MIZARJI! 3000 »Fes to« strojev za brušenje lesa obratuje v popolno zadovoljnost lastnikov, kar dokazuje, da bi se tudi vam ta na prava hitro Izplačala. — Zahtevajte ponudbo tu di za ostale stroje ln strojno orodje od specialne trgovine strojev: DOVZAN IVAN, LJubljana, Frančiškanska ul. 4, Telefon 45-42 6950-29 Pletilni stroj št. 8, 66—80 cm, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam v gotovini«. 6896-29 Mlinarji! Parni ln umetni mlin J. Zadravec v Središču ob Dravi zelo ugodno proda: 1 Diesel pogon ski motor 40 ks, 2 dobra čistilna stroja za adrob ln 1 cilinder. 6426-29 Avtomobile tovorne, osebne ln avto buse, dobro ohranjene, seh Jakosti, kupite naj ceneje pri O. tUZSK, zastopstvo Krupp Ljubljana, Tavčarjeva 11 7165-10 Harley Davidson prikolico 750 ccm v dobrem stanju proda Rudolf Jereb, Hrenova 17. 7336-10 Motorno kolo 180 do 350 ccm dobro ohranjeno kupim. Ponu dbe na inž. Turnšek, — Ljubljana, Langusova lla. 6950-10 Motor DKW šport 250 ccm nov z ga rancijo proda Bevčar Ce lovska 63 Ogled od tor ka dalje. 6957-10 Avtomehanika za popravilo avtomobilov in motorjev sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo-tojen mehanik « 7329 1C Orjaške dalije najlepše, trajnice, orjaške jagode, muze (palme), potonke in druge Drodam. Kij učenko. Ko-cenova 6. 7356-6 Otroško posteljico in elektroštevec 220 V proda Ivan <5erv. Drav-Ije. Korctanska 16. za re mizo. 7357-6 Otroški vozički ?:elo lepi športni in globoki poceni na prodal eri »Prometu« (nasoret' križanske cerkve). Stare =;orejmemo v račun. 7366 P Ilo motor 125 ccm radi vojaščine poceni prodam. Ciril Kregar, tr govec s sadjem na voga lu Igriške ul. 3. 6954-1C Pozor avto- interesenti! Odprodaja raznih avtomobilov. — Opel - Kadett, model 38, Cabriolet, Opel Liefenvagen, model 37, Opel - Olvmpia, model 38 Cabriolet, Opel 01ympia model 39, skoro nova, 4 vrata, Opel 2 litr. limuzina, 4 vrata, Fiat Balilla, Ford model 29, odprt z ballon gumama, Essex model 30 Šport z usnjato prevleko, Morris limuzina, 4 »-streho za odpiranje (Schie-bedach), Opel Blitz model 36 tovorni z dolgo šasiio, Ford model 30, 3 tone tovorni, Chevrolet model }0 2.5 tone, tovorni. Vsi avtomobili so v najbolišem stanju. Informacije daje F. Šolman, Opel zastopstvo, Celje. 7386-1C Motor 200 ccm malo rablien, kupim takoj. Lampe Stane, Črnuče 64. 7375-10 Avto 01ympia v zelo dobrem stanjv prodam za ceno 17.000 din. Vincek, Celovška 42 7675-11 Tovorni Ford avto 5 tonski osemcillnderskl, novi po ugodni ceni na prodaj Križnič, Maribor. Dan j bova. 7144-U Avto 85 KS limuzina, vožena le 2C tisoč km, v prvovrstnem stanju, zelo poceni naprodaj ! Posebno priprav na za gasilski ali reše valni voz. Informacije -ia1e Radio. d. z o. z. i Ljubljani. Miklošičeva 7 7338 Osebni avto DKW, dobro ohranjen, prodam Naslov v vseh posloval. Jutra. 7134-10 Beseda 1 din davek * riin za Sltro da lan 1«= naslova 5 din Nalmanl §1 znesek 17 din Bencinsko črpalko stabilno, polstabilno, v dobrem stanju kupim. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Rabljena-. 6990-7 Parni kotliček dobro ohranjen kupim. Adolf Može, svečar, VI-dovdanska cesta 20. 6976-7 Vinske sode od 300 do 550 litrov dobro ohranjene in nove kupi tvrdka E. Jeras in drug, Ljubljana, Tyrše-va c. 33. 7OT9-7 Zastonj! Dobiš svetil j ko za dom če kupiš pri tvrdki Ivan Jax in sin za več kot 100 din. 7123-7 Nihalno žago in železna dvigala za zatvornice kupim. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Zatvornlca« 7276-7 Rolleiflex zadnje tipe kupim. Po nudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod številko »52835« 7207-7 Stole staro nemški slog, dobro ohranjene kupimo. ABC, LJubljana, Medvedova 8, poleg kolo dvora v Šiški. 7324-7 4 balon vagonete za 60—62 cm tir za prevoz zemlje ln premoga rabljene ln dobro ohra njene, kunim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Maribor«. 7192-7 Standard 500 OHC (Hinterradfederung) nov vožen 5000 km proda Boris Jenko, Dalmatinova št. 1, II. nadstr. 7137-10 Tovorni avto 1 in pol tonski, star, v do brem staniu ali avtobus, — kupi Dankovec, Polzela. 6883-10 Avtomobile tovorne, osebne ln avte buse, dobro ohranjene vseh jakosti, kupite na; ceneje pri O. ŽUŽEK, zastopstvo Krupp LJubljana, Tavčari°-a i1 5969-10 Poltovorni avto nosilnosti 100C do 1500 kg dobrem stanju, kupim Ponudbe na Modern- dekoi Zagreb, Nikoličeva št. 7. 6857-1 r Motorna kolesa Victoria in Maico 100 ccm s kikštarteriem Din 4.900. 120 ccm S kikštarteriem Din 5.300. 150 ccm s tahometrom Din 6.400. 200 ccm s tahometrom Din 7.600 250 ccm i tahometrom, prestave Din 9.200. prodaja — M. KRAMAR Kamnik. 6856-1' BSA 500 ccm v zelo dobrem stanju prodam. Freyer, Mišica 23. Ogled od 1. do 2 ure. 7279 1( Avto malo vožen 4 do 6 sede žen kupim. Ponudbe na gostilno Koritnik, Stra nje pri Kamniku. 7256-10 Dober motor do 200 ccm kupim. Pri nehati v sredo 12. t. m od 11. do 13. dvorišče Dovžan, Frančiškanska 7318-10 Knjigovezi pozor! Prodam sehneidmasehi-no 70 cm na kolo in 1 parforfeiko 50 cm. Kupim knjigoveške črke. Ponudbe na ogl oddel. Jutra pod »Knjigovez.« 7109 29 Pletilni stroj dobro ohranjen, 12-10*.' cm, prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 7112-29 Šivalni stroji pisalni stroji, kolesa sve tovnih znamk najceneje pri IVAN JAX in SIN v Ljubljani, Tyrševa c. 36 (nasproti elektro Kolar) Ogled brezobvezen! 7121-29 Šivalni stroj Pfaff pogrezljlv, skoraj nov se proda. Naslov v vseh poslovalnicah Jut ra. 7167-29 Pisalni stroj Remlngton ali drugi dobro ohranjen kupim, pianinšek, Svabičeva 15. 7228-29 šivalne stroje nove ln rabljene krojaške in čevljarske od 300 din naprej prodaja Tri glav. Resljeva 16. 7203-29 Pisalni stroj dobro ohranjen kupi Le gija Koroških borcev v Celju, Dečkov trg 3. 7389-29 INSERIRAJ V „JUTRU"! Moderne spalnice kombinirane Jedilnice ln iuhlnje dobite po nizkih cenah v zalogi mizarske zadruge St. Vid Vižmarje. Daje tudi na obroke. Ogled tudi ob nedeljah. «751-12 Spalnice, kuhinje m drugo pohištvo prodaja po ugodni ceni — Kurnik Jože. Zg. Šiška, Pod hribom 28. 6791-12 Pletilni stroj št. 8 šir 80 kupim Lazar — Rimska cesta. 7268-29 Seseda 1 din. davek i din za šUro ali dajanje naslova 5 din. najmanj $] znesek 17 din LES hrastov, Javorjev, jelšev, suh, prodam Debelina od 30 do 100 mm ter 25 kom. hrastovih stebrov za vrt. Bonča Franc, St. Vid 24. 6437-15 Javorjeve deske m plohe, Ia, suhe, debeline 30, 33. 35. 40 ln 60 mm, dolžine od 2 m naprej, kupimo. Ponud. be na ogl. odd. Jutra pod »Plohi«. 708815 Hrastova jedilnica slog staronemškl poceni naprodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra 7334 12 Novo spalnico moderno, iz orehove korenine, poceni proda mizarstvo Flis Josip, Domžale, Ljubljanska c. 61. 7347-12 Jaz Vam pomagam I Posojila nonU /(Anerntk tn tr. . ! nrnci Zfl v vseh denarnih in trgovskih tudi težkih za devah. Zato se obrnite zaupno na mojo oblast ceno dovoljeno pisarno. Za slučaj pravde preslabim denar. Rudolf Zore, Ljubljana, G.edalls ka ul. 12 Telef. 38-10, Zunanji 3 din znamke. 7248-16 Kompanjona ali financierja z 60 do 100.000 din za vpeljano podjetje v LJu bljanl iščem. Ponudbe pod »Nujno« na ogl. od. Jutra. 7JC5-16 Stoječ les <^a produkcijo tramov stalno kupujem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »S sečnim dovolje njem« "7-15 Mizarji, pozor! Meščanska korporacija v Kamniku Ima na zalogi popolnoma suhe meces-nove plohe 50 do 60 mm debele. 6956-15 POHIŠTVO za stanovanja, hotele, trgovske opreme ln penzlone, dobite naj hitreje v največji zalogi pohištva Spalnice že od 1.600.— Omare 400 — Postelje 160.- Kuhinjske oprave 750.— Kuh. kredence 450.— Otomane 500.— Madraci 190.— Mreže 85.— Sprejemamo naročila po predloženih načrtih »SAVA« Rožna dolina, Pred Jam ska 32 in 39. Trgovina: Gajeva. Nebotičnik. 7364 12 Zastonj ne, ampak 2 10% popustom dobite orehove vezane, politi-rane m pleskane spalnice, modernih modelov. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 7374-12 Salon pozlačen, krasen Izdelan v francoskem stilu, prodam radi selitve. Naslov v vseh posloval. Jutra 7089 U Avto z obrtjo za avtotaksi prodam. Naslov v vseh poslova' Jutra. 7381-10 Dva motocikla tndian (Aitona) ln NSU poceni prodam. Ogleda se pri P. škafarju, parna vuikanizaciia gumija Ljubi lana. Rimska c Borštnikov trg. 7304-10 S Zundapp motor 200 ccm skoraj nov, »ro dam. Ogled v torek. Ing Kregar, Sv. Pecra 91. 7371-10 3 Beseda 1 din. davek 1in. za šllro ali daianj* naslova 5 din Najmanj ši znesek 17 din Javljam da sem dobil novo pošiljko koles najboljših znamk Daimler, Adler. rriumph in druge znane znamke. Dobite jih najceneje brez trošari ne pri Zatlerju na Ježi-ci. 7106-11 8 j MauG, Čs kupujete šivalni stro;' olsalnl stroj ali kolo, se prepričajte o kvaliteti in nizki ceni pri Ivan JAX in SIN, Ljubljana, Tyr-*,eva 36. Ogled brezobvezen! 7122-1J 5 ki izhaja iz »iUTROVEGA« malega oglasnika je: Čemu nagrade, likof, napitnine, — oglase glej! Tu so nepremičnine! Kompanjona za trgovino jajc ln perutnine v Bjelovaru iščem. Imam stalne od jemalce. Lastnik tovor nega avtomobila pride tudi v poštev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bodočnost« 6727-16 Špecerijsko trgovino z zalogo in vso upravo, na zelo prometnem kraju, vpeljano, oddam zaradi preselitve proti takojšnjemu prevzemu. — agilnemu mlademu trgovcu, s krogom stalnih odjemalcev. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Redka, ugodna prilika, c 6887-19 Ureditev premoženja Poravnave, konkurzne zadeve, odkup ln inkaso terjatev (tudi kmečkih) nabavo posojil in druž oenikov. dobičkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilan ce, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorova nje soudeležb, sploh vse trgovsko obrtne zadeve poverite zaupno strokov nI pisarni Lojze Zaje, Ljubljana. Gledališka 7. ulica 7. 16-16 Posojila Sajemo dolgoročna, krat koročna pod ugodnimi pogoji. Za hranilne vloge visoke obresti. Brošura »Pot do blagosta nja« brezplačno. Pišite na »Moj dom«, Dvofa-kova 8. 166-16 dajemo proti zadostnemu kritju ln rednemu odplačevanju. Denarne vloge na knjižice in tekoče ra cune sprejemamo na u-godno obrestovan je. Vrednostne papirje Kupujemo, prooajumo, lombardlramo in poso Jamo. Hranilnica dravske ban Ljubljana, Maribor, Celje, Kočevje. 177 16 Hranilne knjižice Prve Hrvaške Stedionl-ce, Zadružne gospodarske banke, kakor tudi vseh drugih bank in denarnih zavodov kupujemo plačamo najvišjo ceno. Pojasnila daje Central, Zagreb, Bregovita 7. 6711-16 Denarni zavod malega človeka Je hranilna posojilnica »MOJ DOM«, l.iubliana, Dvorakova ul. 3 Posojila, ugodni pogoji. Hranilne vloge. — Visoke obresti. 178-16 Veče industrijsko podjetje dobro Ido če naprodaj za radi družinskih razmer. Potrebna gotovina cca 1 milijon din, ostalo hipoteke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »št. 555« 7238 16 Ti deseda 1 din davek i lin. za ŠUro ali dajanj« naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din Trajne ondulacije moderne kodre, garanti rano nabarvane, beljene in še tako slabe lase vam strokovno izvrši sa Ion »Strgar« Miklošičeva pri kolodvoru. Specialno barvanje las ln trepalnic. Cene solidne 6920-30 Vlogo Kmečke posojilnice do 50.000 din kupim. Kar-nlčnlk, Ljubljana, nebotičnik. 7097 16 Dolgoročna posojila dobe državni samouprav nI uslužbenci upokojenci ln zasebniki, oženje-ni brez porokov: Informacije pri pooblaščencu Klemenu, Ljubljana. Gosposvetska 10. 7098-16 Koncesije gostilniške ln slaščičarske upravičenec išče družabnika ali družab-nlco. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštenjak«. 70fKM6 Založnika iščem za znanstveno delo. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Založnik.« 7116-16 Posojila dolgoročna na vknjižbo na hiše, v mestih, ka kor tudi na kmečka posestva, na hranilne knji žice kakor tudi na dra gocenosti nabavlja. Po jasnila s prednakazilom 3 din v znamkah daje Central, Zagreb, Bregovita 7. 6710-16 Kolesa iajboijša tn velika izbi -a nizke cene. na u odna odplavila Osfca Remec. LJubljana. Do-nlska 5 113-1' Moško kolo ?namke M'ele, dobro ohra njeno, prodam, šubarevič. Lampetova 12. 7313-11 Priložnosten nakup Moško in damsko kolo, prvovrstne znamke zelo poceni naprodaj. Na ogled tudi v nedelio in ponede liek. Rožna ulica 19. dvorišče. 7315-11 Kolesa raznih prvovrstnih znamk, večletno garancijo, dobit« ?elo ugodno, kakor tudi na mesečn«- obroke pri Nov? trgovina, Tyrševa 36. Pozor (nasproti Gospodarske zve ze). 68101" Preden kuoite kolr si oglette zalogo prvovrst nih tovarniških znamk -Viktor BOHINEC, Ljub liana Tv-*~- c. 12 dvo rišfe. 125 1 Triglav kolesa Oglejte si pred naku pom veliko zalogo prvo vrstnih koles najceneje tudi na obroke prodaja Triglav, Resljeva 16. 7201-11 Poceni naprodaj več prvovrstnih ženskih in moških koles, šivalnih strojev, otroških vozičkov in raznih drugih predmetov poceni napro daj pri »Prometu«, Na poleonov trg 7, (nasproti križanske cerkve). 7367-11 Kaspar stro] ali Omego, kapacitet 500 kg na uro za čiščenje šenice kupim. Man to, mlinar, Podčetrtek, Sedlarjevo. 7239-29 STROJI aparati, orodje za vsako obrt in industrijo. — Ogledali ste si stroje na lipskem vele-sejmu! Kdor želi sedaj naročiti kakršen koli stroj iz Nemčije, ga lahko naroči od vsake tovarne potom zastopstva nemških strojnih tovarn po originalni tovarniški ceni brez vsakih pribit kov v pospešenem tempu. — Preskrbimo sami carine prost uvoz ali po znižani tarifi. Prihranili si boste pota in stroške Obrnite se zaupno na Ludvik Ileršič. Ljubljana. Rimska 13, ki vam dale vse potrebne infor macije in poda tudi stro kovna mnenja. . 7319-29 Diesel lokomotiva 3 tonska, tovarniško nova ugodno na prodaj. Informacije pri Ludviku 11 e r š i č u, Rimska 13 7320-29 Od din 750.- pa do najboljših moderni radioaparati. — »Tehnik«, Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20. 7316-29 Bukcva goriva drva za celo sezono 1939 več Je množine kupim Pla čam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši-tro »Plačam takoj« 6608-15 -ieseda 1 din. davek lin ia šifro an dajanjt iaslova 5 din aajman %1 znesek <7 din Črešnjeva spalnica temna, polltirana. 11 ko madov, naprodaj za 3000 din. Cvetko Kladnlk, mi zar v Mokronogu. 6949-12 Spalnica orehova korenina ssoro nova, kompletna, z žim-nicaml ugodno na proda; Domžale, šolska 17 6975-12 Orehovo spalnico ma~ivno poltirano in kuhinjo pu-oan oz. zame alani za opeko ali za les. Blaževlč Ivan. mizarstvo. Brežice. 6717-12 Beseda 1 din. davek i din za šllro ali dajanj« naslova 5 din naj man šl znesek 17 din 100—150.000 din vloži agilen trgovski po slovodja v solidno podjetje. Zmožen vodstva večje trgovine. Isti prevzame dobro idočo tr govino, ali jo na novo vpelje. Naslov v vseh pc sloval. Jutra. 6945-16 Družabnika sprejmem za gospodarsko pisarno s primernim kapitalom. Ponudbe: Lo gos, Ljubljana, poštni predal 209. 6972 16 Družabnika (-co) ali več potrebujem za svoj nadaljnji razvoj podjetje z najlepšimi iz gledl za odličen uspeh. Možnost stalne zaposlitve agilne ženske moči s sodelovanjem. Ponudbe z navedbo vsote in toinlm naslovom na ogl odd. Jutra pod »Aktual no« 6948-16 beseda 1 din. davek 3 lin za šifro ali daianj« as lova 5 din najmani w<=«*l« 17 din Ostrilni stroj (Scharf f maschlne) For tu na z motorjem Dtir-kopp Rechtsarm ln Flachste stroj naprodaj. Bleiwelsova 3-n. 7300-291 Stroj za sladoled nov, ▼ svrho vpeljave ugodno naprodaj. Peter Angelo, d. z o. z., Ljubljana, Pražakova 8-1. 7317-29 Stroj za gumbnice ln stroj za šivanje gumbov samo v dobrem stanju kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif- štvo Vrhnika, Skladišče ro »Stroj«. i Ljubljana, Prečna ul. 6. T102-28 i »«1-12 Pohištvo novo io le ra^' »no. Iti Ka želite prodat' ali samo dati v shrambo, »pietmemo v posebni oddelek komisn sko prodaio do zelo ugod nih pogojih Kupce* i« » tem oddelku vedno dovoli za dobro ohrameno pohi štvo Vso reklami preskrbi mo sami Sporočite nam na dopisnic al* ustno Prevo* pohištva preskrbimo sami Ivan Mathian. Liubliana. — Tvrieva 12 Fine spalnice jesenove in orehove, v naj solidne j il izdelavi kupite najceneje pri: Francu Kržetu, pohl- Banč. kom. zavod MARIBOR Aleksandrova cesta 40 kupi takoj ln plača najbolje: hranilne fcnjifclce bank in hranilnic vrednostne papirje: 3 odst. obveznice, bo, ne. srečke, delnice Itd valute vseh držav. Prodaja srečk držav ne razredne loterije. 6551-16 150.000 Din za povečanje podjetla Iščem Zadeva izborna. Za kapital plavam 2500 din mesečno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra poC »2500 din« Posojila dajemo dolgoročna, kratko ročna pod ugodnimi pogoii Za hranilne kniižice visoke obresti Brošura »Pot do blagostanja« brezplačno. — Pišite na »Moj dom«, Dvorakova 8. 166-16 Družabnika kl bi osebno sodeloval v rentabilnemu perutnl-narskem podjetju. Iščem Potrebno 50.000. Cenj. ponudbe na ogl. oddel. Tutra pod »Perutnina.« 7132-16 Industrijsko podjetje v s reškem mestu išče po sojilo 600.000 din proti vknjižbi na prvem me stu in vinkulacijo police. Vrednost premičnin najmanje dva in pol mi lijona din, premičnine nol milijona. Plačam 1C odst. obresti. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod »St. 555*. 7237-16 Pozor! Stanovame oz. dosmrtno oskrbo dam onemu, ki mi posodi 10—25.000 din. — Možna tudi udeležba pri obrtu. Nas'ov v vseh poslovalnicah Jutra. 7294-16 Oljarna lep donos, v 12 urah 400 kg olja, enonadstr. stanovanjsko in dvorišč, no poslopje, Jako ugodno, za 450.000 din napro daj. Prodam tudi samo stroje z inventarjem. — Dopisi: Tovarna olja v Mariboru. 7142-30 Kupujte šivalne stroje. pisalne stroje, kolesa ln nado mestne dele po izredno nizkih cenah pri IVAN JAX & SIN, LJubljana, Tvrševa 36. Ogled brezobvezen. 7124-30 Za dež, šport ln kopanje Trajni kodri po zmernih cenah ln "•arancijo z novim aparatom r,Wel!a 1939« Sa-on Pald&sch, Celje — Brežice. 7179-30 Trgovino mešanega olaga na prometnem kraju vzamem najem. Plačam takoj. Ponudbe pošljite na po-druž. Jutra v Ptuju pod »Prevzem junija«. 6040-19 Mlekarno dobro vpeljano takoj od dam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6969-19 Vpeljana gostilna blizu Ptuja dam v najem, na račun ali prodam. Lokal primeren ta di za trgovino. Njive po želji na razpolago. Ponudbe na ogl odd. Ju „ra pod »Lokal«. 6716-19 Lokal ob glavni cesti v Skofjl Loki na prometni točki v bližini farne cerkve oddam. Poizve se: škof J a Loka, Mestni trg 1 6732 19 Trgovski lokal v prometnem kraju na deželi oddam v najem. Ponudbe na podr. Jutra v Ptuju pod »Ugodna prilika.« 6901-19 Trgovino s firmo in zalogo, kompletno, že vpeljano, s poljskimi pridelki, delikateso, zajtrko-valnico, oddam. Velik promet, najemnina nizka. Potreben kapital 20.000. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zlata jama«. 7355-13 Beseda 1 din. davek s din, za šifro ali dajanjt-naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din Mesarija dobro Idoča s potrebnimi pritiklinami in opre mo v Industrijskem kraju, katera se lahko takoj prevzame se odda vnajem Naslov v vseh poslovi. Jutra. 6930-17 Trgovino tudi z gostilno vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped šifro »Prometna lega« 6733-17 Vzamem ▼ najem takoj hotel, kavarno, restavra cijo, gostilno, prvenstve no v Ljubljani, Maribo ru Celju ali na Gorenj skem. Ponudbe na — Stelndl za L. G Ljub ljana, Močnikova 5a. 6728-17 Parno pekarno v Liubljani. oddam v na-tem. Ponudbe pod »Jamstva zmožen« na ogl. odd. Jutra. 6988-17 Posojila različna, preskrbim hitro brez kakega predplačila. Hranilne knjižice vnovčujem proti takojšnji gotovini Oblastvene dovoljena pisarna Rndolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12. Znamka za 3 din. 7249-16 Hranilne knjižice zaščitenih zavodov, vrednostne papirje 3°/o obveznice vnovčujem stalno po najvišji ceni ln proti takojšnjemu plačilu v gotovini. Alojzij Planinšek Ljubljana. Beethovnova 14. telefon 35-10 Podjetnika iščemo za stavbna ln v to stroko spadajoča obrt nlška dela. kl imajo ob veznost do »Obrtne ban I ke«. Ponudbe na ogl. j odd. Jutra pod »Toč-1253-16 I nosU. «681-1« Pražarno moderno opremljeno od dam v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poceni najemnina« 7280-17 Pekarno v prometnem kraju vza mem v najem takoj aH pozneje. Naslov v vseh posl. Jutra. TI 89-17 Skladišče orimerno za stavbno podjetje ali za lesno trgovino na aelo prometnem kraju v Mariboru oddam takoj ugod no v najem. Vprašati Vreš, Maribor, Cvetlična 21, H. nad., levo. 718617 Pozor, krojači! Dam v najem krojaško delavnico na prometnem krajo. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod šifro »Žanesljiv krojač«. 7117-17 Lokali Beseda 1 din. davek j Mn za šifro alt dajani' naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din Mesnico dobro vpeljano, prodam z vsem inventarom ali jo oddam v najem. Na slov v vseh posloval. Jutra. 6960-19 Trgovina z mešanim blagom aa deželi v industrijskem kraju Štajerske, mesečni promet 100.000 din se Z zalogo ln inventarom odda v najem. Ponudbe na ogl .odd. Jutra pod »Dobro vpeljana«. «957-19 Mesarijo oddam na prometnem kraju LJubljane ali prodam Inventar Naslov v vseh posloval. Jutra. 7130-19 Trgovina zelo dobro vpeljana na prometnem kraju v sredini Industrije v Celju radi starosti na prodaj. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod s Velik promet«. 7158-19 Trgovino manufakture kratke tn pletene robe, dobro idoče na najpro-metnejši točki v Zagrebu, v bližini glavnega ko lodvora, prodamo takoj zaradi izselitve v inozemstvo z celokupnim inventarom in blagom, a zasigurano najemno pogodbo, za 35.000 din. Izvrstna prilika za agilne-ga trgovca. Poslovalnica Pavlekovič. Zagreb, Ilica 144. 7245-19 Drogerija in parfumerija v najstrožjem centru Zagreba, izvrstno uveden (promet L 1938 320 tisoč din) zaradi bolezni lastnika prodamo za 150.000 din. Ugodno posebno za Slovenca, ker živi v Zagrebu 60.000 Slo vencev.- Informacije daje oglasni zavod Medved Zagreb, Preradovičeva 23 II nadstr. 7100-19 Primera lokal za trgovino z mešanim blagom na prometnem kraju na dežeU iščem. Ponudbe na ogl odd. Ju tra pod »150 dobrih strank« 7274-19 Trgovino z mešanim blagom na deželi dobra lega, lep promet radi nastalih razmer prodam. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dobro čisti nova metla« 7290-19 Trgovine, industrije, trafike, hotele, restavracije, gostilne, kavarne, krčme, buffete, brajnarije, mlekarne, drogerije, parfu-merije, lekarne, slaščičar ne, veleposestva, kopališča in vsa ostala privatna podjetja, nadalje vile, hiše, posestva, veleposestva, kopališča, in zdravilišča, letovišča, pen zione prodajamo in posredujemo nakup vestno uspešno in hitro. Poslovalnica Pavlekovič — Zagreb, Ilica 144. 7243-19 Gostilna v prijaznem mestu severne Slovenije, enonad stropna, s 3 gostilniškimi sobami, dvorano verando, stanovanje za gostilničarja in sobami za tujce, mesnico, prostornimi hlevi m 82.411 kvadr. m zemljišča v ne posredni bližini se poce-ni proda radi lastnikove bolezni. Za nakup potrebna gotovina cca dia 400.000. Točnejše informacije dobite v pisarni dr. U. MOhlelsna, advokata v Mariboru, Sodna ulica 14. 7191-19 Mesarija s klavnico ln ledenico dobro vpeljana naprodaj. Poleg oddam v na jem gostilno z nakupom Inventarja ln vina s 1. majem. Tavčar, —-Gornji Logatec. 7269-19 Manufakturna trgovina vpeljana, v centru Ljublja« ne naprodaj za 180.000 din. Ponudbe na Aloma Com-pany d. r o. z., Ljubljana, Aleksandrova c." 2-1., pod »Dobro vpeljana«. 7J03-1* Mesnico dobre vpeljano na prometnem kraju v mestu ali na deželi prevzamem v najem. Naslov v vseh posloval. Jutra. 7394-1« V Sloveniji se proda v zdravilišču staro znana restavracij® s tujskimi sobami, ga stUniškim, zelenjadnijj ln sadnim vrtom Cent 250.000 din. Pojasnila d« te R ustja, Celje, Dečko* tCK < 7387-1* 1 O D N I B KAVGARNOV bi SUKNA za nove pomladanske obleke in površnike za Tospode nmi U| Jliii 'ti JliOFO" urnim .U5HJEM HllMl F*red Škofijo 3 70 letnica obstoja zato posebne ugodnosti! I Hišo enonadstr-pno, 21x13 m .■eiiko z enonadstropnim J.voriščnim poslopjem 21 irat 8 m, piupra.no tuji za obrt ali malo Industrijo prodam. Vprašajte Zv.-itter, Maribor, taborska 7 7143-20 Krasna stavbišča ...zu Koludvuia Vižmarjc udovou elektrika. Dolub ia izmera na obroK. • knji ozneje*. 7361-1S Trgovina suhomesnate robe delliiatese na najpromet nejši točki v zagrebškem središču, nizka najemnina, zaslužek čistih 3000 din mesečno, proda z vsem lnventarom in blagom zelo ugodno. Central, Zagreb, Bregovita 7 6712-19 Beseda 1 din, davek j dlD za šllro ali dajanje casiova 5 din. naj mam to znesek 17 din Stavbena parcela ali vrt naprodaj. Kamnik - Mekinje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >6000 kvadr. m.« 6508-20 Hišico r Ljubljanski okolici kupim. Naslov v vseh. posloval. Jutra. 6343-20 Stara šola v Rete.ah pri ikoiji Lo ltl po ugodili ceni naprodaj. 7285-20 NAPRODAJ j HISA, stinnauat.opna, ■ novozidana, 11 stanovanjska, obrestovanje netto 7.5 odst. Cena din 1,500.000,— HISA, novozidana, trgovski lokal, trosobno, tivosobno stanovanje, z 650 kvdr. m vrta. Cena 180.000 din. šiška. TOVARNIŠKO poslopje, delno novozidano, šest-sobno, komfortno stanovanje, skladišča, garaža, Cena 560.000 din. Hipoteka 400.000 din pri Kmečki. Mesto. HISA enodružinska, novozidana, 2000 kvdr. m zasajenega vrta. Cena S0.C00. Trnovo. HIŠA novozidana, dvo-stanovanjska,, 2xdvo-sobna stanovanja, vrt. Cena 135.000. Podrož-nik. VILA novozidana, trista novanjska, lep vrt. Cena 250.000 din. Kolezi ja. Trnovo. HIŠA trgovska, trlnad-stropna, center Ljubljane. Cena 850.000 din. Hipoteka. HIŠA z restavracijo, novozidana, tujske sobe, Izletniška točka blizu Ljubljane. Cena 260.000 din. Hipoteka 130 000. HIŠA novozidana, trista-novanjska. Cena 195.000 Hipoteka 85.000. šlška. HIŠA, tri sobe, kuhinja zemljišča 1150 kv. m. Cena 85 000. Ob tramvaju proti št. Vidu. PARCELE po 12 din za kv. m konec Opekarske ceste. — Trnovo, ter razne druge nepremičnine. Brezplačne in formacije daje Realitet-na pisarna ADAMIČ, Go soosvetska cesta 7, Lju bljana — Telefon lntcr urban 48-79. 6926 20 Nova hiša enodružinska enonad-stropna ima tri parke tirane sobe v hiši vodo vod in elektrika pet mi nut od tramvaja cerkve ln šole ugodno napro daj, Lovro Krofllč, Ljubljana Vič, 185. 6722-20 Novozidana hiša z zemljiščem, oddaljena 5 minut od postaje, dve minuti od Toplic radio terma Laško naprodaj. Poizve se Korltnik, vra tar, Radio Terma. Laško 6734-20 Vilo ali hišo dvostanovanjsko v bliži nI železnice s hipoteko LjublJ. kmečke posojilnice kupim. Ponudbe »Do 160.000« 6701-20 Kupim posestvo z gostilno ali trgovino blizu Ljubljane ali v predmestju do tristano vanjsko hišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Z vrtom« 6947-20 Hišo z dobro vpeljano trgo vino mešanega blaga in hotelom za letoviščarje, eventuelno s posestvom na prodaj iz zdravstvenih ozirov v Industrijskem kraju na štajerskem ali zamenja s stanovanjsko hišo v Ljubljani. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Redka priložnost.« 6958-20 Zemljišče cca 3000 kv. m ob Pokopališki ulici pri sv. Križu na prodaj. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 6962-20 Parcelo 907 v Izmeri 4198 kvad. m (celo ali polovico) prodam v predmestju Kra nja ob cesti proti Ko-Sirici. Pu nik, Ljubljana rančiškanska. 7092-2 Vilo ali hišo rentabilno, manjšo z več komfortnimi stanovanji v ožjem centrumu kupim. Pogoj eno najmanj trosobno komfortno stanovanje v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Proti goto vini*. 7035-2C Tristanovanjsko hišo s kuhinjsko opravo pri postaji, novo, ugodno prodam, č^nuče 119. 7105-20 Krasno posestvo na lepi sončni legi s aa. donosnikom, travniki in njivami ter gozdom, pripravno za vsakega, po sebno upokojenca, tudi lepe parcele uporabne za hmeljske nasade, ugodno na prodaj, event. se odda v najem. Naslov v vseh poslov. Jutra. 7160-20 Sv. Vid pri Ptuju Prodam enona&stropno hišo, pripravno za vsako trgovino,- obrt ali gostu no. Velika gospodarska poslopja, 2 in pol orala zemlje. Cena nizka. Ma-horič, gostilna Ptuj. 7115-20 Hiše, posestva, industrije, restavracije, gostUne, trgovine, buffete, mlekarne prodaja in Izdaja lokale Central, Bregovita št. 7, Zagreb. 6709-20 Vila z 8 kompletno opremljenimi sobami, s kopalnico, na najlepšem kraju Bohinjskega jezera, prikladno za pension ali okrevališče za otroke, za sanatorij, ugodno naprodaj. Ponudbe na In terreklam, Zagreb, Masary-kova 28 pod 5862. 6909-20 Enonadstropno lepo hiše prodam z mventanem Hiša je na prometnem kraju t lokali, gostilno, trgovino, pekariio, z vsem gospodarskim poslopjem in zemljiščem, vrtom, kegliščem in prostorom za balinanje, in formacije se dobe v dotičm hiši ustmenu ali pismeno gostilna Gartner, st. °4 Planina pri Rakeku. 6879-21 Parno pekarno 1 enonadstropno hišo prodam v Ljubljani. Pe karna Je zelo dobro vpe ljana, na hiši hipoteka Ponudbe pod »Resen kupec« na ogl. odd. Ju tra. 7208 20 Vinograd 2 do 6 oralov velik aH vinogradno posestvo z 2 do 6 oralov vinograda kupim takoj. Natančne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slovenski vinogradi« 7242-20 Parcelo južno ležeča blizu Vrtače cca 1000 m2 prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 7254-20 Dvostanovanjsko hišo prodam. Naslov v vseh posl. Jutra 7255-20 Parcele pri Novi vasi na prodaj ln 15 ha posestva. Sp. Rad vanje 35 pošta Ma ribor. 7146-20 Parcelo 800 kvadr. m ter 2 ln pol johov gozda, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Celju pod »Celje okolica«. 7153-20 Posestvo z gostilno in mesarijo blizu sejmišča, radi sta rostl takoj prodam. Informacije pri Vizjaku v Vojniku pri Celju. 7154-20 Hiša z gostilno v Celju z vrtom ter prostorom za balinanje zaradi bolezni na prodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 7156-20 Kupim stavbišče vodno moč, opuščen mlin, Izven naselja, ne daleč od kolodvora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodni pogoji«. 6919-20 9- stanovanjsko hišo letni čisti donos 10 odst krasno, novozgrajeno, 2-nadstropno v Ljubljani VII. prodam za 550.000 din, hipoteka 170.000 din se lahko prevzame. Isto tam prodam stavbeno parcelo v bližini Tivoli-jaja 60 din kvad. m. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Pomlad«. 6818-20 Novo vilo na Bledu z 7 sobami in vsemi drugimi pritiklinami, zaradi od potovanja ugodno prodam. Le resni kupci naj pošljejo naslov na ogl odd. Jutra pod »Zaka«. 7071-20 Dve 2-stanovanjski vili in sicer eno blizu Rakovnika, novo zidano, eno ob cesti v Rožno do lino, prodam. Resni kup ci naj pošljejo ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Ugodna dobra prilika:. 7070-20 Novo hišo z vrtom oddam v najem. Prednost Imajo u pokojenci — Gostilna špes, Vojnik. 7159 2C Stavbno parcelo v izmeri 852 kvad. m pri Taboru ugodno prodam. Pojasnila: Jegličeva 9 1. 6960 20 Hišo z dobro vpeljano trgovino mešanega blaga in trafiko zaradi bolezni prodam. Ponudbe pod: »Bodočnost zasigurana« na ogl. odd. Jutra. 7119-20 Večje število parcel kompleksov, parcel gozdov trgovskih in stanovaniskib hil in vil ima naprodai gradbeno strokovno izobra žen posredovalec: Kunaver Ludvik t esta 29 oktobra 6. Tele fon 37-33 Pooblaščen era diteli in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na raz polagO. " " Enodružinsko hišico leseno, za letov,ščarje, na gorenjski strani ljubljanske okolice z večjim sadn m vrtom prodam. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod šifro »Weekend«. 147-2C Mala vila v Celju na Polulah 77.000 takoj naprodaj. a. Dellackea, JurlUošter. 6855-20 Donosno hišo ali vilo v centru LJubljane kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Do 600 tisoč. 6971-20 Vilo enonadstropno, novozl dano, enostanovanjsko; 1400 m2 ograjenega vrta prodam. Periferija Ljubljane. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod ši-Irc »Gotovina 110.000« 6720-20 Prodam vilo rta periferiji mesta blizu tramvajske postaje. Posredovalci izključeni. Na slov v vseh poslov. Jutra. 6977-20 V Kamniku 5 min. od kolodvora na prodaj nova dvoetano-vanjska hiša. Naslov v vseh posloval. Jutra. 6974-20 Iiišo dvostanovanjsko, s trgovino ln trafiko v Industrijskem delu LJubljane prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 7074-20 Hišo dobro ohranjeno ali no vo, donosno, v centru mu Ljubljane, kupim. Točne ponudbe s podatki pošljite na ogl. od. Jutra pod »Naložba«. 7072-20 Novejša vila enonadstropna, trista-novanjska z vrtom naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Bežisrad TI t. 6903-20 _ ij «ii n a u m n ■ a a u ii n» b h n u u ii m n an n n h u iJUUL!JUUnrXEO ° H □ M □ Pravkar ura je odbila § čas miru in okrepčila. □ Stolp skrbi zdaj v zrak poženi □ naglo k novi ljudski kuhinji kreni! □ V »MENZI« je navada taka: □ vse pripravljeno že čaka, P dobra volja v polni meri, □ a jedila po izberi. □ Kot po dežju sonce sine, g v »MENZI« glad in skrb te mine. | »MENZA«, Kolodvorska uL 8 Tam palačinke Din Pot do blagostanja sreče ln neodvisnosti vam pokaže Hranilna poso jilnica »Moj Dom«, Ljubljana, Dvorakova 8, — Prospekti brezplačno. 150-20 Nova hiša 13% donosna, sedem sob kleti, drvarnica, pralnica, vrt, 86.000 Din, — potrebno samo 56.000 in še tri od 32.000 do 46.000, naprodaj v industrijskem predmestju. Naslov: »Krčma«, Pobrežje, Gosposvetska 56, Maribor. 7141-20 Dve stavbni parceli naprodaj, gramozni teren v bližini LJubljane 5 minut od tramvajske proge. Naslov v vseh po slov. Jutra. 7258-20 Hišo po moinosti več stanovanj ali stavbno parcelo v Ljubljani kupim v ceni do din 500.000. Ponudbe nujno na ogl odd. Jutra samo od lastnikov pod značko »Gospodar«, 7295-20 Parcela solnčna, suha, prisojna lega proti prevzemu hipoteke naprodaj. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 5860-20 V Rogaški Slatini poceni prodam malo vi nogradno posestvo. Naslov v vstia posl. Ju;ra 6536-?C Njiva na periferiji Ptuja, 33 arov velika, primerna za stavbišča se proda. Ponudbe na podružnico Jutra Ptuj pod šifro »Ugodno«. 7195 20 Prodam hišo v LJubljani z gostilno tremi stanovanji in gostilniškim vrtom. Stavb na parcela z gospodarskim poslopjem in zele njadnlm vrtom, skupaj ali vsako zase. Več v ogl. odd. Jutra. 7227-2C Hiša nova, enonadstropna na trgovskem vogalu na prodal. Ponudbe na ogl, odd. Jutra pod šifro »Komfortna«. 7220 2C Vila nad 4 leta davka proste 4 sobe, kopalnica, kuhi nja veranda, terasa kleti, sadni vrt itd. napro daj za 240.000 din Maribor, Metelkova 23. 7183-2r Vilo ali hišo v Ljubljani kupim. — Vrednost do 250 tiso? Hipoteka zaželjena. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana 193S 7212 2r Krasno parcelo na Pru.ah ugodno pro dam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 7330-20 Industrijsko posestvo v Llubljani na prodal 400 kvad. m delavnikih nrostorov. 5 stanovanjska hiša, prostorno za prto dvorišče. Ponudbe na ognciov v vseh posloval Jutra. 7362-21 Nikoli še ni bilo stanovanje tako ugodno na ponudbo, kakor Je to dvosobno, s kopalnico, pritiklinami in vrtom, katero oddam onemu, ki plača najemnino za 5 let naprej po 500 din mesečno in dobi po 3 letih 26 mesecev popolnoma brezplačno to stanovanje, ka tero je v najlepšem delu m°sta. Naslov v vseh posloval. Jutra. 7401-21 Stanovanje enosobno s kopalnico in ostalimi pritiklinami od dam za 1. maj ali pozne je. Naslov v vseh Jutra. 7306-21 EnodrtiTinsko vilo z vsem komfortom (plin, e!ektr'ka. kopalnica, pralnica) in velikim vrtom, oddamo v najem za takoi ali za 1. maj. Vsa potrebna poaisnila daje Vzaiemna zavarovalnica v Ljubljani vsak delavnik med uradnimi urami od 8.—14. ure. (Tel. št 25-21, 25-22). 7082-21 S tanovanja Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj 6J znesek 17 din V Celju ali okolici iščem eno ali dvosobno stanovanje. — Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Maj.« 6872-21a Dvosob. stanovanje z uporabo kuhinje na Bledu od 1. Julija do 30. avgusta iščem. Takojšnje ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje na Ble du« 6744-21a Štirisob stanovanje mirno v bližini centra za trt starejše družinske člane Iščem. Ponud be radi tromesečne odpovedi do 1. maja na ogl. odd. Jutra pod šifro »Avgust« 7262-21a Stanovanje 8—12 sob ali tem primeroma 2—3 stanovanja v isti zgradbi, oziroma celo hišo, vilo z vrtom ali dvoriščem, iščem za avgust — Ponudbe pod »Solnčno stanovanje« na ogl. odd lutra. 6487-21a Dvosob. stanovanje v prvem aH drugem nad stropju 10. minut od gl. pošte oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odrasli«. 7225-21a Dvosob. stanovanje sončno s poselsko sobo in shrambo iščeta zakonca državna urad nika brez otrok v centru za avgust. Ponudbe z navedbo cene na ogl odd. Jutra pod »Tiho zavetje 39« 7211-21a MR.BAHOVEC Pomlad ••• iakor priroda. je izčrpano tudi iaše telo ln -se težko brani zo-oer bolezni /.ato mu moramo pomagaM tn ^a napraviti cd pomega tn zdravega Očistiti ga moramo vseh nakopičenih in telesu škodljivih snovi, ter mu dovajati nove in oživlju-loče sokove. v to svrho se priporoča za na ravno zdravljenje »PLANINKA« ČAJ Ki je pripravljen večinoma tz naiboljših planinskih zdr^ilnih zelišč, katerih koristno -ielovanje le že znano v znanstveni medicini Dolgoletne izkušnje nam potrjujejo da Je »Planinka. zdravilni čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker so njegove sestavine vzete iz znanstvene, deloma pa tudi lz ljudske me-ileine »Planan1 šl znesek 17 din Opremljeno sobo _.ddam gospodu v Lin- >artovi Naslov v vseh posloval. Jutra. 6997-23 Opremljeno sobo ira^no, lepo, oddam s 15. aprilom v Gerbi'-evl ul.' 1-1. 7110 23 Dijak iz trsovske šole želi premeniti stanovanje s hra no lahko k sostanovalcu iste šole Ponudbe je slati na oe' odd. Jutra pod »Takoj 767«. 7173-23P Živali Sobo lepo opremljeno s hrano, oddam 15. aprila. Sokolska 5. Prule. 6867-23 Opremljeno sobo >n no, s souporabo kopalnici in posebnim vhodom oaaam. Naslov v vseh poslovalnicah 'Tutra. . 7219-23 Opremljeno sobo za eno ali dve osebi v -entru s hrano cddam. Gregorčičeva ul 7-II vrata 13. 7218 23 Opremljeno sobo 'epo, s souporabo kopalnice oddam boljšemu sospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7221-23 Čisto sobo s posebnim vhodom takoj cddam solidnemu gospodu, event. 15. t. m. v Ciril -Metodovi ulic- 19-1. n. desno (Sv. Jožef). 7370-23 Rpppda I din davek ^in za Mfro ali dalai. •"=lova 5 din nalmar šl jnptpv 17 Ud Ptičarje nemške, kratkodlake, 5 tednov stare, z rodovnikom. ugodno proda dr. Brence, LJubljana, l/h. sarykova cesta 16. 6906 27 M —^aka beseda 2 din da vek 5 din. za dajani i>n«iova 5 din naima" šl JtnesPk 20 iir Gospodična mirna in resna išče značaj nega gospoda do 45 letnega, za nedeljske Izlete. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Nedelja«. 6698-24 Gospodični ali dami do 35 let stari, samostojni ln resni. lepe preteklosti nudi duševno oporo neodvisen gospod. Tajnost častna za deva Ponudbe na po družn. Jutra Maribor pod »Tiha sreča« 7260-24 Akademik želi znanja z samostojno gospodično. Ponudbe pod šifro »Akademik« na ogl. odd. Jutra. 7214-24 Dva gospoda akd izobražena, ne-oženjena z lastnim avtom želita znanja z 2 lepima gospodičnama v svrho nedeljskih Izletov. Dopisi po možnosti s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Izleti«. 7222 24 Krasne pave samca, samico, prodam ali zamenlam tudi za les. Bonča Franc. št. Vid 24. 6436-27 Foksterierji na prodal. Lepo velikonočno darilo so kra»nl mladi in zelo ljubeznivi ♦"oksteriierji. Ljubljana. Celovška cesta 135. 7368-27 Reseda i din davek 11p za Slfrn al' "lalnnf -n=lova 5 din nalman« 31 Tnpsek 17 din Uboga vdova v Celju 7. malimi otroki prosi usmi-liena srca za nujno pomoč. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7388-31 ■ nt* r swwjb » *snwarwm ».» mmvn mww ■iniMi« Preljub© veselje, o j kje si doma? NA KRASNI IZLETNI TOČKI V KAMNI-GORICI, kamor se lahko pride iz Bleda, Radovljice, Otoč ali Podnarta v pension in restavracijo »Jelovca« Prvovrstna zajamčena pristna slovenska in dalmat. vina itd. Krasen park, prenočišča. — IZBORNA KUHINJA, mrzla in topla jedila vedno na razpolago. llfllMHIMIllIM^ ■■■■■■■■■—mammmummam Mlad trgovec želi znanja z gospodično 17 do 22 let v svrho Izletov z motorjem. Resne ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Izleti z motorjem« 6703 24 Gospodična -i m r a ti" na, trg. naobra žena, ljubiteljica nara ve, čedne zunanjosti, s premoženjem v vredno-sti350 000.- ln mesečnim dohodkom 3000 din, želi znanja z značajnlm, dobro situiranim trgovcem po možnosti z avtom za skupne Izlete, ali akademsko naobraženim gospodom v dobri poziciji v starosti do 36 let. Dopise prosim po možnosti s sliko pod častno di=krecijo na oglasni oddelek Jutra pod značko ■^Logarska dolina«. 6968-24 Gospodično pletiljo zmožno v tel stroki, želi spoznati gospod star 30 let, s primerno službo ln imetjem. Vpoštev pridejo le one s točnim naslovom in sliko. Dopise na ogl. odd. Jutra, pod »Tajnost - pletilja« 715P Trgovec želi znanja s simpatično gospodično. Dopise s sliko na podr. Jutra v Celju pod »Maj«. 7155-24 Samostojen gospod Seli spoznati gospodično od 16 do 20 let staro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slika zaželjena«. fl 72-24 Državni uradnik 35 let bi želel znanja z muzikalično, prof inj eno intelektualko z nekaj premoženja (kar pa nI pogoj) v svrho ženitve. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Skupni interesih 7216-24 Katera dama bi posodila mlademu gospodu tisoč dinarjev. Vrnem kmalu z obrestmi in hvaležnostjo. Nadaljnje prijateljstvo ni izključeno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Državni uradnik«. 7343-24 ZASTONJ! pslho analiza vašega živ ljenja. Zahtevajte pro spekt! Stalna in točna adresa: Karmah, eksperimentalni psiho-grafo-log, Žalec, Dravska banovina. 7385-24 Želim spoznati gospoda srednjih let, resnega, inteligentnega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »30 let«. 7396-24 Jelša nedeljo zjutraj pol 8. kolodvoru Ljubljana čakamo. 7372-24 Vsaka beseda 2 din, davek 5 din, za dajanje naslova 5 din. najmanjši znesek 20 din Mesarski mojster in gostilničar v lepem letoviškem mestecu, star 26 let, simpatičen, izobražen in ja-ko premožen, želi znanja zaradi ženitve s sim patičnim in značaj nim dekletom. Dota ni potrebna. Samo resne ponudbe s sliko na oglas, odd. Jutra pod »Karakter.« 6947-25 Inteligent 38 let star, Slovenec trgovsko in splošno izobražen v poziciji v Zagrebu želi dopisovati samo z boljšo gospodično Slovenko, pridno, pošteno ln muzikalno (klavir) z nekaj premoženja V slučaju harmonije zakon ni Izključen. Samo resne in neanonimne dopise na ogl. odd. Jutra pod »Slučaj«. 6397-25 Poročila bi državnega vpokojenca ali obrtnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do bra mlada kuharica«. 6925-25 Ženska srednjih let z malo gotovine želi poznati vdovca, drž. vpokojenca do 60 let, v svr ho možitve. Naslov v vseh posloval. Jutra. 6995-25 Upokojenec išče SOletno družabnico majhne postave. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »333« 7272-25 TABLETE - MAST Pri revmatizmu, gihtu in Išijasu masirajte boleče dele z >N 1 b o i« mastjo ln vzemite »N i b o 1« tablete rudi pri prehladu, gripi to glavobolu pomagajo »Nibol« tablete. »N i b o 1< v lekarnah Din 20.—. Proizvaja Apoteka Mr. Bahovec — Ljubljana Reg br. 17 816/35 OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO 0 ■ o 2 v o ■ o KAM? o GOSTILNO »PRI LOVCU« 2 Rimska c. 24 — Blelweisova Z 2 m Tam se točijo zajamčeno pristna, prvovrstna slovenska in 2 0 dalmatinska vina. Mnogovrstna izbira okusnih jedil. Kdor Q ■ želi hrano, ni obvezam jemati alkohol, p jač. — Sprejemajo ■ 0 M abonentL EXPRESS-KAVA DIN 1.—. Q n o 3IOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO indapp motocikli prednjačijo s svojo kvaliteto, dovršeno konstrukcijo in ekonomijo pri najnižji nabavni ceni. — Vsi modeli 200, 250, 330 OHV, 500 SV in OHV ter 600 OHV 1939 na skladišča, kakor tudi vsi rezervni deli pri Glavnem zastopstvu O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 11 i* o K T še o prazniškeiti sporedu Zanimive tekme bodo v Ljubljani, Celju in Trbovljah SK Ljubljana v Celju Razen ligaških tekem, Katerih spored objavljamo — to pot izjemoma na drugem mestu. — bo v praznikih še nekaj zanimivih tekem, ki bodo prav gotovo tudi pritegnile zanimanje občinstva. Naše či-tatelje opozarjamo predvsem na naslednje Slavija (V) : Jadran — Reka komb. Na velikonočni ponedeljek bo varaždln-sko Slavijo na igrišču Jadrana imela v gostih kombinirana enajstorica Jadrana in Reke. Nastop te dobre ligaške enajsto-rice je za kluba južne Ljubljane združen s precejšnjimi stroški, toda kljub temu so se odločili, da bodo nudili svojim ožjim pristašem in prijateljem nogometa to lepo prireditev, ki bo nudila ugodno priložnost za primerjanje znanja naših prvorazrednih moštev z znanjem ligašev. Glavna tekma se bo začela ob 16., pred-tekma pa bo ob 15.30 obe seveda ob vsakem vremenu, na igrišču Jadrana v Ko-leziji. Motosalon Motokluba Ilirije Pripravljalna dela za motosalon, ki ga priredi Motoklub Ilirija ob 15. do 22. t. m. v dvorani Delavske zbornice, so v polnem teku. Večje število tvrdk ie že prijavilo svoje sodelovanje, tako da je gotovo, da bodo zastopane v tem motosalonu vse znamke motornih koles, ki se v Ljubljani prodajajo. Motosalon bo gotovo atrakcija prav posebne vrste. Motociklisti se bodo sedaj ob začetku sezone lahko odločili za nakup motornega kolesa, ki jim najbolj ustreza, pa tudi ostala publika bo imela možnost videti, kaj vse je v Ljubljani na razpolago. Kot dekoracijo dvorane bo Motoklub Ilirija uporabil športne trofeje svojih članov, ki so klub na neštetih prireditvah nad vse častno zastopali. Motoklub Ilirija je stopil letos v novo fazo svojega delovanja. V juliju bo ljubeljska dirka, sicer stara prireditev, ki pa bo letps izvedena prvič v večjem slogu kakor dosedaj, namreč kot mednarodna prireditev, prijavljena v oficielnem koledarju svetovne zveze motoklubov FICM. Na Ljubelju bodo letos sodelovali vsi oni vozači iz inozemstva, ki sodelujejo stalno pri tekmovanju za evropsko gorsko prvenstvo. V niz priprav za letošnjo ljubeljsko dirko spada tudi ljubljanski motosalon Motokluba Ilirija. Vstopnina bo minimalna, tako da si bo lahko vsakdo ogledal, prvič v zgodovini slovenskega motosporta, vse znamke motornih koles zbrane v eni dvorani. V nekaj vrstah Ustanovitev Koroškega kolesarskega pod-saveza Z ustanovitvijo Koroškega kolesarskega podsaveza je bil postavljen trden temelj za uspešen razvoj kolesarskega športa v naši Koroški. Velike važnosti ustanovitve lastnega podsaveza se je razen vseh včlanjenih klubov zavedal tudi Jugoslovenski kolesarski savez, ki je na ta občni zbor poslal svojega generalnega tajnika g. Otmarja Ferrarija iz Zagreba. Občni zbor je ob polnoštevilni udeležbi delegatov vseh klubov otvoril pionir koroškega kolesarskega športa g. Vinko Cajnko iz Slovenjega Gradca, ki je v prisrčnih besedah pozdravil vse udeležence, posebno pa g. Ferrarija ter predlagal pozdravne brzojavke predsedniku saveza g. Rosenber-gu in ministru za telesno vzgojo, kar je bilo z navdušenjem sprejeto. Z velikim navdušenjem so bile nato sprejete pozdravne besede, ki jih je na novi podsavez naslovil generalni tajnik g. Ferrari. V imenu Sokola in SPD sta nato izrekla svoje čestitke gg. Ivo Rojnik in Ivo Kavs, nakar so se vršile volitve. Pri volitvah je bil z velikim navdušenjem izvoljen za predsednika agilni kolesarski delavec g. Vinko Cajnko iz Slovenjega Gradca, v odboru pa so gg. Franjo Topolovec, Franjo Suhadolnik, Karlo Kokolj, Ivo Kavs, Ignac Smeh, Ivan Stumberger, (vsi SK Misli-nja), Karlo Kapun in Miha Rigel, (SK Prevalje), Franjo Vehovc, Anton Kočanin Rudi Logar (SK Korotan-Mežica) in Anton čop (SK Slovan-Guštanj). Revizorja sta dr. Stane Strnad in dr. Makso Pohar. Po kratki debati je nato novi predsednik zaključil krasno uspeli občni zbor ln se iskreno zahvalil vsem za izkazano zaupanje. Upamo, da bo novi podsavez pod dobrim vodstvom res pokazal lepe uspehe in pripomogel k še večjemu razvoju kolesarstva na naši severni meji. Pred fuzijo med Reko in Jadranom? Že nekaj tednov sem se vlečejo pogajanja za fuzijo dveh naših vodilnih nogometnih klubov južne Ljubliane, in sicer Reke in Jadrana. Kakor slišimo, sta se odbora odločila, da bosta pravilnost svojih računov o združitvi preizkusila na najbolj precizen način, in sicer na zelenem polju. Sklenjeno je bilo namreč, naj se elitno moštvo, sesta\ijeno iz najboljšega, kar premoreta oba kluba, sestane z močnim nasprotnikom. Izid tega srečanja najbrže še ne bo prinesel odločitve, vendar pa bo po takšn' tekmi lahko mogoče oceniti moč takšne engistorice ter s tem v zvezi življenjsko sposobnost novega kluba. Prvi poskus v tej smeri je nastop, ki ga ima ta kombinirana enajstorica proti renonrrani varaždinski Slaviji, istemu moštvu s katerim bo dan prei igrala Liubljana prvenstveno tekmo za točke v ligi Nov'ce izza zelene mize LNP Po obiavah iz zadnjega »Službenega vestnika LNP* posnemamo da je drugorazredni klub celjske skupine SK Žalec izstopil iz' članstva JNS. O razlogih tega sklepa niso znane podrobnosti. V ponedeljek ob 16.15 bo na Glaziji v Ce lju nastopila enajstorica našega predstavnika v državni ligi SK Ljubljane proti domačemu moštvu SK Celja. Za tekmo vlada v mestu in tudi v okolici živahno zanimanje, kar je razumljivo, ker se z njo obeta prireditev, ki bo nudila mnogo športnega užitka. Tekma se bo začela ob 16.15., predtekma med mladinama Olimpa in Celja pa ob 15. Reka v Trbovljah Za jutri je trboveljski Amater povabil v goste simpatično moštvo Reke iz Ljubljane. Gostje so znani po svoji hitri in kombinatorni igri, s katero so presenetili že marsikaterega nasprotnika v prvenstvenem tekmovanju. Zato bo ta tekma gotovo prav zanimiva in bodo morali domačini dobro zaigrati, če bodo hoteli doseči vsaj častni rezultat. Tekma se bo začela ob 16. in se športno občinstvo vabi na čim večji obisk. Dolgoletni delavec v našem podsavezu in sedanii član uprav, odbora g. Ivan Kralj je podal ostavko na to mesto. Reaktivirana sta bila bivša savezna sodnika gg. Viktor Cimperman in Vekoslav Dolinar, ki sta že v ponedeljek spet delegirana za sojenje prvih tekem. SK Ljubljana. Drevi ob 19. obvezen sestanek ligaškega moštva. Zbirališče pred Slamičem. Drugo moštvo igra predtekmo s Svobodo. Juniorji igrajo v nedeljo dopoldne na pokalnem turnirju Mladike. Postave in vse podrobnosti na običajnem mestu. — Starešine in članstvo se naproša, naj vzame na ligaško tekmo s seboj članske izkaznice, ker brez njih ne bo mogoče kupiti vstopnice po znižani ceni. SK Ljubljana želi vsem starešinam, članstvu in prijateljem vesele velikonočne praznike! SK Reka. Jutri igra I. moštvo v Trbovljah. Ob 13. naj bodo vsi igralci na glavnem kolodvoru. Postava na običajnem mestu, opremo je treba dvigniti dopoldne. Igralci za tekmo s Slavijo iz Varaždina naj bodo v ponedeljek ob 15. v garderobi Jadrana. STR Moste. Juniorji naj bodo v nedeljo ob 13. na gl. kolodvoru zaradi gostovanja v Litiji. Igralci I. moštva pa naj bodo v ponedeljek točno ob 14. na igrišču Jadrana zaradi predtekme. Prošnja vsem nogometnim klubom v Ljubljani. Športni klub Mars namerava dne 18. maja t. 1. prirediti nogometni pokalni brzi-turnir. Ker se bo ta prireditev izvršila v večjem obsegu, se naprošajo vsi ljubljanski klubi, da navedenega dne ne prirejajo nogometnih prireditev. Atletski podsavez v Ljubljani (službeno). Revanžni dvoboj med Julijsko krajino in dravsko banovino bo v Trstu dne 29. in 30. t. m. Za sestavo reprezentance bo v Ljubljani izbirni meeting v nedeljo dne 16. t. m. dopoldne. — Mesto tekmovanja bo naknadno objavljeno. Discipline izbirnega mitinga so: 400 m, skok v višino, met krogle, 800 m, 100 m, met kopja, skok ob palici, tek 10.000 m, skok v daljino, 110 m z zaprekami, met diska., troskok, met kladiva, tek 5000 m. Za člane mariborskih klubov bo v Mariboru na mitingu SK železničarja dne 23. t. m. izbirno tekmovanje v disciplinah: skok ob palici in met kopja. Pozivamo vse atlete naj pridno trenirajo! Danes bo tudi dopoldne in popoldne trening. — Zunanjim atletom bo trener na razpolago tu-i di za praznike, vendar se morajo z njim domeniti zaradi časa treninga! Teniška sekcija SK Birije obvešča članstvo, da bo letošnja sezona službeno otvor-jena takoj po praznikih. Prireditev igrišč je v polnem teku, v praznikih pa bo mogoče igranje že na dveh prostorih. Vpisovanja so dnevno pri oskrbniku na igriščih. Tam dobe člani lahko tudi vse potrebne informacije. Igranje tenisa na prostorih SK Ilirije Je že pričelo. Zaradi ugodnega vremena so dela za ureditev teniških igrišč SK Ilirije pod Cekinovim gradom že toliko napredovala, da bo mogoče letos igrati že za velikonočne praznike. Sezona bo potemtakem letos trajala več kakor sedem mesecev. Danes se je teniški šport že toliko pocenil, da ga more gojiti prav vsak. SK Ilirija vabi vse prijatelje tega športa na vpis. ki se vrši dnevno pii oskrbniku na igriščih. Celoletna pristojbina znaša za člane 350 din, za nečlane 450, za dijake in akademike 200; družine imajo še poseben popust. Vse potrebne informacije se dobijo na igrišču. Motoklub »Dirija« opozarja izletnike za Trst, naj se zberejo v nedeljo zjutraj ob 6.30 pri carinarnici na Planini. Vsa nadaljnja navodila prejmejo od »Putnikove-ga« vodje izleta. Ostalo športno gradivo je objavljeno na 26. strani Socialni odsek celjske sokolske župe Udejstvovanje te prepotrebne ustanove so s prispevki omogočili dobrotniki. Darovalci soneimenovana dobrotnica v Celju 200; bratje in sestre 150; drogerija Sani-tas (Kramar; Celje matica) 100; Vidmar Ivan (Brežice), Lilek Emilijan, Kralj Drago (honorar za izvršeno revizijo nekega društva), Prekoršek Ivan, Rebek Tone, Sirec Drago in Malči, Sokol matica, Smertnik Josip. Stermecki Rudolf, mag. ph. Tončič Ivo in Adela Dečkova (Celje matica). Viktorija Zipkinova (Gornji grad) dr. Roš Fran (Laško), Jakil Niko (Sevnica), Stupica Stanko (Šmarje pri Jelšah), inž. Burger Silvin (Trbovlje) po 50: dr. Vilimek (Bizeljsko), Riko in Hana Mar-šič(Braslovče), Krajšek Anton, Stebre Božo in dr. Zdolšek Jože (Brežice), Ilole-ček Pavel, dr. Hrašovec Milko, dr. Kalan Ernest, Loibner Karol, Lukas F. S. inž. Marek Ivan. Ana Plešivčnikova., Josipina Toplakova, dr. Stojan Ivan in šmid Mat-ko (Celje matica), Lazarevič Todor (Celje I), dr. Jenke Mile (Kozje), dr. Prislan Fran (Laško). Sokol Laško, dr. Kolterer Franjo (Rogaška Slatma), šoster Janko (Petrovče), Sokol Sv. Pavel pri Preboldu, Vizovišek Ivan (Žalec) po 40; Ušaj Andrej in Jožefa (Celje matica), Exe! F. (Ljubljana) po 30; dr. V. in A. Sočavec (Braslovče), Cepin Franjo, čuš Franjo in Grobe Inik Gustav (Celje matica), Pere Karol in Pepca (Celje I), dr. Vidmar Drago (Krško), Križnik Otmar (Laško). Ko-ritzky Luce in Kraigher Anton (šoštanj), Majer Tomo (Zidani most) po 25; Drofe-nik Alojz, dr. Hrašovec Juro (Celje matica), m. ph. Ujčič Vekoslav (Laško). Deu Rajko (Trbovlje), dr. Gračner Jože (Vransko) po 20; Ravbar Ciril (Bizeljsko), Mar-šič Karc-l, Plaskan Anton in Plaskan Hea (Braslovče), Malči Negovetičeva, Poljan-Sek Ignac, Verstovšek Josip in Vršanič M. (Brežice), Dolžan Franjo, Jarh Josip, Kralj Drago,. Kukovec Vinko, Mirnikova Hana., Naprudnik Karol. Ravnikar Božo, Zabukovšek Maks, Brzič Vinko, Ročnik Rudolf, Svet Ivan in Ivanka (Celje matica), Vrečko Franjo (Celje I), dr. Mejak Ervin (Gornji grad), Bi rtič Slavko in Vr-bičeva Stana (Hrastnik), dr. Bogataj Jože. Hrovat Ivo, dr. Borštnik Vladimir in Pod jed Karol (Krško). Troger Ježe (Mozirje), Rojnik Josip (Polzela), Silian Marjan (Radeče), Siladji Slava in Koloman, Sotošek Zdravko (Rogatec), dr. Benedi-čič Fran (Senovo) dr. Svetina Fran (Sv. Jurij pri Celju), Sadnik Julij (Sv. Pavel pri Preboldu), Gabron Franc >Sv. Peter pod Sv. gor.), Kozlevčar Jože, Senica Ivan, šumerjeva Ivana (šoštanj), Pocajt Franc (štore-Teharje), dr. Hugo Baum-garten, Persoglio Ivan. Skoberne Anton in Mahkovec Josip (Trbovlje), Goričan Franc in Dana šnablova (Vojnik). Grčar Albin (Vransko) Lazar Miha, inž. Mast-nak Josip in Mrnuh Lavoslav (Zagorje ob Savi), česen Janez (Zidani most), mag. ph. Karčič Bono, Petriček Anton. Pivc Maks m šušterič Jaso (Žalec) po 15; Až-manova Mili (Celje matica). Olfaciusova Angela (Dobrna) Fable Božidar in dr Leskovec. Janko (Rogatec). Ročsk Rudolf (Trbovlje). Binder Avgust in Vrbljanac Javo (Vitanje) po 12: šinlgoj Jutiian (Vojnik) po io- Henuš Josip in Verstovšek Anton (Bize'jsko) Drmelj Aloiz. Dr-melj Franc. Doberšek Franc. Lepšin-va Jožica, Slapšak Jože, Vanič Božo, Pavie- tič Danilo. Boštanj, Maršičeva Olga, Mi-klavžina Matija in Omladič Josip, (Braslovče), Iva de Costova, dr. Drnovšek Janko, dr. Cernelč Stanko, Holy Josip, Korentova Kristina, Mačkovškova Franja, Mikolič Ludvik, Pečnik Drago, Vizjak Janko, Vizjakova Minka, Zagode Ivan, Zorko Franjo in Zorkova Slavica (Brežice), Antič Julija, Goričnikova Ivanka, A. Jager, Kovačič Viktor, Pere Stanko, Pri-stovškova Vera, dr. Raišp Ivo, inž. Rudolf Dušan, Saiksida Franjo, dr. Vrečko Dra-gotin, dr. Vrhovec Stane, Zdolšek Bogomir, Blažon Jakob, dr. Flajs Jože Jerin Lojze, Kalan Franjo, Levstikova Vera, Napo tni k Josip. Pečnik Jože, Pestev.šek Riko, Marjeta dr. Steinfelserjeva, dr. Pin-tar Rihard, šafar Slavko, Voglar Franjo, Wltavsky Bernard in Zorko Anton, (Celje matica), Golmajer Ivo in Wltavsky Fran (Celje I), Herbst Pavel, Golob Jože (Cerklje r»b Krki), Urbajs Alojzija (Dol pri Hrastniku). Urek Ivan (Globoko), Hočevar Ivan in Mejakova Alica (Gomilsko), Gleščič Ivan. Krajnc Franjo in dr. Rak Janko (Gornji grad), Komar Ljudevit (Kozje). Groznik Jože (Hrastnik), Ipavec Rafael, šterk Davorin. Stoviček Karol in Voglar Alojz (Krško), Klemen Franjo, dr. Pernat Arnold. • Furlan Franjo, Gizela Kraškova in Vačič Jože (Laško). Tevz Anton (Ljubno ob Savinji). Jakič, Savnik, Angela Skobernetova (Liboje), Goričar Matija, Goričarjeva Angela, Melavc Davorin (Mozirje), Vodenik Anton (Petrovče), Polanc Adolf (Polzela), Seličkar Slavko (Ponikva), Kos Anton. Haler Valerija (Radeče), Sokol m Lesjak Fran (Rajhenburg), Pavla Ličarjeva (Raka), Pergar Ivan in Predan Rudolf (Rogaška Slatina), Sotošek Zdravko, Sotoškova Minka (Rogatec), Vedernjak Maks (Rimske toplice), 'Jeriček Anton (Senovo), m. ph. Abramovič Anton. dr. Klemenčič Alojz, Kranjc Anton. Krulej Erne6t, Maurinova Mira. Milost Bogomir, Arzenšek Franc, Cimperšek Rudolf, Lindič Drago (Sevnica), Vogrinc Ivan (Sromlje), Povh Vac-lav, Schreiner Ljudmila (Sv. Jurij pri Celju), Luževič Pepca (Sv. Jurij ob Taboru), Košutnik Silvin, Planer Albert (Sv. Pavel pri Preboldu), Degen Josip, dr. Kune j Ferdo (Sv. Peter pod Sv. gor.), Požar Metod (Sv. Peter v Sav. dolini). Bevc Franc, Lenassi Jurij (Sv. Vid pri Grobel-nem) dr. Lorerer Viktor, Smeh Josip. dr. Hrašovec šandor (Šmarje pri Jelšah), dr. Korun Ferdo dr Medic Stane, Burdian Franc, Potočnik Anton. Premelč Gvidon, Marica Trobejeva (šoštanj), Rednak Štefan (štore — Teharje), dr. Cicelj Tooe, Julka Mlakarjeva, Pahor Drago. Plavšak Robert, Maria Plavšakova, Sušnik Mirko Tončka Ramovževa, Dreo Franjo. Kor-bar Drago ti n in Prelogar Josip (Trbov-lie). dr. Kolšek Davorin, Kurnik Tone, Troier Štefan (Velenie). Zupanova Ana, Zupanova Danica (Vitanje), Gorečan Ivan Marica Kvacova, Zorko Tone, Jurko Blaž (Vojnik) Gulič N. (Vransko), Adamič Arno^t. šulin Matko. dr. Zamik Tomo. Klim France Kolenc Loize. Zar>oškar Kristipr (gorie ah Savi), PeSec Tvan. Silanec Anton (7i'"mi most V Ko^rič Stanko St^ahovnik Karol st.. Strahovn'k ml. Kuhar Fmnc. Penlca Vilko, Vrečer Rnfko Vlrant Tvan. Zaje Konrad (Žalec) Pge-ničnik Karol (Ljubliana) po 8; Slava Vou-kova (Brežice) po 5; Mara Petaova (Do- brna), Vidmar Ivan (Radeče—Budinci). Skupaj 6-450 din. Bratom in sestram bodi izrečena naSa ponovna iskrena zahvala. Seznam darovalcev, ki se bodo naši prošnji še odzvali, bomo objavili kasneje. Naše gledališče DRAMA Sobota, 8.: Zaprto. Nedelja, 9. ob 20.: živi mrtvec. Izven. Ponedeljek, 10. ob 15.: Potovanje v Benetke. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Kaj je resnica? Izven. Znižane cene. Torek, 11.: Zaprto. Sreda, 12.: Hlapci. Red Sreda. Četrtek, 13.: Živi mrtvec. Premierski abonma Petek, 14.; Zaprto. (Gostovanje v Celju: Kaj je resnica?) Velikonočni prazniki v Drami. Na veliko nedeljo zvečer ob 20. uri bo repriza L. Tolstoja drame »živi mrtvec!:, ki je doživela kot jubilejna predstava Emila Kralja zelo velik uspeh. — Na velikonočni ponedeljek popoldne bodo ponovili izvrstno francosko veseloigro »Potovanje v Benetke«, zvečer pa Pirandellovo dramo »Kaj je resnica?« Za ponedeljkovi predstavi bodo veljale znižane cene. Izreden gledališki dogodek se nam obeta z gostovanjem modernega angleškega gledališča Dublin Theatra, ki bo odigral v torek, dne 11. t. m. Shakespearjevo tragedijo »Hamlet« v originalnem jeziku v operi. Imenovano gledališče stremi za novim sodobnim izrazom v gledališki umetnosti. Njegovi člani so priznani angleški igralci, ki deloma sodelujejo tudi pri filmu. Dublin Gate Theater je svetovno znana igralska skupina, ki gostuje vsako leto po vseh kontinentih. Vodstvo imata Hilton Edvvards in Mac Liammoire, ki igrata glavni vlogi. Prodaja vstopnic od 40 din navzdol pri dnevni blagajni v operi. V drami študirajo v režiji prof. šesta Shakespearjevo tragedijo >Othello< z Le. varjem v naslovni vlogi. OPERA Sobota, 8.: Zaprto. Nedelja, B. ob 20.: Vse za šalo. Izvirna opereta. Premiera. Izven. Ponedeljek, 10. ob 15.: Vse za šalo. Izven. Ob 20.: Gioconda. Gostovanje Majdi-čeve in Gostiča. Izven. Znižane cene. Torek, 11.: Hamlet. Gostovanje Dublin Gate Theatra. Izven. Cene od 40 din navzdol. Sreda, 12.: Werther. Red A. Gostovanje Josipa Gostiča. Četrtek, 13.: Lohengrin. Red Četrtek. Petek, 14.: Zaprto. Velika noč v Operi. Premiera izvirne slovenske operete »Vse za šalo:, katere avtorja sta Danilo Gorinšek, član mariborskega gledališča in kapetan Jiranek, dirigent mariborske vojaške glasbe, bo na velikonočno nedeljo zvečer, repriza pa na velikonočni ponedeljek popoldne. Pestra, razgibana, rahlo satirična, zelo komična in učinkovita opereta, s prijetnimi sentimentalnimi vložki je po svojem značaju taka kakor jih ljubi naše občinstvo. Izvrstna zasedba partij, v kateri sodelujejo poleg glavnih operetnih članov tudi štirje odlični dramski člani, obeta zanimivo predstavo. Glavno partijo bo podal dramski komik Daneš-Gradia, njegovo hčerko bo pela Ribičeva, mladostni komični par bosta Barbičeva in Peček, partner Ribičeve Sancin, internacionalnega pustolovca bo igral Drenovec, profesorja Brati-na, Porcijunkulo Rakarjeva. Dirigent D. Žebre. Režiser: Danilo Gorinšek, k. g. Ko-reograf: inž. P. Golovin. Predstava bo izven abonmaja. — V ponedeljek zvečer bosta gostovala v Puccinijevi operi »Gioconda« gdč. Majdičeva in Josip Gostič, Lauro bo pela Kogejeva, Barnabo Franci, Alvisa Lupša. Dirigent in režiser: ravnatelj Polič. Veljale bodo znižane cene. P. n. občinstvo opozarjamo, da bo dnevna blagajna danes, na veliko soboto, poslovala samo do 13. ure. Popoldne bo blagajna zaprta. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 8.: Zaprto. Nedelja, 9. ob 15.: Partija šaha. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20.: Dijak prosjak. Premiera. Izven. V spomin gospe Rumpretovi Krško, 7. aprila Na cvetno nedeljo popoldne je nastopila svojo poslednjo pot na idilično krško pokopališče dobrosrčna gospa Marija Rum-pretova, po rodu Postlova, ki je bila znana po vsem Dolenjskem, posebno pa v Spodnjem Posavju. Blaga pokojni ca ne more ostati nikdar pozabljena kajti bila je vzor najboljše matere, ki je živela za tiho srečo svoje družine, žena najblažjega srca in najlepših čednosti. S hvaležnostjo se je bodo še dolgo spominjali nešteti reveži in bolniki, katerim je ob vseh priložnostih pomagala, ne da bi kdajkoli iskala zahvalo ali priznanje. S svojo bogato dušo in plemenitim srcem je osrečevala siromake, do smrti je skozi pol stoletja delovala kot nepozabna dobrotnica, ki je poznala samo rek: »Tisto, kar revežu podariš, nikoli ne manjka!« Doma je bila iz sosednje Hrvatske in je teklo že petdeseto leto, odkar je živela med Krčani. S pokojnim soprogom Francem sta si ustvarila lep dom ter skrbno vzgojila šestero otrok. Kljub 70 letom je bila ga. Marija telesno in duševno izredno čila. Posebno pri srcu ji je bil njen tolikanj ljubljeni vrt v katerem je negovala svoje ljubljene cvetice. Njen vrtiček je bil pravi raj, zbirka najlepših cvetic in lepo-tičnih grmičev, okna njenega stanovanja pa leto. in dan v cvetju. Posebno uspešno je gojila ciklame. Posebnost je bila cikla-ma. katero je gojila že petdeseto leto. Ko je blagi pokolnici po nesrečni smrti njenega nalmlajSer* sina g Inž. Maksa začela pojemati življenjska moč, je enake zna. ke hiranja pokazala tudi njena ciklama. Prvi letošnji cveti so jo še razveselili ob godovnem dnevu, poslednji pa so o vi 11 one blage roke, ki so ciklamo v ljubezni toliko let negovale! Kako priljubljena je bila pokojnica med ljudstvom, Je pokazal njen pogreb, ko so jo številni znanci in prijatelji s Posavja in s Hrvatskega spremili na njeni zadnji poti. Naj ji bo krška žemljica lahka! Za nedeljski popoldan Novi orehi Skrivalnica Sedanjost, nevesta, ymeh, hren, llijada, krutost kristal, telovadba, prebitek. Iz vsake besede je treba vzeti po dve zaporedni črki in sestaviti iz njih pregovor. Zvit račun ILK X IHG FNLP FHOK OHP GPPNNP Namestu črk je treba v tem računu vstaviti prave številke da se bo vse lepo ujemalo. Stavek brez črke „ew Crka ?e« je v slovenskem jeziku najpogostejša. Zdaj pa poskusite sestaviti poljuben slovenski stavek, ki bo imel zmiselno vsebino, pa nobene črke >e«. Stavek naj ima vsaj šest besed. Seštevanje in odštevanje Vzeti morate vse številke od 1—7 in sicer v prihodnem vrstnem redu, torej 1, 2, 3, 4, 5, 6. 7. Ce med posamezne številke pravilno vstavimo znake + in —, lahko dobimo končen rezultat, ki bo 0. Een primer: 1—2+3+4—5+6—7 = 0. Račun lahko sestavimo tudi tedaj, če iz številk napmvimo večja števila in iih seštevamo, oziroma odštevamo. En primer: 123—4—56 + 7 . Toda v tem primeru dobimo rezultat 70. Zdaj pa poizkusite najti tak račun, da bo rezultat spet ničla. Malo pomisleka Koliki del petih jabolk je petina treh jabolk ? Rešite vsaj dve uganki in pošljite rešitve do petka popoldne na uredništvo i-Jutrs-c. V kotu naj bo pripis 'Oddelek za uganke«. Med reševalce bo razdelil stric Matic nekaj lepih knjižnih nagrad. Strti orehi Orehi v zadnji številki niso bili težavni in je bilo zaradi tega tudi dosti rešitev. Glase se takole: Pri starem napisu je treba iz vsake besede vzeti prvi dve črki in z njimi se da sestaviti rek: Dobra beseda dosti pomaga. Največja vsota pod 10.000 je 9999, nad 10.000 pa je najmanjša 10.008. V razredu je bilo 25 dečkov in 6 deklic. Kmetica je prinesla prvi dan na trg 103 jajca in jih prodala vsak dan 60. Oče je imel v denarnici 62.50 dinarja. Med reševalce je razdelil stric Matic osem knjižnih nagrad, ki jih dobe naslednji: Milan Stare, Logatec, Josip Mohorčič, Hrastje 40, Sv. Peter na Krasu, Stanko Ko«, Ljubljana, Kocenova 7 in Tone Trdan, Velika dolina, p. Jesenice na Dolenjskem, dobe po en roman iz »Jutrove knjižnice*. Liza Rupel, D. M. v Polju 136, Jože Bre-celj, Zapuže 60, p. Ajdovščina, Rudolf Pet-tauer, Ljubljana, šmartinska 21 in Ljubica Lendovšek, škofja Loka, dobe po eno knjigo revije »življenje in svet«. Križanka št. 69 Besede pomenijo: Vodoravno: 1) kraj na otoku Braču, 8} mesto v dunavski banovini, 10) predlog, 12) leseno poslopje, 14) mesto v Franciji. 16) mutast 17) tesen 18) de3 telesa, 19) pregovor, 20) obrtnik, 21) oseba iz romana >Carski sel«, spisal Jules Verne, 23) kem. znak za prvino, 24) perzijski sa-trap, poveljnik v bitki pri Maratonu, 26) čehoslovaški državnik in filozof. Navpično: 2) učenje, 3) monopolska rastlina, 4) moško ime, 5) studenec, 6) vrsta jabolk, 7) trapična žival, 9) bivša nemška kolonija v Afriki, 11) drevo, oziroma grm. ki daje zdravilno cvetje in jagode, 13) turški državnik, 15) razdobje, desetka, 18"» teritorijalno področje, tudi lovišče, 20) Libušina sestra, 22) abesinski dostojanstvenik, 25) kem. znak za silicij. Rešitev križanke št. 68 Vodoravno: 1) Abel, 4) Raša, 7) sinod, 9) udav. 10) Geza, 11) Dijon, 13) Ub, 15) jaz. 16) Bi (bismut), 17) sad, 19) nič, 20) Saratov, 21) fen, 22) jad, 24) in, 25) ter. 27) ko, 28) tukaj. 30) uhan, 31) poza, 32) kinin. 33) Atos, 34) raca. Navpično: 1) abuzus, 2) Esad, 3) Livtj, 4) Rogoz. 5) Aden, 6) Adamič, 12) Jana-ček, 14. basen, 16. bivak, 18) dan, 19) noj. 21) figura, 23) Donava, 25) Tunis, 26) papir, 28) tako, 29) Jona. mLHTILNICE ŽITOČISTILNIKE — SLAMOREZNICE — REPOREZNICE — GNOJNICNE ČRPALKE — KROŽNE ŽAGE — SADNE STISKALNICE — SADNE MLINE ITD. izdeluje strojno podjetje HHTON Izdelujemo mlatilnice za ročni, viteljni ali motorni pogon — Trpežne izboljšane izvedbe — Dvojni univerzalni kroglični ležaji — Soliden domač izdelek — Prvovrsten les in material — DELAVNICA POLJEDELSKIH STROJEV LiEibllano Mlatilnice v najrazličnejših izvedbah, z afi brez tresulj, s tresuljami in reto, prevozne z enim ali dvojnim čistilom. — Za vsak stroj popolno jamstvo — Nizka konkurenčna cena! Prevzamemo v solidno popravilo in predelavo razno-|MgMBH vrstne strofe in motorje soioioBoaoaoBoaosoisoaoioioBosc 0 0 sa 0 ra 0 50 0 a 0 m 0 b 0 a 0 M 0 S5 0 H 0 Bi 0 o Bi 0 H 0 n 0 I ejM m. «3» -.■.g Moderen troclektronski baterijski aparat za normalne in dolge valove, z vdelanim zvočnikom ter dvovoltnimi štedljivimi elektronkami KC1, KC1 in KL 1 Posebno pripraven za gorske in lovske koče! »MAPI©« dir. z ©• z« v Ljubljani — Mi!doš!čeva cesta 7* 0 0 B 0 S: 0 « 0 K o s o B o BI 0 v o ■ o o n 0 B 0 ■ o ■ o .t BCD I! CD B CD H CD B CD S9 CD B CD R CD R CD S CD B CD ■ CD B CD B CD 0 CZ Za Kresi]o 12 a - CELJE Instalacijsko podjetje ?ioaoioioaoioioioio pri.zabreški planini se proda planinska koča Ravnica primerna za letovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3461 Č3KOBCIOBOBOBOIOIOIC z znanjem slovenskega in nemškega jezika, se sprejme. Pinter & Lenard, Maribor, □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ o Jittaembalažo essian izdeluje Motvoz In platno GROSUPLJE -Zahtevajte cenik in vzorce! □ O Previjanje električnih motorjev in aparatov, ter električna instalacija vseh vrst za luč in moč, signalnih naprav in telefonov. — Inštalacija vodovodov, sanitarnih naprav in centralnih kurjav. — Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. =i«l!!III llllll!ll!ll!lllllll urar NAZNANJA, DA JE PRESELIL SVOJO DELAVNICO IN TRGOVINO IZ MOST, ZALOŠKA CESTA 16, NA ESTNI TRG 20 PRIPOROČA SE SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM ZA NADALJNJO NAKLONJENOST. VEDNO NIZKE CENE! SOLIDNA POSTREŽBA! Illllllitlllilllll ^^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nn: □ □ d o □ □ □ □ □ □ □ □ Lekarna Mr. Fran šavnika-dedič Kranj želi vesele velikonočne praznike l ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Ljr « center Ljubljane (event. se vzame v najem cela vila) išče družina odraslih oseb za mesec julij. V poštev pride tudi dvojno, vezano stanovanje. — Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Vesten, točen najemnik«. lor zida dobi ves stavbeni materijal pri MATERIAL trg. dr. z o. z. LJUBLJANA TELEF. 27-16. — TYRŠEVA C. 36. Brzojavi: Material. Fotoamaterske kopije 75 par Razvijanje 2.— Din. Samo prvovrstno delo. Sveži filmi od 8.— Din naprej. Nakup-prodaja-komisija rabljenih foto in tehničnih predmetov. Zamenjava. FOTOTRGOVINA VOŠNJAKOVA 4 (blizu Slamiča) J\E MDfDiilE TKHT^ICE! PR EDEX XIS!E VPRAŠALI PRI X AS 5 letna garancija! Izdskjemo 3 vrste avtomatičnih tehtnic S letna garancija! od 2 do 20 kg v prvovrstni kvaliteti v raznih barvah uspehov m oglas v »JUTRU« t* M F d. s>. jJm KVM\I -K KllUJt ENO VECBACVNE JUGOGRAPIKA St PETJA HfilPfl , ii Ju 'i^rt ŠUM ■ ■" • w Preskrbite se za veliko noč z vinom, žganjem, vinskim kisom in olivnim oljem pri tvrdki LASAN - ŠIŠKA KOLESA v krasnih barvah, trpežne in lahke najceneje dobite pri »TEHNIK" Jos. Banja!, LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA 20. Tenis reketi in nogometne žoge v veliki izbiri! 2AHTSVAJTC BRlIPUSftn KATALO«! MElNEbHEROLDfi tvo*hiu ua-ib/l MARIBOR a 191 Blago za DAMSKE PLAŠČE, KOSTUME in OBLEKE ter vse vrste SVILE v najnovejših modnih vzorcih Ul Pri jKOfli" LJIILJI1I llltSAMEVA ULICA3 Pred Škofijo 3 70 letnica obstoja zato posebne ugodnosti! Kdor oglašuje - tpd naaereju iOBOBOBOBOBOBOBOBOBOlOI OB OB CDB OB OB OB O BOB B _ 0 a 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o B o a o B o GOSTILNA-KLET IN VRT ZVEZDA nudi veliko izbiro novo dospelih MORSKIH RIB, POLENOVKE IN DRUGIH POSTNIH JEDI Poleg odlične domače, dunajske ln primorske kuhinje ima vsak dan na ražnju pečeno jagnjetino ali odojke, ražnjiče, čevapčiče itd. Točijo se najboljša dalmatinska in domača vina In vse vrste buteljčnih in penečih vin. Priporoča se Marijan šilovič 0 ■ 0 o M o B o ■ o o ■ o o o o B o B o B o B o B o B o IGIOIOBOIOIOBOIOIOIOIOB OBOB OB OB OB OB OB OB Občina Ljubljana Mestni pogrebnj zave Dotrpel je in nas nenadoma zapustil naš ljubljeni soprog, oče, sin, brat, svak in zet, gospod Emest čeme uradnik direkcije drž. žel. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 9. aprila ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Ilirska ul. 29, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi Sv. Petra v Ljubljani. LJUBLJANA, dne 7. aprila 1939. ------- GLOBOKO ŽALUJOČA SOPROGA S HČERKAMA IN OSTALO SORODSTVO ZAHVALA Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, brata in strica, gospoda IVANA FORŠKA TRGOVCA IN POSESTNIKA LASTNIKA TVRDKE KARL KOŽELJ NASL. se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikom dr. Marčiču iz Jesenic, dr. Hausu in primariju dr. švajgerju iz Ljubljane za njihovo skrbno delo, s katerim so lajšali pokojniku težke zadnje ure, preč. g. župniku duh. sv. Vovku za obiske in ostali 6č. duhovščini, čč. sestram za njihovo požrtvovalnost, prijateljem g. trgovcem, cerkveni godbi in pevcem za ganljive žalostinke, vsem društvom, darovalcem krasnega cvetja, ter vsem prijateljem In znancem, ki so blagega pokojnika v tako Častnem številu spremili na njegovi poslednji poti k večnemu počitku. Slovesna sedmina bo v ponedeljek 17. aprila v župnijski cerkvi. TR2IC, dne 7. aprila 1939. Žalujoča JULKA FORŠEK, v svojem imenu, ter v imenu in vsega sorodstva. • Državna hipotekama banka "Tm!!"" Kraljevine Dugoslavije Banko upravlja samostalen upravni odbor CENTRALA V BEOGRADU Glavne filiiale: Zagreb, Ljubljana, Split, Sarajevo, Cetinje, Novi Sad, Niš, Skoplje, Banja Luka in Zemun Agencije: Kragujevac, Valjevo, Čačak, Petrovgrad, Bitolj in Prijepolje Emitira obveznice in zadolžnice Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4°/0 letno Poveljuje posojila v tekočem računu na nepremičnine, ki leže v mestih in trgih ter v od države priznanih zdraviliščih. Obre- stna mera 6% letno, odplačilna doba 10 let Dovoljuje menično-hipotekama posojila na 10 let po 6°/0 letni obrestni meri na nepremi- čn.ne v mestih in trgih ter v od države priznanih zdraviliščih proti 3-mesečnemu eskontu žiriranih menic Dovoljuje mestnim in trškim občinam komunalna posojila na davke in doklade Eskomptira blagainiške zapise ministrstva financ in menice denarnih zavodov. Eskom- ptira kupone svojih založnic dolarske emisije (Seligman), ki so nostrificirane v kraljevini Lombardira državne papirje, akcije Narodne in Priviliidrane agrarne banke in blagajniške zapise ministrstva financ Za vse bančne obveze jamči država. Vsa pojasnila daje: Državna hipotekama banka, Beograd in niene podružnice Urejuje Davorin BavUen. — Izdaja a fconaorcU »jutra« Stanto Viraot. - Za Narodno tiatacno d. d. kot uakaroarja ffcan Jerau. - ga Inseratni det Je odgovoren Alojz Novak. — Sel s UjuUjaai. \