U UM 14 MUL LUU*\
1-0-4У
24465 LAKELAND BLVD. EUCLID.OHIO 23
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
^ EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE ,V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. ХХХП. — LETO XXXII.
Novi grobovi
john j. valencic
Danes popoldne bo dospelo truplo Pfc. John .T. Valenčiča, je zgubil svoje življenje v titki 29. decembra 1943 v otokih Fiji. Ob času smrti je bil star 28 let. K vojakom je bil vpoklican v maju 1942. Svojo bazično treningo je dobil v taborišču Shelby, Miss., odkoder Je bil poslan v Fort Ord, Calif., ttakar je bil takoj poslan preko morja v južno-zapadni Pacific. Pred vpoklicom je delal pri Os born Mfg. Co.
Tukaj zapušča starše John in Jennie, rojena Bambič, tri bra te, Anthony, Mathias in Ed Ward, tri sestre, Mrs. Jennie Ko Josephine in Elsie ter mno-sorodnikov. Družina živi na 58 St. Triiplo bo polože ^0 na mrtvaški oder nocoj ob šestih. Pogreb se bo vršil v so-boto zjutraj ob 9:30 uri iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda У cerkev sv. Vida in nato na vo-Jaški oddelek Calvary pokopali sča.
•^OHN zibert
Kot smo včeraj poročali, je v ponedeljek zvečer negloma umrl John Zibert, samski, star 66 let. Stanoval je na 5334 Spencer ■^■ve. Doma je bil iz Moravč na ^J'enjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 36 leti. Bil je član društva Kras št. 8 SDZ in podr. ®t. 3 SMZ.
Tukaj zapušča sestro Angelo ^ožina, ki stanuje na 700 E. 160 ^t., v stari domovini pa sestro Skornschek. Pogreb se bo Vršil v petek zjutraj ob 9. uri 12 August F. Svetek pogrebnega zavoda, 478 E. 152 St., v cer-Marije Vnebovzete ob 9:30 in nato na pokopališče Cal-
^ Zadnje slovo
Članice krožka št. 1 Prog. Slo-^®nk so prošene, da se snidejo ^ četrtek zvečer ob osmi uri v eletovem pogrebnem . zavodu, ^ E. 152 St., da se poslove od pokojne Josephine Močnik, ki je . Ustanoviteljica' Progresiv-Slovenk. . ,, .
2IV(NA V PRAVI guv
cleveland, ohio, wednesday (sreda), MARCH 16, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 53
NEVARNA, fAJNIK Z. N.
ORONO, Me., 15. marca—Glavni tajnik organizacije Združenih narodov Trygve Lie. je danes izjavil, da se mrzla vojna med vzhodom in zapadom mora prenehati, ker je preveč nevarna, da bi mogla trajati.
"Na en ali pa drugi način,
prej ko slej, se morajo sovražnosti, ki obstojajo med vzhodom in zapadom, končati. Sedanja igra je preveč nevarna, da bi mogla trajati. Če se jo bo nadaljevalo za nedoločeno dobo, se bo končala z vojno, ki bo, kakor vemo, pomenila konec civilizacije," je rekel Lie.
Glavni tajnik Z. N. je govoril na tukajšnji univerzi. Izjavil je, da je brezumno govoriti o odložitvi bodoče vojne, ker glede te vojne je sigurno eno — da s časom ne bo postala prav nič manj smrtonosna.
"Nova vojna bi bila katastrofa jutri, čez pet let ali pa v letu 2,000; neumno je trditi dru-
v JI	\
gace.
Lie je dalje izjavil, da je mrzla vojna na Zkiružene narode imela le ta učinek, da jih je razedinila in jim preprečila, da niso storili toliko, kolikor bi se dalo storiti, če "bi živeli v resnično združenem svetu." Toda pristavil je, da je mrzla vojna sicer bila zapreka za Združene narode, da pa jilj ni ustavila. Opozoril je, da sam obstoj svetovne organizacije ne bo rešil razlike med vzhodom in zapadom, toda organizacija Združenih narodov lahko in bi tudi morala služiti , kot sredstvo .za,. poravnavo teh razlik mirnim potom.
Glavni tajnik Z. N. je pri koncu govora poudaril, da organizacija Z. N. ne more preprečiti konflikt med vzhodom in zapadom in ni mogla dosti glede tega. Toda nadaljni obstoj organizacije nudi edino resnično nado za možno poravnavo brez vojne.
J^RIŠKA komunista "^fa pričala
^ WASHINGTON, 15. marca — odilna ameriška komunista z. Foster in Eugene ®nnis bosta kmalu povabljena kongresni pododbor, da J vno povesta, če se namerava^ ukvarjati s sabotažo v sluča-Vojne proti Sovjetski zvezi, ^ba ameriška komunistična oditelja sta nedavno objavila Javo, v kateri pravita, da se ° ° ameriški komunisti zoper-imperialistični vojni Sovjetski zvezi in če bo to vojno začel, delp-, & za hitro sklenitev demo-^^•tičnega miru.
objava o pošiljanju daril v inozemstvo
Poštna uprava v Washingto-nu, D. C., naznanja, da so poši-Ijatve daril v obliki mesa in zdravil v nadalje omejene z ozi-rom v obliki tako zvanih darilnih paketov.
v vsak tak paket je v nadalje zabranjeno dajati več, kakor tri (3) funte mesa ali mesnih jestvin, in vsaka pošiljatev zdravil v takih paketih, ne sme veljati več, kakor $5.
Ta omejitev postane pravo-močna takoj in sicer na podlagi preinačenja poštnih odlokov, ki slone na določbah mednarodne trgovinske pogodbe glede darilnih paketov in tozadevnih licenc.
tata so končno vendar našo!
BRISBANE, Avstralija, 15. marca—Policija je 20 let vztrajno stikala za nekim Albertom Wiscombom, ki se je specializiral v tatvini avtov. Ta teden je trudapolno delo policije rodilo sad. Wiscomba so našli v—ječi.
bombe v armadnih radio aparatih
DETROIT, 15. marca. — Federalni uradniki so danes opozorili, da so nič hudega sluteči kupci dobili surplusne armadne radio aparate, v katerih se nahajajo TNT bombe. -Samo v De-troitu je bilo prodanih 500 takšnih radio aparatov.
Bombe so bile namenoma postavljene v radio aparate, da b uničile njihovo notranjost. Toda federalni uradniki svarijo, da so bombe v rokah neveščih kup cev lahko tudi smrtonosne.
Domače vesti
Vstopnice Ženskega odseka Zadružne zveze
Predsednica Ženskega odseka Slovenske zadružne zveze Mrs. Antoni a Tomle opozarja cenjeno javnost, da si ob pravem času preskrbi vstopnice za proslavo 20-letnice obstoja ženskega odseka, ki se bo vršila v soboto 19. marca v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Vstopnice se dobijo pri članicah ženskega odseka in v vseh treh zadružnih trgovinah. Pri vratih ob priliki proslave vstopnic ne bo mogoče dobiti.
Za nadaljne informacije lahko pokličete podpredsednico Mrs.' Grertrude Bokal na telefon PO 4794.
Odbor izletniških prostorov
Redna mesečna seja odbora in zastopnikov izletniških pro-storev SNPJ se bo vršila v četrtek zvečer ob navadnem času v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Ker je več važnih zadev za rešiti, se prosi vse društvene zastopnike in odbornike, da se gotovo udeleže.
Redna seja
Nocoj ob osmih se vrči redna mesečna seja društva Waterloo Grove št. 110 WC v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Članice so prošene, da se udeleže v polnem številu, obenem pa se tudi prosi vse, da poravnajo za vstopnice za veselico.
Skupna vaja za koncert
Jutri, v četrtek zvečer ob osmih se vrši skupna vaja pevskih zborov "Slovan", "Jadran" in "Zarja" na odru Slov. nar. doma na St. Clair Ave., da se pripravijo za nedeljski koncert Prosi se vse, da so točno na mestu.
Cene znižane na ledenicah
Mr. John Sušnik sporoča, da so se cene na električnih ledeni cah znanega Frigidaire izdelka znatno znižale. V zalogi ima ledenice vseh velikosti na izbero Zglasite se v njegovi trgovini Norwood Appliance & Furniture, 6202 St. Clair Ave., kjer vam bo drage volje pokazal vse modele in podal vse podrobnosti o ceni, itd.
japonska vlada posnema амевшо
TOKIO, 15. marca —Konser vativni japonski ministrski predsednik Šigeru Jošida je da nes naznanil, da namerava usta noviti nekakšni "odbor, za proti japonske aktivnosti," ki bi se ukvarjal izključno s "komuni stično nevarnostjo."
Jošida upa, da bo s takšnim odborom brzdal aktivnosti japonskih komunistov, ki so na nedavnih parlamentarnih voli tvah dobili izredno veliko število glasov.
bandit, ki ma usmiljeno srce
YOUNGSTOWN, O., 15. marca. — Neki mehkočutni lopov je danes vdrl v gasolinsko postajo in pobral $40. Pomočnik je žalostno izjavil, da bo moral povrniti denar. Razž^loščeni lopov je segel v žep, vrnil pomočniku $35 in odšel.
Znana napdedna Slovenka Josephine Močnik—umrla
Za srčno hibo je včeraj preminila na svojemu domu obče poznana in priljubljena Josephine Močnik, rojena Koprivec, stara 54 let. Stanovala je na 1964 E. 221 St., Euclid, O. Josie, kot je bila splošno znana, se je zelo aktivno udejstvovala na društvenem in kulturnem polju ter pri Slov. nar! domu na St. Clair Ave.	i
Pokojnica je bila rojena v Ljubljani, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki se je nahajala 44 let in je bila članica društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, pri kateremu je bila predsednica zadnjih 15 let, društva Svob. Slovenke št. 2 SDZ, pri kateremu je bila zapisnika-rica, krožka št. 2 prog. Slovenk, dramskega društva "Ivan Can-car", s katerim je nastopala neštetokrat na našem odru. Women's Benefit Association št. 16 ТМ in Business Ladies' kluba v Collinwoodu. Leta 1911 sta s soprogom otvorila trgovino z moško in deško opravo na St. Clair Ave., ter sta jo vodila dolgo let v Potokarjevem poslopju, nato sta nekaj časa vodila gostilno na E. 65 St. in St. Clair Ave., pred nekaj leti pa se preselila v Euclid, kjer sta do leta 1947 vodila prodajalno z moško in deško opravo na E. 185 St.
Tukaj zapušča žalujočega soproga Johna, doma iz Skaručna, fara Vodice na Gorenjskem, sina Stanley v Fdrt L&uderdale, Fla., hčer Mrs. Dorothy Schlarb, vnuka Patsy in Gary, mater Mrs. Jennie Koprivec, dva brata Joe v Ft. Lauderdale, Fla., in John; pet sestra: Mrs. Nettie Birtich, Mrs. Emily švigel, Mrs. Pauline Birk, Mrs. Jennie Štru kel in Mrs. Alice Spehek v Floridi, ter več sorodnikov.
Pogreb se bo vršil v petek popoldne ob 1:30 uri iz Joseph žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 1,52 St., na Highland Park pokopališče. '
Sovjetska zveza zavr^ angleške premoge glede koroških Slovencev
Francoski list o Atlantski zvezi
PARIZ, 15. marca — Urednik časopisa "Combat" Claude Bour-det je v svojem današnjem uvodniku izjavil, da bo predlagana Atlantska zveza zvišala vojno nevarnost.
Bourdet sicer ne zavzema stališča komunistov, da se Zedinje-ne države pripravljajo na vojno proti Sovjetski zvezi, ps^č pa skuša dokazati, da bo vojaški pakt sam po sebi ustvaril pogoje, pod katerimi se bo mir nahajal v milosti ali nemilosti ameriškega generalnega štaba ali pa ruskih voditeljev, ki bodo mogoče smatrali, da je vojna neizogibna in iz tega razloga smatrali, da morajo udariti prvi.
"Če bo prišlo do te katastrofe, Atlantski pakt bo obvezal Ruse, da takoj in pod katero koli ceno zavzemajo zapadno Evropo," pravi Bourdet, ki poudarja tudi, da se je na splošno smatralo, da je zapadna Evropa združena v prijateljstvu za Ze-dinjene države in sovraštvu proti Sovjetski zvezi. Toda Bourdet opozarja, da velika večina francoskega delavstva in 25 odsto vseh volilcev sledijo komunističnim voditeljem.
. Urednik "Combata"-je-И5javit, da bi vsaka vojna v Evropi povzročila civilno vojno v Franciji in Italiji in zato bi pomoč s strani teh držav Ameriki bila šibka, če ne popolnoma negativna.
LONDON, 14. marca—Konferenca zastopnikov zunanjih ministrov štirih velikih sil, ki pripravljajo osnutek mirovne pogodbe za Avstrijo, je ponovno prišla v zastoj, ker je sovjetski zastopnik zavrgel angleški načrt glede koroških Slovencev.	. j«
Zastopnik Sovjetske zveze Ge-*^
orgij Zarubin ni hotel sprejeti kot osnovo za pogajanja načrt o detajliranih pravicah za koroške Slovence in ostale narodnostne manjšine v Avstriji, katerega je jredlagal angleški zastopnik James Majoribanks. Sovjetski zastopnik je izjavil, da angleški načrt ne vpošteva želje Slovencev živečih pod Avstrijo in ne upravičene zahteve Jugoslavije.
Namesto tega je predlagal, da zastopniki preložijo vprašanje jugoslovanskih zahtev za poznejše diskusije in skušajo rešiti ostala vprašanja, ki so v zvezi z osnutkom mirovne pogodbe.
Zapadni delegati so s svoje strani zavrgli predloge sovjetskega zastopnika.
Ameriški zastopnik Samuel Reber je poudaril, da so se zastopniki zunanjih ministrov štirih velikih sil od leta 1947 sestali že 133-krat z namenom, da bi ustvarili osnutek mirovne po-koroškim Slovencem pa je ozna-godbe. Sovjetske predloge v prid čil za nestvarne.
Reber je skušal izsiliti od sovjetskega delegata predlog g^e-de ureditve glavnih jugoslovanskih zahtev.
Ameriškega zastopnika sta podpirala angleški in francoski.
Seja pa se je kot mnoge prejšnje končala brez sklepov.
amerika zahteva baze v zameno za p9moč
WASHINGTON, 15. marca — Zedinjene države so obljubile Icelandu in Danski polno vojaško pomoč, pod pogojem, da odstopijo sevemo-atlantskim državam strategične letalske ba?e. Zedinjene države zahtevajo, da se letalske baze zgradi v mirni dobi in sicer za letala B-36, ki nosijo atomske bombe.
Danski zunanji minister bo danes imel končno konferenco z državnim tajnikom Deanom Achesonom glede Atlantske zveze. Tudi zunanji minister Ice landa se bo še enkrat sestal z Achesonom.
tri nove svetnice
RIM, 15. marca — Papež Pij XII., ki je predsedoval tajnemu konsistoriju svetega kolegija kardinalov, je včeraj odobril, da se proglasi tri nove svetnice.
Bodoče svetnice, ki so sedaj samo "blažene," so Joan de Va-lois, nekdanja francoska kralji ca ter Italijanki neka Bartlo-п)еа Capitanio in neja Maria Giuseppa Rossello.
mutasti zapeljivec,
ki je preveč govoril
ATLANTA, 15. marca—Neki mutasti zapeljivec je danes bil tožen za $50,000 odškodnine, ker je "preveč govoril."
Tožbo je vložila Miss Leile B Campos, ki je tudi mutasta, proti nekemu Glensonu B. Griza:r-du. Miss Campos je v tožbi izjavila, da je Grizard bil preveč zgovoren s svojimi prsti. Rekla da je jiajprej preveč govoril z njo, potem pa o njej. Vse, seve da, s prsti. Kot pravi Miss Cam-30S, ji je zapeljivi Grizard dolgo časa dvoril. Gorečimi oblju-3ami in ponudbami za ženitev se je končno vdala. Toda takoj za tem je Grizard postal popolnoma drugačen. Začel je "govoriti" z drugimi mutci in jo javno smešil.
Miss Campos se je pritožila, da drugi mutci vedno kažejo s prstom na njo, ko pride v druž-30, kjer se nahaja "zgovorni" Grizard.
Kolikokrat si govorimo. Marian, mamica in jaz, ko se vrneš k nam na zimo, kakšen spet bo raj pri nas. — To boste slišali v nedeljo na odru Slov. nar. doma v pesmi, ki jo bo proizvajal pev. zbor "Zarja".
Število brezposelnih se zvišalo na 50,000
ŠtevUo brezposelnih v širšem Clevelandu se bo pn koncu tfed-na verjetno zvišalo na 50,000.
S 1. marcem je število brezposelnih znašalo 37,000, kar je že predstavljalo najvišjo povojno številko. Takrat je na vsa kih 1,000 delavcev bilo 59 brezposelnih. Lani jih je bilo na vsakih 1,000 delavcev 51 brezposelnih, v letu 1947 pa 48.
Prva dva tedna v marcu je število brezposelnih stalno naraščalo, toda do konca tedna bo brez dela nadaljnih tisoč in tisoč delavcev radi "stavke" pre-mogarjev.
Včeraj je samo pri New York Centralu bilo odslovi jenih 1,500 delavcev.
napori za poravnavo v berlinu propadli
LAKE SUCCESS, n. Y., 15. marca—Odbor Varnostnega isve ta Združenih narodov, kateri je imel nalogo, da skuša najti rešitev za tako imenovano "blokado" Berlina, je danes naznanil, da v svojih naporih ni uspel.
Glavni vzrok blokade Berlina je vprašanje enotnih bankovcev. Zapadne sile so v svojih sektorjih uvedle svoj denar, sovjetske okupacijske oblasti pa v vzhodnem Berlinu svoj. Odbor šestih malih držav, kateremu je nače-loval kubanski delegat dr. Alberto Alvarez, je svoje konference imel v Ženevi, Švici. Danes je pa poslal poročilo, da ni v stanju najti rešitev za to vprašanje.
francoski komunisti niso enakopravni
PARIZ, 15. marca — Glavni tajnik francoske Komunistične stranke Jaques Duclos, je danes poslal ministrskemu predsedniku Queuillu ostro protestno noto, ker vlada ni odobrila enakopravno uporabo radio postaj Ko-rAunistični stranki, ki je največja politična stranka Francije. Ostale manjše stranke so dobile večje pravice pri uporabi radio postaj za agitacijo v zvezi s pokrajinskimi volitvami, ki bodo 20. marca.
Sovjetska zveza bo preklicala pakt z Anglijo?
LONDON, 15. marca—Zapad-. ni diplomati so danes izjavili, da bo Sovjetska zveza verjetno preklicala pogodbo o zavezništvu in sodelovanju z Anglijo in Francijo, takoj ko bo podpisana Atlantska vojaška zveza.
Sovjetski tisk je že posvaril Prancijo, da njeno pristopanje Atlantski vojaški zvezi ne bo v soglasju s paktom, ki ga ima s Sovjetsko zvezo. Na podlagi tega svarila zapadni diplomati menijo, da bo sovjetska vlada sprožila vprašanje sporazumov z obema državama, ko bo predlagana Atlantska zveza podpisana. Poleg Zedinjenih držav sta Francija in Anglija glavni sili, ki delujeta za sklenitev novega proti-sovjetskega pakta.
Veruje se, da bodo francoski icomunisti pred podpisovanjem sporazuma o Atlantski zvezi
priredi ша^ле ^mqastraeije.
*
Splošna stavka v Italiji radi Atlantske zveze
RIM, 15. marca—Izvršni odbor italijanske Konfederacije dela, ki se nahaja pod vplivom komunistov, je danes začel raz-motrivati o splošni stavki, ki naj bi se jo oklicalo v znak protesta proti nameravanem pristopanju Italije v Atlantsko zvezo.
Policija pa se je medtem pripravila za novi val nemirov in protestov.
rooseveltov sin kandidat za kongres
NEW YORK, 15. marca — Najstarejši sin pokojnega predsednika Roosevelta je danes sprejel kandidaturo za sedež, ki je ostal prazen po smrti kon-gresnika Sola Blooma.
Franklin D. Roosevelt Jr. je star 35 let in je zelo podoben svojemu očetu. Kot pravijo politični voditelji v 20. kongresnem distriktu, ga bodo podprli Demokratska in Liberalna stranka. Sponsor Rooseveltove kandidature je demokratski di-striktni voditelj Robert B. Blai-kie.
Guvernor Devyey še ni določil datum za izredne volitve, na katerih se bo izvolilo naslednika pokojnemu Bloomu.
val zločinov bo v tem letu milejši
WASHINGTON, 15. marca — Uradniki FBI upajo, da v tekočem letu ne bo toliko število zločinov kot jih je bilo lani ali pa v letu 1947.
Direktor FBI J. Edgar Hoover je v svojem nedavnem poročilu povedal, da je lani bilo 1,686,670 večjih kršitev zakona. Vsakih 3.8.7 векип4 se je v deželi pripetil resni zločin.
Po poročilu je v vsakem dnevu preteklega leta bilo umorje-premislil in stavil na napačnega nih 36 oseb, 255 pa jih je bilo konja.	žrtev napada ali pa posiljevanja.
pastor stavil na napačnega konja
WELLINGTON, New Zealand, 15. marca—Neki tukajšnji pastor je svojim vernikom svetoval, naj stavijo na nekega konja "Earldala," ki da bo sigurno ha konjskih dirkah zmagal. Konj je v resnici zmagal, toda pastor sam se je v zadnjem trenotku
STRAN 2
/
enakopravnost
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)________________________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries;
(Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)____________________$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev) _!______________________ 6.00
For Three Months—(Za tri mesece)_________________________ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
OTOK KODIAK SPET V DNEVNIH VESTIH
Do časa ko je Amerika vstopila v drugo svetovno vojno, je malo Američanov sploh vedelo, da obstaja nekje otok po imenu Kodiak. Danes pa je že bolj znan in zadnje čase je ponovno zašel v dnevne vesti, ker si je ameriška mornarica izbrala baš to predel je za enomesečne preiskuse ladij, moštva in opreme v slabem vremenu.
Otok sam leži petnajststo milj severnozapadno od Seattle-a, Wash., ob zapadnem robu Aljaškega zaliva (Gulf of Alaska.) V dolžino meri blizu sto milj, v širino petdeset; njegovo ozemlje se dviga od s travo in gozdov jem poraščenih oblanih krajev v osrednjo maso ledenomrzlih skalnih vrhov. Najbližje strnjeno ozemlje je dolgi in ozki Al jaški polotok. Na zemljevidu se ta polotok na koncu nekako raztrga v manjše dele, ki se raztezajo daleč proti jugozapadu in so poznani pod imenom Aleutski otoki (Aleutian Islands.) Važnost tega predel j a za našo hemi-sfero je postala jasna 1. 1942, ko so Japonci začasno zasegli otočje Kisku in Attu.
Predel je otoka Kodiaka, kjer so se proti koncu januarja letos pričele mornariške operacije, je poznano po svojem muhastem vremenu—nastajajo namreč tamkaj nagle spremembe, zdaj se razbesni veter z dežjem, takoj nato se že nasmeje sonce, ali pa pritisne mraz. Otok sam leži v območju toplega toka Japonske, pred ledenim Arkti-kom pa ga varuje Al jaški polotok. Prav radi tega so zime na tem otoku toplejše nego jih poznajo v Bostonu, v Zedi-njene državah, ki leži tisoč milj dalje na jugo. Na otokii Kodiak po zimi temperatura malokdaj pade pod 12 stopinj; povprečno se drži pri 30 stopinjah.
Na otoku je najti sledove, ki pričajo, da so se tamkaj pred par tisoč leti naselili primitivni ljudje iz Sibirije. Nekateri trdijo, da so ti naseljenci bili predhodniki, če ne predniki severnoameriških Indijancev. Ruski lovci, ki so lovili divjad za kožuhovino, so dosegli otok 1. 1763. V tem času je bil severnoameriški kontinent v stanju konfliktnih ambicij velikih evropejskih sil, in omenjeno leto je tudi zaznamovalo veliko spremembo v poziciji ene od teh sil— Francije. Leta 1763 je namreč Francija odstopila Veliki Britaniji vse svoje posesti vzhodno od veletoka Mississippi, izvzemši dva manjša otoka v zalivu reke St. Lawrence, a Španiji je prepustila vse zahtevano ozemlje zapadno od Mississippi. Istočasno so bile na robu spora s svojo materino deželo britanske kolonije ob Atlantski obali—kot vemo iz zgodovine je bil izid tega spora tak, da je trinajstih bivših britanskih kolonij nastala nova dežela pod imenom Zedinjene države Amerike.
Do leta 1791—ko je v Zedinjene državah služil svoj prvi termin predsednika nove republike George Washington—so si ruski lovci ustanovili na otoku Kodiak svojo naselbino, ki so ji dali ime Sv. Pavel. Naselje so zgradili na kraju zavarovanem pred vetrovi in kasneje je na tem kraju nastalo tudi pristanišče—naselje je danes poznano pod imenom Kodiak. V tem mestecu stoji najstarejša cerkev v Alaski, ruska pravoslavna cerkev. Tako piše revija National Geographic Society. Menijo, da je mestece Kodiak (prej sv. Pavel) najstarejše nepretrgano obljudeno naselje v Alaski. Za ruskimi lovci so se namreč v njem naselili ribiči, ki so lovili slanike in losose, (herring, salmon.)
Prebivalstvo mesteca Kodiak je štelo 1. 1939 le 442 oseb, 1. 1940 pa 864, toda imelo je tedaj še pijonirski izgled. Po blatnih potih so se podile gosi, prašiči in živina. Čimbolj pa se je večala nujnost vojne obrambe, tembolj j je zgubljalo mestece svoj stari lik—iz blatnih poti so na-| pravili ulice, pojavile so se trgovine in lokali, ki so nudili postrežbo vojaštvu nastanjenemu v mornariški bazi oddaljeni šest milj. Prebivafstvo je v tem času nenavadno naraslo, ali od konca vojne" sem pa je število prebivalcev spet padlo in zdaj živi v mestecu Kodiaku, Istega imena kot otok, kakih tisoč dvesto ljudi. —Common Council
UREDNIKOVA POSTA
Dve važni рг1геТ)1
Zadnje mesece je bilo veliko različnih kulturnih in drugih prireditev. Naj ob tej priliki omenim še dve.
Prva bo prihodnjo nedeljo 20. marca. To bo veliki koncert z igro. Nastopili bodo trije naši priljubljeni pevski zbori in sicer "Slovan," "Jadran" in "Zarja." To vam bo res dosti različnega petja!
Končno bodo nastopili tudi igralci dramskega zbora "Anton Verovšek" s kratko igro.
Vse to se bo vršilo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek točno ob 4. uri popoldne.
Po zanimivem programu bo prosta zabava v prizidku. Vse to bo pa stalo samo 75 centov.
Torej, 20. marca bomo šli v Slovenski narodni dom na koncert in igro, kar bo vse šlo za korist "Prosvetne Matice." To je organizacija, ki preskrblja note in različne knjige. Torej, je organizacija, ki je koristna in zato zasluži, da jo podpremo. Poleg tega pa bomo uživali nekaj lepega, če se bomo tega koncerta in igre udeležili ter seveda pomagali organizaciji, katera je
v korist vsem nam!
*
Teden pozneje, to je 27. marca bo pa podružnica št. 48 SANS priredila veliko plesno veselico v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek bo ob 7.30 uri zvečer.
Igrala bo dobra in priznana orkestra Louisa Trebarja. Vsi tisti, katere srbijo pete, naj jih dobro nabrusijo. Drugi pa se bomo drugače zabavali pri prosti zabavi.
Vsak, ki količkaj ve, kaj je podružnica št. 48 SANSa storila za naš narod, se bo temu pozivu odzval. Kajti podružnica je zbrala že tisočake in tisočake v denarju, poleg tega pa v oblekah, obutvi itd. Vse to je bilo poslano našim rojakom v staro domovino, ki so toliko trpeli radi vojnih strahot.
Kot vse podružnice SANSa, tako tudi podružnica št. 48 obstoji od različnih društev in organizacij ter posameznikov. Društverii zastopniki se na vse mogoče načine trudijo, da bi se zbralo dovolj finančnih sredstev za pomoč našim rojakom in za drugo delo, ki je v zvezi s SANSom. Sedaj imamo veliko kampanjo za zbiranje prispevkov v sklad za zdravila streptomycin. Prav v kratkem času je samo naša podružnica nabrala čez $2,000.
Torej, udeležite se plesne veselice naše podružnice 27. marca v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.!
Anton Jankovich.
Skupna prireditev pevskih zborov
Cleveland, Ohio—Pevski zbori "Zarja," "Slovan" in "Jadran" ter dramski zbor "Anton Verovšek" bodo imeli skupno prireditev in varietni program v nedeljo 20. marca v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Prične se točno ob 4. uri popoldne. Priredba bo v korist "Prosvetne matice." Zelo potrebno je, da obdržimo to organizacijo med nami in jo podpiramo. Saj je edina prosvetna ustanova, ki nas še vedno zalaga z različno literaturo.
Naš program bo zelo lep in bogat na pevskih točkah. Prvi bo nastopil zbor "Jadran," za njim zbor "Slovan" in potem "Zarja." Zadnji del programa bo podal zbor "Anton Verovšek," ki bo vprizoril veseloigro "Pozabljivost."
Vabimo vse slovensko občinstvo, da se udeleži polnoštevil-no. Ne bo vam žal prebiti par ur v veseli družbi. Saj vstopnice stanejo samo 75 centov in dobite jih pri omenjenih pevskih zborih in "Verovškovih."
Po programu bo domača zabava z godbo in sicer bo igral poznani pevec pri "Slovanu," John Grabnar vesele, poskočne polke in zibajoče se valčke. Ser-virala se bo tudi večerja kot običajno in pa seveda tudi hladilna pijača.
Torej na veselo svidenje dne 20. marca popoldne! Za odbor: Mary L. Bozich.
Lev Milčinski:
DUJEVNO BOLNI, IN5UIIN IN ELEKTROiOK
s pota
Zopet Mr. Ceeen o muzeju. Po čem to, čez narodno kulturno delo muzeja? Od kraja bi bili po vedali, koliko hočete najemnine in volk bi bil sit in koza cela!
- ■' Matija Pogorele.
(Od Mr. Pogorelca prejeli dve dopisnici. V "Enakopravnosti" smo priobčili zadevo gledano z dveh stališč. To je pravično. Muzej je zagovarjan. Treba je vpoštevati mnenje, kakšen naj bo. Op. ured.)
STREPTOMYCIN BO KMALU NA TRGU
CINCINNATI, O., 15. marca. — Schenley Laboratories, Inc., je danes naznanila, da bo kmalu
začela proizvajati znano zdravilo strcptpniycin v velikih količinah. rdrnvlo bo izdelovala tovarna družbe v Lawrence-' burghv.. Izd., in ga bo razpošiljala '^0 coli deŽ3li.
Veselica društva "Waterloo Grove"
Društvo Waterloo Grove, št. 110 W. C. priredi v nedeljo večer 20. marca plesno veselico v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Igrala bo izvrstna godba, namreč Johnny Vadnal in njegova orkestra. Za lačne in žejne bo tudi vse dobro preskrbljeno.
Na decembrski seji je bilo sklenjeno, da vsaka članica plača eno vstopnico, če ae udeleži jali ne. Torej, ker že plačate vstopnico, je najbolje, da jo tudi porabite in se zabavate skupno z nami.
Obenem tudi naznanjam čla-nipam, da se vrše seje vsako tretjo sredo v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Torej, vas še enkrat vabim v imenu našega društva "Waterloo Grove," št. 110, da se udeležite v velikem številu, zlasti še članjice tega društva.
U. Braniselj predsednica.
MATIJA GUBEC
Petnajstega februarja 1573 so usmrtili v Zagrebu na Markovem trgu voditelja slovensko-hrvatskega kmečkega upora, Matijo Gubca. Z njegovo smrtjo se je končala ena tistih velikih bitk, ki so jih v preteklosti vodili jugoslovanski narodi za svobodo, neodvisnost in napredek ^loveštva.
Matija Gubec je pripeljal slovenske in hrvatske kmete v boj za iste cilje, ki so jih zasledovale pariške ljudske množice, ko so rušile leta 1789 Bastiljo in ki jih je zasledovalo srbsko ljudstvo, ko se je leta 1804 uprlo Turkom.
Kje ležijo globlji vzroki kmečkih uporov, ki so vs^ od štirinajstega stoletja dalje plamteli močneje ali šibkeje v evropskih pokrajinah in ki so se slednjič razplamteli koncem osemnajstega in začetkom devetnajstega stoletja v velika revolucionarna, vseljudska gibanja za zrušitev fevdalno-absolutističnd družbe?
V kmečkih uporih se je izražalo dejstvo, da je fevdalna družba radi razvoja blagovne proizvodnje in proč vita' mest— nosilcev kulture in napredka, postala ne le odveč, ampak je celo ovirala razvoj, onemogočala kmečkim množicam, da bi sodelovale z jviški svojih proizvodov v menjavi blaga in tako pospeševale nastajanje nove družbene oblike. Fevdalni baroni in grofi so živeli zajedalsko življenje in strmeli po tem, da bi čim bolj izkoriščali materialna bogastva,, ki so jih ustvarjala mesta. Zato so vedno bolj neusmiljeno izkoriščali kmete, jemali so jim zemljo, gozdove, travni-(Dalje na 4. strani)
Kako je mogoče, da večina ljudi na duševno bolnega gleda povsem drugače kol na telesno bolnega, vedno z odtenkom strahu ali pa lahnega posmeha? Ali se v tem kažejo še ostanki zmot in predsodkov preteklih stoletij ?
V	preteklosti se je namreč družba nad duševno bolnim v svoji nevednosti in praznoverju večkrat težko pregrešila.
V	starem veku in še daleč v srednji vek je veljal duševno bolni za "obsedenega" — hudobni duh da se je vselil vanj in sedaj počne s človekom svoje vragolije. Zagovarjali so take "obsedence" in z raznimi ceremonijami izganjali duhove iz njih.
Leta 1484 je papež Inocenc VIII. izdal bulo, ki sta mu jo bila navdahnila dva nemška meniha, sloviti "Malleus malefi-carum", ki opozarja na kugo čarovništva, ki da se je razpasla po Evropi. Obenem je ta akt že vseboval navodila, kako se vodi preiskava proti čarovnicam, in priporoča razna mučilna sredstva, ki zmorejo čarovnici razvezati jezik, da bo priznala, kako se je spečala s hudičem, kako je urekla tega ali onega in podobno. V neštevilnih procesih, ki so tej buli sledili in se ponavljali še v 18. stoletju, je bilo v Evropi pod obtožbo, da so povezani s hudičem, mučenih in sežganih na grmadi ogromno število ljudi. To omenjam zato, ker je med temi žrtvami bilo gotovo mnogo duševno bolnih, ki so pač s svojimi blodnjami ali čudnim vedenjem opozorili okolico nase. Marsikateri zapisnik, sestavljen pri zasluševanju "čarovnice", podaja tipično sliko duševno bolnega.
Polagoma so se pričeli oglašati posamezni prpsvetljeni ljudje: Ne z obsedencem, z bolnikom imate ^opravka! Zdraviti ga je treba pa ne zagovarjati, žeg-nati in mučiti! Sprejemati so začeli nekatere duševno bolne v bolnice. Usoda neozdravljivo bolnih pa je ostala slejkoprej žalostna: Zapirali so jih v stolpe ali v posebne kletke ob mestnih vratih, ob praznikih so ji|i pa kazali publiki v razvedrilo. V nesnagi svojih celic so gine-vali bolniki kot živali.
"Norišnice" so ostale še po letu 1800 iste — nič boljše od zapora.
Pač pa so ljudje pričeli premišljevati, kako bi "not-ca" spet privedli do zdravega razuma. Na osnovi učenih špekulacij so izdelali metode "zdravljenja", ki niso bile drugo kot trpinčenje bolnika. Bolnika so sistematično pretepali, ga pustili nepričakovano pasti v ledeno mrzlo vodo, spuščali so kače in miši nadenj, pričakujoč,r da bodo s temi močnimi vtisi dosegli nekak preobrat v bolnikovem miselju. Za nemirne so si izmislili razne duhovite priprave: vrtiljak, na katerem so ga sukali toliko časa, da je začel bruhati, tesne krste, v kateri se bolnik niti ganiti ni mogel. Obešali so bolnike z razprtimi rokami, jih vezali, jim natikali verige in pode več. Takim terapevtskim metodam primerni so bili tudi strežniki, ki jim je bilo poverjeno čuvanje bolnikov: le krepke pesti in drznost so zahtevali od njih. Pomiloščeni zločinci so bili pač najprimernejši za to siužbo.
Kakšen je bil položaj duševno bolnega v tistih časih, nazorno priča naslednja kitica iz pesmi, ki jo je napisal A. S. Puškin okoli leta 1833:
se vse ko kuge ga boji,
A strah in groza: kdor zblazni, za njim zapre se dver.
Tam na verige je pripel,
in skoz rešetko zlobni svet ga draži kakor zver.
(Poslovenil Mile Klopčič)
Dvema zdravnikoma gre zasluga, da sta tako ravnanje z bolniki obsodila in pokazala, da tak postopek bolnika nikakor
ne pomiri, ampak le še bolj razburi.
Bilo je včasu francoske revolucije, ko je Philippe Pinel nastopil službo v bolnici, kjer so vladale razmere, kot smo jih opisali zgoraj. ŠtevUni bolniki so bili uklenjeni v verige že leta dolgo. Le s težavo od tedanje oblasti Pinel izposloval dovoljenje, da bolnikom verige odstrani. Kot kronike opisujejo ta dogodek, je bil efekt presenetljiv. Neki angleški častnik n. pr. je bil pred 40 leti v napadu besnosti ubil stražarja. Uklenili so ga, zaprli v celico in nihče se mu poslej ni več upal približati. Pinel mu je na presenečenje vse okolice snel verige. Dve leti nato je častnik lahko zapustil bolnišnico.
Drugi zdravnik je bil John Connoly, ki je leta 1830 na mah odpravil v svoji bolnišnici za duševne bolezni vsa nasilna sredstva, ker je uvidel, da se z njimi doseže le nasprotno od tega, kar so od njih pričakovali. Čeprav se je ta njegov princip še mnogo kršil, je vendar zbudil živahno gibanje za odpravo nasilnih sredstev v duševnih bolnišnicah, ne samo v Angliji, ampak tudi na kontinentu.
Ko so začeli iskati nova pota, kako bi vplivali na duševno bolnega, da bi se pomiril, otresel svojih razvad in blodenj, so menili psihiatri, da je v ta namen najbolj primerno, da se bolnik izolira in da se na ta način čimbolj odtegne vsem zunanjim dražljajem. Zavodi,, grajeni v tej dobi, iniajo veliko število celic, v katerih sip bili bolniki ločeni drug od drugega. Pokazalo se je pa ravno nasprotno od tega, kar so pričakovali od takih ukrepov: bolniki so svoje asocialne navade le še bolj razvili.
Opustili so torej ta način in začeli bolnike nameščati v skupnih sobah, ravnali so pa z njimi kot s telesno bolnimi — pustili so jih brezdelno ležati v poste-
ljah, Tudi tak način ni izpolnil pričakovanj.
Šele leta 1924 je Nemec Simon pokazal, kakšno važnost ima delo za duševno bolnega, V svojem zavodu je začel akcijo, da se vsak bolnik na tak ali drugačen način koristno zaposli. Uspehi, ki jih je ta delovna terapija imela, so dali pobudo zavodom po vsem svetu, da so začeli s podobno akcijo.
Če prideš dandanes v zavod, ki je po teh načelih urejen, se čudiš. Nobenih "prisilnih jopi-čev" ni potreba, ne zamreženih postelj, niti rešetk na oknih — pa vendar so bolniki mirnejši. Z druge strani pa ne vidiš več tistih človeških senc, tako tipičnih za stare "norišnice", ki uro za uro, dan za dnem tihe prečepe v svojem kotu, vedno v isti pozi, kot da zunanji svet zanje ne obstoji. Življenje se je vrnilo v zavod. Bolniki so zaposleni: ta dela na ekonomiji, drugi pospravlja spalnice, pomaga v kuhinji, se bavi s kakim ročnim delom. Pa tudi razvedrila ne primanjkuje: bolniki imajo svoj kulturni krožek ali pa gledališko skupino, tiskajo svoj list, imajo svojo godbo, nogometno moštvo itd.
Sila, ki jo predstavlja delovna terapija v zdravljenju duševno bolnih, gotovo še ni do kraja izčrpana. Prav v dosledni organizaciji vseh bolnikov in osebja v enoten, trden kolektiv, da bo bolnik imel v njem točno odrejeno mesto in nalogo, je verjetno iskati še močnih rezerv.
Dolgo časa je čakalo nase odkritje, da je duševno bolnemu — kot nam vsem in še bolj — potrebno dvoje: družba in delo. Najvišje in najplemenitejše duševne sposobnosti je posameznik razvil lahko le- kot sestavni del družbe in družba mu je potrebna, da te sposobnosti ohrani in dalje razvije. Delo — nesebično delo za skupnost —
(Dalje na 3. strani)
SEZNAM PRISPEVKOV V SKLAD ZA ZDRAVILA ZA SLOVENIJO
SPREJETIH V DOBI OD 24. JANUARJA DO 28. FEBRUARJA 1949.
Frances in Joseph Ojnerza, Berwyn, 111.................$ 10.00
Dorothy Omerza-Dix in mož, Berwyn, 111.______________________5.0o
Slamnikarice pri Empire Hat Co., Chicago, 111.
(izročila Mary Cajhen, poslal John Turk) ______________32.00
La Salle, 111: Društvo štev. 98 SNPJ $25.00, Frank J. Brudar $10.00, Thomas Kralj $5.00, Anton Piletic st. $2.00, Mary Dolanc $1.00, (poslal Leo
Zevnik) skupaj __________________________________________________________________________________________43 qo
Podružnica štev. 24 SANS, Virden, 111: Frank Iler-sich $5.00, Mary Kavčič $1.35, po $1.00: John Befcar, John Erjavec, John Sluga, Frank Kuhar,
Frank Stempihar in Maggie Stempihar, (poslal
Frank Ilersich) skupaj ______________________________________________________________________i2;35
Pueblo, Colo.: Podružnica št. 109 SANS, $100.00_
društvo št. 21, SNPJ $25.00—,Neimenovan •
$5.00, skupaj --------------------------------------------------------------------------------------------------------130.00
Detroit, Mich: Detroitska federacija SNPJ društev	50.00
Ženski odsek SND (John R. St), Detroit, Mich. ....	25.00
Andrew Sprogar, Elizabeth, N. J.________________________________________5.0o
Bridgeport, O.: Podružnica št. 33 SANS $10.00—,
društvo št. 13 SNPJ $25.00—, Louis Bergant'
$1.00—, skupaj ------------------------------------------------------------------------------------------------------------3g 00
Cleveland Ohio: Slovenski Delavski Dom, (Collin-
wood) --------------------------------------------, _________________ 1,000.00
Ženski odsek Slov. delavskega doma (Collinwood)
Cleveland, Ohio __________________________________________________________________________________________506 00
Podružnica štev. 48 SANS, Cleveland, Ohio____________________100.00
Družina Frank Preveč, Girard, Ohio, (v spomin
pokojnemu John J. Benedeku, Salem, Ohio) ....	5.00 Power Point, Ohio: Po $2.00—: Math Tušek in
Mrs. Steve Chuck_______________________________________________________________________________4 qO
Društvo štv. 3 SNPJ, Johnstown Pa.__________________________________________25.00
Društvo štev. 87 SNPJ, Herminie, Pa_______________________10.00
Mary F. Prasnikar, Harwick, Pa. (Prostovoljni prispevki zbrani na prireditvi 23. jan. 1949, v
Pittsburghu, Pa.) _______________________________________ '	173.00
$2,165.35
Vsem darovalcem in nabiralcem iskrena hvala!
MIRKO G. KUKEL, gl. tajnik SANSa
16. marca, 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Durno BOINI, INSUUN IN ElEKTROSOK
(Nadaljevanje z 2. strani)
Je pa prav tista sUa, ki posa-Dieznika z družbo povezuje. Družba vrača duševno bolne-kar mu je v preteklosti odvzela. Pravcata borba se bije za da se vrne bolniku spet nje-govo človeško dostojanstvo, ki je bil oropan zaradi predsod-pv in praznoverja. V tej bor-^e zastavljajo svoje sile le ^favniki-psihiatri, ki osvetljujejo duševno bolezen kot tako odkrivajo mehanizme dušev-delovanja ter našemu ra-zymevanju približujejo, kar do-f^vlja duševno bolni. Tudi med
laiki
so ljudje, ki so s svojimi
^^•Pori zmanjšali prepad med uševno bolnim in "normalnim", ifford Beers je bil navaden ančni uradnik. Leta 1905 je ^luševno zbolel in kot bolnik prebil dve leti po raznih ameri-® ih zavodih, osamljen in raz-vojen v svojih blodnjah, nera-^Uttievan od zdravnikov in oseb-včasih celo izpostavljen raz-oim grobostim. Po dveh letih
šele se je Beers izkopal iz svoje težke bolezni. V knjigi "A Mind That Founds Itself" -("Duša, ki je našla samo sebe") je razkril vse, kar je doživljal v teh časih. Nič mu ni ušlo iz spomina. Z bridkostjo opisuje krivice in surovosti — žal prešte-vilne — ki jih je moral prestati od "normalnih" ljudi. Hvaležno se pa spominja tudi — dokaj pičlih — prisrčnih besed in majhnih uslug, ki mu jih je ta ali oni privoščil. Ena misel se vleče skozi knjigo, misel, ki je vodila tudi Pinela: "Kaj duševno bolni predvsem potrebuje? Dobrega tovariša."
Še nekaj je treba povedati. Psihiatrična služba je bila pred vojno gotovo najbolje urejena v Nemčiji. V Nemčiji je zrastla
sta? In tisti tisoči duševno bolnih, ki so v okupiranih deželah med ■vojno pomrli, natrpani v nezdravih prostorih, od stradanja in jetike — ker sta prostor in hrana pač bila potrebna za "važnejše" svrhe? Šele ko je ustvarjena družba, ki nobenega svojega člena v težkih trenutkih ne zavrže, je podan prvi pogoj za izboljšanje položaja duševno bolnega.
Že v prejšnjem letniku "Pro-teusa" smo omenili, da se danes s pridom uporabljajo razne,metode "aktivnega" zdravljenja, in opisali gotovo najbolj drzno, da ne rečemo brutalno metodo, pre-frontalno lobotomijo. Obstajata pa še dve metodi že starejšega datuma; insulinsko zdravljenje in zdravljenje s šoki, ki sta ideja "delovne terapije". Naj- nekoliko bolj mili, čeprav še ved-znamenitejši psihiatri so bili no predstavljata težak poseg za Nemci. Ali ni huda ironija, da človeški organizem.
se je prav v Nemčiji začelo pod Insulin je hormon, ki ga izlo-hitlerjevskim režimom sistema- čajo posebne celice trebušne tično iztrebljanje duševno bol- slinavke v kri in je važen pri nih kot družbi škodljivega bala- presnavljanju sladkorja. Ljudje
LOOK WHO'S
That's me in 1958. I know I'll have ♦he money because I'm planting my dollars right now in U. S. Security Loon Bonds."
"In 10 years my bonds will pay off $4 for every $3. And that's fine return from a crop which is not affected by weather, flood or bad times."
Ћ

KMbWMH
am*
North
some
know Don college be(or» y Meadovl 1" . , ,end Wm o( my Sovlng. 8=2 »0 Khool In «tyl»'
"I'm	"bulld^when my
»i
h.r modern kitchen.
"Some	^
Statue of I'be y	helpmg
»k"*
America itrong-
U.S. SECURITY BONDS
лАјЛШт	"AMERICA'S SECURITY IS YOUR SECURITY"
ENAKOPRAVNOST

5^' '• *a oScJal CT, S. Treasury advertisement—prepared under auspices oi Treasury Department Mad Adrtrtlslng CoundK
s sladkorno boleznijo imajo premalo insulina. Izhajajoč iz domneve, da utegnejo biti duševne bolezni povzročene po motnjah v presnavljanju so začeli dajati insulin tudi duševno bolnim, vendar previdno, v običajnih majhnih dozah. Previdno, pravimo, ker se namreč, zgodi, da človek, ki dobi po neprevidnosti preveliko dozo insulina, pade v tako imenovano hipoglikemij-sko komo; najprej se začne potiti, vročina ga kuha, lačen je, zaspan postane, zadrema in končno preide to spanje v težko nezavest, bolnik prične hrop-sti, dobi krče in, če se nič ne podvzame, lahko tudi umre. Podvzeti pa ni treba drugega kot dovesti takemu bolniku dovolj sladkorja, bodisi v raztopini po cevi skozi požiralnik v želodec — kajti nezavestni ne požira, — bodisi v obliki injekcij v žilo. V kratkem 'času. se nato bolnik spet zbudi ij> zave. Opazili so pa, da je prav po taki nezaželeni komplikaciji, ko je zaradi prevelike doze insulina padel v komo, pokazal duševno bolni izboljšanje svojega stanja: nemirni se je unesel, topi se je razgibal, glasovi, ki so tretjega mučiliT so izginili. Dunajski zdravnik Sakel je sklenil to izkušnjo praktično izrabiti. Duševno bolnega je hote z visoko dozo insulina spravil v komo, ga pustil v tej globoki nezavesti po celo uro in ga šele potem zbudil s sladkorjem. Ponavljal je to pri posameznem bolniku po 30 do eOkrat, dan za dnem, le en dan v tednu mu je dal, da si je odpočil.
In res je imel Sakel razveseljive uspehe. Bila je to prva metoda zdravljenja, ki je začela odganjati brezupje, ki se je držalo dolga leta bolezni, ki smo jo omenili v eni lanskih številk — shicofrenije.
V čem pa obstoji druga metoda — zdr&vljenje s šoki?
O epilepsiji ali božjatosti so čitatelji gotovo že slišali. To je, na kratko povedano, bolezen, katere glavni znak so napadi, ki se v bolj ali manj rednih presledkih ponavljajo; človek nenadoma obstane, iztisne presunljiv krik iz grla in v tem že pade nezavesten po tleh, ves tog postane za nekaj trenutkov, nato mu pa ude prično stresati koči, sapa mu zastane, v obraz pomodri in zabuhne, pene mu gredo iz ust, včasih krvave, ker se pogosto ugrizne v jezik. Ti krči trajajo kako minuto, nato se poležejo, bolnik začne spet dihati, se polagoma zave, mogoče je še nekaj časa zmeden, nato pa zaspi, da se čez kake pol ure zbudi,, izmučen, sicer pa tak, kot je bil pred napadom. Vtis, ki ga božjastni napad naredi na opazovalca, je zares težak, včasih naravnost grozen. Za bolnika sam po sebi napad vendar ne predstavlja posebne nevarnosti, v kolikor se v napadu slučajno ne poškoduje.
To je bilo potrebno omeniti za uvod. Madžarski zdravnik Me-duna je namreč opazil tole: prvič, da se sila redko zgodi, da bi v ožjem sorodstu shicofrenika
kdo imel epilepsijo ter obratno, in drugič, če shicofrenik o priliki le dobi epileptični napad, da se mu duševno stanje nepričakovano izboljša.
Naslednja misel je bila: če se potemtakem epilepsija in shico-frenija nekako izključujeta, torej poskusimo shicofrenijo zdraviti z epUeptičnimi napadi. Ali je pa mogoče te napade hote izzvati? Odgovor je pritrdilen. Obstoji namreč kemijski preparat metrazil in druge slične spojine — kardiazol, tetrakor in dr., ki se v zdravstvu uporabljajo kot poživilo krvnega obtoka. Če isto sredstvo v veliki količini hitro vbrizgamo človeku v žilo, dobi napad, ki je docela podoben epileptičnemu.
opešal — to se pa redoma v nekaj mesecih popravi.
Bistveno pa te komplikacije niso mogle zmanjšati vrednosti tega aktivnega zdravljenja. Vkljub ugovarjanju mnogih konservativnejših zdravnikov, ki se jim je tako zdravljenje zdelo bolj primerno za konja kot za človeka, se je ta način zdravljenja duševnih bolezni že vsepovsod udomačil. Zdravniki, ki delajo v večjih psihiatričnih zavodih, najlaže осед1Јо vrednost te terapije. Nekateri bolniki, ki so poprej dolga leta ostajali v zavodu, se danes že po dveh, treh mesecih lahko odpustijo do-jnov.
Zanimivo pa je to, da pravzaprav še danes ne vemo, kakšne
Tako se je začelo zdravljenje s šoki. Bolniku se na omenjeni način izzove vrsta epileptičnih napadov v presledkih po nekaj dni, vsega deset pa tudi več.
Pokazalo se je, da ne samo shicofrenija, temveč tudi druge duševne bolezni na to zdravljenje ugodno reagirajo; tako na primer tako imenovana depresivna psihoza. Efekt je tu včasih naravnost dramatičen. Pred dnevi še potrt bolnik, zamišljen in tih, nedostopen za pogovor, ves zatopljen v svoje skrbi, ki ga gonijo v obup, zavračajoč hrano, češ da je — grešnik — ni vre'de'n, je po dveh ali treh injekcijah spet veder, zgovoren in optimistično razpoložen.
Epileptični napad je pa mogoče izzvati tudi še na drug način. Že pred 70 leti je bilo znano, da električno draženje mož-gan v motorni regiji, torej v vi-jugi, kjer so gibalni centri, sproži epileptični napad. Leta 1937 je Italijan Cerletti to izkušnjo praktično uporabil, namreč z istim smotrom, kot je bilo uvedeno zdravljenje z injekcijami metrazola. Seveda ni direktno vzdražil možganske skorje, ampak je spustil tok skozi elektrodi, ki ju je položil na senci. Ta postopek zahteva vsekakor posebno pripravo, s katero se električni suhek pravilno odmeri. Premočan sunek je lahko smrten, preslaboten pa ne dovede do napada.
Zdravljenje z elektrošoki, kakor se ta postopek na kratko imenuje, je prvi način skoraj docela izpodrinil. Postopek je hitrejši, bolj ekonomski in, kar je najvažnejše, za bolnika tudi manj . mučen: Pri elektrošoku bolnik v trenutku izgubi zavest in, ko se prebudi, niti ne ve, kaj se je zgodilo z njim. Pri metra-zolskem šoku pa pred samim napadom bolnika preleti neki smrtni strah — zdaj me bo konec! — do jem, ki mu tudi po napadu še ne izgine iz spomina.
Vsekakor imata insulinsko zdravljenje in zdravljenje s šoki svoje nevarnosti. Pri prvem se zgodi n. pr., čeprav sila poredko, da bolnika iz globoke nezavesti ni več mogoče zbuditi. Pri drugem se včasih pripeti tudi v tisoč primerih po enkrat — da si v napadu bolnik zlomi ce; nekateri bolniki tožijo, kako roko ali stre hrbtenično vreten-jim je spomin po elektrošokih
Keep
organske spremembe so podlaga ozdravljenju. Zadevne teorije so sedaj le še špekulativnega značaja.
Ž gori navedenim pa vrsta medikamentoznih in fizikalnih metod zdravljenje v psihiatriji še ni izčrpana, le da druge po svoji uspešnosti do sedaj omenjenih ne dosegajo. Omenimo naj samo zdravljenje progresivne paralize z malarijo, ali pa metodo trajnega spanja.
' Zastopniki
Enakopravnosti^' *
Za St. clairsko okrožje:
JOHN RENKO
1016 E. 76th Si.
UT 1-6888 ★
Za collinwoodBko in cucUdiko okrožje:
JOHN STEBLAJ
775 East 236 Si.
REdwood 4457 *-
2a newbursko okrožje:
FRANK RENKO
11101 Revere Ave.
Diamond 8029
M
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite: "
ENdicott07l8
oblak mover
"Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
john oblaka
1146 East 61st St	HE 2730

SLAV NUŠIĆ;
Izbrane crtice
''■letantska predstava
y . (Nadaljevanje)	Ise rokujejo z menoj in samo še
gov^' SQVore drug za drugim, na pragu sobe čujem glas tiste ^'tro, govore v en mah, j male:
del sem in najprej napisal vse želje, ki so mi po odhodu d^pu-tacije venomer brnele v ušesih. Ko sem se zbral, mi je bilo očitno, da so delitantje—osem gospodov in osem gospodičen—v resnici samo osmero zaljubljenih parov. Na taki podlagi sem izdelal naslednji načrt igre.
®6tio ••	govore. Raztre-
gledam, njih podobe se
(ni liv;
2ačno ajo
se
mešati pred očmi, preči ^7 druga v drugo in zdaj-^Па	nič drugega kakor
velika usta,-ki veno-fo^	ali se bolje, gramo-
° trobento, ki mi para uše-
umolknejo, zapovrst-
ste rekli, čez
Advokat Janko Selaković ljubi Milico, mlado in lepo hčer trgovca Sretenovića. Toda Milica ljubi Boža Jakovljevića, podpo-
"Torej, kakor petnajst dni!"
Te besede so mi razločno po- j močnika, ljubi ga z vsem žkrom vedale, da sem ne samo privolil, I gyQjg mlade duše.
marveč že tudi določil rok, v ka-'
terem bom igro napisal.
II.
/Kolo ljubezni In ko je tako, kaj mi je preostalo, kakor da se sprijaznim
stiskajo roke v pest, toplo 'z usodo in zagriznem v pero. Se-
Ampak podporočnik Boža Ja-kpvljevič ljubi učiteljico Stano, ki je resda siromašno dekle, toda lepo brenka na citre; je zala in nenavadno mila.
Najsi učiteljica Stana lepo brenka na citre, ne ljubi podporočnika Jakovljevića, marveč z vsem žarom svoje duše ljubi poštarja Dimitrijeviča.
Toda poštar Dimitrijević se ne zmeni za ljubezen učiteljice Stane, marveč iskreno in vdano ljubi gosppdično Jelko, telegra-fistko.	'
Telegrafistka Jelka pa ne gleda na svojo službo in na službeno razmerje ne ljubi poštarja Dimitrijeviča, marveč je brez umno zaljubljena v lekarnarja Rista.
Lekarnar Rista pa ljubi Maro, hčer upokojenega Tome.
A Mara, hči upokojenega Tome, ljubi pofesorja Milorada.
♦
Tale profesor Milorad pa ljubi tisto prvo, se pravi. Milico, mlado in lepo hčer trgovca Sre-tenovića.
*
Tako je zaokroženo celotno kolo in zaradi tega sem igro naslovil "Kolo ljubezni" ter jo takole izpeljal:
V prvih štirih dejanjih izpovedujejo drug drugemu ljubezen. Ker pa je osmero ljubezni, jih ni mogoče izpovedati v štirih dejanjih, ker bi pripadlo kar po dvoje ljubezni na eno samo dejanje in je to hudo nerodno, ker pač hoče vsakdo na samem izpovedati ljubezen. Zato sem prva štiri dejanja razdelil tako, da ima vsako dejanje po dve iz-
premembi. Vsaka izprememba' mora kajpada predstavljati kaj drugega: vrt, park, sobo, ulico, plesišče, podrt plot in sploh vse primerne kraje, koder se izpoveduje ljubezen.
V petem dejanju pa se vsi zbe-ro in zdajci pride do spopada. V tem dejanju postane očitno, kako je vsa reč zapletena in da je ni moči na noben način raz-vozljati.
Prvi mah sem mislil, naj bi drug drugega pobili z vzklikom: "Ce ne moreš biti moja, tudi drugega ne bodi!" (Ali pa: "Ce ne moreš biti moj, te tudi druga ne bo imela!") Toda to bi bilo hudo nevšečno, ker je bila čitalnica, kjer so nameravali diletanti prirediti igro, prav majhna in na odru ne bi bilo dovolj prostora kar za osem mrtvih in bi morale
temu in onemu viseti noge med občinstvo. Da bi jih pa vse skul paj pustil žive, bi bilo še manj primerno, ker se ta reč ni dala razvozi jati. Naposled sem se zatekel k najbolj preprosti rešitvi vse zadeve, kakor se to pogostokrat zgodi v žaloigrah. Na koncu petega dejanja naj se zbere vseh šestnajst oseb, brez slehernega povoda naj se primejo za roke, zapojo kakšno pesem in —zavesa naglo pade.
Lejte, tako izdelano igro pod donečim naslovom "Kolo ljubezni" sem izročil gospodičnama in gospodu, ko so me čez petnajst dni spet obiskali. Bili so čez vse zadovoljni s snovjo kakor tudi s podrobnostmi v igri. In so igro takoj prepisali, vloge razdelili in pričeli z vajami.
(Dalje prihodnjič)
STRAN 4
enakopravnost
16. marca, 1949.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
TRETJA KNJIGA
(Nadaljevanje )
—	Ko se bojišča odmaknejo, bomo tudi sejali, — je Grigo-rij poskušal pogovoriti taščo.
Ali ta je gonila svojo, se še celo nekaj držala na Grigorija in navsezadnje nabrala trepetajoče ustne v sobico.
—	Nu, kajpak, nemara si še stari, ampak volja, te ni, da bi nam pomagal . . .
—	No, že velja! Jutri pojdem svoje sejat, pa vam bom obse-jal kaki dve desetini. Za vas bo tudi to zadosti . . . Kaj pa ded Grišaka, je živ?
—	Bog ti povrni, dobrotnik! — se je vzradostila moledujoča Lukinična. — Pri tej priči bom naročila Gripaški, naj odpelje seme , . . Ded, praviš? Kar noče in noče ga Bog pobrati. Živ je, ali kakor da se mu je po glavi malo zasuknilo. Takole ti prese-di, noč in dan skoz in skoz in prebira sveto pismo. Drugo pot ti spet govori in govori, a vse tako nerazumljivo, v cerkvenem ^ziku . . . Malo k njemu bi pogledal. V čumnati je.
Natal ji je po polnem licu zdrknila solzica.
Skozi solzo se je nasmehnila in rekla:
—	Prejle sem bila pri nJem, pa mi pravi. "Hčerka visokono-sa! Počemu pa te ni nič naokoli? Kmalu bom umrl, dušica . . Zate, za vnučko bom, ko se preselim v večnost, pri Bogu besedico žastavil. V zemljo bi rad, Nataljuška . . . Zemlja Me kliče vase. Čas je!"
Grigorij je odšel v čumnato. Vonj po kadilu, plesni in gnilobi, duh po starem, nesnažnem človeku mu je gosto zaudaril v nos. Ded Grišaka je sedel na klopi pri peči še zmeraj v tisti vojaški sivi uniformi z rdečimi vrvcami na vratniku. široke hlače je imel skrbno zakrpane, volnene nogavice zašite. Brigo za deda je prevzela nase dora-ščajoča Gripaška in ta je začela paziti nanj z isto zvestobo in ljubeznijo kakor nekdaj Nata-Ija, ko je bila še dekle.
Ded Grišaka je držal na kolenih sveto pismo. Izpod naočnikov v pozelenelem bakrenem okviru se je ozrl v Grigorija in odprl belozoba usta v nasmeh:
—	Vojščak? Živ in zdrav? Te je Gospod ohranil pred nevarno kroglo. No, hvala Bogu. Sedi.
—	Kaj pa kaj zdravje, dedek?
—	Kaj?
—	Kako je, z zdravjem, pravim.
—	Čudak! Prava beseda, čudak! Kakšno pa naj bo zdravje v mojih letih? Saj grem vendar že proti sto. Res, proti sto . . . Minilo je, da sam ne vem kdaj. Zdi se mi, kakor da sem še včeraj hodil, s temno grivo, mlad in krepak. Zdaj pa sem se prebudil in glej jo, sama preljuba nadložnost . . . Življenje je šinilo mimo kakor poletna ploha in ni ga več . . . Život me nič več prav ne uboga. Krsta je že nekaj let pripravljena v kašči, ali Gospod je, vse kaže, pozabil name. že nekaj kratov sem ga, grešnik, prosil in molil: "Obrni, Gospod, milostni pogled na hlapca svojega Grigorija! Jaz sem zemlji v nadlego in ona meni ... "
—	Ne bo še te kraj, ded. Zob imaš še polna usta, glej.
—	Kaj?
—	Še veliko zob imaš!
—	Zob, praviš? Vidiš budalo!
—	se je razhudil ded Grišaka.
—	Nič nikar ne misli, da boš z zobmi pridržal dušo, kadar se ji bo zazdelo oditi iz telesa . . . Ti pa se kar vojskuješ, nemar-než?
—	Vojskujem.
—	Naš Mitjuška na begu tudi, glej, hudo okuša, pa kako grenko — do solz.
—	Okuša.
—	No, saj ti ravno pravim. Ampak počemu se pa da jate? Sami ne veste tega! Vse se godi po božji volji. Kaj je našega Mi-rona pognalo v smrt? To, da se je dvignil zoper Boga in je ljudi hujskal zoper oblast. Vsaka oblast pa je od Boga. Pa najsi je tudi antikristova, jo je vendar Bog dal. Jaz sem mu bil že dostikrat pravil: "Miron! Nikar ne šuntaj kozake, ne podpihuj jih zoper oblast, ne pehaj v greh!" On pa meni: "Nak, očka, ne prenesem! Treba se je upirati, tole oblast prekucniti, na beraško palico nas spravi, živeli smo kakor ljudje, zdaj pa smo
DELO
Punch Press Operatorji
IZURJENI V STAVBINSKEM DELU PLAČA OD URE
Atlas Car & Mfg. Co.
1140 IVANHOE RD.
RAZNO
KUPI SE
KROMATIĆNE HARMONIKE, ITALIJANSKEGA IZDELKA, 120 BASOV.
Pokličite
HE 5311
PRENAVLJANE	/
POPRAVLJANJE DOMOV
Vsakovrstno delo izvrstno izvršeno Cene zmerne Nobeno delo preveliko— nobeno delo premajhno 32-letna izkušnja Gradimo nove hiše
GENERAL CONSTRUCTION CO.
4831 Broadway	VU 3-0810
NAPRODAJ
HIŠA "RANCH" TIPA
6904 DELORA AVE.,
južno od Ridge Rd., Brooklyn Village; brez kleti, 3 spalnice. $9,600. Veterani plačajo takoj $1,000, ostalo po $59 mesečno: ne-veterani pa $2,000 in $53 mesečno. Se hitro prodajajo, le še nekaj. Se kmalu lahko vselite.
MERRICK-KLEIST REALTY CO. ED 3733
Člani Home Builders' Ass'n
PRODA SE
%-tonski Pick-up truck, Chevrolet 1948 De Luxe.
Malo rabljen ter se proda zelo poceni.
Pokličite
KE 5152
HIŠE—DOBRI NAKUPI
6 sob za eno družino, s trgovskim prostorom spredaj: klet, fornez na premog. Na 15602 Calcutta Ave...................................$ 7,300
6	sob za eno družino, klet, fornez na plin, garaža, vse v dobrem stanju. Na 15424 Grovewood Ave. ---------------------------------$12,700
7	sob za eno družino, spalna soba spodaj, fornez na plin, 2 garaži, vse v dobrem stanju. Na 15506 Parkgrove Ave...........—..$12,500
12 sob za dve družini, 5-5 sob, ognjišče, fornez na premog, prostorne sobe. Blizu E. 140 St. in Lake Shore Blvd. ..............$12,500
6 krasnih prostornih sob za eno družino, ognjišče, solnčna soba, letna spalna soba, fornez na vodo in plin. 2 garaži, vse v najboljšem stanju. Na 17718 Grovewood Ave. —............................$15.600
Trgovsko poslopje s 3 stanovanji, mesnica in grocerija. Se vse proda po nizki ceni.
Za pojasnila pokličite
JOHN ROŽANCE ali CHAS. SCHAEFER
LAKELAND REALTY CO.
15604 WATERLOO RD. KE 6681
kakor menihi." Nu, pa mu re^ ni dalo miru. Kdor z mečem ravna, bo z mečem poravnan in bo konec vzel. Resnično. Ljudje čenčajo, kakor da ti, Griška, z generalskimi zvezdami hodiš okoli in imaš divizijo pod seboj. Ali je res ali ne ?
—	Res.
—	Si čez divizijo?
—	Nu, čez divizijo.
—	Kje pa imaš epolete?
—	Zavrgli smo jih.
—	E, Bog vas nima rad! Zavrgli! Kakšen general pa si potlej, kaj? Črt te lopni! Prejšnje čase so ti bili generali — kar veselje jih je bilo pogledati: re-jeni, trebušni, mastiti! Ti pa praviš ... Če je tako, fej —- potlej je bolje nič! Samo ljubi oguljeni plašček imaš na sebi, ves okacan, pa nimaš ne težkih epolet ne belih trakov na prsih. Le uši, jeli, imaš polne šive.
Grigorij se je zakrohotal. Toda ded Grišaka je raztogoteno nadaljeval:
—	Le nič se ne reži, grdobež! Ljudi v smrt goniš, zoper oblast si se dvignil. Velik greh delaš, zato le nič nikar česnov ne kaži! Kaj? .,. Nu, saj ravno to je tisto. Navzlic vsemu vas bodo ugnali, z vami vred pa še nas. Bog — ta vam kaže svojo pot. Ali ne govorijo o naših žalostnih časih svete bukve? čaj, le poslušaj, ti bom precej prebral, kaj piše prerok Jeremija . . .
Starec je z rumenim prstom zalistal po rumenih straneh svetega pisma; postavljal je zlog za zlogom in začel mudljivo brati:
(Dalje prihodnjič)
V "Enakopravnosti" dobite wdno sveie dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
MATIJA GUBEC
(Nadaljevanje z 2. strani)
ke, nalagali so jim nove davke in dajatve itd.
Tako so zoževali temelj kmečkih gospodarstev prav tedaj, ko je razvoj blagovne proizvodnje že omogočal prodajo viškov proizvodov kmečkega gospodarstva.
Kmetje so se uprli novim oblikam izkoriščanja, šli so v boj za "stare pravice," ki so jim v bolj razviti blagovni proizvodnji omogočale hitrejši razvoj in hitrejši napredek. Geslo za "staro pravdo" je pomenilo torej klic v boj za napredek in za višje oblike družbenega življenja.
Kmečki upori niso bili objektivno napredni le zato, ker so z množičnimi oboroženimi akcijami pretresali temelje preživele družbene ureditve, napredna težnja se je brcalila tudi v zavesti kmetov. Zahteve kmetov so se ujemale' z naprednimi težnjami tistih časov: odprava fevdalnih dajatev, svoboda trgovine, enakost vseh ljudi. Na temelju enakosti so kmetje zahtevali meščansko enakost. Tako je Friedrich Engels v svoji knjigi "Kmečka vojna v Nemčiji" označil posebno obliko, v kateri se je izražala zakobinska demokratičnost upornih kmetov.
S to demokratično vsebino, ki je tipična za vsa kmečka kihanja tistih časov, pe prepojena tudi borba kmečkega voditelja Matije Gubca.
Poleg svoje splošne demokra-venskih in hrvatskih kmetov tične vsebine je bila borba; slo-proti fevd^nim zatiralcem in izkoriščevalcem globoko nacionalna. Glavn#predstavniki febdal-nega razr^a so bili v Sloveniji
JOS. ŽELE IN SlNOyi |
POGREBNI
esož ST. CLAIR AVE.
ZAVOD
ENdicolt 0583
Avtomobili in bolniški voz redno in'đb vsa^i uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 3118
in na Hrvatskem nemški in madžarski plemiči, ki so si v slovenskih pokrajinah vzpostavili tujo državno oblast in teptali vsako klico nacionalne samostojnosti Hrvatov in Slovencev. Pri tem so se naslanjali na domače fevdalce, ki so s svojo surovostjo in zavratnostjo pokazali, da so bili dostojni predhodniki današnjih hrvatskih in slovenskih izdajalcev.
Uporni kemtje so pod Gubče-vim vodstvom visoko dvignili zastavo jugoslovanskega bratstva. Sodobniki, ki so pisali o ve 1 i k e m slovensko-hrvatskem kmečkem uporu, so pisali, da so kmetje strmeli po enotni upravi vseh slovenskih pokrajin.
Borci za demokracijo, za socialne in nacionalne pravice dveh bratskih jugoslovanskih narodov, ki so se uprli leta 1573 v zagorskih in posavskih vaseh, so se z golimi rokami, sekirami i nkosami borili proti dobro oboroženim nemško-madžarskim vitezom, cesarskim "landskneh-tom" in domačim izdajalcem. Borili so se hrabro in vztrajno, vendar je njihovi vojski, vojski malih kmečkih posestnikov, manjkala enotna organizacija, manjkala jim je ona družbena sila, ki bi lahko osredotočenim naporom fevdalne reakcije postavila nasproti osredotočene napore vseh protifevdalnih slojev slovenskega in hrvatskega ljudstva.
Združenim tujim in domačim sovražnikom kmečkega ljudstva je uspelo leta 1573 zadušiti kmečki upor, ni pa jim uspelo zadušiti Gubčevega duha, duha boja za "staro pravdo." Kmečke nmožice so bile še naprej zatirane in izkoriščane, padale so v vedno večjo bedo in revščino. Fevdalnemu izkoriščanju delovnega ljudstva so se pridružile nove oblike, toda iz uničenih*
kmetov, ki so jih pregnali iz rodne grude, je rasla in se razvijala nova družbena sila, industrijski proletariat, najnaprednejši razred v zgodovini, ki je postal predstraža vseh tlačenih in zatiranih, ki je zbral okrog sebe najširše kmečke množice zatiranih narodov.
Pripovedka iz hrvatskega Zagorja pripoveduje, da Matija Gubec ni umrl, ampak da ga je požrla gora. V notranjosti gore sedi Gubec za kamnito mizo s svojimi vojščaki, siva brada se mu ovija okrog mize. V slovenski pravljici se je posebnost Matije Gubca zlila s kraljem Matjažem, ki s svojo vojsko spi pod goro Peco in čaka dneva, ko se bo rodil junak, ki bo potegnil iz nožnice težki meč, ki visi na steni. Ko bo potegnil meč iz nož-nifee, se bo kralj Matjaž zbudil iz svojega spanja in bo peljal svojo vojsko v zadnji boj za osvobojenje naroda.
V teh pripovedkah se zrcali zavest premaganih kmetov, da sami ne bodo mogli premagati sovražnikov ljudstva. Zrcali se
Ali kašljate?
Pti nas imamo iiborno sdrarilo. da vam uttaTi kašelj in prehlad.
MANDEL DRUG
15702 WATERLOO RD.

SKURITY
A lol of people infond very aeriotnly to etert baying ^
U. S. Savings Bonds.
They're convinced it'e • sound thing to do« but lom**^-how they never seem to get over that lest little hurdle-:;^ the dotted line.	^
This is too bad; Because once you've tfgoed on the dotted line, it's all autotno^^'	-
The Bonds are bought for you—-tnootb after w«wi*h?
They mount up fast. A^ in j"^t 10 years, you get $4 bade for every $3 you put in.
Why not clear that last little hurdle today? Sign up fbr^ the Bond-A-Month Plan at your bank!
America's Security Is Your Securil^
ENAKOPRAVNOST
globoka vera kmečkih množic v ustvarjalne sile delovnega ljudstva, globoka vera kmečkih množic, da bo konec koncev napočil dan zmage in da se bo vendarle rodil človek, ki bo sposoben združiti delovno ljudstvo v borbi za njegove svete pravice.
Zgodovinski razvoj je na svojstven način uresničil težnje, ki jih vsebujejo te lepe simbolične pripovedke o Matiji Gubcu in kralju Matjažu. Iz teh krajev, kjer se je rodil kmečki voditelj Matija Gubec, izhaja tudi človek, ki je naslanjajoč se na najnaprednejše družbene sile zdru-' žil najširše plasti jugoslovanskih narodov in jih popeljal v borbo za uresničenje Gubčeve oporoke.	B. ZiheTl
Podr. št 5 Slovenske moške zveze
Uradniki za 1. 1949 Predsednik John Sever Podpredsednik Joe Ponikvar Tajnik-blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., Tel.: EN 5408. Zapisnikar Frank Kuhar Nadzorni odbor: Frank Kuhar, Andy Campa in Louis Erste. Zastopniki za Federacijo SMZ: Frank Cesnik, Tony Krampel, Louis Erste in Matt Zaman.
Seje se vršijo vsako 3. soboto v mesecu, soba št. 4 Slov. nar. doma na St. Clair Ave., ob 8. zvečer. Tajnik pobira asesment vsakega 25. v mesecu v SND,
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 Si. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicolt 3113
New Deium
FriaMaiw
wHn btgger Super'fntter chest*
mmil
*319
1.75 Model shown DJ-9
Other models 7 and 11 cu. ft. from $279.75
e It's new in clttlgn and depend- * ability I Actually 9% cu. ft. food j storage space in nearly the ^ some kitchen area as a "7". Famous Meter-Miser mechO' , nism...Exclusive QuickubeSTray# : ,.. Full-width, glass-topped Hv-! 'drator . . . Sliding basket shelf \ for small packages and egg*« Many others you fhould see
Liberal ferms—Trade-in*^
Mi vam damo popust v vini mesto Eagle znamk.
Lahka mesečna odplačila*
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE ,
6202 ST. CLAIR AVENUS JOHN SUŠNIK
v vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno č+ivo priljubljene ^ovesfi