Leto XIV. Štev. 173 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 U°RAVE- 25—67 ln 28—67 POSLOVALNICA CELJE. PreSernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-91 Maribor, petek 2. avgusta 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v uoravf ali po oošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din. POŠTNI ČEKOVNI RAČUN; 11.409 Cena din 1.— Premikanje Nemcev proti Kanalu Od sinoči so v gibanju nemške bojne siie v Franciji, iz česar bi se moglo skjepati, da se pripravlja generalni napad na Veliko Britanijo, ki ga tudi London pričakuje GRENOBLE, 2. avgusta. Central Ne\vs. Danes ponoči so se začele nemške čete v velikem obsegu pomikati od španske meje proti severu Francije in proti Belgiji. V glavnem je bila smer nočnih premikanj usmerjena proti kanalskim pristaniščem, ki leže nasproti angleški obali. Nemci so popolnoma ustavili ves telefonski in telegrafski promet ter železniške zveze med zasedeno in nezasedeno Francijo, verjetno zaradi zakrivanja pomena teh premikanj. LONDON, 2. avgusta. Ass. Press. VLondonu vlada trdno prepričanje, da je treba v najkrajšem času pričakovati pričetek generalnega napada na Anglijo, O tem pišejo tudi vsi angleški listi. Izdani so bili že razni ukrepi za primer napada. LONDON, 2. avgusta Reuter. Področja ob južni in jugovzhodni obali Anglije so bila včeraj proglašena za evakuacijsko področje. Ker javnih obvestil o tem ni, se obveščajo ljudje, ki morajo kraje zapustiti, osebno. »Onesposobljena angleška mornarica" BERLIN, 2. vagusta. DNB. Nemški pomorski strokovnjak, kontreadmiral Ga-dow, je objavil v »Deutsche Allgemeine Zeitung« uvodnik »Onesposobljena angleška mornarica«. V članku pravi, da je bila angleška mornarica v takšnem stanju, kakršnega so pesimisti že naprej napovedovali. Vodilna misel angleške pomorske politike je bila doslej, biti vedno močnejši od dveh nasprotnikov skupaj. To se jim je posrečilo s spretno politiko ter zvezami in uslužnostjo USA. V pogledu podmornic so si pa Angleži pokvarili račune. Tudi če bi imeli Angleži v podmornicah premoč, bi jim to nič ne pomagalo, kajti na boljem je v podmomiški vojni tisti, ki operira iz varnih zavetij in ni pri tem navezan na dovoz hrane in materiala po morju, kakor Velika Britanija. Drugi angleški princip je bil, biti močnejši na vhodih v Kanal od nasprotnega ladjevja. Toda kaj premore še močnejša vojna mornarica na tem mestu, če napadajo podmornice angleške konvoje od Južne Afrike do Anglije po vsem Atlantiku, če razdirajo hitri motorni čolni konvoje v Kanalu samem in prodirajo globoko v zalive južne obale Anglije. Bombniki iz zraka pa uničujejo ne le konvoje, nego tudi pristanišča, kamor so ladje namenjene. Tretji angleški princip je bil, Prvi nemški letaki nad Anglijo NEMŠKO URADNO POROČILO BERLIN, 2. avgusta. DNB. Vrhovno nemško poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno poročilo: Zaradi slabega vremena j« bila letalska aktivnost tudi dne 31. julija manjša« Ob priliki izvidni-ških poletov nad Rofcavskim prelivom in zahodno od otočja Scilly so naša letala metala bombe na posamezne oborožene trgovske ladje. Manjši nočni napadi so bili usmerjeni proti ladjam in pristaniškim napravam na jugu Anglije, kakor tudi sovražnim žarometom. Opazili smo eksplozije In požare. Zvečer so se razvili v bližini DoVra letalski spopadi. Našim letalom so je posrečilo brez lastnih izgub zbiti S sovražnih letal in 2 zaporna balona. Pri angleških poletih nad norveškim, danskim in holandskim ozemljem so bili uničeni trije nadaljnji sovražni avioni. Tekom noči vržene sovražne bombe so povzročile na ozemlju severne in zahodne Nemčije samo majhno škodo. Neko nad oblaki leteče sovražno letalo je vrglo več bomb v sredino Hannovra. Pri tem je bilo več hiš težko poškodovanih, nekaj ljudi pa ubitih In ranjenih. Skupno je izgubil sovražnik včeraj 8 letal, mi pa pogrešamo 2. ITALIJANSKO URADNO POROČILO RIM, 2. julija. Stefani. Italijansko vrhovno vojno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno poročilo: Ugotovljeno Je, da je bil ob priliki naših letalskih napadov rta sovražno brodovje v vzhodnem delu Sredozemskega morja dne 28. Julija poto pljen neki angleški rušilec. Pri našem letalskem napadu na Malto je naša letalska skupina napadla sovražno letalsko skupino ter pri tem zbila dve sovražni letali, dočlm smo ml izgubili eno. V vzhodni Afriki so izvršili uspešne letalske napade na Wajir, kjer smo v nizkem poletu obstreljevali sovražno avtomobilsko taborišče. Prav tako smo napadli letališče v Buni In uničili na tleh tri sovražna letala. Sovražnik je bombardiral Cassalo, a Je povzročil le manjšo škodo. ANGLEŠKO VOJNO POROČILO LONDON, 2. avgusta. Reuter. Letalsko ministrstvo je sinoči objavilo, da so letala RAF prejšnjo noč bombardirala sovražno ladjevje ob nemšlcl in nolandski obal*. Zlasti ro bili izvršeni letalski napadi na Hamburg, Emmerich in na Zuider-sko jezero. Dalje so bile uspešno napadene petrolejske rafinerije v Hannoverju. — Vsa letala so se vrnila. LONDON, 2. avgusta. Reuter. Pri včerajšnjem poskušanem napadu na naše ladjevje v Kanalu sta bili sestreljeni dve sovražni letali. Letalsko delovanje sovražnih letal drugod je bilo neznatno. POTOPLJENI DVE PODMORNICI. ALEKSANDRIJA, 2. avgusta. Reuter. — Letalsko poveljstvo srednjega vzhoda javlja, da so letala RAF včeraj z bombami potopila dve italijanski podmornici na Sredozemskem morju. BOJI V AFRIKI KAHIRA, 2. avg. Reuter. Po včerajšnjem spopadu južno od Moyala so Italijani umaknili znati d^l svojih čet. Letala RAF so uspešno bombardirala aero. drom Dimbello. V zadnjih dveh dneh je bilo že 10 angleških letalskih napadov na Kassalo in na Makako. Pri tem so bombe povzročile veliko razdejanje In pokolj med četami ter protiletalskimi edinicami. Italijanske izgube v Libiji znašajo na ujetih vojakih doslej 512 mož. Uničenih je bilo 72 kamionov in tankov. POLOŽAJ GIBRALTARJ A GIBRALTAR, 2. avg. Reuter. Nasproti dosedanjim vestem iz nasprotnega vira, češ, da bi bil Gibraltar doslej zelo trpel zaradi letalskih napadov, je treba pribiti, da je dosedanja škoda neznatna in da je Gibraltar pripravljen na obrambo. LA LINEA, 2. avg. Havas. Evakuacija prebivalstva iz Gibraltarja bo danes zaključena. Obrambna dela se nadaljujejo, storjeno je vse tudi za primer spuščanja s padalci. Vse hiše v okolici skladišča, kjer je eksplodirala municija, so izpraznili. TANGER, 2. avg. Stefani. Mnoge edinke angleške vojne mornarice so nenadoma zapustile Gibraltar in krenile na zahod. Eskadra, ki je izplula, obstaja iz treh oklepnih križark, sedem protitorpe-dovk, pet podmornic, dveh nosilcev letal in treh pomožnih ladij. Najbrž so ladje izplule, ker se boje posledic vedno, huj- bitl v Sredozemlju v premoči. Danes je Malta neuporabna. Druge angleške zaščitne točke so bombardirane vsak dan, zmagala je letalska sila nad pomorskimi. Britanski general Rovaine-Robinson se je trudil, prikazati, kako je nemogoče držati Gibraltar, Malto, Aleksandrijo, Hai-fo in Ciper ter predlagal premestitev sredozemskega ladjevja v Singapur. Tako bi bila vsaj Avstralija zaščitena pred napadom Japoncev. Od 15 večjih ladij je Anglija izgubila že dve, tretja je bila po-toljena pred dnevi. Velikani »Hood« in »Resolution« ter še šest ostalih ladij je težko poškodovanih Za težke spopade ostale ladje niso primerne. To ladjevje sicer še vedno stoji med Evropo in prekomorskimi posestvi, toda ne bo dolgo. Iz Kanade in Avstralije ni mogoče vladati Atlantiku. šega bombardiranja. Večje število letal je tudi včeraj krožilo nad Gibraltarjem in metalo bombe, kljub močnemu artilerijskemu obstreljevanju. NEMŠKI LETAKI NA ANGLIJO LONDON, 2. avgusta. Reuter. Letalsko ministrstvo davi objavlja, da so nemška letala prvič metala nad Anglijo letake. Naslovljeni so bili z napisom: »Poziv na razum!« ter so vsebovali izvlečke iz zadnjega Hitlerjevega govora, kakor da bi ga angleška publika že ne poznala. Letake so metali zlasti nad jugovzhodno in jugozapadno Anglijo. V ostalem je neko sovražno letalo metalo bombe na Škotskem obalnem področju, škoda je neznatna. Nekaj bomb je bilo vrženih v vzhodni Angliji in v Walesu. Tudi tu je Skoda neznatna. Letali so bili vrženi komaj nekaj ur za tem, ko je nemški radio objavil, da Nemčija ne bo čakala niti minute dalje z napadom, kakor je določeno. Odmev bombardiranja Hannovra BERLIN, 2. vagusta. DNB. Ves nemški tisk se z ogorčenjem zgraža zaradi angleškega bombardiranja Hannovra. »Kaj Anglija meni, da bo lahko zaokrenila tok usode, če bo ubijala ženske in deco?« se sprašujejo listi. »Nemška letala napadajo v Angliji izključno pristaniške naprave, vojaška skladišča in ladje. »Volkischer Beobachter« pravi, da so takšni napadi Romunsko - bolgarska pogajanja SOFIJA, 2. avgusta. DNB. Danes se bosta sestala bolgarski zunanji minister Popov n romunski poslanik Filoti ter se posvetovala glede bližnjih pogajanj v vprašanju DcOrudže. Bolgarska delegacija za manjšinsko konferenco, ki bo že v začetku prihodnjega tedna v Bukarešti, je sestavljena. Vodil jo bo finančni minister Bosilov. LONDON, 2. avgusta. Reuter. Budimpe-štansld radio je javil iz Bukarešte, da bodo odnošaji med Romunijo ln Bolgarijo urejeni na posebni konferenci že drugi teden. Pri tem bodo obrazloženi vsi podrobni deli teritorijev, ki jih je Romunija pripravljena odstopiti. Položaj emigrantov v Angliji LONDON, 2. avgusta. Reuter. Na včerajšnji seji parlamenta je minister za delo Bevin najavil ustanovitev mednarodne delavske organizacije v Angliji, kateri pripadajo vsi tujci, ki so prijateljsko razpoloženi naprarn Angliji. Na ta način bodo pritegnjeni k obrambi Anglije mnogi intelektualci, znanstveniki, novinarji, zdravniki, pu tudi ročni delavci. Minister za deželno varnost pa je objavil, da bo v kratkem iz koncentracijskih taborišč spuščeno zopet na svobodo več tisoč Avstrijcev in Nemcev, katerih simpatije do Anglije so nedvomne. Interesantno je, da znak panike, strahu in pojemanja samozavesti pri nasprotniku. Sodba zaradi nedolžnih žrtev angleških nočnih napadov na nemška mesta in vasi bo prišla. Postopek angleških letalcev naj pomeni maščevanje na predujem. Za ta predujem bodo morali plačati Angleži neverjetne obresti. sta med interniranci tudi Toscanini in Einstein. Minister Anderson je obžaloval, da je strogost odredb, ki so bile izdane v obrambo države, prizadele tudi take može. RUSKO DELO V KARPATIH MOSKVA, 2. avgusta. Tass. V karpatskih krajih s centrom Drohobičem so doslej vladale skrajno zaostale prometne raz mere. Sovjetske oblasti so sedaj v teh predelih zgraaile nove telefonske in brzojavne linije ter uvedle poštni, avtobusni in letalski promet. JAPONSKA GONJA PROTI ANGLEŽEM MOSKVA, 2. avgusta. Tass. Japonska vlada je izdala ostre ukrepe proti angleškim državljanom, ki jih je obtožila špi-jonaže. Zapretila je 3 preganjanji tudi vsem Japoncem, ki bi bili anglofili. IMENOVANJE LANRESA BERN, 2. vagusta. DNB. Kakor javljajo iz Vichyja, je za novega poveljnika francoskega ladjevja v zahodni Afriki imeno- Zunanja politika Sovjetske zveze Obširen ekspoze zunanjega komisarja Molotova na sedmem zasedanju vrhovnega sovjeta — Odnošaji SSSR do Nemčije, Italije, Anglije, laponske, Amerike in ostalih držav — Prijateljstvo z Jugoslavijo MOSKVA, 2. avgusta. RP. Na včerajšnjem sedmem zasedanju zveznega sveta SSSR v Moskvi je bil objavljen sledeči dnevni red zasedanja: poročilo o zunanji politiki, ustanovitev moldavske republike, priključitev baltskih republik in potrditev zakonov, ki so bili izdani po 6. zasedanju. Moldavska republika ne bo obsegala vse Besarabije in Bukovine, ampak bodo okrožja Bukovine ter Koti-na, Ismaila in Akermana priključena ukra jinski republiki. K prvi točki je podal zunanji komisar Molotov obširno poročilo, iz katerega posnemamo: Vojni dogodki so se razvijali od letošnje pomladi zelo naglo, naj-večji dogodek pa je bil poraz in zlom Francije. Francija je s kapitulacijo dobila sicer premirje, ne pa še miru, saj mirovni pogoji sploh še niso znani. Od vseh zaveznikov stoji nasproti Nemčiji sedaj samo še Anglija, ki hoče, naslonjena na Zedinjene države, vojno nadaljevati. — Vzroki poraza Francije niso Samo vojaškega, ampak tudi splošnega značaja, v katerem je igralo važno vlogo dejstvo, da francoska vlada ni bila vraščena z narodom. Nemčija je dosegla velike vojaške uspehe, ni pa še dosegla svojega glavnega cilja, da bi lahko končala vojno tako, kakor si želi. Hitlerjev apel na mir je Anglija odklonila. Boj Anglije proti Nem- čiji bo po izgubi zaveznikov in vstopu Ita lije v vojno težji, kakor je bil prej. Kdaj bo konec vojne in kakšen bo, še ni mogoče vedeti. Verjetno je, da stoji svet pred skrajno ogorčenimi spopadi med Italijo in Nemčijo ter Anglijo, za katero stoji Amerika. Vsi ti dogodki niso vplivali na spremembo sovjetske zunanje politike, ki hoče ostati še dalje nevtralna in miroljubna. Odnošaji z Nemčijo ustrezajo Slejko prej sklenjenemu dogovoru. Sovjetska zveza se je držala dosledno pogodbe in s tem onemogočila vsako možnost nesoglasij, V zadnjem času je tuji tisk sicer skušal kaliti sovjetsko-nemške odnošaje, a se mu to ni posrečilo. Tudi odnošaji do Italije so se v zadnjem času izboljšali in obstaja možnost zunanjepolitičnega sporazuma med obema silama. Sovjetsko-angleški odnošaji se niso spremeniti. Težko je tudi po raznih dogodkih pričakovati izboljšanja, čeprav dokazuje imenovanje Crippsa za veleposlanika v Moskvi željo Anglije za zhBžanje. Govoreč o odnošajfh do Balkana in sovjetskih interesih na tem ozemlju, je Molotov omenil tudi ureditev odnošajev z Jugoslavijo. Tu je dejal: Kar tiče balkanskih držav, moram najprej omeniti vesel in važen pojav, ki ga predstavlja obnovitev trgovskih in diplomatskih odnošajev z Jugoslavijo. Upravičeno lahko Nebeški ideali laponev TOKIO, 2. avgusta. DNB. Zunanji minister M a č u o k a je včeraj izjavil: »Naloga Japonske je, da pokaže svetu svojo cesarsko pot. S stališča mednarodnih odnošajev mislim, da bodo tu vsi narodi in vsa plemena lahko zavzeli tisti položaj, ki jim pritiče. Zaradi tega je cilj naše zunanje politike, da uresničimo v skladu z gospodarskim duhom Kodoa veliko azijsko skupnost blagostanja. V tej skupnosti bedo Japonska, Mandžurija in Kitajska predstavljale eno enoto. Na ta način bomo tvorno demonstrirali duha Kodoe in utrli pot do resničnega svetovnega miru. V sodelovanju s tistimi silami, ki žele z nami iskreno sodelovati, bomo pričeli uresničevati nebeške ideale Japonske. TOKIO, 2. avg. Reuter. Japonski zunanji minister Mičuoka je imel včeraj važen ekspoze o japonski zunanji politiki. Najbližji cilj Japonske je, ustanoviti vzho dno-azijski blok, kateremu bi pripadale Japonska, Kitajska in Mandžukuo ter francoska Indokina, holandske vzhod- na Indija ter predeli južnega Pacifika. Japonska se ne bo vmešavala v evropske zadeve. V notranji politiki bo zasledovala obnovo vzgoje parlamenta zunanje trgovine in birokracije. Stojimo na predvečeru zgodovinskega preokreta celega sveta, za katerega mora biti tudi Japonska pripravljena. ŠANGHAJ, 2. avg. Stefani. Kitajski listi poročajo, da se zbira japonsko vojno brodovje blizu otoka Hainana v Ton-kinskem zalivu. Večje število japonskih čet je izkrcanih na Formozi in na obali južne Kitajske. Admiral Osumi je dospel na Hainan, od koder bo vodil operacije v Indokini. NEW YORK, 2. avgusta. Stefani. Po vesteh, ki prihajajo iz Japonske, se ta vedno bolj preobraža v totalitarnem smislu. Japonska bo vodila zunanjo politiko, katere cilj je, doseči prevlado na Tihem oceanu in v vzhodni Aziji. Indokina in Vzhodna Indija naj bi prišle pod njen neposreden vpliv. Maniu proti teritorialnim koncesijam BUKAREŠTA, 2. avgusta. ZPV. Tu je bila važna konferenca med bivšim ministrskim predsednikom in voditeljem za-ranistov Maniu je m ter sedanjim ministrskim predsednikom Gigurtom. Gigurht je nato konferiral še z nekaterimi člani vlade. Kakor se zatrjuje, je Mani« sporočil Gigurtu, da je v Transilva- niji organiziral akcijo, katere namen je preprečiti odstopanje katerega koli romunskega ozemlja Madžarski. Maniu je pozval tudi sicer vse Romune, naj upro teritorialnim koncesijam. V tej akciji sodeluje tudi Železna garda. Spričo takega položaja pričakujejo tu, da bo nastala nova kriza vlade. Stimson o nevarnosti za Ameriko LONDON, 2. julija. Ass. Press. V svojem govoru pred vojaškim odsekom senata je deja-l ameriški vojni minister Stimson, da se direktnega napada Nemčije na Zedinjene države ni treba bati, vendar pa bi mogle nastati okoliščine, ki bi napad omogočale. Zaradi tega morajo biti Zedinjene države pripravljene, kajll s samo prostovoljsko vojsko napada ne bi mogle odbiti Nevarnost je za ZD sedaj sploh mnogo večja, kakor je bila 1. 1917. Mi sami se ne vojskujemo, smo pa obkroženi s svetom, ki je v vojni. Neka močna vojna mornarica na Tihem oceanu zelo tesno sodeluje z osovinskima velesilama. Stimson je nato govoril tudi še o letalski nevarnosti. KITAJSKA SKRB ZA VOJNI MATERIAL MOSKVA, 2. avgusta. Tass. Iz čung-kinga poročajo, da je kitajska vlada na novo osnovala ministrstvo za preskrbo vojnega materiala, kot posledico odreza-nja Kitajske od zunanjega sveta po zaprtju pot preko Birme in po poostritvi japonske blokade. Ministrstvo bo moralo najti pota in načine, kako iz inozemstva nabavljati vojni material. Omejena bo zelo potrošnja bencina. Promet bodo opravljale konjske in kamelske vprege. Odrejena je kar naj večja štedaja. AMERIŠKI ZDRAVNIKI ZA ANGLIJO NEW YORK, 2. avgusta. »Newyork Daily News« prinaša poziv angleškega zdravniškega združenja, ki v soglasju z ameriškim ministrstvom za narodno zdravje vabi ameriške zdravnike, naj pridejo v Veliko Britanijo, kjer bodo v bolnišnicah zdravili civiliste. RUŠILCI V PANAMI PANAMA, 2. vagusta. DNB. štirje rušilci USA so dospeli pred vhod v Panamski kanal. Nadzirali bodo vse ladje, ki prihajajo z Atlantika k prekopu. upamo, da bomo upostavili s to vodilno balkanska državo tesne prijateljske vezi. —Govoreč o Finski je Molotov dejal, da je razvoj medsebojnih odnošajev odvisen v prvi vrsti od finske vlade same. S Švedsko vežejo SSSR skupni interesi, položaj Norveške pa še ni jasen. Nato je prešel Molotov na Japonsko in dejal, da sestava nove vlade v Tokiu ne nudi še nobene jasnosti glede japonskih ciljev in odnošajev do SSSR. Japonska izkorišča sedanje zapletljaje v Evropi za svoje ekspanzivne cilje proti jugu. Nameni nasproti SSSR še niso razjasnjeni. Nato je omenil Zedinjene države Severne Amerike in dejal, da odnošaji SSSR z njimi niso najboljši, kar je pokazalo znova tudi stališče, ki ga je Wa-shington zavzel do vključitve baltskih držav v zvezo sovjetskih socialističnih republik. ZD zasledujejo v zvezi z evrop sko vojno imperialistične cilje in mora biti SSSR stalno na straži. Ob zaključku svojega govora je Molotov dejal, da mora biti SSSR stalno čuječna. Biti bo morala po Stalinovi odredbi v mobilizacijskem stanju, morala bo podvojiti svoje napore za notranjo utrditev, za vsestransko oborožitev in pripravljenost na vsak eventualni napad od zunaj, pa naj bi prišel od katerega koli sovražnika. Okupacija francoskih kolonij v Ameriki LONDON, 2. avgusta. ZPV. Tu se zatrjuje, da bodo Zedinjene države Severne Amerike v imenu in s pooblastilom vseh ameriških republik na podlagi sklepov panameriške konference v Havani zasedle francoske kolonije v Karibdskem morju in na obali. Okupacija se bo izvršila koncem tega meseca ob sodelovanju argentinskih, brazilskih in kubanskih voj nih ladij. OBRAMBA AVSTRALIJE CANBERRA, 2. avg. Reuter. Avstralija je raztegnila svoj obrambni sistem na Pa-puo in na Novo Gvinejo, Vse to področje z Avstralijo vred je razdeljeno v 8 vojaških okrožij. ANGLIJA ZAHTEVA MADAGASKAR VICHY, 2. avgusta. ZPV. Tu sc govori, da je angleška vlada zahtevala od Pa-tainove vlade, da ji prepusti v uporabo Madagaskar, na katerem bi uredila svoja pomorska oporišča. Francoska vlada še ni odgovorila, ni pa nobenega dvoma, da bo odgovor negativen. MAGAS PRI HITLERJU SOLNOGRAD, 2. avg. DNB. Hitler je sprejel v poslovilni avdienci odpoklicanega španskega poslanika, admirala de Magasa. INŠPEKCIJE V ANGLIJI LONDON, 2. avgusta. Reuter. Vojvoda Kentski je včeraj inspiciral čete v vzhodni Angliji. Pri tej priliki je obiskal tudi francoske pilote. Kralj in kraljica pa sta nadzirala indijske čete ter obiskala eno največjih tovarn jekla. ODVZEMI DRŽAVLJANSTVA V FRANCIJI VICHY, 2. avgusta. Reuter. Nova uredba o odvzemu državljanstva je prizadela že mnoge vidne osebnosti. Tako sta prišla ob državljanstvo znana novinarka Tabouis in novinar Pertinax. van kontreadiniral Lanres. LANDEEN PROTI PODPIRANJU ANGLIJE WAS>HINGTON, 2. avgusta. Reuter. Republikanski senator Landeen je predlagal, naj bi opozidonalna republikanska stranka sprejela novo platformo, po kateri bi se naj takoj prekinilo s podpiranjem Anglije, ker da dosedanja podpora presega že vse meje. SPREJEM ANGLEŠKIH OTROK V USA WASHlNGTON, 2. avgusta. Reuter. — Prezident Roosevelt je včeraj določil 125 tisoč dolarjev za sprejem britanskih otrok v Ameriki. Vojni minister Stimson je izjavil, da je bilo aretiranih doslej 81 tujih agentov v področju Panamskega prekopa, kjer tudi ne bodo zaposleni nobeni tuji državljani več. , PROGRAM ZA DANES MOSKVA, 2. avg. DNB. Prihodnja seja vrhovnega sveta bo danes ob 18. no moskovskem času. Kot druga točka bo na dnevnem redu razstava o priključitvi Besarabije Moldavski republiki, in proglasitvi deže!e za zvezno republiko SSSR Severna Bukovina bo priključena sovjetski repu-bliki Ukrajini, ODMEV V ITALIJI RIM, 2. avg. Stefani. »Popolo di Roma« piše o govoru Molotova in-podčrtava posebno oni del, v katerem pravi, da je Molotov naglasil, kako je prišlo do poraza Francije ne le zaradi slabega vojnega vodstva in pripravljenosti države, nego tudi zaradi lahkoumnosti, kako so francoski vodilni krogi presojali postopanje sovjetske Rusije. Ni sc moglo elegantneje izraziti kakor v tem, da bi Francija zmagala le v kontinentalni zvezi. Previdnejši je bil Molotov, ko je govoril^ o Angliji. Potrdil je krepke osnove nemško-ruskega sporazuma, kakor tudi njih velik pomen za razvoj sedanjega položaja. Molotov je poudaril, da so zadnji angleški poizkusi, zanesti med Nemčijo in sovjetsko Rusijo nezaupanje, obsojeni na absoluten neuspeh. ODMEV V AMERIKI WASHINGTON, 2. avg. Reuter. V washingtonskih krogih menijo, da besede Molotova v USA niso izzvale iznenadenj. Pravijo, da govor sovjetskega komisarja za zunanje zadeve ni bil tak, da bi doprinesel k uspehu pogajanj, ki so se zadnje čase vodila v Washingtonu. ,,/Mkanfara" v Rio de Janeiru RIO DE JANEIRO, 2. avgusta. Reuter. Pomožna križarka »Alkantara« je o priliki zadnjega spopada zadobila tri zadetke, in sicer enega v dimnik, drugega v bok, tretjega pa v višino vodne črte. Poškodbe so lahkega značaja In bodo kmalu popravljene. Sovražna ladja je prvotno plula brez zastave. Zato jo je začela »Alkantara« zasledovati, nakar šele je dvignila sovražna ladja zastavo ter otvaril ogenj, katerega je »Alkantara« prav tako vrnila. Pri tem je bila sovražna ladja zadeta ter je nastala v notranjosti ladje silovita eksplozija. Zavila se je v dim in ubežala. Britanske vojne ladje so ji že trdo za petami. RIO DE JANEIRO, 2. avg. DNB. V pri stanišče jc dospela angleška 22.209 tonska pomožna križarka »Alkantara«, ki jc bila poškodovana v boju z n eko nemško križarko. Ladja je nagnjena na stran in leži globoko v vodi, kljun broda gleda iž vode. Poleg dveh mrtvih hi sedem težko ranjenih mornarjev je na ladji še več la-bila poškodovana v boju z neko nemško vila admiraliteta. Ladjo bodo zdaj popra« vili. ALZACIJA IN LORENA NEMŠKI BERLIN, 2. avgusta. »BerHner Naoht-ausgabe« piše, da bosta Alzacija in Lo-rena popolnoma vrnjeni Nemčiji. ŽIDOVSKE RESTAVRACIJE NA SLOVAŠKEM ZAPRTE BRATISLAVA, 2. avgusta. Reuter. Slovaški notranji minister je odredil zaprtje vseh židovskih restavracij. MAORIJSKI PROSTOVOLJ IC AUCKLAND, 2. avg. Reuter. Doslej se j'- javilo v ojsko že 40% vseh Maorijcev. Prijave prostovoljcev se vedno bolj množe. MUSSOLINI V LETALSKI TOVARNI. NEKJE V ITALIJI, 2. avgusta. Stefani. V spremstvu grofa Capronija si je Mussolini včeraj .popoldne ogledal tovarne letal tipa Caproni. Duce je ostal delj časa v tovarnah, v katerih je obrat v polnem teku. Do podrobnosti si je ogledal nov tip letala, ki je posebno primeren za akrobacije, Ob odhodu iz tovarne so priredili delavci Mussoliniju navdušene manifestacije. Predsednik vlade jc nato obiskal še bataljon pehote, garniziran v Predapiu. Mariborska napoved. Spremenljivo oblačno in vetrovno vreme. Toplota se bo nekoliko dvignila. Včeraj je bila najvišja toplota 20.7, danes najnižja 13.6, opoldni? 19.5. Borza. C u r i h, 2. avg. Devize: Beoj grad 9.70, London 18.45, Newyork 440» Milan 22.20, Berlin 175.62. Novice Niova Ciril-Metodova šola pri Sv. Treh kraljih Znano je, da gradi Ciril-Metodova družba svojo tretjo kulturno-prosvetno in narodno obrambno trdnjavo na Koban-skem. Prva je bila zgrajena še med svetovno vojno pri Sv. Duhu na Ostrem vrlin, druga na Gradišču, tretja pa sedaj pri Sv. Treh kraljih nad Marenbergom, ki je tik pred dograditvijo. Vse te zgradbe pričajo, koliko žrtev in dela posveča naša narodno obrambna organizacija problemom naše severne meje. Šola pri Sv. Treh kraljih je velike važnosti za kulturni, gospodarski in narodni napredek tamošnjih ljudi. Državna meja je te ljudi ločila od šole pri Sv. Lovrencu, tako da niso imeli po preobratu do 1. 1926 nobene šole. Del otrok je hodilo v šolo v oddaljeni Marenberg, drugi del pa kar naprej, preko meje k Sv. Lovrencu. Šele 26. jan. 1926 je bila na pobudo okrajnega šolskega nadzornika g. P e t r a Močnika pri Sv. Treh kraljih, v preprosti kmečki hiši posestnika M o s e r-j a, po domače Pernata, odprta ambulantna šola. Prvi učitelj je bil g. Alfonz Kopriva, ki pa je bil kmalu premeščen. Kmalu nato se je pokrenlla akcija za gradnjo nove šole pri Sv. Primožu, ki bi vključila tudi šolski okoliš pri Sv. Treh kraljih. Ta akcija ni uspela in je bila opuščena. Ambulantna šola pri Sv. Treh kraljih je delovala redno do 1. 1932, ko je nastal spor med takratno občino Gornjo Vižingo in lastnikom, ki je šoli odpovedal gostoljubnost. Tako je bila šola na mah brez strehe. V tem času je gradil na drugem koncu, tik pod Sv. Lovrencem novo hišo g. P e r n i k. Občina je stopila z njim v stik in g. Pernik je kot zaveden človek uvidel potrebo šole in je proti malenkostni najemnini odstopil del hiše šoli. Tako se je 1. 1933. začel pouk v novi stavbi. Na šoli so se stalno menjali učitelji in jih je bilo od 1. 1926. do 1. 1934. osem. Seveda so bili tudi presledki, ko dalji; časa sploh ni bilo pouka. Prvega junija I. 1934.'}e nastopil službo učitelj Kolar Vilko, ki je vztrajal gori cela štiri leta. V tej dobi se je pri Sv. Treh kraljih marsikaj spremenilo in uredilo, tako da .^o danes šolske razmere tam urejene in- tudi akcija za novo šolo je bila v tem času poživljena. Glavna skrb je bila. da sola ne bo več ambulantna šola. Res je na tozadevne Učiteljeve in nadzornikove vloge 1. 1935. banska uprava spremenila ambulantno šolo v šolo vzporednico marenberške Sole, tako da je bil zagotovljen stalen IX) uk. Istega leta spomladi je bila ustanovljena podružnica Cirll-Metodove družbe, ki je -štela 32 članov. Prvi predsednik je ■ bil. kmet Adam,, tajnik pa učitelj K ol a r. -Pod okriljem podružnice se je pričela najprej akcija za ustanovitev javne in mladinske knjižnice, ki je bila še isto leto ustanovljena. Priznati moramo, da ja centrala CMD takoj pokazala razumevanje za to šolo in jo izdatno podpirala. Nabavila je novo pohištvo, kupovala šolske- potrebščine, bogato podpirala božičnice itd. Podružnica sama je delala pridno in marljivo, prirejala sestanke, veselice, kresovanja itd. Dece je bilo vedno več, tako da je postala soba pretesna. Tudi učiteljevo stanovanje ni bilo primerno, ker so pod stanovanjem svinjski hlevi. Radi premajhnih šolskih prostorov je podružnica CMD na pobudo učitelja Kolarja začela misliti na.novo šolsko poslopje. V ta namen je predala 14. maja "1936, torej ob lOlettiici obstoja šole, 'gospodu banu dr. Natlačenu, ob priliki njegovega poseta v Marenbergu obširno resolucijo s prošnjo, da se zgradi na^ tej važni obmejni postojanki nova šola, Vzporedno s to akcijo pa se je sporazumno z nadzornikom g. Petrom Močnikom pokrenila akcija za popolno osamosvojitev šole. Ta rešitev je prišla 1. 1938 Ker je akcija za gradnjo šole pri banski upravi propadla, je podružnica sprožila novo akcijo in zainteresirala narodno obrambne organizacije v prvi vrsti CMD hi NO. Akcija se je utemeljila z obširnim narodno obrambnim katastrom, v katerem se je na podlagi zbranega materiala dokazala potreba po novi šoli. CMD in NO sta zadevo takoj sprejeli in jo stavili v svoj delovni program. NO v Mariboru je pod vodstvom g. dr. A. D o- 1 a r j a v ta namen 1. 1937. priredila celo tombolo v Mariboru. Poudarjati moramo še, da je okrajni šol. nadzornik g. Peter Močnik vsako akcijo podružnice CMD za gradnjo šole podpri in pospešil, tako da je zadeva od 1. 1937. naprej šla hitro naprej. Tudi prebivalstvo samo je akcijo podprlo in darovalo precej lesa. Leta 1938. je bil učitelj Kolar radi bolezni po prošnji premeščen in njegovo delo je nadaljeval učitelj R i e d 1 Leopold, ki je tudi prvi upravitelj novoosa-mosvojene šole. Akcija je dozorela in bila kronana z uspehom 1. 1939, ko je CMD začela pod vodstvom g. Robnika graditi novo krasno stavbo, ki bo res prava dika kraja in celega Kobanskega. Do zime je bila stavba pod streho, letos pa jo dovršujejo in bo do novega šolskega leta popolnoma dokončana. V—ar. Ceffe Toča je v celjskem okraju povzročila 22 milijonov škode Celjska mestna občina je izvršila komisijski ogled in ugotovila, v katerem pasu je toča uničila poljske posevke. — Celjsko občino je zadelo to neurje v pasu od Levca do Butejevega mostu v smeri proti Ostrožnem in Zg. Hudinji. V krajih Babno, Medlog, Ostrožno Sp. in Zg. Hudinja je oškodovanih 249 posestnikov in 17 najemnikov. Skupna škoda v teh krajih je cenjena na 3,821.000 din. Mestna občina je za prvo silo priskočila na pomoč in bo nabavila pšenico in koruzo in jo bo razdelila med prizadete. Na okrajnem načelstvu je bila anketa zastopnikov posameznih občin. Po urad- nih cenitvah je toča napravila v občini Št. Pavel 497.650 din škode, v Vojniku -okolici 486.000 din, v Dramljah 1,740.000 din, v Petrovčah 9,440.900 din, v Grižah 4.400.000 din, v Št. Juriju ob Taboru din 700.000 in v Škofji vasi 1,500.000 din, skupno skoraj 19,000.000 din. Prebivalstvu je na pomoč priskočila banovina, ki je dala na razpolago 85.000 din. Ta denar so na ankesti razdelili med posamezne občine. S tem denarjem bodo naročili pšenico in koruzo. Vse to pa je premalo in je nujno, da tudi višje oblasti pomorejo siromašnemu ljudstvu prizadetih občin. . Specialist na bonboniere, cekine in kolke SKLEPI GLEDE PODPORNIH USTANOV Zastopniki akcijskega odbora stanovskih humanitarnih ustanov za prenos pristojnosti nad temi ustanovami iz trgovinskega na socialno ministrstvo, med njimi tudi mnogi iz Ljubljane in Maribora, so intervenirali v Beogradu zaradi znanega pravilnika trgovskega ministrstva iz 1. 1938, ko so mu bile te ustanove podrejene. Po tem pravilniku bi se njihovo delovanje precej utesnilo. Akcijski odbor je interveniral. Sedaj je prišlo po dveletnem pogajanju med obema ministrstvoma do sporazuma, da se pristojnost za vse stare stanovske humanitarne ustanove prenese na socialno ministrstvo. Glede tega bo ministrstvo na prošnjo zastopnikov v kratkem izdalo poseben pravilnik za nemoteno poslovanje. SLABA LETINA PŠENICE V BACKI Cas žetve pšenice v Bački je minil in pričeli so z mlačvo. Letošnja letina je jako slaba. Povprečno so pridelali na oral 4—6 metrskih stotov, tako da so komaj kriti stroški za seme, žetev,- mlačvo itd. Tudi ječmen in rž so utrpeli preccj škode pozimi ter je žetev nezadovoljiva, isto je treba reči o vinski letini. Dobra letina pa se obeta v koruzi, konoplji, sladkorni pesi, dinjah, melonah in orehih. NOVE ODKUPNE CENE ZA LANENO IN RICINUSOVO SEME Ministrstvo trgovine in industrije je na podlagi uredbe o preskrbovanju industrije semenskega olja s potrebnim semenjem, izdalo odredbo glede višine cen lanenega in ricinusovega semena letošnje žetve. Za laneno seme je določena neto cena din 440— za 100 kg, a za ricinusovo seme neto cena din 500.— za 100 kg blaga, ki ga proda proizvajalec. Včeraj je celjska policija aretirala nekega Josipa H., 33 let starega ključavni-čarja iz Maribora. Pri osebni preiskavi so pri njem našli več šopov ključev in nekaj vlomilskega orodja. Aretirani je v isti noči izvršil vlom v Zrinškovo slaščičarno na Glavnem trgu, kjer je ukradel nekaj bombonicr ter v odvetniško pisarno dr. Rakuna na Dečkovem trgu, kjer je odnesel večjo množino kolkov in ne- kaj gotovine. Vse ukradene stvari so našli še pri njem. Po aretaciji se je tekom dneva ugotovilo, da je aretirani izvršil v isti noči še tretji vlom v pisarno družbe za izdelovanje ognja varnih predmetov na Cankarjevi cesti 10. Tam je ukradel 500 din vreden zlat cekin. Tudi tega so našli še pri njem. Iz Maribora je policija sporočila v Celje, da je aretirani nevaren vlomilec. c Sestanek upokojenega učiteljstva bo. v, četrtek, 8. avgusta, pri Vodeniku v Petrovčah. Na )>obudo mariborskih tovarišev bodo sklenili na tem sestanku, kdaj se bo vršil skupni sestanek z mariborskimi tovariši. c Iz celjske statistike. V mesecu juliju je umrlo v Celju skupaj 34 oseb, v bolnišnici 25, v mestu 9. — Tujcev je bilo v mesecu juliju v Celju 1210, med temi 58 inozemcev. Prenočnin je bilo 1741. V juniju letos je obiskalo Celje 911, v lanskem juliju pa 1188 tujcev. c Nesreče. 5 letnemu pos. sinu Leopoldu Krajncu iz Tolstega pri Laškem je stopila krava na nogo in mu jo zlomila. — 25 letni sin pos. Ivan Stojan od Sv. Primoža pri St. Juriju ob iuž. žel. je na cesti padel s kolesa in si zlomil ključnico. — 28 letni delavec Josip Breznik iz Mlač pri Ločah sc je pri delu na žagi vsekal v koleno. — Vsi so bili oddani v celjsko bolnišnico. e Mesto komercialista je izpopolnili na Drž. dvorazredni trgovski šoli v Celju. Prednost imajo prosilci, ki so sposobni poučevali tudi stenografijo ali slrojepis. Zadevne prošnje, naslovljene na Ministrstvo trgovine in industrije, je predložili ravnateljstvu šole do 15. avgusta .1910. c Vojaški nabori bodo 15. t. m. v Braslovčah, 16., 17. in 19. I. m. pa v Celju. Lastniki javnih lokalov ne smejo dan pred naborom in na dan nabora dajati nabornim obveznikom in njih spremljevalcem alkoholnih pijač, tudi ne jabolčnika. Kdor iii to prepoved prekršil, bo strogo kaznovan. c Gledališki dinar se v obeh celjskih kinih še vedno pobira kljub temu, tla je bila gledališka sezona že pred več kot dvema mesecema zaključena. Ker je to pobiranje gledališkega dinarja neupravičeno, se naj lakoj ukine. ODPLAČILO KMETSKIH DOLGOV Po službenih podatkih PAB je bilo do 1. maja 1940 na račun odplačila kmetskih dolgov vplačanih vsega 367.4 milijona dinarjev. V letošnjem letu je PAB o Sokolskemu društvu Marenberg—Vuhred je poklonil o priliki poroke br. Bojan Ribnikar 1000 din, za kar se mu uprava društva najlepše zahvaljuje. o Smrt pod avtomobilom. Na cesti med Mariborom in Marenbergom je neki lo-vorni avtomobil povozil 9 letnega posestniškega sina Franca Kolarja, ki se je peljal na kolesu. Fant je bil na mestu mrtev, ker so ga kolesa zmečkala in razmesarila. o Jablana v cvetju. Pri novi turbinski žagi lesnega trgovca Antona Bohma pri Vuhredu cvete mlada jablana kakor sredi pomladi. Zanimivo je, da je jablana sedaj že drugič v cvetju. o Dva podivjana mladeniča šofer Vinko Naglič iz Zirov v Poljanski dolini ter Peter Veber iz Jesenovca sla v neki gostilni v Železnikih pričela razsajali ter sla razbila vso steklenino, pohištvo, pokvarila jestvine in nista • prizanesla niti razpelu ha steni. Vse to sla napravila v treznem stanju. Skoda je cenjena na okoli 3000 din. n Svojega brala je hotel ubiti v okolici Veliko Kikinde dninar Vaso Kapriš, ki se je zaljubil v svojo snaho, čeprav ga je la odklanjala. Ker s pregovarjanjem ni uspel, je brata iz zasede na potti domov napadel. Ko so priskočili drugi na pomoč, ga je ranil, nakar je moral pobegniti. n Iz ljubosumnosti je pretepel z motiko svojo ženo Angelino posestnik Ljubomir Ognjanovič iz Cirikovca pri Požarevcu. Ko se je zavedel svojega dejanja, jo je odpeljal k zdravniku, v bolnišnici pa je umrla. n Volčja nadloga dela veliko škodo posestnikom v bahjaluškcm in okoliških okrajih. Oblastva bodo s sodelovanjem lovcev priredila velik lov. n Pešpolk kraljeve garde v Beogradu je slavil včeraj obletnico dneva Ustanovitve v letu 1919. n Iz meščanskošolske službe« Na meščanskih šolah so napredovali v 7. skup. Anton Kumb v št. Vidu pri Ljubljani, Danica Gruden-Iludalec v Senovem pri Rajlieii-burgu, Božidar Černelč v Trbovljah iii Antonija Masten v Ljubljani. n Radi brezvestne Spekulacije je bil po Uredbi o pobijanju draginje obsojen pred sodiščem v Kraljevem bivši narodni poslanec Milko Pelrovic-Marelič, kor je protizakonito zvišal najemnino za stanovanje. n 16 letna Ilonka Sabo se je vrgla pod vlak blizu Starega Bečeja. Kolesa lokomotive so jo popolnoma razmrcvarila. Vzrok samomora je treba iskati v družinskih razmerah. Varčujte z življenjskimi potrebščinami V zvezi z uredbo o varčevanju z življenjskimi potrebščinami je minister za trgovino in industrijo dal naslednja navadila: Določbe čl. 1 uredbe o varčevanju z življenjskimi potrebščinami, določbe, po katerih je v brezmesnih dnevih v sredo, četrtek in v petek prepovedana vsaka prodaja svežega telečjega, govejega in svinjskega mesa na drobno, se ne nanašajo na klauje živine v omenjenih dneh, v kolikor to klanje ne spada pod določbe čl. 3 uredbe, ki prepoveduje klanje telic in junic pod enim letom starosti. Prav tako uredba ne prepoveduje držati v brezmesnih dneh meso v mesarskih in gostinskih obratih zaradi ohrane. 2. V kolikor je v posameznih gostinskih obratih pripravljanje mesa v suro- IJUlia Ulila I V . T IUVOUIVIII IVIH JV . ....... ........... inkasirala 20.1 miliiona dinarjev odplačil, vem stanju v petek za soboto potreon« Prodajalci ..Večernika" pozor! V soboto, 3. avgusta t. t. bo izšla posebna številka »Veternika** na 32 straneh. Cena din r*. Radi pestre in zanimive vsebine bo gotovo veliko povpraševanje, zato Vas prosimo, da nam javite takoj, koliko izvodov naj Vam pošljemo W*Mk. ali v navadi, se to pripravljanje sme izvršiti v dotičnem obratu, lastnik obrata pa je dolžan to prijaviti pristojni nadzorstveni oblasti. V kolikor je pripravljanje svežega mesa v petkih po omenjenih obratih potrebno, da se meso ohrani v svežem stanju, je to treba celo priporočati dotičnim obratom. 3. Po določbah uredbe o spremembah in dopolnilih od 2. julija 1940, t. j. uredbe o varčevanju z življenjskimi potrebščinami, je prepovedano v sredo, četrtek Ih petek servirati jedila s telečjim, govejim in svinjskim mesom po gostinskih obratih. Glede na to je v četrtkih prepovedana prodaja zaklanih prašičev in mesa od njih, kakor tudi poraba tega mesa po gostinskih obratih. Zaklane prašiče in njihovo meso je dovoljeno prodajati in uživati v gostinskih obratih edino ob nedeljah. 4. Pod prepoved prodaje in porabe v smislu uredbe o varčevanju z živili, ne spadajo živalski deli, ki se ne smatrajo za meso v ožjem smislu besede. Ker se živalska glava in noge ne morejo smatrati kot meso v omenjenem smislu, je dovoljena njihova prodaja v mesarskih prodajalnah kakor tudi poraba v gostinskih obratih tudi v brezmesnih dneh. Mar mor Kaj bo z italijansko bombažno prejo A Ob priliki nedavne konference naših in italijanskih tekstilnih industrijcev na Bledu, ki žal ni bila uspešna- se ie ugotovilo dejstvo, da še niso izgubljene vse nade za povoljno rešitev perečega problema uvoza italijanskega bombaža. Italijanske službene ustanove pospešeno proučujejo to vprašanje, ki naj bi se kompromisno rešilo v zadovoljstvo obeh strani. Vprašanje uvoza prediva iz Italije v Jugoslavijo je namreč tesno povezano z vprašanjem izvoza našega lesa v Italijo, oziroma, v kolikor bi prenehal uvoz prediva iz Italije, v toliko bi se zmanjšal seveda tudi naš izvoz lesa v Italijo. Za sedaj obstajajo obojestranski predlogi, da bi se ustanovil fond od izvoza lesa v Italijo. Iz dohodkov tega fonda bi naše oblasti mogle plačevati razliko v cenah za italijansko predivo. V poučenih krogih trde, da Italijani pristanejo tia to, da se les obremeni z določenim procentom, ki pa naj bo minimalen in ki bi omogočil izvoz italijanskega bombažnega prediva v Jugoslavijo. Zato je pričakovati, da bo prišlo to vpTašanje ponovno na dnevni red in da se bo povoljno rešilo, ker sta zadeti gospodarstvi obeh držav. Z rešitvijo tega vprašanja bi bila vsaj delno rešena tudi sedanja težka kriza naše tekstilne industrije. Jutri seja predstavnikov slovenskih avtonomnih mest V mestni posvetovalnici bo jutri ob 10. dopoldne seja Zveze slovenskih avtonomnih mest, v kateri so včlanjena mesta Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj. Župani teh mest bodo s svojimi strokovnimi referenti razpravljali o naslednjem dnevnem redu: 1. zaščita pred napadi iz zraka; 2. vprašanje rezervne prehrane; 3. druga vprašanja, ki so nastala v zvezi z izrednimi razmerami (podpora vojaškim obvezancem, zvišanje plač - in mezd, oprostitev osebja itd.); 4. stališče slovenskih mest v Zvezi mest kraljevine Jugoslavije;.' 5. podpiranje brezposelnih in pobijanje delomržnosti; 6. ukrepi mest proti beračenju; :v-- 7. otroška vzgajališča; 8. emisija komunalnih posojil; 9. sestava mestnih proračunov za leto 1941-42; 10. slučajnosti. Kakšno vreme bo v nedeljo ? To nedeljo je odvisno posredno od petka in neposredno od sobote. Glede petka pravi staro vremensko pravilo: kakršno vreme v petek, tako v nedeljo. Ta nedelja pa je neposredno odvisna od mlaja, ki bo v soboto zvečer. Ce to noč veje sever, je pričakovati za nedeljo lepo, le h krajevnim nevihtam nagnjeno vreme. Če pa veje že pred in po mlaju jug ali celo jugovzhodnih, tedaj nam ta nedelja ne obeta nič tega, kar si od lepega vremena želimo. m Policijska narcdba za čas naborov. Predstojništvo mestne policije v Mariboru razglaša: Na osnovi zakona o notranji upravi se zaradi preprečen j a pijančevanja in izgredov vojaških nabornikov dne 5. (5., 7. in 10. avgusta izdaja tale narcdba: V času, ko traja nabor, je imetnikom gostilniških in kavarniških obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač nabornikom in njihovim spremljevalcem. Prepovedano je v tem času pod kakršnim koli imenom prodajati nabornikom in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače, jih zanje kupovali in nosili. Nabornikom m spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali z globo 10 do 500 din, odnosno ob neplačilu globe v odrejenem roku z zaporom od enega do 10 dni ter odvzemom alkoholnih pijač, ki bi jih nosili s seboj rekruti ali njih spremljevalci. Narcdba slopi v veljavo 5. avgusta in velja do vštetega 10. avgusta. ra V mariborskem gledališču so imeli včeraj intimno slovesnost. Upravnik dr. Brenčič je ob 50 letnici sprejemal čestitke gledališkega osebja, ki mu je izročilo v spomin krasen srebrni lovorjev venec. m Večer vesele glasbe priredi na splošno željo občinstva Olepševalno društvo v Mariix>ru v soboto, 3. t. m., od 20.30 dalje v mestnem parku. Vojaška godba, ojačena z nekaterimi civilnimi godbeniki, Ik> izvajala celo vrsto priljubljenih komadov iz aktualnih operet in zvočnih filmov. Dirigira kapelnik kapetan Jiranck. m Tekstilci, pozor! V nedeljo, 4. t. m,, vsi na veliko nogometno tekmo na stadionu SK Železničarja. Nastopi profesionalno moštvo Doctor ih drug: Mariborska tekstilna. Vstop prost. Začetek ob 9. dop. ra Studijska knjižnica. S 3. avgustom račne Študijska knjižnica zopet izposojali knjige. Izposojalo se bo do 10. septembra po dvakrat na leden: vsako sredo od osmih do pol enih, vsako soboto od osmih do dvanajstih. m Sprejem na drž. učiteljišče v Mariboru. Minister prosvete je odločil, da sc v f. letnik lahko vpiše 80 učencev in 40 učenk. S tem je spremenjen prvotni razpis ministrstva, po katerem bi bilo lahko sprejetih le 35 učencev in 35 učenk, in je posebno Fantom, ki so primerni za učiteljski poklic, dana možnost, da la poklic dosežejo. Prošnje za sprejem se vlagajo na ravnateljstvo do 14. avgusta. m Služba božja za planince l>o v nedeljo, 4. avgusta, na sledečih postojankah: na Smolniku ob 9., pr? Koči pod Kopo na I‘ungartu ob 11., na Uršlji gori ob 9., pri Sv. Arehu po blagoslovitvi nove ceste, ki se vrši ob 10.; pri Mariborski koči to nedeljo ne ]>o službe laržje vsled slovesnosti pr iSv. Arehu. Ostale nedelje v avgustu no služba l>ožja mesto dosedanje pri Pohorskem domu od sedaj dalje pri Maribor-ski koči. V mariborski frančiškanski cerkvi ob 4.15. m Tiskarski škrat se je včeraj hudomušno poigral z ljubeznivim Mariborčanom, harfistom in šuhistom Franjo Lukešein, ko ga je napravil za „Palka“, dočim vsakdo ve, da uživa med „Vidmarjevci“ prisrčen naslov uTatck'‘, m Aktovka z dragocenimi listinami se je našla sinoči pred glavnim kolodvorom. Lastnik jo dobi pri g. inž. Mišku Judežu, Strossmayerjeva ulica 10. m Karambol v Studencih. V sredo popoldne je na.križišču Makarjevc in Radvanjske ceste v Studencih trčil v neki osebni avtomobil s svojim kolesom delavec Ivan Kotnik iz Radvanja. Kolesar, ki je padel v velikem loku s kolesom vred ob cesto, je pri padcu zadobil težke notra- NEKAj BOMBAŽA BO LE PRIŠLO! Sedaj poročajo, iz Beograda, da so italijanske oblasti ukinile prepoved za 3100 bal bombaža, ki je bil blokiran v italijanskih lukah: Med drugimi slovenskimi tvrdkami bo dobila bombaž tudi tovarna Hutter 'ih drug v Mariboru. nje poškodbe. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. m Poštarski praznik bo to nedeljo na Pohorju. Slovesne otvoritve nove pošle in telefona v PošLarskem domu se bo udeležil tudi poštni direktor g. Štukelj iz Ljubljane. 111 Tatvine isa frančiškanskem pokopališču so spet na dnevnem redu. Tatovi kradejo predvsem kbvinaste predmete, ki jih prodajajo kot staro železo. m Spel nemški balon. Lovski paznik Blaž Toplak ie rtašel V Bukovcih meteorološki balon, ki je bil spuščen iz ; nemške meteorološke postaje v Lindbergu. ni V levo oko je nekdo ustrelil s slepo municijo 21 letnega Aleksandra Benkoviča. Poškodovanca so takoj prepeljali v bolnišnico. Dogodek se je odigral v betnav-skem gozdu. sin Žrtev noža. V nedeljo zvečer je v neki gostilni v Zg. Radvanju v Rožni dolini neki 20 letni delavec z nožem napadel Mihaela Brodnjaka iz Radvanja ter mu zadal 5 nevarnih ran. ©w«dršt%@. Usi oSiorfu' Mestna aviobusM pnujeija sporAcajo j vsem interesentom >z podeželja iz o-bmo-irko pri- čja Murske Sobote, Ljutomera in Ptuja,; da jim je zagotovljena zveza na Pohorje. Vozne karte v eno s-mer, bodo stale din 25.—■, cena povratnim vozovnicam pa je določena 42.— din. V izogib prevelikega navala se priporoča, občinstvu, da, se pravočasno, prijavi za vožnje na pohorje, SAMO ENKRATNA DOSTAVA POŠTE V MARIBORU Kakor v drugih mestih je poštno ministrstvo odobrilo tudi za Maribor samo enkratno dnevno dostavo poštnih pošiljk po pismonoših. Seveda bo ob sobotah dostava pošte dvakrat kakor doslej. Novi red dostave poštnih pošiljk stopi že _da-nes v veljavo. SKUPNI KLUBA NA Tino * Grajski kino. Do vključno nedelje „P!es v operi". Veselje, zabava, smeh. Paul Ilorbiger, Theo Lingen, Hans Moser, Helly Finkenzcller. * Kino Union. Od danes pa do torka „Tarzan in njegov sin". Veličastne in senzacionalne dogodivščine kralja džungle z Jolinny IVeissnuiller-jem v naslovni vlogi. * Zvočni kino Pobrežje. 3. in 4. avgusta prekrasni film „$užnji svobode" z War-ner Baxter. * Tombola Sokola Pobrežje v nedeljo, 4. avgusta. iv?af poHožr dar domu na oltar IZLET TURING POHORJE Ob priliki slovesne blagoslovitve in otvoritve nove pohorske, avtoceste priredi podružnica Jugoslovanskega turing kluba v Mariboru v nedeljo, 4. avgusta, skupni izlet avtomobilistov in motociklistov do Sv. Arena. Izleta se udeležijo' člani kluba in člani afiliranih klubov, iskreno vabljeni pa so tudi vsi prijatelji kluba in našega .iu-ringa. Zbirališče udeležencev izleta je na Trgu svobode v nedeljo, 4. t. m., med 7. in 8. uro. Po 8. uri krene strnjena kolona izletnikov s Trga svobode preko Hoč v Reko, kjer se pridruži koloni v smislu določenega programa slovesne otvoritve. Po slovesni blagoslovitvi in otvoritvi ceste pri Sv. Arehu je predvidena tudi blagoslovitev motornih vozil, ki se bodo udeležila skupnega izleta mariborske podružnice JTK. Avtomobilisti in motociklisti prisrčno vabljeni. 5 MILIJONOV DINARJEV ZA ŽRTVE ELEMENTARNIH KATASTROF Ministrski svet je na svoji zadati, seji sklenil, dovoli ti ministrstvu za- pol jedelstvo 5 milijonov izrednega kredita za prvo pomoč onim- krajem, ki so bili najbolj prizadeti; po elementarnih - katastrofah, zlasti-vsled poplav. .Kredit* je;'treba razdeliti na banovine v razmerju prijav oškodovanih poljedelcev, da se ponovno dvignejo posestva, obdela zemlja, nabavi živina in potrebno« serrreh je. Izredna 'podpora bo razdeljena tako; banovina Hr-vatska 1,250.000, dravska banovina 500 tisoč, moravska 750:000, vardarsica 250 tisoč, vrbaska 1,000.000, zetska 250.000, donavska 500.000. drinska 500.000-diri, hm! j DRAVA IN MURA NARAŠČATA i Zaradi pogostega in obilnega deža sta Drava in Mura jako narasli ter -na več ! mestih poplavili večje komplekse zem-i lje. V zadnjih dveh dne vij i je - narasla I Drava pri Varaždinu za 70- cm; pr-' 0r-možu pa za 78 cm. Naprošamo cenjene inserente, da oddajo a le oglase za sobotno - posebno številko ..Večernika" že v petek do pol 19, ure 10 POSESTNIKOV POGORELO V vasi Novo Kotlje v občini Jalžabet je izbruhnil katastrofalen požar, ki je 10 posestnikom uničil stanovanjska poslopja ter gospodarska poslopja-z vsem orodjem in živino. Veter jo požar močno razširil. Gasilcem je pri skrajnih naborih uspelo samo požar lokalizirati. Škoda okoli pol milijona dinarjev je zlasti občutna, ker so bili vsi nezavarovani. n Hudo ueurje nad Hrvalskiiu Zagorjem. Medmurjem in dolnjim Podravjem je napravilo ogromno škode, zlasti po vinogradih. v Duukovcu je strela ubila 58 letnega kmeta Evačiča. Udarila je v koso, •d jo je nesel na rami. Razvoj studenške občine v povojni dobi Razvoj mariborskih predmestnih občin v povojni dobi ni nikjer tako živahen, kakor v občini Studenci pri Mariboru. Že samo število 6200 prebivalcev nam pove, kako ogromen je prirastek, kajti leta 1921 jih je bilo samo 3630. Takoj po vojni leta 1920 srno imeli v Studencih samo 3 trgovine, danes jih imamo 18, gostiln je bilo 12, danes že 28. Tudi splošno obrtništvo se je znatno dvignilo od 15 obrtnikov na 154. Sc kot majhna vas je imela že eno tovarno verig, danes pa naštejemo kar 6 raznih tovarn. S porastom prebivalcev so rasle tudi hiše, in sicer od 340 na 715, ki pa so zahtevale tudi ureditev novih ulic. Tako je od 18 ulic poraslo število na 41. Društvenega življenja je bilo v Studencih leta 1920 zelo malo, imeli smo samo dvoje društev, danes pa opravlja kulturno in prosvetno delo že 18. Najstarejše društvo je gasilska četa, ki se je ustanovila leta 1921, ki si je letos postavila in blagoslovila krasen dom. Modernizacija občine pa je zahtevala tudi elektrifikacijo, ki jo je občina izvršila ter so začetkom leta 1926 bile prvič razsvetljene ulice. Ker je studenško prebivalstvo večinoma delavskega stanu, je mestno avtobusno podjetje že pred leti uvedlo reden avtobusni promet, ki se ga delavstvo pridno poslužuje. Do marca meseca letošnjega leta je občina Studenci pripadala pod magdalensko župnijo, aprila pa si je ustanovila samostojno župnijo. V vsej povojni dobi je občina prav pridno delala ter tako nakupila 5 hiš, uredila orožniško postajo in pošto, napravila pralnici Ob izvirkih in pod Obrežno cesto, popravila in razširila ulice, nabavila električno vodno črpalko v občinski studenec. Povsem novo lic-kaže predvsem moderno urejeno občinsko pokopališče, ki je eno najlepših v vsej okolici. Pripravila je na željo občanov tudi novo tržnico pred cerkvijo sv. Jožefa. Našim malim pa je preskrbela kopališče in igrišče. Kdor je videl Studence pred dvajsetimi leti, more edini presoditi ogromen razmah, kajti kar je bilo prej praznega polja, je sedaj zazidanega z ličnimi hišicami in urejeno z lepimi vrtovi. Pred leti se ,e dosti govorilo tudi o priključitvi Studencev k Mariboru, vendar so občani vedno bili iti bodo vedno ostali proti priključitvi k mestu. Iz vsega nav denega se torej razvidi, da je občina Studenci v minulih dvajsetih letih čisto izpremenila svoje staro lice ter še vedno času primerno napreduje. — vb. Ujet mohainedanec francoskih kolonialnih čet Največja, najglobokejša jezera na svetu NajVtečje jezero v Evropi je Ladoško, meri 17.660 knr, dolgo je 210, široko 130 km. Zdaj leži v celoti na sovjetskem ozemlju. 120 dni v letu ga pokriva led, na najglobljem mestu je 223 m do dna. Največje jezero Amerike je Gornje jezero (Lake Superior), ki ima 83.000 knr površine. Največja globina znaša 308 m. Tudi to jezero je od decembra do aprjla pod ledom. V Afriki ima prvenstvo Viktorijino jezero, s površino 66.000 km2. Nekdanja nemško-angleška meja ga je delila točno na dva dela. Bajkalsko jezero v Sibiriji, ki je po velikosti sedmo na svetu, je globoko 1522 m, ponekod sega celo 1000 m pod morsko gladino, kar predstavlja naj-večjo globinsko depresijo. Je najbolj vodno jezero na svetu. Mount Everest ima najvišje jezero či... Zdaj bo le moral priznati, da smr- Sergiusz Piatecki * LJUBLJENEC ZVEZD 61 Roman iz tihotapskega življenja na bivii poljsko-ruski meji Jezivec jc vzel iz zaboja veliko vrečo ter zložil vanjo vse blago. Zivic si je brez posebne težave zadel na rame veliko vrečo ter odšel z Jczivccni iz sobe. Ostala sva sama s Sašo*. Saša mi ponudi cigareto ter si tudi sam prižge. Živi c in Jezivec sc kmalu vrneta. — Ostaneš čez dan? — vpraša Jezivec. — V gozdu, — mu odvrne Saša. — Ali ne boste jedli? — Vzamemo s seboj. Prinesi jedačo. Jezivec nam je prinesel velik hlebec in slanine. Zivic oboje stlači v nahrbtnik. Saša pa je potegnil iz žepa steklenico žga-njice. Pokimal je gospodarju in dejal: — Tu imaš! — Potegnil je, otrl grlo steklenice z dlanjo ter ponudil gospodarju. Ko se je ta napil, je ponudil najprej 2i-vicu, ta pa meni. Potem smo dolili vode ter smo še enkrat pili naokoli. Potem smo odšli iz hiše ter zavili proti gozdu. Ko se je pričelo daniti, smo 'že bili v v