Neira Mikič: »Beseda mati je sinonim za razočaranje.« 90,6 95,1 95,9 100^ Ika Plevnik razmišlja o tožbi zoper policijo ;© -c--Se-- mm HlSE OKNA VRAT, PSCCELJE Trgovina JELOVER Mariborska 91, Celje tel.: 041 209549 gsm: 03 5413 050 email: trgovi na.celje@jelovi< ob 55-letnici vam podarjamo do 25% popusta na energijsko ratna okna JEtDVICAl ST. 24 - LETO 65 - CELJE, 26. 3. 2010 - CENA 1,25 EUR Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn Butare za vez med ljudmi Na TV se je hvalil s kriminalno preteklostjo g§l VELIKA NAGRADNA IGRA Do polnega vozička brez mošnjička! Izrežite, izpolnite in pošljite kupon. 2 DOGODKI NOVI TEDNIK ROZMARI PETEK UVODNIK Čustev otrok ne morete izmeriti V torek je izšla knjiga, ki povsem do golega razkrije razmerja, ki vladajo v rejniških družinah (več na strani 17). Četudi je na videz vse lepo in prav, otrok ni lačen, ni na mrzlem, je oblečen in umit, v njegovi notranjosti vre. Zato da ne bi užalil svojih rejnikov, svojih matičnih staršev, socialnih delavk, mora otrok vse svoje dvome, razmišljanja, skrbi, žalosti zadušiti v sebi. Čustvena plat otrok je povsem prezrta. Kot da so zgolj rastline, ki potrebujejo le dober rastlinjak, ne pa sonca! In v času, ko javnost premleva vprašanja, ali lahko istospolni partnerji posvojijo otroke, se prav nihče, sploh pa ne stroka, ne vpraša, od kje jih bodo vzeli. Po našem sistemu lahko namreč biološka starša svojega otroka skoraj umorita, a sta uradno še vedno starša. Le da otrok od takrat naprej živi pri rejniš-ki družini. Nad samim rejništvom se ne pritožujejo rejnice s Celjskega, ki so včlanjene v društvo. Se pa pritožujejo nad sistemom, ki jim ne omogoča dovolj izobraževanj ter ne reši nekaterih vsakdanjih težav. Ko prevzamejo skrb za rejen-ce, jim marsikdo očita denarno nadomestilo, ki ga za to prejmejo. Gre za 262 evrov materialnih stroškov, 110 evrov pa znaša nagrada rejnici. To je skupaj manj kot znaša prag revščine. S tem denarjem morajo otroka obleči, mu kupiti šolske potrebščine in ga seveda nahraniti. Kako ob tem prihraniti za kakšno letovanje, je čudež. Zato v ta namen že nekaj let pripravljajo dobrodelne koncerte, kakršen je bil v sredo v Celju. Čudež bi bil tudi, če bi se v takšnih razmerah v tujo družino nameščen otrok res počutil kot doma. Čudež bi bil, če bi travme takšnih otrok, ki jih je bivanje v matični družini zagotovo zaznamovalo, znale rešiti podpovprečno izobražene ženske, ki se v naši državi najpogosteje odločajo za rejništvo. S tem nočem nikogar poniževati ali obsojati (pristojni na ministrstvih so izvzeti). Ženske so lahko srčne, če predpostavljamo, da v rejniških družinah res sije le sonce, a takšnih čustvenih ran ne bodo znale same rešiti. Največji čudež v tej državi pa bi bil, če bi se nekdo vsaj poskušal postaviti v kožo otroka ... Ravno dopoldne sem srečala dva moška z vozičkom. Mogoče sta bila par. Videti sta bila zelo prijazna, ljubeča. Tak otrok bo ljubezen res dobil, kako pa se bo počutil, ko bo prerasel plenice in bo sošolcem razlagal, da mamice nima, pa sam bog ve. Tudi za rejniške otroke nihče ne vpraša, kako se počutijo, ker vedo, da njihovi skrbniki zanje dobijo plačilo. Da niso njihovi, da niso nikogaršnji... Pa čeprav, spet poudarjam, tisto plačilo še zdaleč ne more biti glavni razlog, da kdo k sebi vzame otroka. Že zaradi skromnosti takega plačila ne. Boljše rešitve za takšne otroke ni, je ponavadi odgovor. A zakaj je toliko časa ni? P.S.: Če bi kakšno nerazumevanje lahko označili za »srednjeveško«, to niso istospolna razmerja, kot je nedolgo tega svoje kolege poslance opozorila Katarina Kresal, temveč rejništvo. Kako lahko takšnim otrokom v 21. stoletju rečemo rejenci? Redi se goveda, piščance in ne otrok! Od nedelje poletni čas PETEK SOBOTA NEDELJA pSf Hv mmn ID mtn mm Prvi padci za blok 6 Dileme o gradnji bloka 6 ne pojenjajo - V Šoštanju se pripravljajo na prve rušitve V javnosti se spet pojavlja veliko dilem in različnih mnenj o gradnji bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj. Teme niso zaprle niti vladne odločitve v minulem tednu, tako da v različnih medijih in tudi od različnih organizacij lahko prebiramo kar precej nasprotujočih si mnenj. V Šoštanju pa se ne glede na razprave pripravljajo na 1. april, ko se bodo začela tudi konkretna dela. Očitno je tema razdelila tudi stranko Zares, saj naj bi, vsaj tako je slišati, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič med drugim zahteval menjavo vodstva Te-ša, saj meni, da je slabo vodilo projekt. Spet po govoricah v menjavo nikakor ne privoli minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, ki projekt trdno podpira. Spomnimo, da je minuli četrtek vlada sprejela izjavo, da ne nasprotuje morebitnemu povečanju posojila Evropske investicijske banke za gradnjo bloka 6 s 350 na 550 milijonov evrov. To posojilo bo predvidoma v 80 odstotkih zavarovano s poroštvi države, o čemer vlada še ni odločala. Poslovodstvoma Teša in Holdinga Slovenske elektrarne je sicer naložila veliko novih nalog, med drugim morajo v Tešu poskusiti znižati ceno opreme. Na eni prihodnjih sej bo vlada, glede na pripravljeno gradivo, verjetno zavrnila predlog štirih poslancev o pripravi neodvisne študije o alternativah bloka 6. Poslanci menijo, da bi bilo le s pomočjo konkretnih po- datkov neodvisne študije o možnih alternativah mogoče ugotoviti, ali je naložba v Tešu res smiselna. V vladi ponavljajo, da je blok 6 strateško utemeljen in vsekakor realen projekt, ter da tudi glede na nov nacionalni energetski program, ki ga pripravljajo v ministrstvu za gospodarstvo, študije o alternativah bloku 6 niso potrebne. Kot so sporočili iz Stranke mladih Slovenije, so na svetu Evropske zelene stranke v Barceloni soglasno sprejeli resolucijo o moratoriju na Teš 6. Evropski Zeleni slovensko vlado pozi- vajo, na] »zamrzne sprejemanje končnih odločitev glede gradnje bloka 6, vsaj dokler niso dorečeni cilji podnebnega zakona in strategija«. Skoraj istočasno pa v Zvezi ekoloških gibanj Slovenije pravijo, da »podpiramo izgradnjo Teš 6, saj ta investicija pomeni najhitrejšo dograditev nujno potrebnih objektov za proizvodnjo električne energije v Sloveniji«. V Šoštanju naprej V Tešu se kljub vsem razpravam nadaljujejo pripravljalna dela, prihodnji teden, Uroš Rotnik Dr. Uroš Rotnik, direktor Teša, očitno nekaterim postaja trn v peti, o novogradnji pa nikoli, ampak res nikoli, ne govori v pogojniku. Doktor strojništva in kemijske tehnologije vodi termoelektrarno že tretji mandat, sicer pa je znan tudi kot »otrok Šaleške doline«. Njihova hiša v potopljeni vasi Družmirje je za potrebe elektrike oziroma pogrezanja tal padla med prvimi, Rotnik pa je kot droben fant preskakoval razpoke v zidu v domači hiši. V njegovem otroštvu je ostal sneg bel le dan ali dva. Zato so mnogi prepričani, da se za gradnjo bloka 6 ne bori s figo v žepu. 1. aprila, pa naj bi se zaradi načrtovane gradnje bloka 6 začel eden največjih gradbenih posegov v državi. V Tešu se namreč pripravljajo na rušenje dveh hladilnih stolpov in upravne zgradbe. Odločili so se za klasično metodo postopnega rušenja z drobljenjem. Z ogromnimi žerjavi bodo stolpa rušili od zgoraj navzdol, tako da bo material padal v notranjost objekta. Med upravno stavbo in hribom proti Lokovici bodo drobili odpadni beton. Tega bo približno osem do deset tisoč kubičnih metrov in se bo uporabil v procesu novogradnje. Drobilna naprava bo sproti ločevala beton in železno konstrukcijo v njem. Rušenje bodo v Tešu izvajali tako, da bo čim manj ekološko škodljivih vplivov na okolje. Negativne vplive prašenja bodo zmanjševali s pršenjem vode po drobljenem betonu. Poleg tega bodo v času rušitve izvajali monitoring. Ustrezno bodo poskrbeli tudi za odpadke v materialu, izvajalci pa se bodo morali držati vseh strogih določil zakonodaje glede vplivov rušenja na okolje. Rušitvena dela bodo potekala več mesecev in naj bi bila končana v oktobru 2010. Pripravljajo tudi projekt za krožišče z nastavkom za obvoznico Šoštanj. Prva faza krožišča je uvoz tik ob hladilnem stolpu bloka 4, ki je maksimalno možno odmaknjen od obstoječih hiš. Krožišče bo zasnovano tudi za prevoz najtežjih elementov. US Foto: SHERPA (arhiv NT) Pokojninske spremembe v javni razpravi V sredo je ministrstvo za delo predstavilo prvo fazo sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki bodo mesec dni v javni razpravi. Po tem predlogu se bodo moški lahko starostno upokojili pri 65. letu starosti in ženske pri 63. letu. V drugi fazi bi se naj tudi ženske upokojevale šele pri 65. letu starosti. Prve spremembe bi naj sto- Za zavarovance, ki so dopol-pile v veljavo prihodnje leto. nili najmanj 40 let pokojnin- KRATKE SLADKE Za paciente časa zmanjkuje, za fotokopiranje ne Nič čudnega, če celjski bolnišnici zmanjkuje časa za paciente, saj ga imajo očitno veliko preveč, ko greste v njihovo hišno fotokopir-nico. V bankah boste veliko lažje prišli do svojih sto tisoč evrov, kot pridete v celjski bolnišnici do ene same fotokopije! Fotokopijo morate v fotokopirnici najprej naročiti, nato morate v višjo etažo na blagajno, kjer vpišejo na račun vaše ime in priimek ter naslov, vse to morate pri blagajni-čarki še dvakrat podpisati ter plačati, na primer borih 14 centov. Nato se po stopnicah vrnete v kletno etažo, kjer je fotokopirni-ca, kjer vse skupaj - verjeli ali ne - še tretjič podpišete! Nato boste končno prejeli račun, ki pa je na dveh prav tako velikih listih, kot sta vaši dve fotokopiji. Varčnost pa taka! Tamkajšnje osebje odgovarja, da delajo zgolj to, kar jim naročijo njihovi predpostavljeni ter da bi rajši imeli manj takšnega dela. Verjamemo. ske dobe, in za zavarovanke, ki so dopolnile najmanj 38 let pokojninske dobe, se bo zahtevana starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine postopno zviševala na starost 65 oziroma 63 let v obdobju od leta 2011 do 2016. Za izračun pokojninske osnove bodo namesto sedanjih 18 let upoštevali katerih koli zaporednih 34 let zavarovanja. Tudi to bi naj uvedli postopno, tako da bi na primer prihodnje leto upoštevali 20 zaporednih let. Da se višina po- kojnin zaradi tega ne bi zniževala, nameravajo uvesti višji odmerni odstotek. V igri je tudi sistem bonusov in malusov ter pravica do delne pokojnine. Z vsem tem želijo vzpodbuditi ljudi, da bi delali čim dlje. Proti predlogu so se že izrekli sindikati. Po njihovem mnenju je krivičen do vseh tistih, ki so začeli delati pred 25. letom starosti, saj bi morali ne glede na delovno dobo za polno pokojnino delati do 65. oziroma 63. leta starosti. MBP Prva omemba Slovenije »Moji Shtajerski Slovenzi so na vakanzah sa Slovenio malo naberali ...« V tej, ne povsem jasni besedni zvezi, ki je originalno napisana v bohoričici, je Janez Nepomuk Primic, naš prvi višješolski učitelj na katedri za slovenski jezik v Gradcu, v svojem pismu Valentinu Vodniku novembra 1810 prvič omenil ime domovine Slovencev v slovenskem jeziku. V tisku se je beseda Slovenija prvič pojavila leta 1844, ko so Bleiweisove Novice objavile pesem Ivana Vesela Ko-seskega Slovenija presvitlemu, premilostljivemu gospodu in cesarju Ferdinandu Pervemu, ob veselim dohodu njih veličanstva v Ljubljano. Do teh podatkov se je dokopal zgodovinar dr. Stane Granda, ki je bil tudi slavnostni govornik na sredini slavnostni akademiji v Celju, ki sta jo ob 200-letnici prve omembe Slovenije pripravili Celjska Mohorjeva družba in Dom svetega Jožefa. Slovensko zapisovanje imena Slovenija se je pojavilo pozno, pa še takrat so izobraženci, ki so uporabljali latinski, nemški ali italijanski jezik, raje uporabljali že stare uveljavljene strokovne termine v svojem jeziku in tudi za nove iskali vzporednice v preteklosti, ugotavlja Granda. Zato so jim bili bliže izrazi Vendi in podobne izpeljanke, ki izhajajo iz starega nemškega poimenovanja slovanskih narodov. O tem, zakaj je bila beseda Slovenija tako pozno zapisana, še ni enotnega mnenja, pravi Granda in dodaja, da je 200-letnica prve slovenske omembe Slovenije lahko v iskanju novih odgovorov velika vzpodbuda. Sredino akademijo so v kulturnem programu sooblikovali še Tone Kuntner, Pavle Ravno-hrib, Nina Ivanič, Zvone Hribar, Komorni zbor sveti Jožef in Ljubiteljsko gledališče Teharje. BA Foto: GrupA Slavnostna akademija v Celju ob 200-letnici prve omembe Slovenije www.novitednik.coiii v ^ ■ V V ■ 4 Čiščenje cest po zimski sezoni Karitas v Celju ■ v v * išče prostore Posebej previdni morajo biti motoristi - V višjih legah je še vedno sneg Zimska sezona se počasi končuje, kar pa ne pomeni, da so delo končali tudi vzdrževalci cest, ki so ob sneženju skrbeli za čiščenje cest. Ti morajo zdaj ceste pripraviti za suho obdobje ali drugače rečeno: na cestah je že veliko motoristov. Ceste, na katerih je še vedno pesek od zimskega posipavanja, so lahko zelo nevarne. Pa tudi sneg se povsod še ni stopil, vozišča so na nekaterih, predvsem višjih predelih, še mokra, kar je nevarno tudi za voznike osebnih in tovornih avtomobilov. Vzdrževalci zdaj odstranjujejo zimske prometne znake, krpajo udarne jame na voziščih in bankinah, odjuga pa je na cestah prav tako naredila svoje in te poškodbe je zdaj treba popraviti, nam je povedal vodja zimske službe pri VOC-u Matjaž Kapitler. »Ogromno je cestnih odsekov, ki so popolnoma uničeni. Te moramo zavarovati in omeji- ti njihovo uporabo, preden se začne obnova. S cest moramo še očistiti posipne materiale, kot je drobec. Tudi s križišč, z avtobusnih postajališč, s kolesarskih stez ter pločnikov in z ostalih javnih površin,« je še dodal. Čistijo tudi vodne odtoke, jaški so ponekod namreč zabiti, zato voda zastaja na cesti, kar je zelo nevarno za voznike. Ta dela naj bi se končala okrog 20. aprila, do takrat pa velja za voznike opozorilo za večjo previdnost. SŠol Škofijsko karitas Celje, ki deluje tudi na območju Po-savja in Zasavja, čaka letos veliko dela. Poleg 56 obstoječih župnijskih Karitas želijo letos vzpodbuditi začetek delovanja 14 novih, med drugim v Dramljah in Trbovljah. O tem so med drugim govorili na sobotnem občnem zboru škofijske karitas v Celju, kjer so bili zadovoljni, da sta proti koncu leta začeli delovati tudi Karitas v Lučah in Vitanju. Karitas vsekakor želi vnaprej spodbujati prosto-voljstvo ter odkrivati neodkrite stiske. Med glavnimi letošnjimi cilji je ustanovitev ambulante za občane brez obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar je neka dobrotnica pripravljena denarno podpreti. Trenutno iščejo za ambulanto zlasti primeren prostor. Prav tako potrebujejo prostor za razdelje-valnico toplih obrokov v Celju, medtem ko možnost za kuhinjo že imajo. Lani so odprli izposojevalnico medicinsko tehničnih pripomočkov, ki jo želijo dopolnjevati. Med glavnimi načrti so nove oblike pomoči starejšim in bolnim ter nadaljevanje človekoljubnih programov Nasmeh upanju, Opora ter Kruh za življenje. Na zboru škofijske karitas, ki se ga je udeležilo več kot Lanski prihodki in odhodki Škofijske karitas Celje so znašali 626 tisoč evrov, od česar je bilo med odhodki za 552 tisoč evrov različne razdeljene pomoči, poslovanje (skupaj z izobraževanjem in osveščanjem) pa je znašalo 73 tisoč evrov. Pomoči je bilo deležnih 26 tisoč uporabnikov. dvesto udeležencev, so pregledali delo v preteklem letu. Lani so si prizadevali vzpostaviti hitro prvo pomoč tistim, ki jih je prizadela gospodarska kriza, odprli so humanitarno skladišče v Vrbju pri Žalcu ter dodatno paletno skladišče, v daljno Makedonijo so poslali prvi humanitarni konvoj ... BRANE JERANKO lektro T U R N Š E K Trojček že od na mesec! Mariborska 86 3000 Celje 03 42 88 198 www.turnsek.siinfo@turnsek.net Ura za Zemljo V Celju in Velenju se bodo letos pridružili globalni pobudi proti podnebnim spremembam, projektu Earth Hour ali Ura za Zemljo, ki poziva k izklopu luči po celem svetu. Ura za Zemljo bo letos v soboto, 27. marca, od 20.30 do 21.30. V Celju je Poslovno-komer-cialna šola Celje povabila k projektu občino in ta bo v uri za Zemljo izklopila javno razsvetljavo v Prešernovi (od Mestne občine Celje do Celjskega doma) in Stanetovi ulici (od Levstikove do Gosposke ulice). Izklopljene bodo tudi osvetlitve Mestne občine Celje, Starega gradu, Celjskega doma, Marijine cerkve, Muzeja novejše zgodovine Celje, Knežjega dvorca in Osrednje knjižnice Celje. Skupaj bo izklopljenih 100 svetilk javne razsvetljave ter reflektorji in luči za zunanje osvetljevanje objektov in trgov. Priključna moč vseh izklopljenih svetlobnih virov znaša približno 8 kW. »Mestna občina Celje se je z veseljem odzvala tej okolje-varstveni pobudi in izvedla vse potrebne aktivnosti, da je kot prva slovenska občina uradno pristopila k projektu. Občanke in občane ob tej priložnosti pozivam, da tudi na svojih domovih in drugod na ta dan za eno uro ugasnejo luči in s simbolno gesto pokažejo odgovornost, da nam ni vseeno za naš planet,« je o projektu Ura za Zemljo povedal župan Bojan Šrot. Poslovno-komercialna šola Celje bo takrat ob svečkah pripravila prireditev v čast Zemlje. V Velenju bodo ugasnili razsvetljavo na Velenjskem gradu, Šaleškem gradu, Titovem trgu in v Domu kulture Velenje. AB, US 69 DIKPLHST Tiskarna in hiša grafike Vtisnemo vsak najlepši spomin za vaš barvit življenjski stil. Tisk za vsako življenjsko priložnost. Poslovne in promocijske tiskovine, snovanje in tiskanje embalaž, storitve knjigoveštva in novoletni program. vwwv.dikplast.si Tiskarna Dikplast d.o.o.. Kotna ul. 5,3000 Celje 4 GOSPODARSTVO O cetis Steklarji spet v Ljubljani Odlog plačila prispevkov ima tudi zdaj edina steklarna v Rogaški Slatini. Kot pravi tiskovna predstavnica Judita Vrečar, želijo čim prej poplačati odložene prispevke, kar naj bi jim tudi kmalu uspelo. Vrečarjeva je tako zanikala informacije, da naj bi Steklarna Rogaška zaprosila za dodaten odlog poplačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zatrjujejo tudi, da so vsi prispevki pred letom 2009 že poplačani. Kakšna usoda čaka delavce, kaj bo danes povedala uprava, se bo res pojavilo »tretje« podjetje? Kaj namesto izrednih odpovedi? Gradisove delavce, ki so prejeli izredne odpovedi, potrpljenje počasi mineva. Zastopnik Aleksander Cmok je včeraj sicer končal skoraj celotedenska pogajanja, vendar več od tega, da so »zadeve v okviru danih možnosti uredili,« ni izdal. »Glejte, naj uprava danes na novinarski konferenci pove svoje, potem bom podatke dal tudi sam,« napoveduje Cmok. Delavce sicer še bolj kot to, ali jih bodo zaposlili nazaj ali ne, zanima, kdaj bodo dobili plače. Nekateri čakajo še na januarsko. »Trenutno vam še ne morem povedati, kako bo s februarskimi plačami, trudimo se,« je v tem tednu pojasnila direktorica Lidija Žagar ter dodala uradni podatek, da so v hčerinskem podjetju Hiše Gradis še vedno brez plač. Kaj danes namerava povedati uprava, je vprašanje, ki čedalje bolj buri delavce. Tu- V Bivi pro »živijo« od obljub Predstavniki nekdanjih delavcev Steklarske nove so se v tem tednu spet mudili v Ljubljani. V torek so se najavili pri varuhinji človekovih pravic Zdenki Čebašek - Travnik, včeraj pa se je cel avtobus delavcev odpeljal na snemanje oddaje. Obrnili pa so se tudi na evroposlanca Milana Zvera. Zakaj ravno nanj, ki je svojčas sam imel v rokah škarje in platno? Do varuhinje sicer niso prišli, so pa svoje težave, ki jih imajo zaradi neplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zaupali njeni namestnici. Opozorili so tudi na to, da v takšnih primerih za kršitev njihovih pravic nihče ni zakonsko odgovoren. Za odlog plačil je bil namreč sklenjen dogovor. Namestnica varuhinje človekovih pravic Kornelija Marzel je obljubila, da bodo stvari na podlagi prejetih li- V hčerinskem podjetju Biva hiše, ki je v stečaju, so delavci že skoraj dva meseca doma. Novega dela ni, kar pomeni tudi, da plač ni. Podjetje jim dolguje še del januarske plače in celo februarsko. Za pet plač, ki jim jih dolgujejo še Biva hiše, pa bodo preko sindikata poskusili iz stečajne mase (če jo kaj bo) še dobiti kaj sredstev. Za sredstva jamstvenega sklada so se namreč s podpisom pogodbe za delo v hčerinskem podjetju obrisali pod nosom. »Plač ni, dela ni, pojasnil ni, obljube stare, skratka nič novega,« je stanje v hčerinskem podjetju Biva pro opisala delavka. »V sindikatu so obljubili, da bodo kmalu zahtevali sestanek, na katerem bomo zahtevali, naj direktor temu že enkrat naredi konec ali Celjsko okrožno sodišče je v sredo sprejelo sklep o uvedbi stečaja v velenjski družbi Grupa Eura. Ker podjetje ni imelo 3500 evrov sodne takse za uvedbo stečaja, mu je sodišče omogočilo brezplačno pravno pomoč. Družba Grupa Eura je nastala leta 2005 po likvidaciji podjetja M Club. Proizvodnja je potekala v Velenju in obratovalnici pri Gradu na Goričkem. Stečaj družbe, ki se je ukvarjala s proizvodnjo športnih in drugih oblačil, je zahtevalo 49 delavk, saj je podjetje že od konca stin proučili. Delavce je opozorila, da bo to trajalo približno 2 meseca. Urad varuhinje se bo pri pristojnih organih še dodatno seznanil z obsegom primera. Opredelil se bo do veljavne zakonske uredite plačevanja in izterjave različnih prispevkov, ugotavljal bo tudi, ali so glede na veljavno zakonsko ureditev vsi državni organi ščitili pravice zaposlenih. Z namenom, da bi se stvari le nekoliko premaknile v prid delavcev, so delavci stopili v stik tudi z evropskim poslan- namesto obljub končno da delo.« »Čakamo na sredino aprila, ko bo v plačilo zapadla tretja plača. Potem bomo lahko zahtevali stečaj,« pojasnjuje sin- Forto Turk lanskega poletja v težavah. Takrat ga je namreč zapustil strateški partner in največji kupec oblačil, italijansko podjetje Disni. Lastnica družbe Marjeta Ga-bršek Golež je v izjavi za medije pojasnila, da ji po odhodu Disnija ni uspelo najti domačega ali tujega partnerja, ki bi bil pripravljen sodelovati v dokapitalizaciji, zato je morala predlagati stečaj. Sodelovanje s kupci, ki so bili pripravljeni za minuto šivanja plačati le enajst centov, je Gabršek Goleževa zavrnila, saj bi na ta način le povečevali izgubo. Po njenih besedah se cem Milanom Zverom. Ta naj bi problematiko neplačevanja prispevkov sprožil v evropskem parlamentu. V času, ko je bil Zver šolski minister, je bilo prav to ministrstvo lastnik Steklarske nove. Sam nekdanjega direktorja Mihaela Kolarja ni ovadil, tega tudi nadzorniki niso storili. V njegovem času so za direktorja nastavili Tea Pajni-ka, ki je bil do takrat športni menedžer. Ta je zaradi zdravstvenih težav podjetje vodil le dobro leto. RP dikalni zaupnik Forto Turk. »Pa če grem sam do stečajnega sodnika. Ker česa takega še nisem svoj živ dan videl. Da bi delavce nekdo tako dolgo vlekel za nos in jim iz tedna v teden le obljubljal.« Kot je še pojasnil Turk, so se v tem tednu sestali s stečajnim upraviteljem Tonetom Kozeljem. »Pojasnil je, da gre za precej zapleten stečaj, ki je tesno povezan s podjetjem Biva pro. Saj veste, kakšne povezave so bile narejene med Biva hišami in Lesnimi gradnjami, podjetjem, ki je postalo večinski lastnik. Naslednja njegova naloga bo ocenitev premoženja. Potem pa je vse odvisno od tega, kako podrobno se bo lotil raziskovanja ozadja,« pravi Turk. »Videti je korekten človek. Upam, da bo v zadevi šel do konca.« ROZMARI PETEK pod ceno 18 centov za minuto šivanja preprosto niso smeli spustiti, ker na ta način ne bi zaslužili niti za plače zaposlenih. Mesečno so za izplačilo plač zaposlenim potrebovali vsaj 60.000 evrov. Tudi država je zavrnila pomoč v obliki subvencije za ohranitev delovnih mest. Za nadaljevanje proizvodnje pa bi Grupa Eura nujno potrebovala najmanj 100.000 evrov, pravi direktorica podjetja. Družba Grupa Eura je zaposlenim dolžna več kot tri in pol plače ter regres za lanski in predlanski letni dopust. STA Alpos V šentjurskem Alposu, v delu cevarne, delo po podatkih reprezentativnih sindikatov že nekaj časa stoji. Razlog naj ne bi bila preskromna naročila. Teh naj bi bilo dovolj, tudi banka naj bi bila pripravljena proizvodnjo sofinancirati. Konflikt naj bi nastal v nadzornem svetu, ki blokira najetje kredita. Kot opozarjajo v sindikatu, dolgo tako ne bo več šlo, saj delavci postajajo že povsem apatični, najboljši pa si službe že iščejo drugje. Informacije smo želeli preveriti na sedežu družbe, a so nas odpravili z obrazložitvijo: »Družba Alpos je javna družba, zato mora v skladu z Zakonom o trgu finančnih inštrumentov in statutom družbe vse informacije, ki po tem zakonu štejejo za cenovno občutljive, po strogo določenih zakonskih pravilih najprej javno objaviti na predpisan način, to je na spletni strani Borze SEO in na spletni strani družbe. Vodstvo družbe redno skrbi za objavo takih informacij na predpisan način. Šele po njihovi objavi lahko pristojni v tem okviru dajejo morebitne komentarje za posamezni medij. stoji? O vprašanju, ki ste ga postavili, ni bilo objavljene di skrivnostnost odvetnika Cmoka namiguje na to, da današnje novice ne bodo prav obetavne. Direktorica je že povedala, da prisilna poravnava ne gre ravno po načrtih, da dveh poslov, od katerih so si veliko obetali, še niso dobili, da spor zaradi gradnje Planeta Tuš v Kranju še ni končan ... Po dvanajsti uri bo vsaj ugibanj končno konec. RP Foto: GrupA nobene uradne informacije na predpisan način, zato tega tudi ni dovoljeno komentirati za posamezen medij.« RP o dO VABLJENI na Partizansko 12 v Velenje www.gorenje.si Feniks M cluba v stečaj ©tOl] partturitMjbcyšlmokusom INTERVJU 5 Da si ne bi ustvarili vtisa o bogati baronici Hildi Hilda Tovšak: »Na ta stol nisem prilepljena.« - Brez žrtev ne bo rešitve - »Brez pomoči staršev stanovanja ne da kupiti.« se Mislinjčanka Hilda Tovšak pravi, da ima mesečno tri tisoč evrov plače. »Imam tudi 6,8 odstotka družbe pooblaš-čenke, ki ima 51 odstotkov Vegrada. To pomeni, da sem 3-odstotna lastnica Vegrada,« pravi. Z možem, s katerim ima tri odrasle sinove, živita v družinski hiši, imata tri leta starega BMW X5. Pred leti sta kupila opuščeno kmetijo v Mislinji. »Nimam računa v Liechtensteinu ali skritega bogastva,« še dodaja. »Imamo kup inšpekcijskih odločb, vse so, če se tako izrazim, deviško čiste. Poslujemo pregledno. Mogoče se boste smejali, ampak sama sem za termin »missing traderji« izvedela šele od novinarjev.« Prva dama Vegrada Hilda Tovšak je te dni znova polna optimizma. Dokončni dogovori s poslovnimi partnerji glede prestrukturiranja, ki bi po njenih besedah omogočilo dolgoročen obstoj Vegra-da, se bližajo koncu. Pri tem se, glede na to, da njeni delavci niso stavkali, da jim ničesar niso skrivali, sprašuje, zakaj je bil medijski linč pravzaprav potreben. V tem tednu je Hilda Tovšak javno objavila, kje so rešitve Vegradovih likvidnostnih težav. Spet se na koncu tunela vidi luč. »Luč na koncu tunela se je vedno videla, je bilo pa ob takšnem medijskem linču težko delati, ker so bili naši podizvajalci in delavci zmedeni. Ne glede na to je treba priznati, da je Vegrad v težavah, da je gradbeništvo v težavah, da kriza je. Zatiskati si oči, da krize ni, je neresno in neodgovorno. Vendar smo se nanjo pri Vegradu že pred časom začeli pripravljati. Mislim, da smo sprejeli pravilno odločitev. Dokončati Celovške dvore, ki so eden največjih projektov v Sloveniji v zadnjem času. Nato začeti nove projekte, ki so že pripravljeni,« razlaga Tovša-kova. Pri tem odkrito doda: »Res je, da so Vegrad v takšno likvidnostno situacijo pahnili Celovški dvori. Prepričani smo bili, da bomo več prodali, da bomo dobili are in likvidnostni primanjkljaj zapolnili. Projekt smo začeli pred tremi leti in takrat je bila situacija bistveno drugačna. Ljubljanski nepremičninski trg je stanovanja pravzaprav zahteval. Ne glede na to lahko rečem, da je danes projekt praktično končan, tik pred izdajo uporabnega dovoljenja, manjka mu še odstotek, in ko bomo to končali, se bosta tudi zadolženost Vegrada in likvidnostni položaj začela izboljševati. Na drugi strani je dobro to, da imamo za leto 2010 že precej pridobljenih del, začel se bo tudi projekt stanovanj za mlade družine. To bo ena ključnih nalog pri preoblikovanju Vegrada. Seveda brez žrtev ne gre. Vegrad ne bo nikoli več takšen, kot je bil. Preden je razpadla Jugoslavija, je bilo v njem zaposlenih 2500 ljudi. Tudi takrat je bil v veliki krizi in se je naravnal. Tako se moramo tudi zdaj, v času hude gospodarske krize, prilagoditi. Zmanjšujemo število zaposlenih in se prilagajamo na bistveno zmanjšano realizacijo, tako da nas bo ob polletju med 800 in tisoč. Žal nič več, ker tudi več dela ni.« Je rešitev delna žrtev z drastičnim spustom cen Celovških dvorov? Tam moramo prodati še 250 stanovanj. A tudi to je veliko. Zavedamo se, da so bili ob tem medijskem linču kupci negotovi. Cene bodo sicer zagotovo nižje. Dobivam občutek, da nekateri mislijo, da bodo celo doplačani, če bodo zdaj kupili novo stanovanje. Zdaj je norija. Tudi to bo prešlo. Učinki bodo v naslednjih letih, saj je v Ljubljani nepremičninski trg zastal, novih gradbenih dovoljenj se ne izdaja. Mrtvilo na stanovanj- skem področju se bo zagotovo pojavilo. A tudi če prepolovite ceno stanovanj, si ga jaz, na primer, in še kopica drugih mladih družin, ne bi mogla kupiti. To sicer ni vaš problem, je pa sistemski problem države. Drži. Vi (ne mislim zgolj osebno) si stanovanja ne boste mogli kupiti. Razen če na pomoč priskočijo starši, stari starši. A ne le stanovanja v Celovških dvorih. Sistem ni pra- vilen. Stanovanjski sklad bi moral razpolagati s kopico stanovanj, ki bi jim vam mladim dal v najem. Po nekaj letih bi dobili možnost odkupa stanovanja, čas najema pa bi se štel v kupnino. Takšen model razvijajo v Evropi. Zato bomo v Vojkovi ulici gradili najemniš-ka stanovanja. Mislim, da je v Sloveniji razmerje med lastniškimi in najemnini stanovanji izjemno neugodno v prid lastniškim. Ogromno bomo morali narediti, da se fond najemnih stanovanj poveča. S tem se sicer danes še nihče resno ne ukvarja. To sicer ni naša naloga, mi smo le graditelji stanovanj. Treba pa je preso- diti, kdo potrebuje stanovanja ter kakšna je njegova kupna moč. Po moji oceni za mlade ni poskrbljeno. Po končanem študiju in nastopu službe je mladim obvezno treba omogočiti najem. Tako pa se dogaja, da otrok do 35. leta ostane pri starših ali pa mu vsi, »od spredaj in zadaj«, pomagajo s krediti, da pride do stanovanja. Potem pa pride še do kakšnih finančnih konfliktov med generacijami. Zakaj menite, da ste »padli« v medijski linč, čeprav se težav niste želeli znebiti na »lahek« način, s prisilno poravnavo na primer? Meni prisilne poravnave niso blizu in bi mi bilo žal, če bi moralo priti do tega. Mi se s težavami srečujemo drugače in strpno ravnamo s svojimi upniki. Zakaj medijski linč ravno pri nas, ni jasno ne meni ne nikomur od mojih sodelavcev. Bil pa je, kot ste najbrž opazili, hud. Sama sem nehala spremljati, kaj vse so mediji govorili o nas. Tudi s tem, kdo je imel pri tem interes ali če je šlo le za samo skrb novinarjev, se ne ukvarjam. Naši delavci namreč niso »štrajkali«, naši delavci so razumeli, da bodo poplačani, žal z zamudo, ker drugače ni šlo. Kakorkoli, v tem trenutku je najpomembneje, da program prestrukturiranja uspe. Ta zajema od sodelovanja bank, lastnikov, dobaviteljev in podizvajalcev, prodaje Celovških dvorov in vsega nepotrebnega premoženja, kadrovskega prestrukturiranja. To bo dolgoročno zagotovilo stabilnost Vegrada. Kaj mislite s prodajo nepotrebnega premoženja? Vegrad ima relativno veliko premoženja. Ne le Celovške dvore. Imamo zemljišča z gradbenim dovoljenjem v Vojkovi ulici. Gre za velik kompleks, kjer se bo gradilo več kot 500 stanovanj in približno 2 tisoč študentskih postelj (projekt smo poimenovali Gina). Potem imamo veliko zemljišče v Delamarisu in še kar nekaj zemljišč po vsej Slo- veniji, ki so predvidena za gradnjo. To bomo zdaj skrbno pregledali, videli, kje bomo gradnjo nadaljevali. Zagotovo bomo nekaj od tega prej prodali. Kar nekaj namigov v medijih je bilo, da se boste potem, ko boste Vegrad rešili, umaknili? Javno vedno poudarjam, da na ta stol nisem prilepljena. V Vegradu je veliko mojih sodelavcev, ki so sposobni, pripravljeni. Sama sem si rekla, da bom po dokončanju Celovških dvorov in ko poženemo projekt Gina, resno premislila, kako naprej. Poudarjam pa, da če bi kdor koli od bank, upnikov ocenil, da je v tem trenutku kakšna drugačna kadrovska rešitev boljša za Vegrad, sem se v tistem trenutku pripravljena umakniti. V tistem trenutku! Nikakor nisem prilepljena na to mesto. Zdaj je vse v zvezi z vami javno. Tudi vaša plača. Kaj pa plače drugih sodelavcev iz vodstvenega tima? Ti naj bi živeli na preveliki nogi? Kadarkoli zaide podjetje v težave, poleg tega, zakaj je zašlo v težave, ljudje pokažejo na druge stvari, kje bi podjetje lahko še kaj privarčevalo. Zato takšne namige vzamem z »rešpektom«. Mi je pa včasih hudo, ker se piše toliko neresnic. Zakaj sem sama razkrila svoje premoženjsko stanje? Ker sem se začela bati, da se bo ustvaril vtis o bogati baronici Hildi in me bo kdo še napadel v prepričanju, kaj vse imam. Zato sem brez težav svoje premoženjsko stanje, ki je položaju in delovnem stažu naju z možem primerno, razkrila. Povedala sem, da imam druge prioritete, da mi premoženje ni najpomembnejše. Družina, pohod-ništvo, ljubezen do zemlje so prioritete, za katere ne potrebuješ veliko denarja. Da sem se razbremenila, sem to premoženje razkrila. V vsem, kar se o mojih sodelavcih govori, je veliko neresnic. Če se je kdorkoli le našel v tem, pa sem prepričana, da bo v prihodnje bolj pazljiv. In samo lastništvo Vegra-da? Takšno, kot sem ga razkrila. O lastništvu imam popolnoma drugače poglede kot vsi ostali. Lastništvo je breme, odgovornost. Zato si ga več ne bi želela. Kako ste prišli do lastništva? S kreditom, tako kot na primer kolega Franjo Bobi-nac? Da, a ga ni bilo treba toliko, ker sem tako mali lastnik. Moj znesek kredita je povsem obvladljiv. So vas kriminalisti res že obiskali? Ne, Vegrad je bil v preteklosti (in tudi zdaj) inšpekcijsko tako pogosto pregledan kot le redko katero podjetje. So bili meseci, ko so tri inšpektorice pri nas »bivale« dva meseca. Imamo kup inšpekcijskih odločb, vse so, če se tako izrazim, deviško čiste. Poslujemo pregledno. Mogoče se boste smejali, ampak sama sem za termin »missing traderji« izvedela šele od novinarjev. Ne skrivamo, da smo imeli likvidnostne težave, nikoli pa nimamo namena goljufati. Tudi v aferi Čista lopata naj bi bilo kup kazenskih ovadb - nikoli jih ni bilo. Kako gledate na prihodnost? Letošnje leto bo eno zelo težkih, leto boja, leto preživetja. Tudi ne pričakujem, da bo potem začelo kar cveteti, ampak ko se bo gospodarska rast začela dvigovati, bo tudi za naš sektor več možnosti. So pa kapacitete v Sloveniji zagotovo predimenzionirane, zato bo posel treba iskati širše. ROZMARI PETEK Foto: Arhiv NT »Če bi kdor koli od bank, upnikov ocenil, da je v tem trenutku kakšna drugačna kadrovska rešitev boljša za Vegrad, sem se v tistem trenutku pripravljena umakniti. V tistem trenutku! Nikakor nisem prilepljena na to mesto.« »Vi (ne mislim zgolj osebno) si stanovanja ne boste mogli kupiti. Razen če na pomoč priskočijo starši, stari starši. A ne le stanovanja v Celovških dvorih. Sistem ni pravilen.« 6 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Butare za vez med ljudmi Pred cvetno nedeljo smo se ustavili pri izdelovalcih butar v Drešinji vasi in »potic« na Ljubnem ob Savinji V nedeljo bodo kristjani obhajali šesto postno ali cvetno nedeljo. Saj veste, butare, snopi, oljčne vejice, na Ljubnem »potice«, morajo biti pripravljeni za nedeljski blagoslov, saj bo blagoslovljeno zelenje hišo varovalo pred hudo uro. Obdobje velikonočnega kroga, to je od pepel-nične srede do velike noči, pač zaznamujejo številne šege in navade. Nekatere od njih segajo daleč nazaj v zgodovino, celo v predkrščanska obdobja, ko se je takratni človek vsako leto zapored veselil ponovnega rojevanja pomladi, novega življenja. Tudi letos bomo, seveda vsak po svoje, očitno slavili prihod pomladi. tako zraščen. Na vsaki ljuben-ski »potici« mora biti tudi križ, da ne bi kdo mislil, da gre za igračo. Tako označijo, da je to verski simbol. Spletejo jih v obliki kolovrata, koša, trobente, dežnika, sodca in raznih priprav za vezanje splavov. Leto za letom tekmujejo, kdo si bo izmislil kaj novega. Radi oblikujejo razne Jože Stepišnik med izdelavo butare, ki jo bo v nedeljo k blagoslovu odnesla vnukinja. (Foto: TT) Na cvetno nedeljo blagoslavljajo v šope, butare in druge oblike povezano, speto in spleteno pomladansko zelenje oziroma cvetje, les in šib-je, kar je krščanski spomin na Kristusov prihod v Jeruzalem. Za te cvetnonedeljske »izdelke« obstaja veliko imen, na Ljubnem ob Savinji, kjer je na cvetno nedeljo mogoče opazovati prave unikatne izdelke, se je uveljavilo ime »potica«. Simbol Ljubnega Po pripovedi naj bi začetki ljubenskih »potic« segali v konec 19. stoletja. Takrat so fantje tekmovali, kdo bo k blagoslovu prinesel največjo ali najtežjo »potico«. Seveda se je našel fant, ki je bil šibkejši od svojih vrstnikov, vendar bil dober rokodelec in je imel poseben čut do narave. Zato se je odločil, da bo njegova cvet-nonedeljska »potica« najlepša, in tako je nastal prvi simbol, po pripovedi tesarska krošnja. Število izdelovalcev različnih izdelkov se je začelo počasi večati in tako so postale »potice« simbol Ljubne-ga. Vmes je prišlo do manjšega zatišja, pri čemer v zadnjem času vse bolj pridobivajo veljavo. Zasluge pripisujejo lju- benskemu župniku Martinu Pušenjaku, ki zna ceniti enkratne stvaritve in pohvaliti izdelovalce. Da izdelava »potic« ne bo zamrla, kažejo tudi različne delavnice, ki jih pod vodstvom pravih mojstrov pripravljajo na Ljubnem. »Minuli teden se je kar lepo število učencev naučilo iz zelenja in šib izdelati različne unikatne izdelke, nekaj pa tudi navadnih butar. Že v nedeljo so precej teh izdelkov prodali, nekaj jih bodo še na cvetno nedeljo, izkupiček pa namenili Karitas,« je povedal župnik Pu-šenjak. Enotna ljubenska »potica« ne obstaja, bistvo je le, da predstavlja nek simbol. Ali simbol orodja, verske posode, predmeta iz vsakdanjega življenja, orodja iz delavnic ali s kmetije ... Simboli so izdelani iz lesa in nato okrašeni z zelenjem. Po stari šegi naj bi bil leseni del izdelan ročno, vendar si zdaj včasih le pomagajo tudi z mizarskim orodjem. Lesen izdelek potem okrasijo z različnim zelenjem. Na Ljubnem za izdelavo in krašenje »potic« uporabljajo po sedem vrst lesa. Vsak ima simboličen pomen. Dren na primer ponazarja križ, ker je Na Ljubnem ob Savinji bo sveto mašo, ki bo v nedeljo ob 10. uri, daroval mariborski nadškof pomočnik Marijan Turnšek. Upokojeni pomožni škof Jožef Smej bo ob 10.30 daroval sveto mašo v Kostrivnici. Pošta Slovenije je izdala dve priložnostni znamki, na katerih sta upodobljeni ljubenski »potici«. »Danes predstavljajo ljubenske >potice< izjemno obliko lokalne ustvarjalnosti, pravo galerijo mojstrskega znanja in spretnosti, ki se ustvarjalno razvija iz leta v leto,« je v obrazložitvi zapisal prof. dr. Janez Bogataj. Pri Slomškovem spomeniku pred stolno cerkvijo sv. Danijela bo ob 10. uri blagoslov oljk in zelenja vodil celjski opat Marjan Jezernik. Po procesiji bo v cerkvi slovesno bogoslužje z branjem pasijona. V delavnicah na Ljubnem je minuli teden nastalo veliko »potic«. (Foto: MP) cerkvene predmete, pogosto naredi kdo kakšno glasbilo, nekaj posebnega so »potice«, ki prikazujejo ženske ali moške figure, živali, zlasti ptiče, čebele, konje ... O najlepših in najbolj domiselnih se ljudje pogovarjajo več dni. Da ne bi bilo sramote ... Na splošno velja, da z blagoslovljenimi šibami, zataknjenimi za streho, ljudje varujejo poslopja pred strelo in požarom, z žerjavico iz blagoslovljenih šib preganjajo točo, bršljan iz butaric dajo za hrano živini in ji na ta način zagotovijo zdravje, s šibami ali križci iz blagoslovljenih šib, ki jih zatikajo v njive, pa želijo priklicati dobro letino. Vsekakor pa ima vsako območje svoje značilnosti, pritrjuje tudi Jože Stepišnik iz Drešinje vasi, ki je spet poskrbel, da kraj po svoje živi z vsemi temi običaji. Stepišnik s prijateljem Ja-nijem že nekaj časa po okolici nabira primerno zelenje, seveda pazljivo, da ne bi »vsega izropala«. V Dre-šinji vasi bodo namreč danes začeli izdelovati butaro velikanko, jutri, v soboto dopoldne, pa vse, ki jih izdelava butar zanima, povabili v posebne delavnice. »Sam delam takšne, kot me je naučil oče. V butari mora biti >zimzelenje<, ki je vir življenja. Mogoče ima kaj veze tudi z ljudskim šte- V Katoliški cerkvi pojasnjujejo, da se s cvetno nedeljo začne neposredna priprava na veliko noč, ki je največji krščanski praznik. Cvetna ali oljčna nedelja je prvi dan velikega tedna, ko bogosluž-no dogajanje predstavlja Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem. Tradicija bla-goslavljanja zelenja se je začela pojavljati v 7. stoletju. Bogoslužje, ki poteka od cvetne do velikonočne nedelje, zaznamuje bogata simbolika, ki pomaga h globljemu razumevanju jedra krščanskega verovanja. Jezusa so ob vhodu v Jeruzalem pozdravljali z zelenjem, ki je v naših krajih povezano s tradicijo izdelovanja bu- vilom sedem, saj mora biti v butari sedem vrst lesa,« je opisoval Stepišnik in prešerno pripomnil: »Kakor ima človek roko, takšna butara nastane. Mi pazimo, da ima obliko in da je lepa za pogledati.« Na delavnicah bodo tako nastajale različne butare, bolj spodnjesa-vinjsko obarvane, butaro velikanko pa v vasi izdelujejo zadnjih deset let. Začeli so s petimi, zdaj se ustavljajo pri 17, 18 metrih. »Na stremimo za rekordi, pač pa želimo ohranjati tradicijo, ki po svoje veže tudi vse krajane. Je pa lepo, ko mladi gasilci prinesejo butaro in jo postavijo pred petrovško baziliko,« je pripovedoval Stepišnik in priznal, da velikanko raje izdelajo kak dan prej. Da se slučajno ne prelomi, kar bi bila sramota. In čeprav ne gre za tekmovanje, se le radi primerjajo z butarami iz drugih vasi. Po vrnitvi velikanko postavijo v dvorano gasilskega doma, kjer bo prihodnji teden velikonočna razstava. Člani turističnega in gasilskega društva, ki sodelujejo pri pripravi, so jo naslovili Ko zacveti dren in zadi-šijo potice, na njej pa bodo predstavili velikonočne jedi, posladke, pirhe in še marsikaj, kar sodi v ta čas. »Tudi to se bo splačalo pogledati,« zagotavlja Stepišnik. URŠKA SELIŠNIK tar oziroma s pripravo oljčnih vejic. Oljka je odporno sredozemsko zimzeleno drevo, ki je simbol miru in sprave, zelenje pa predstavlja rodovitnost in življenje. Posebnost svete maše na cvetno nedeljo je začetek obreda z blagoslovom zelenja pred cerkvijo, ki ga v procesiji med petjem slavilnih pesmi odnesejo v cerkev. Zelenje (oljčne vejice in različne vrste butar) verniki zbirajo in povezujejo po posebnih krajevnih navadah in blagoslovljenega odnesejo domov. Vendarle v ospredju bogoslužja cvetne nedelje ni blagoslov zelenja, temveč procesija v čast Kristusu Kralju. HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE »Vse, kar sem videla, sem pojedla« Le dobra tretjina Slovencev ima normalno težo. Naše prehranjevalne navade so slabe. Pojemo veliko preveč maščob, število obrokov na dan je premajhno, večino kalorij zaužijemo pozno popoldne in zvečer. Jemo kalorično prebogato hrano in poraba kalorij z gibanjem je premajhna. Vodilo zdrave prehrane naj bo prehranska piramida. Velik vpliv na prehranjevalne navade imajo izobraženost ljudi, dostopnost in cena hrane. Svetovna zdravstvena organizacija si prizadeva, da bi vsaka država oblikovala in izvajala zdravo prehranjevalno politiko, ki vključuje pridelavo, predelavo in ponudbo cenovno dostopne zdrave hrane vsem slojem prebivalstva, tudi socialno ogroženim, ter ustrezno izobraževanje o zdravi prehrani. Povprečen Slovenec ni ljubitelj sadja in zelenjave, poje premalo balastnih snovi in polnovrednih škrobnih živil, medtem ko se pretirano hrani z maščobnimi jed-mi in si jedi po nepotrebnem dosoljuje. Le polovica jih zaj-trkuje, še manj malica. Mnogo ljudi kosi pozno popoldne. Na krožnikih je premalo uravnotežene hrane, z njo ne ravnajo varno (surova živila slabo operejo in pri kuhi neprimerno termično obdelajo), hrana je premalo varovalna in gastronomsko sprejemljiva, saj ljudem za videz jedi na krožniku ni posebej mar. Jesti je treba tri obroke na dan (zajtrk, kosilo, večerja), dopoldne in popoldne je priporočljivo tudi malicati. Med obroki naj bo vsaj 3 do 4 ure razmaka. V mislih naj bi imeli prehransko piramido. Piramida spodbuja uživanje pestre hrane, s katero dobi organizem hranilne snovi in ustrezno količino kalorij. Nobena skupina ni pomembnejša od druge. Živila z vrha piramide je treba uživati redko, iz sredine izbirati čim bolj pusta ali posneta živila in dnev- no posegati po škrobnih živilih z dna piramide. Vrečka, ki se širi »Hujšarji« so v tem tednu lažji za 21 kilogramov. »Nihče teže ni pridobil in to je vzpodbuden začetek,« rezultat tehtanja povzema Tatjana Škornik Tovornik. Janja Planko je uspešno začela hujšati. V prvih tednih izgublja tekočino iz telesa in pridobiva mišično maso. »Nikoli več ne bom ponavljala napak, ki so me spremljale zadnjih nekaj let. Čez dan sem premalo jedla in zvečer vse nadoknadila. Najraje sem ob večerih jedla kruh. Čokolada je bila prav tako moja šibka točka in pogosta pregreha.« V skupini sta dve kuharici in le mislite si lahko, kako trdno voljo imata, da spremenita prehranjevalne navade. »Bila sem vrečka, ki se je širila. Vse, kar sem videla, sem pojedla. Prva dva dni je bilo težko. Problem je v glavi in to sem morala najprej urediti,« nam zaupa Polona Hren. Hrenova je v prvem tednu hujšanja izgubila 3,4 kilograma, v zadnjem tednu dni pa le 20 dekagra-mov. »Izgubljam vodo in pri- Zaslužni za boj proti raku Zveza slovenskih društev za boj proti raku vsako leto podeli priznanja za prizadevno delo zaslužnim sodelavcem zveze in regijskih društev. Na pobudo Društva za boj proti raku regije Celje so priznanje za večletno prizadevno delo in sodelovanje z društvom prejeli Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje in njihov učitelj Srečko Lešek ter Policijska uprava Celje oziroma njihov sodelavec Danilo Ungar. Priznanja in plakete so podelili na slavnostni seji Zveze društev za boj proti raku, ki je bila v začetku marca. MJ »Hujšarji« postajajo navdušeni nad delom v fitnesu. Skoraj vsak dan si namesto kilogramov vzamejo čas za pridobivanje mišične mase. dobivam mišično maso.« Simona Jančič je navdušena nad delom v skupini. Mlada mamica na vadbo odhaja tudi s svojim dojenčkom. »Sem korenito posegla v jedilnik in se trudim nove navade vnesti med svoje najbližje. Doma me ne podpirajo povsem, saj še vedno menijo, da bom po akciji začela grešiti.« V skupini se tkejo prijateljske vezi. Marinka Ferlič je na primer v torek ob rojstnem in materinskem dnevu »sotrpine« razveselila z doma izdelanimi lesenimi ploščicami, ki sta jih krasila za vsakega posebej izbrana misel in cvet. MATEJA JAZBEC Foto: GrupA Z leve: Srečko Lešek, prof. dr. Borut Štabuc, predsednik Zveze slovenskih društev za boj proti raku, Tatjana Škornik Tovornik, predstavnica Društva za boj proti raku regije Celje in Elvis Alojzij Herbaj iz Policijske uprave Celje ( prevzel priznanje v imenu Danila Ungarja) f Ne pustite se žejne peljati čez vodo, NOVI TEDNIK Skozi vrata celjske bolnišnice na leto stopi do 350 tisoč ljudi. Marsikdaj je utrip v bolnišnici podoben uličnemu ali celo kavarniškemu vzdušju. Ni jih malo med starejšimi, ki jim čakalnice pomenijo drugi dom in družabni prostor. Najbolj živahno je običajno v čakalnici za tromboteste, kjer pacienti kramljajo tudi po dve uri pred pregledom. Vznemirjeni in nestrpni pred pregledom večkrat »živčno« ugotavljajo, da se za vrati ambulante samo sedi ... Na Celjskem smo v povprečju bolni podobno kot v drugih regijah. »So pa pacienti morda nekoliko razvajeni, ker ne vedo, kako dobro bolnišnico in urgenco imajo. Vendar jim tega ne smemo zameriti, saj je bolnišnica premalo odprta ustanova in o zdravnikih vedo veliko povedati zlasti politiki,« je prepričan zdravnik, specialist interne medicine Dragan Kovačič. »Mislijo, da se za vrati ambulante samo sedi, kar ni res. Vse zahteva svoj čas in v medicini ne obstaja stoodstotnih rešitev. Nismo tako daleč, da bi se lahko imeli za bogove. Vsi smo obremenjeni in zdravnik mora biti pozoren, da ne po stane aroganten. Če ti ne zamerijo, da nečesa ne veš, pa ti nikoli ne odpustijo arogance. To je naša naloga, od pacientov pa pričakujemo, da najprej vidijo in spoznajo sistem dela in šele nato kritizirajo.« Pacienti vedo vedno več. »Težje jih je informirati in po drugi strani vse bolj razumejo, kaj jim nekdo govori.« Sodelovanje med pacientom in zdravnikom se izboljšuje, čeprav so ekstremi vedno bili in bodo. Celjska bolnišnica je po besedah Kovačiča v marsičem boljša od drugih, kjer razpolagajo z več sredstvi. »Tega se morajo zavedati tudi naši uporabniki. Brez njihove podpore se kaj lahko zgodi, da bomo padli na raven tistih bolnišnic, kjer se kakovost storitev razlikuje od naše. To govorim iz prve roke, saj smo vsi med šolanjem krožili drugje.« Kovačič ob tem ne pozabi izpostaviti nadzora nad kvaliteto dela zdravnikov. Kriteriji, po katerih bi vedeli, kateri zdravnik je dober ali slab, kljub večletnim poskusom, v praksi še vedno niso zaživeli. Kadilec jo je dobro odnesel Na odsek za invazivno kardiologijo prihajajo bolniki z bolečinami v prsnem košu, s težko sapo, tisti, ki imajo okvarjene srče zaklopke, in bolniki, pri katerih sumimo, da gre za srčno obolenje, razlaga kardiolog Matej Marin-šek. Na slikanje srčnih žil ali koronarografijo je čakal tudi Duško Tomič iz Hrastnika. Zadnjega pol leta čuti bolečine v levi roki. Na dan pokadi 30 cigaret in je kadilec že več kot 40 let. S prijatelji rad poseda in športne aktivnosti mu niso ljube, je neposreden. »Zelo rad kadim in pijem kavo. Pri tem uživam in žal bi mi bilo razvado opustiti, če bodo ugotovili kaj hujšega,« je dejal na »mizi« tik pred pregledom s koro-narografom, z aparatom, ki omogoča rentgensko slikanje arterij. Z njim odkrijejo zožitve žil, ki vplivajo na zmanjšanje dovoda kisika k srčni mišici. Velikokrat je možno to ožino razširiti z napihnjenim balončkom, s čimer je problem dostikrat rešen. Kljub vsem dejavnikom tveganja za infarkt je Tomič »oddajal napačne signale«. Letno s težavo, kot je njegova, pomoč poišče tisoč ljudi, med njimi jih 150 doleti akutni infarkt z zaporo žile, kar predstavlja 4-odstotno umrljivost, in med 400 in 500 jih doživi manjši infarkt. Nekoliko bolje so pred infarktom zaščitene ženske, vendar le v rodni dobi, kasneje se odstotek z moškimi izenači. Bolečine v prsih in infarkti se povečajo pred poslabšanjem vremena, za kar še vedno ni uradne razlage. »One day hospital« Boris Belej se je v ponedeljek znašel na urgenci. Tožil je zaradi bolečin v prsih, ima visok pritisk, težave z želodcem in s hrbtenico. Noč je preživel na opazovanju. Naslednji dan ga je čakal obremenitveni test. Devet minut hoje po traku na način, kot bi se vzpenjal v hrib, je pokazalo, da nima zoženih žil ter da za njegove težave ni krivo srce in ni življenjsko ogrožen. »Ugotovili smo, kaj mu ni, in ne, kaj mu je,« Kovačič povzema »popularen« način razmišljanja v medicini. Vzroke njegovih težav bo najverjetneje moral ugotavljati gastroenterolog ali or- toped. Medtem ko si je Belej oddahnil od strahu pred morebitnim infarktom, so se v urgentni službi ukvarjali s 95-letnikom. Njegovo srce je popustilo in ugotavljali so, ali je to vzrok za poslabšanje stanja. »Odločali bomo med ambulantnim zdravljenjem, sprejemom na katerega od oddelkov bolnišnice ali o napotitvi drugam,« pravi specialist internist Rafael Skale. Nekaj metrov stran vstopimo v sobo za opazovanje oziroma »one day hos-pital«. »Ko stanje ni ne črno ne belo, temveč nekje vmes, obstaja pravilo, da opazuješ,« o namenu sobe, opremljene z monitorji, v kateri so ležali štirje pacienti, pove Kovačič. Na urgenci ... mirno Okoli poldneva sta se na ur-genci znašla moški, ki se je onesvestil, in ženska z motnjo srčnega ritma. Na urgenci velja pravilo - ugotoviti morebitno življenjsko ogroženost bolnika in nato presoditi, ali ga bo treba stabilizirati, sprejeti v oskrbo ali ga poslati domov. Ko-vačič ob tem govori o kaotičnih razmerah z urgence, ko so naenkrat oživljali dva človeka. Drama za življenje in smrt se odvija v najbolj urgentnem delu bolnišnice, to je v reani-macijskem prostoru. Dogajanje je mogoče primerjati z ameriško nanizanko Dr. House, ko se okoli »na pol mrtvega človeka« znajdejo vsi na kupu. Pri roki so defibrilator (v primeru zastoja srca), ultrazvok (diagnostična preiskava) in EKG (elektrokardiogram -grafični zapis električne aktivnosti srca). Na srečo je soba v torek dopoldne samevala. Mirno vzdušje je bilo mogoče čutiti na intenzivnem oddelku, kjer ležijo bolniki z najtežjimi oblikami pljučnice in infarktov, s strdki ... Njihovo življenje je odvisno od aparatov. »Bolniku vstavljamo kateter za merjenje pretoka krvi v telesu ter ugotavljamo, pod kakšnimi pogoji deluje srce za začetek odmerjanja zdravila in tekočine za zdravljenje,« poseg ob asistenci medicinske sestre in pod budnim očesom dveh specializantov komentira specialist interne medicine Roman Parežnik. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA Na oddelku za kardiologijo celjske bolnišnice imajo 35 postelj. Letno se na oddelku izmenja med 2.400 in 2.700 ljudi. Ležalna doba je temu primerno kratka in traja največ do štiri dni. Gre za akutni oddelek, kamor najpogosteje ljudje prihajajo zaradi dušenja in bolečin v prsnem košu. Pri tem ugotavljajo, da obstaja potreba po negovalnih bolnišnicah in oddelkih, kamor bi lahko premestili starejše paciente, ki potrebujejo več časa za okrevanje, prostor na oddelku pa namenili za najbolj nujne primere. Duško Tomič iz Hrastnika pred pregledom s koronarografom, z aparatom, ki omogoča rentgensko slikanje arterij. Tomič je »oddajal napačne signale« za infarkt, pravi specialist interne medicine Dragan Kovačič (levo). 8 REPORTAŽA Mirno vzdušje je mogoče čutiti na intenzivnem oddelku, kjer ležijo bolniki z najtežjimi oblikami pljučnice in infarktov, s strdki ... Okoli »na pol mrtvega« človeka Za zidovi celjske bolnišnice ni prostora za bogove - »Če ti ne zamerijo, da nečesa ne veš, pa ti nikoli ne odpustijo arogance,« o pacientih pravi asist. dr. Dragan Kovačič Na obremenitvenem testu hoje po traku se je Boris Belej znašel zaradi bolečin v prsih. Strah pred infarktom se je polegel. H'OiH'HIIN CELJE Šubičev paviljon za vedno izgubljen? Šubičev paviljon ostaja neizpolnjena obljuba Mestne občine Celje. Ta je namreč, ko so paviljon leta 2005 zaradi širitve ceste porušili, obljubila, da ga bo ponovno postavila na primerno lokacijo v bližini, a iz tega, kot kaže, ne bo nič. Celo župan Bojan Šrot je zdaj priznal, da se boji, da je »Šubičev paviljon izgubljen za vse večne čase«. Nekdanji kulturni spomenik lokalnega pomena, delo slavnega arhitekta Vladimirja Šubica, ki je stal v senci prav tako zaščitene platane pri celjski železniški postaji, bodo Celjani najverjetneje lahko občudovali samo še na starih fotografijah. V mestni občini si že vse odtlej, ko je paviljon »padel«, be- lijo glave s tem, kam bi ga postavili. Najprej so primerno lokacijo zanj videli v senci kostanjev na dvorišču med Celjskim domom in Pelikanovim ateljejem. Potem se je porodila ideja, da bi ga postavili pred Celjski dom na Krekov trg, kjer danes stojijo kioski za taksi in trafika. Te rešitve ni podprl Zavod za varstvo kulturne dediščine Celje, češ da bi postavitev na tem mestu zakrila eno najznačilnejših celjskih vedut - pogled proti železniški postaji. V igri je bil tudi prostor med železniško postajo in parkiriščem, vendar je to zemljišče v lasti Slovenskih železnic in občina z njim ne more razpolagati. Vmes se je Šubičev paviljon celo »izgubil«, saj ne v mestni občini niti na zavodu niso ve- 9 deli, kje so shranjeni njegovi ostanki. Nato so le ugotovili, da so deli paviljona skrbno spravljeni v skladišču v Zagradu, kjer bodo verjetno tudi ostali. A tudi, če bi končno našli primerno lokacijo za postavitev paviljona, je tu še en problem, pravi župan Bojan Šrot: »Čemu postavljati paviljon, če ne vemo, kakšno vsebino bi mu dali. In bojim se, da je Šubičev paviljon izgubljen za vse večne čase. No, morda se bo še kdaj pojavila prilika, da ga ponovno postavimo. Bo pa v vsakem primeru ostal ohranjen v smislu arhitekturnega načrta, na fotografijah in tistem, kar je od njega ostalo.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT) -, . .„vi' rM . .- , ■ ■ f. * . ■ ■>■ ■, • .... • ' lik ■ • , \ . * »v Pogled na Šubičev paviljon, ko je še stal ob znameniti platani pri železniški postaji v Celju. Zgrajen je bil v tridesetih letih prejšnjega stoletja za prodajo avtobusnih vozovnic, s čakalnico in z javnim straniščem. Nazadnje je bila v njem celo okrepčevalnica. Veseli vsakega evra Tudi v Celju je vse več staršev, ki ne zmorejo poravnati niti sprotnih stroškov šolske prehrane svojih otrok, kaj šele ostalih izdatkov, povezanih z izvajanjem nadstandardne-ga programa, ki ga šola ponuja otrokom ob rednem pouku. Da bi si tudi otroci iz socialno šibkejših družin lahko privoščili šolske izlete ter športne in kulturne dneve, je OŠ Lava v nedeljo organi- zirala dobrodelni koncert za svoje učence. Kot pravi ravnateljica Marijana Kolen-ko, je odlično uspel. Čeprav niso uspeli prodati vseh 520 vstopnic, ampak le okoli 390, so z odzivom obiskovalcev vseeno zadovoljni. Zbrali so okoli 3 tisoč evrov, kar je po besedah Kolenko-ve »lepa vsota, glede na to, da smo vajeni skromnega delovanja«. BA Foto: TimE ZVD Zavod za varstvo pri delu d. d. www.zvd.st J rh unske in celovite storita s področja varnosti in -drtivja pri delu. Zagotavljamo jih neprekinjeno ie od teta / 960 PE CELJE LJUBLJANA PE KOPER 059 083 £30 01 585 51 00 05 630 00 35 Na koncertu za OŠ Lava so nastopili tudi najmlajši iz vrtca Zarja - enota Iskrica Lava. Predstavitev nordijske hoje V torek, 30. in sredo, 31. marca bo Klub nordijske hoje Celje pripravil predstavitev nordijske hoje na Savinjskem nabrežju pri mestni plaži. Predstavitev bo od 16. do 18. ure. Več na spletni strani www.klubnhcelje.si PROMETNI STANOVANJA možnost najemaj na lokaciji lipa štore VELIKOST STANOVANJ: 36-89 m* INFORMACIJE: MATEJA K0MP0Ž Naslov: Lava 42,3000 Celje Telefon: 03/42 6« 58«, 041519 729 E-pošta: mateja.kompoz@cm-celje.si spletna stian: www.cm-celje.si 22 GARAŽNIH MEST CMCelje CESTE MOSTOVI CEUE d.d. Družba za nizke in visoke gradnje RENAULT CLIO STORIA R.S.L. d.o.o. Levec, Levec 56 c, 3301 Petrovče tel.: 03 425 45 14 in 03 425 45 16 | splet: www.rsl.si Znanje in ideje v žalskih inovacijah V žalskem ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva so v ponedeljek razglasili najboljše inovatorje v občini. Na razpis Inovator leta 2009 je prispelo devet vlog, v ocenjevanje se je uvrstilo sedem predlogov iz različnih žalskih podjetij. Poleg treh priznanj so podelili štiri nagrade. »V zadnjih petih letih smo letos, kar se tiče prijav, prejeli rekordno število dokaj kakovostnih inovacij,« je poudaril predsednik komisije Ivan Pod-pečan. »Mogoče je kriza povzročila tudi pozitivna razmišljanja in učinke, ki se izkazujejo skozi inovativno dejavnost v podjetjih. Seveda je, podobno kot drugje, tudi v Žalcu marsikaj odvisno od tega, kakšen odnos imajo v podjetjih do ino- vatovarjev.« Nagrado za tretje mesto so prejeli v Sigmanovi, drugo nagrado so podelili skupini inovatorjev v podjetju Novem car. Vse inovacije pomenijo pomembne izboljšave v proizvodnji. Prvi dve nagradi so namenili dvema patentiranima izdelkoma. Inovator Aleš Marko iz podjetja Uniforest je prijavil pregibno razširitev deske gozdarskega vitla, Janez Uplaznik iz podjetja Sico pa inovativno izvedbo škarjaste-ga dvižnega mehanizma, gnanega s hidravličnim cilindrom pri dvižnih ploščadih. Podelitve se je udeležil tudi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj Gregor Golobič, ki je poleg pomena inovacij, ki jim bo Slovenija morala namenjati Pri nagrajenih inovacijah v žalski več pozornosti, pohvalil prizadevanja žalske občine. »Občina z razvojno agencijo na nek način orje ledino, saj je ena redkih lokalnih skupnosti v Sloveniji, ki spodbuja mlade od zgodnjih let k raziskovalni in inovativni de- občini je sodelovalo 16 inovatorjev. javnosti. K inovativnosti je treba stremeti na vsakem koraku. Te strategije prihajajo v ospredje, saj smo v krizi videli, da so utečene poti gospodarjenja postavljene pod vprašaj. Slovenija, če bo hotela ohraniti trge in pridobi- ti nove, bo morala inovacijam namenjati več pozornosti.« »Za inovacijo sta potrebna znanje in poznavanje področja. Poleg tega moraš, ko greš skozi podjetje, nenehno razmišljati, kaj bi lahko izbolj- šal, olajšal in pocenil. Če poslušaš še ideje ljudi, lahko iz tega marsikaj nastane,« je povedal eden od zmagovalnih žalskih inovatorjev Janez Uplaz-nik, ki se je z inovacijami ukvarjal že v Gorenju. US, foto: TT V Žalec prihajajo redarji Žalski svetniki so na ponedeljkovi seji v prvem branju sprejeli predlog programa varnosti v občini, ki je zdaj v javni obravnavi. Pomembna novost, ki jo prinaša predlog, je organiziranje občinske redarske službe, ki bo v občini zaživela postopoma. Za pripravo programa varnosti so mnoge službe, od policije do krajevnih skupnosti in civilne zaščite, pripravile oceno varnostnih razmer, ogroženosti in varnostnih tveganj. Namen programa je določiti enotne kriterije in opredeliti ukrepe za zagotavljanje javne varnosti v občini. »Poleg prometne varnosti, ki jo občani najbolj občutijo, smo obdelali druge vidike. Tak dokument je pomemben za lokalno skupnost, veliko pa si obetam tudi od javne razprave, na kateri bodo občani lahko opozorili še na druge nevarne točke,« je napovedal župan Lojze Posedel. Žalska občina je februarja pridobila soglasje Mestne občine Celje ter občin Laško in Štore, s katerim se bo pridružila medobčinskemu inšpektoratu. »V okviru spodnjesavinjskih občin smo si prizadevali, da bi ustanovili skupno medobčinsko redarstvo in inšpekcijo. V tem nismo uspeli in druge občine so pristopile k velenjskemu inšpektoratu. V Žalcu pa smo prepričani, da je dolina povezana s Celjem, in smo se zato odločili oziroma smo veseli, da so v omenjenih občinah potrdili našo vključitev,« je omenil žalski župan. Ker je tudi v Žalcu »rak rana« mirujoči promet, bodo redarji, za območje občine naj bi zaposlili tri, v sodelovanju s policijo zagotavljali javno varnost v mirujočem in seveda tudi v cestnem prometa. Sicer bosta vsebina dela in financiranje redarske službe podrobneje raz-delana v odloku o ustanovitvi medobčinskega inšpektorata za vse štiri omenjene občine. Že zdaj velja, da naj bi redarji v prvi fazi opozarjali, nato kaznovali. »V mestu je veliko znakov za prepoved parkiranja in podobno, vendar vidimo, da jih vozniki ne upoštevajo. Policija se zaradi drugih nalog ne ukvarja z urejanjem mirujočega prometa. Z odlokom, ki bo pripravljen, bodo parkirna mesta dodatno označena, na nekaterih najbolj kritičnih točkah, na Šlandrovem trgu na primer, tudi časovno omejena,« načrtuje župan Posedel. US Malčki jeseni do novih in večjih prostorov Vrtec v Preboldu je premajhen za vse otroke, zato je gradnja prizidka nujna. Na nove, večje prostore čaka 200 otrok. V prostore šole so v začetku leta morali preseliti prvo skupino otrok, naslednji mesec bodo tja selili še eno skupino. V šoli je dovolj prostora za vse otroke, vendar je selitev vrtčevskih otrok v prostore šole le začasna rešitev. V občinskem proračunu so našli denar za prepotrebno grad- njo prizidka vrtca, na kar so na eni izmed občinskih sej najbolj glasno opozorili svetniki, člani šolskega sveta staršev. Za gradnjo je letos namenjenih 160 od skupaj 300 tisoč evrov, kolikor bo gradnja prizidka in obnova vrtca stala. Pred izgradnjo bodo v prostore šole poleg skupine petletnikov, ki so jih tja selili že pred meseci, aprila preselili novo skupino otrok, starih eno leto. Malčkom bodo v šoli na voljo ustrezne igral- nice in njihovim potrebam prilagojene sanitarije ter ostali prostori. Po besedah ravnatelja preboldske šole in vrtca Otona Račečiča, bo največja prostorska stiska v na- slednjih treh mesecih, medtem ko je poleti običajno pričakovati izpis otrok iz vrtca in sprostitev zmogljivosti. Načrtujejo, da bo prizidek do jeseni končan in bodo otroci vendarle prišli do večjih prostorov v štirih igralnicah. MATEJA JAZBEC Spet bo dišalo po poticah Danes in jutri bo v Dvorani Prebold sedmi festival potic. Na ogled in v pokušino bodo postavili orehovo in smetanovo potico ter orehov šarkelj. Potice bo ocenjevala strokovna komisija, podelili bodo tudi znak kakovosti za prejemnike trikratnega zlatega priznanja za najbolj okusno in kakovostno pripravljeno potico. Festival vsako leto privabi mnogo izdelovalcev potic, pri čemer ne prihajajo le domačini, temveč tudi ljubitelji in peki potic od drugod. Današnji dan bo v celoti minil v znamenju potic. V dopoldanskih urah bodo sodelujoči dostavljali potice, nakar bo sledilo ocenjevanje in v večernih urah odprtje razstave in podelitev priznanj s kulturnim programom. Jutri bodo na ogled razstavljene potice in kmečka tržnica z velikonočno ponudbo in s prikazom izdelave butar. Potice bodo tudi tokrat podarili domovom starejših na Polzeli, Grmovju in Vranskem. Za ohranjanje te tradicionalne jedi so med drugimi najbolj zaslužne članice društva podeželskih žena iz Prebolda. MJ Zdravje z domačega vrta NlČ NI LEPŠEGA KOT UŽIVATI SADOVE NARAVE, KI SMO JIH VZGOJILI SAMI. SEMENARNA Ljubljana, d.d., Dolenjska cesta 242, Ljubljana, www.semenarna.si ÍWHMIN yiLiHj» I 11 Hvaležni smo, ker nas slisite S pomočjo posebnega dobrodelnega odbora pomoč družini Paternes in centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Glavni akterji dobrodelnosti v Velenju V MO Velenje so se pridružili pobudi Slovenske filantropije, Združenja za promocijo prostovoljstva. Zato so v sredo v okviru projekta z naslovom Dan za spremembe zbirali denar in oblačila za pomoč trem socialno ogroženim velenjskim družinam. Vsak zaposleni v občinski upravi je prispeval vsaj en izdelek. V sredo je velenjski župan Srečko Meh v prostorih Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje družini Paterneš iz Cirkovc predal ček za skoraj 4 tisoč evrov, ravnateljici centra Mariji Kovačič pa ključe novega avtomobila, s katerim bodo lahko prevažali svoje učence. S tem so v Velenju zaokrožili lanski oktobrski dobrodelni koncert, na katerem so v sodelovanju s humoristi, likovniki, delovnimi invalidi premogovnika in s Festivalom Velenje zbirali denar za pomoč družini in centru. Poleg glasbenih nastopov so na koncertu pripravili dražbo dvajsetih likovnih del, skupaj pa so zbrali skoraj 29 tisoč evrov. Streha za družino Tričlanska družina Pater-neš iz Cirkovc je najhujšo nesrečo doživela lani avgusta, ko je prišlo do samovžiga sena. Ogenj je popolnoma uničil večje gospodarsko po- Včeraj zvečer so v Velenju pripravili tradicionalno dobrodelno prireditev ob materinskem dnevu Bolero 2010. Dohodek s prireditve bo namenjen Območnemu združenju Rdečega križa Velenje za pomoč socialno najbolj ogroženim. slopje, tri traktorske priključke in puhalnik. Škoda je bila ocenjena na 41 tisoč evrov. Takoj po požaru so nesrečni družini priskočili na pomoč, v KS Cirkovce tudi ustanovili šestčlanski odbor, ki je pomagal pri odpravljanju stiske. MO Velenje je plačala skoraj 4 tisoč evrov za nakup gradbenega lesa za ostrešje pogorišča. »Nam takšna pomoč veliko pomeni. Sem bolj v letih in sam ne bi zmogel na novo zgraditi gospodarskega poslopja,« je omenil Stanko Paterneš, ki tolikšne pomoči sosedov, krajanov, gasilcev ... in tudi občine ni pričakoval. »Res smo začutili, da nismo sami. Mene je namreč zelo skrbelo. Zdaj smo gospodarsko poslopje dogradili na >tri-četrt<, naprej pa bomo delali po malem. Veste, spomini na lanski avgust so še vedno zelo živi in grozni. Vedno ko zavoham dim, mi je hudo in še kar gledam, če pri nas kaj gori.« Kombi za center V Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje je všolanih 70 otrok v dveh programih. »V našem centru imamo otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki obiskujejo prilagojen izobraževalni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom (osnovna šola s prilagojenim programom). Prav tako imamo tudi učence z zmerno težjo ali s težko motnjo v duševnem razvoju, ki obiskujejo poseben program vzgoje in izobraževanja - oddelke za vzgojo in izobraževanje. Po starosti vključujemo otroke od 5 let in 8 mesecev naprej, saj tudi za nas velja devetletka,« je povedala ravnateljica Marija Kovačič in dodala, da učenci prihajajo iz vseh treh občin Šaleške doline, v zadnjih letih pa tudi iz Zgornje Savinjske doline. »Nov kombi za naš center pomeni novo življenje. Vse bolj se pojavljamo v javnosti, kar je tudi naš cilj usposabljanja, in zdaj bomo bolj mobilni,« se je veselila Ko-vačičeva skupaj z otroki in zaposlenimi. Kombi, ki bi zadostil vsem predpisom, tudi s primernim prostorom za učence na vozičku, so si želeli dolga leta. Star kombi je namreč že odslužil in z njim ne smejo več voziti otrok, zato je novo vozilo v vrednosti več kot 19 tisoč evrov seveda zelo dobrodošlo. »Neizmerno smo hvaležni tudi za to, ker nas slišite in ker veste, da smo z vami,« je poudarila ravnateljica, ki se ji je tako tik pred upoko- jitvijo izpolnila ena največjih želja. Vozilo bodo tudi posojali, in sicer družinam, ki bodo potrebovale tovrstno pomoč. Preglednost za vsak evro Dobrodelno akcijo za zbiranje denarja je izpeljal Odbor za organizacijo dobrodelnih prireditev Mestne občine Velenje, ki ga je lani oktobra imenoval župan Meh. »V občini so na eni strani prebivalci, ki pomoč potrebujejo, na drugi strani pa ljudje, ki radi pomagajo. Se mi pa zdi izjemno pomembno, da so te dobrodelne akcije povsem >čiste<. Zato smo oblikovali medresorsko skupino, ki skrbi, da so akcije pregledne, vsak račun pa verificiran, saj bomo tako lažje ohranili dobrodelnost. Opažamo namreč, da ljudje, ki sicer radi pomagajo, nasprotujejo, če se na ta denar obesijo drugi stroški,« je omenil velenjski župan. Odbor vodi Drago Kolar iz Aktiva delovnih invalidov Premogovnika Velenje: »Doslej smo pogosto delali in pomagali vsak po svoje, kadar je kdo izvedel za kakšen problem. V odboru smo zdaj vsi, ki se ukvarjamo z dobrodelnostjo. Lani smo za malega Gašperja že kupili najnujnejše pripomočke, zdaj pa smo skupaj s centrom veseli novega kombija ter pomoči družini Pater-neš.« V teh dneh pomagajo materinskima domovoma v Mozirju in Žalcu ter varni hiši v Velenju, za katere zbirajo pohištvo ter kuhinjsko in drugo opremo. Tudi Kolar je poudaril, da je v šaleškem okolju še veliko posluha za ljudi v stiski, hkrati pa omenil, da je treba v teh časih po- kazati, kam in komu so namenili denar. »Naši podatki so verodostojni in dostopni v vsakem trenutku. Pri mestni občini je namreč odprt po-dračun za dobrodelne namene, na katerem je razviden vsak nakazan evro ter tudi, za kaj je bil porabljen.« URŠKA SELIŠNIK SLIKOPLESKARSTVO PARKETARSTVO TALNE OBLOGE SCMZEBEÙc VRUNČEVA 2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/9118150 U KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje Tel.: 03/8961-100 PE ENERGETIKA Tel.: 03/ 896 12 56 PE VODOVOD IN KANALIZACIJA Tel.:03/8891it20,03/889M00 l/ISOKA KflKOI/OSTSTORITEl/ ZNANJE, USn/flRJ/ILNOSr, INOVATIVNOST ZANESLJIVOST, UClNKOl/ITOST 12 RADEČE NOVI TEDNIK Jubilej radeške glasbene šole V Radečah so ponosni na tradicijo in uspehe glasbene šole, ki usmerja ljubezen mladih do glasbe ter plesa že 60 let. Številne generacije otrok in mladih so se kalile pod mentorstvom glasbenih pedagogov in učiteljev ter pobirale priznanja na tekmovanjih. Enako velja za podružnico glasbene šole v Laškem, ki praznuje 35-letnico. Jubileja bodo obeležili tudi s slavnostnimi koncerti. Glasbeno šolo Radeče v tem šolskem letu obiskuje kar 445 otrok, od tega 270 podružnico v Laškem in oddelek v Rimskih Toplicah. Znanje z njimi deli kar 30 pedagogov in učiteljev, ki mlade usmerjajo v predšolski glasbeni vzgoji, glasbeni pripravnici, inštrumen-talnem pouku, plesni pripravnici ter sodobnem plesu. »Rav- Ravnateljica Rosana Jakšič vodi Glasbeno šolo Radeče že 15 let. no za zadnje tri je v zadnjih letih največ povpraševanja,« pravi dolgoletna ravnateljica glasbene šole Rosana Jakšič, hkrati pa se že intenzivno pripravlja na vpis za novo šolsko leto, ki bo v maju. »Zanimanje za inštrumente je pri otrocih različno glede na starost. Vsekakor nam je v interesu, da spodbujamo vpis v pouk inštrumentov, ki pokrivajo kadrovsko strukturo za potrebe pihalnih godb v Radečah, Zidanem Mostu in Laškem. Vse godbe so dobre in prepoznavne v glasbenem prostoru, kar je dovolj zgovoren podatek. Imamo pa v šoli kar pet orkestrov, zato smo veseli, da je letos zaživel še pouk kontrabasa,« našteva Jakšiče-va, predvsem ponosna tudi na nastope glasbenikov na tekmovanjih na vseh ravneh. Ob obletnici je Glasbena šola Radeče pripravila tudi zbornik z zgoščenko, na kateri so avdio- in videopo-snetki učencev. Snemali so v obeh občinah ter zabeležili tudi kulturne, etnološke in ostale zanimivosti. Več oddelkov za Laško Še vedno pa se najde kaj, kar bi veljalo izboljšati, če govorimo o prostorskih pogojih. »Ti so v Radečah zadovoljivi, oddelek v Rimskih Toplicah ima pouk v prostorih osnovne šole, v Laškem pa nas zavezuje obljuba nove šole v prihodnjih letih. V lanskem šolskem letu smo na podlagi soglasja ministrstva za šolstvo in šport dobili možnost širitve oddelkov v Laškem, kjer je interes za vpis zelo velik. Če bomo imeli več oddelkov, bomo seveda nujno potrebovali dodatne prostore. Matični občini pa vedno prisluhneta našim potrebam glede opreme in ostalega, tako da nam zastavljeno s skupnimi močmi vedno uspe realizirati,« razmišlja Jak-šičeva. Povprašali smo jo tudi o vse glasnejši pobudi Laščanov, da bi imeli v svojem kraju matično glasbeno šolo in ne zgolj podružnice. »To je odvisno od ustanovitelja (ministrstva za šolstvo in šport, op. p.). Prepričana sem, da smo zaenkrat s skupnim delom visoko v povprečju glasbenih šol po rezultatih tekmovalcev, nadaljevanju šolanja naših učencev, sodelovanju orkestrov in učen- Laščani bodo vodo dražili postopoma V eni od prejšnjih številk Novega tednika smo poročali, da se bo cena pitne vode za laška gospodinjstva občutno podražila. Vendar bo podražitev postopna. Laški svetniki so sicer sprejeli sklep za spremembo cene pitne vode, ki je zdaj krepko pod državnim povprečjem. Laščani za kubični meter vode namreč plačujejo le 0,25 evra, medtem ko je državno povprečje okoli 0,66 evra. Voda cev plesa na državni ravni,« je prepričana Jakšičeva. »Seveda je nujno tudi sodelovanje v lokalnem okolju. Upam, da nas bodo nekateri še bolje spoznali ob dveh jubilejnih koncertih,« že vnaprej vabi na slavnostni prireditvi. Prvi koncert bo v petek, 9. aprila, v radeški športni dvorani in drugi v sredo, 21. aprila, v laški Marca so se učenci poleg državnega udeležili še mednarodnega tekmovanja v Beogradu, kjer sta zlati plaketi prejela Jurij Martinčič in Luka Vindišar, srebrni Anže Podlesnik in Primož Ulaga ter bronasto plaketo Aljaž Rozman. dvorani Tri lilije. Občinstvu se bodo predstavili solisti, plesalci in komorne skupine ter orkestri, k sodelovanju so povabili tudi nekdanje učence in učitelje. POLONA MASTNAK Koncert za protezo Janka Strnada V Kozjem bo pojutrišnjem, v nedeljo, 28. marca, velik koncert, kot ga na Kozjanskem še ni bilo, veseli pa bi ga bili tudi v velikih mestih. Izkupiček koncerta bo šel za nakup gibljive proteze za upokojenca Janka Strnada, ki je ostal v prometni nesreči brez noge. To se je zgodilo v začetku jeseni, nekaj tednov po njegovi upokojitvi. V gasilski dvorani v Kozjem bodo tako brezplačno nastopili različni slovenski glasbeniki, za vsak glasbeni okus. Poleg Slovenskega okteta, Adija Smolarja in Atomik Harmonik bodo na odru celo tri legende iz zlatega obdobja slovenske popevke, Rafko Irgo-lič, Ivo Mojzer ter Pero Dimi-trijevič, veselijo se Tanje Ža- gar, Foxy Teens, Roberta Go-terja, Davida Groma ... Obiskovalce velikega koncerta pričakujejo iz krajev vse do Šentjurja in Celja. Janko Strnad z Zdol nad Kozjem je ostal brez noge med vožnjo z motorjem, ko mu je prednost izsilil traktorist. V bolnišnici so mu morali nazadnje odrezati nogo celo nad kolenom, prav tako je doživel hud duševni šok. Na Kozjanskem so se odločili, da bodo skušali do nesreče čilemu Janku življenje bistveno olajšati ter poskrbeti za nakup proteze, ki je oče treh študentov sam seveda ne more kupiti. Janko Strnad je bil namreč zadnje desetletje zaposlen v občinskih javnih delih ter je med drugim skrbel za urejanje okolja. BRANE JERANKO Za izvedbo dobrodelne akcije sta se povezali Krajevna organizacija Rdečega križa Kozje ter Občina Kozje v sodelovanju z novim častnim občanom Kozjega, z Marjanom Marinškom. Za nakup gibljive proteze za Janka Strnada je prav tako mogoče nakazati denarne prispevke na transakcijski račun Območnega Rdečega križa Šmarje pri Jelšah, na številko 0600-0000-6382-705 (z oznako »Janko«). Do tega tedna se je na računu nabralo okoli šest tisoč evrov. VEDNO ZMAGOVITA KOMBINACIJA VZAJEMNI SKLADI PRQBANKE UPRAVLJANJE 080 2294 r.probanka-upravljanje.si www.problog.si V zadnjih letih je vse več povpraševanja po plesnem izobraževanju v Laškem naj bi se tako podražila in izenačila s ceno, ki jo plačujeta industrija in obrt, torej na 0,64 evra na kubični meter vode. Ker pa je laška občinska uprava presodila, da bi bila enkratna podražitev prehud zalogaj za občane, so ukrep nekoliko omilili. Tako se bo zaenkrat voda podražila na 0,32 evra na kubični meter, v naslednjih letih pa bo prišlo do novih podražitev. PM H'OiH'HIIN ŠENTJUR BISTRICA OB S.| ROGAŠKA S. I Pravzaprav niso svatovale le žabe, ampak v pretežni meri krastače. Le da so jim v minulih dneh, ko so se množično odpravile na mre-stišča, romantiko tragično kvarile avtomobilske pnevmatike. Masaker bi bil še toliko bolj grozljiv, če ne bi bilo prostovoljcev, med drugim v Gorici pri Slivnici in v Kozjanskem parku, ki so se tudi letos trudili krastačam omogočiti čim bolj varno pot. Kakršnekoli estetske občutke vam že morda vzbuja pogled na te pripadnice in pri- padnike vrste bufo bufo, ne moremo mimo njihove ključne vloge v našem ekosistemu. Krastače se namreč pridno prehranjujejo z žuželkami, ličinkami ter s polži in črvi. Torej so kot nalašč za v vaš vrt, zato jih nikar ne glejte postrani. Sicer pa so nočne živali, zato vam bo pogled nanje tako ali tako prihranjen. Edino v rani pomladi, ko se prebudijo iz zimskega spanja in se množično odpravijo do najbližjih mlak in ribnikov, da bi odložile svoja jajčeca oziroma mreste, iz katerih se bodo v naslednjih 13 Člani Športnega društva Drobinsko so ob postavitvi ograje izvedli še priložnostno čistilno akcijo. Žabe svatbo na Kozjanskem so imele ... V Športnem društvu Drobinsko in Kozjanskem parku skrbijo za njihovo varno pot dneh razvili črni paglavci in čez poletje zrasli v krastači-ce. No, ljudje se pri gradnji cest nismo bogvekaj ozirali na njihove ustaljene navade in smo čez njihove poti asfaltirali ceste. Brez števila jih tako v spomladanskih dneh konča pod kolesi vozil. Ob prvem dežju poplava krastač Ob prvih toplih spomladanskih žarkih so nas na njihov prihod že opozarjali iz Kozjanskega parka. A jih je sneg ponovno uspaval za nekaj dni. V celjski enoti zavoda za vars- tvo narave so nam medtem povedali, da preprosto ni dovolj sredstev, da bi poskrbeli za zaščito vseh kritičnih lokacij, vendar da na srečo to počno razna lokalna društva. In res; v nedeljo smo prejeli klic članov šentjurskega Športnega društva Drobinsko, ki so ravno postavljali ograjo ob cesti mimo Slivniškega jezera. S takšno ograjo jim namreč preprečijo, da bi poskakale na cesto, in jih usmerijo proti zgrajenim podhodom, po katerih potem varno odidejo do ribnikov, kjer, saj veste, si želijo malce intime. »Za danes je napovedan dež. Nocoj bo živahno,« so nas člani športnega društva opozorili v ponedeljek. In res, gozd nad cesto je v večernem mraku oživel. Pod listjem je kar valovilo od snubcev, ki so se po neveste odpravljali proti ribniku, nekatere, bolj podjetne krastače pa so svoje izvoljence tja nesle kar na hrbtih. Ograja dobro služi svojemu namenu, saj večinoma uspešno zastavi pot nerodnim skakalkam. Krastače so namreč precej počasne, pa tudi skačejo ne bogve kako dobro. Nekaj jih je zato vendarle nerodno obtičalo na cesti ter tu in tam presenečeno otrpnilo od strahu pred žarometi avtomobilov ... »Skokice« na poti v ribnik Trebče Istočasno se je podobna drama dogajala ob magistralni cesti v Trebčah. A ne le krastače, v toplo pomlad skačejo tudi sekulje, rosnice, pupki, ur-hi in rege. Kilometrski odsek ob cesti blizu ribnika bi zato prav tako postal pravo moriš-če, vendar se temu odločno postavljajo po robu v Kozjanskem parku. Kot pove Nada Vreže, zato postavijo varovalno ograjo, ob njo pa postavijo vedro, v katero se ulovijo dvoživke na poti v ribnik Trebče. Nato jih fizično varno prenesejo čez Dvoživke so ena najbolj ogroženih skupin živali -po podatkih IUCN iz leta 2009 je v svetovnem merilu od vseh vrst, ki jim grozi izumrtje, tretjina dvoživk; v Sloveniji, kjer v naravi živi 19 vrst, pa je ogroženih kar 90 odstotkov vseh. Virov ogrožanja dvoživk je več: poleg cest tudi izsuševanje ter onesnaženje vodnih habita-tov, urbanizacija in vplivi intenzivnega kmetijstva. Dvoživke so odličen indikator ohranjenosti okolja, njihova prisotnost kaže, da živimo v prostoru z visoko stopnjo biotske raznovrstnosti. cesto. »Najbolj počasne so krastače, ki za prehod ceste porabijo tudi od 15 do 20 minut,« pravi Vrežetova. V torek so na pomoč zato prihiteli tudi osmo šolci OŠ Bistrica ob Sotli in tako prispevali k ohranjanju narave. In tudi zato bo v ribnikih po Kozjanskem v naslednjih dneh prekipevalo od novega življenja. A dvoživke čaka še naporna in nevarna pot nazaj v njihova domovanja. V Kozjanskem parku ob tem upajo še, da ne bodo, kot marsikdaj v minulih letih, ponoči na pohodu malce drugačni ljubitelji dvoživk. Namreč tisti, ki praznijo vedra ne zato, ker bi bili osveščeni borci za ohranitev biotske raznovrstnosti, temveč ker so pristaši eksotične kulinarike. POLONA MASTNAK Bistriški osnovnošolci so zavihali rokave v Trebčah. (Foto: Nada Vreže) Visok življenjski jubilej dr. Jožeta Lipnika Metka Kodrič, direktorica JZ knjižnice Rogaška Slatina, ki je povezovala program, z jubilantom dr. Jožetom Lipnikom. Dr. Jože Lipnik, častni občan Občine Rogaška Slatina, je ob visokem življenjskem jubileju, 75-letnici, pripravil razstavo pomembnejših znanstvenih in literarnih del iz svojega opusa. Odprli so jo v ponedeljek v Knjižnici Rogaška Slatina in bo na ogled teden dni. Dr. Jože Lipnik je upokojeni univerzitetni profesor didaktike slovenskega jezika in književnosti, publicist, pesnik in slovenski literarni zgodovinar. Kljub upokojitvi je zelo aktiven. Veliko javno nastopa in predava na mednarodnih znanstvenih konferencah in strokovnih srečanjih. Poleg ljubezni do strokovnega pedagoškega dela goji ljubezen do planin. Kot vodja kluba 4000+ je osvojil tudi Mont Blanc in Kilimandžaro. Odprtje razstave je spremljal kratek kulturni program. Na citre in kitaro je zaigral učenec glasbene šole iz Rogaške Slatine Izidor Tojnko. Nekaj povabljenih gostov je spregovorilo o slavljencu. Razstava dr. Jožeta Lipni-ka obsega članke, literaturo izobraževanja odraslih, tuje in domače zbornike, pesmi, strokovna in znanstvena dela ter dela, pri katerih je sodeloval kot urednik. Za popestritev je na ogled nekaj fotografij iz njegovih alpinističnih podvigov, pozornost vzbuja poročno potovanje na Triglav. PB Pogled v nebo Astronomsko društvo Kosci nocoj pripravlja spomladanski pogled v nebo. Vse tiste, ki bi radi zvezde videli nekoliko bolj od blizu, nocoj ob 19. uri vabijo v OŠ Hruševec v Šentjur. Prireditev so poimenovali Na računalniku in na nebu, saj bodo v računalniški učilnici nebo opazovali s pomočjo računalnika, sicer pa bodo na dvorišču šole z obiskovalci občudovali Luno in Mars ter spomladansko nočno nebo, posejano z zvezdami, s pomočjo teleskopa. PM 14 SL. KONJICE I Konjiški lionsi za Majino sobo Lions klub Konjice vabi v soboto, 27. marca, ob 18. uri v Kulturni dom Slovenske Konjice na ogled komedije Niti tat ne more pošteno krasti v izvedbi gledališke skupine Kulturnega društva Studenec. Po predstavi bo v avli kulturnega doma pogostitev s prigrizkom in kozarčkom rujnega, hkrati pa bodo podobno kot lani prodajali kruh iz krušne peči in domače klobase. Celoten izkupiček prireditve in prodaje domačih dobrot bo namenjen za pomoč Maji Kostovi iz Oplotnice. S tem se bodo konjiški ljeni vzgojiteljici se je nepri- lionsi priključili širši akciji na Konjiškem in Bistriškem. Pod naslovom Za Majino sobo zbirajo pomoč za 26-let-no vzgojiteljico Majo. Priljub- čakovano ustavilo srce. Kar šest mesecev je bila v komi. Ko se je prebudila, se je morala vsega naučiti na novo. Leto in pol hodi na rehabili- tacijo, priklenjena je na voziček. Poleg tega je oslepela in loči le svetlobo in temo. Strokovnjaki se zelo trudijo, vendar ne morejo napovedati, koliko lahko Maja še pridobi z rehabilitacijo. Ob koncu tedna je v domači oskrbi v Oplotnici. Hiša, v kateri živijo, ni grajena za tako hudega bolnika, zato želijo zgraditi prizidek oziroma urediti sobo za Majo. Na tak način bi ji omogočili dostojno življenje. Vrtec Otona Župančiča iz Slovenske Bistrice, kjer je Maja pred boleznijo opravljala pripravništvo in kjer jo je čakala tudi zaposlitev, je zato sprožil akcijo pomoči pri gradnji Majine sobe. Ocenjujejo, da bo za gradnjo potrebnih 25 do 30 tisoč evrov. Ta denar skušajo zbrati z različnimi dobrodelnimi akcijami. Odzvalo se je tudi Območno združenje Rdečega križa Slovenska Bistrica. Odprlo je poseben transakcijski račun, na katerem zbira pomoč za Majo (OZ Rdečega križa, Partizanska ul. 21, 2310 Slovenska Bistrica; TRR: 0443-00000433-025, sklic: 400. Namen: humanitarna pomoč za Majo Kostovo). Dobrodelna akcija se bo končala konec maja. MBP Slavnostne otvoritve vodovoda na Kmetiji odprtih vrat pri Minki na Klancu so se udeležili številni občani in gostje. Posodobljen vodovodni sistem na Dobrni V občini Dobrna so slavnostno odprli posodobljen vodovodni sistem Dobrna, Loka, Lokovina, Klanc, Pa-rož in Vinska Gora. Posodobitve vodovodnega sistema se je Občina Dobrna lotila že konec leta 2004, ko je dobila gradbeno dovoljenje. Naložba je delno financirana iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, in sicer v 47 odstotkih, prav toliko je prispevala Občina Dobrna, preostalih 6 odstotkov pa je padlo na Občino Velenje. Izvedba cevovodov v dolžini 6.488 metrov je stala malo več kot milijon evrov. Projekt, ki poleg gradnje cevovoda vključuje še črpališče, dva vodohrama, dva razbremenilna objekta in dva priključna jaška, je bil razdeljen v pet odsekov, prvega v dolžini 983 metrov pa so zgradili leta 2007. Občina Dobrna je s tem približno 700 prebivalcem naselij Loka, Lokovina, Klanc, Parož in Vinska Gora zagotovila količinsko ustrezno in kvalitetno pitno vodo. MOJCA KNEZ NOVI TEDNIK Konjičani za Rdeče noske Z aprilom se bo Občina Slovenske Konjice, skupaj z javnimi zavodi, vključila v dobrodelno akcijo zbiranja odpadnih kartuš in tonerjev za organizacijo Rdeči noski - klovni zdravniki, ki skušajo pomagati hudo bolnim otrokom po slovenskih bolnišnicah z edinstveno metodo - s terapijo s humorjem. Zbiranje odpadnih kartuš in tonerjev je eden od načinov pomoči organizaciji, saj od vsake zbrane kartuše Rdeči noski prejmejo donacijo v višini 1 evro. Prazne kartuše in tonerje boste lahko odlagali v zbiralne škatle v sprejemni pisarni Občine Slovenske Konjice ter v splošni knjižnici. Zbirali bodo vse prazne kartuše in tonerje, ne glede na njihovo velikost ali tip. UŽ Ostanimo prijatelji 19. srečanje narodnozabavnih ansamblov Ostanimo prijatelji bo v nedeljo ob 16. uri v večnamenski dvorani Fran-kolovo. Nastopili bodo ansambli Prosen, Golte, Štrk, Novi spomini, Navihanke, Okrogli muzikanti, Vitezi celjski in ansambel Roka Žlindre. Prosvetno društvo Anton Bezenšek s Frankolovega je letos kot posebne goste povabil Slovenske muzikante, za humor bodo poskrbeli Okrogli muzikanti, moderator prireditve pa bo Tone Vrabl. SB, foto: ŽIGA CULIBERG Slovenski predstavniki za Pesem Evrovizije, ki bo letos maja v Oslu, je Ansambel Roka Žlindre & Kalamari. Narodnozabavni del zasedbe bo v nedeljo nastopil na Frankolovem. Protibolečinski pripomočki ugodneje V specializirani trgovini z medicinsko-tehničnimi pripomočki Stoma center Sana, v Gosposki ulici 22 v Celju, nudijo brezplačno predstavitev aparatov • • vi • i «v • • in pripomočkov, namenjenih za lajšanje in preprečevanje bolečine ter za boljše počutje. Še posebej vas opozarjajo, da spoznate protibolečinski stimulator, protibolečinsko luč za obsevanje, aparat za vakumsko masažo, parafinske kopeli, pripomočke za raztezne vaje posameznih mišičnih skupin, kot so trakovi, žoge, valji, blazine ... Imajo tudi bogato ponudbo protibolečinskih krem, gelov in masti, zelo iskan aparat za limfno drenažo rok in nog, na voljo so shiatsu ma-sažne blazine, ortoze oziroma opornice. Tiste, ki imate težave z otrdelo kožo in otiščanci na stopalih, pa vabijo na predstavitev losjona za odstranjevanje tovrstnih težav. Predstavitev izdelkov bo v torek, 30. marca, od 8. do 15. ure in v sredo, 31. marca, od 11. do 18. ure. V tem času pa vam bodo pri nakupu določenega izdelka ponudili tudi poseben popust. PROMOCIJSKO BESEDILO STOMA CENTER SANA Gosposka ulica 22, 3000 CELJE Tel.: 03 42 86 685 Uspešni mladi glasbeniki V soboto se je na glasbenih šolah v Mariboru, Celju, Velenju in Žalcu končalo 39. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije, ki se ga je letos udeležilo rekordnih 770 mladih glasbenikov. Ti so se v svojih kategorijah potegovali za nagrade, zlata, srebrna in bronasta priznanja in sicer v petju, v igranju klavirja, kljunaste flavte, flavte, klarineta, oboe, fagota, saksofona. Tekmovali so v solfeggiu, merile pa so se tudi komorne skupine s trobili. Prvonagrajena flavtistka Irena Rovtar z akademije za glasbo in korepe-titorka Nina Mole na tekmovanje mladih glasbenikov v Celju V solo disciplinah so letos podelili 150 zlatih, 201 srebrno ter 161 bronastih plaket in še 119 priznanj, v disciplini komornih skupin s trobili pa 19 zlatih plaket in 4 bronaste. Zelo dobro so se odrezali tudi tekmovalci iz glasbenih šol, ki delujejo na celjskem območju. V disciplini petje je zlato plaketo in 3. nagrado osvojila Mojca Bitenc (GŠ Nazarje), zlato plaketo pa Zarja Frančiška Gošnik (GŠ Velenje). Po ena srebrna plaketa je šla še v Velenje in Celje. V disciplini klavir sta zlati plaketi in 2. nagradi osvojila Matija Drofenik (Rog. Slatina) in Lara Oprešnik (Velenje), zlati plaketi Jan Jur-jovec (Nazarje) in Klara Jug (Šentjur), tri srebrne plakete so šle v Celje, dve v Velenje, ena pa v Nazarje. V disciplini kljunasta flavta tekmovalci s Celjskega niso osvojili plaket. V disciplini flavta pa je Eva Nina Koz-mus iz Žalca, ki se sicer izobražuje v Ljubljani osvojila 1. nagrado in zlato plaketo. Zlato plaketo in 2. nagrado sta dobili Barbara Spital (Velenje) in Manja Pančur (Nazarje), 3. nagrado in zlato plaketo pa Urška Ljubec (Celje). Zlate plakete so osvojile še Hana Prtenjak (Celje), Nika Pinter (Rog. Slatina), Alenka Bogataj (Žalec), Monika Volarič (Šentjur) in Sara Lamprečnik (Nazarje). V Celje so šle še tri srebrne plakete, po ena pa v Rog. Slatino, Radeče, Šentjur in Velenje. V disciplini klarinet je Luka Vindišar (Radeče) osvojil zlato plaketo in 1. nagrado, David Gregorc (Velenje) 2. nagrado in srebrno plaketo, Primož Razboršek (Radeče) je osvojil zlato plaketo. 3 srebrne plakete so šle v Celje, po ena pa v Šentjur in Laško. V disciplini oboa so se najbolje odrezale učenke velenjske glasbene šole, ki so osvojile pet zlatih plaket, Ka- rin Plazl in Aris Vehovec tudi 1. nagrado, Katarina Grazer in Katja Atelšek 2. nagrado, Viktorija Razdevšek pa 3. nagrado, dobili so še eno srebrno plaketo. V disciplini fagot smo na Celjskem ostali brez priznanj, v disciplini saksofon pa je Jure Knez (Radeče) osvojil zlato plaketo in 3. nagrado, Luka Benko (Velenje) pa zlato plaketo. Po eno srebrno priznanje je šolo še v Radeče, po dve pa v Celje in Velenje. V disciplini solfeggio je Ana Glušič (Nazarje) osvojila 3. nagrado, tri srebrna priznanja so šla v Celje, dve pa v Velenje. V tekmovanju komornih skupin s trobili je velenjski trio trobent Blaž Turinek, Filip Plešnik in Matic Omer-za osvojil zlato plaketo in 2. nagrado. Celjski trio trobent Peter Firšt, Gregor Vinko in Nejc Zahrastnik pa zlato plaketo in 3. nagrado. Zaključna koncerta prvo-nagrajencev bosta 31. marca v Slovenski filharmoniji v Ljubljani in 1. aprila v Ka-zinski dvorani SNG v Mariboru. BRST, foto: SHERPA Friderikov stolp z novo podobo in vsebino Potem ko je Mestna občina Celje na Starem gradu v zadnjih dveh letih uredila medzidje z informacijsko pisarno, s sanitarijami in kavarno ter postavila večnamensko stopnišče, gre h koncu tudi zadnja faza projekta urejanja Starega gradu, to je obnova Friderikovega stolpa. Obeta pa se še ena novost: animacijsko vodenje po gradu. Notranjost Friderikovega stolpa je v celoti zamišljena kot obodno razstavno galerijsko stopnišče, ki se na vrhu zaključi s pohodno razgledno ploščadjo. Sicer so stolp statično sanirali ter v njem postavili jekleno stopnišče. Vrh stopnišča se zaključi z izho- dom v obliki steklenega ku-busa, skozi katerega obiskovalec dostopa na leseno razgledno ploščad. Nov je tudi vhod v stolp. Tega so prestavili na prvotno mesto v prvo nadstropje, do koder vodi lesen mostovž, čigar streho morajo še prekriti s skodlami. Krovsko kleparska dela naj bi prišla na vrsto v aprilu in maju, ko bodo ugodnejše vremenske razmere. Dela na Friderikovem stolpu, vredna okoli 550 tisoč evrov, naj bi bila zaključena do junija, ko bodo stolp tudi odprli za obiskovalce. Končna vrednost naložbe obnove Starega gradu je približno 1,5 milijona evrov, za kar je mestna občina Celje uspela pridobiti 900 tisoč evrov nepovratnih evropskih sredstev. Večnamensko stopnišče je stalo 198 tisoč evrov in med-zidje približno 719 tisoč evrov. Animacije na Starem gradu Po podatkih Zavoda Celeia Celje, ki upravlja z gradom, sodi celjski Stari grad med najbolj obiskane turistične točke v Sloveniji (lani ga je obiskalo kar 71.000 obiskovalcev), a ne samo to. Z 10. aprilom bo postal tudi prvi slovenski grad, ki bo obiskovalcem ponujal možnost zlitja z grajskim načinom življenja. »Z obiskom gradu bodo obiskovalci postali del nepozabnega popotovanja v grajski svet, ki ga bo zanje ustvarjala kopica kostu- miranih animatorjev. S tem projektom stopa Stari grad Celje po poti velike večine evropskih gradov, ki obiskovalce na zanimiv način seznanjajo z velikimi in malimi grajskimi zgodbami in na takšen način poskrbijo, da obiskovalci z gradov odhajajo ne samo polni vtisov, ampak tudi polni zvrhane mere znanja o grajskem načinu življenja, ki ga anima-torji prefinjeno vtkejo v svoje animacije,« so sporočili iz Zavoda Celeia Celje. Animacijska ekipa bo tako vsako soboto in nedeljo (razen ob posebnih dogodkih in prireditvah) obiskovalcem gradu predstavljala grajski način življenja. V avtentičnem okolju enega najmogočnejših slovenskih gradov se bodo obiskovalci lah- ko mečevali z vitezi, streljali z lokom, se spogledovali z grajskimi princesami, kramljali z grajskimi prebivalci, ustvarjali v srednjeveških delavnicah ... In to vse za ceno dnevne vstopnine na grad (2 evra na osebo). Različne grajske lokacije bodo oživele vsako soboto in nedeljo med 10. in 13. uro in od 15. do 18. ure. Ob slabem vremenu animacij ne bo oziroma bodo te prilagojene vremenu. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA HITRO NAROČITE Friderikov stolp dobiva vse bolj novo podobo. Dela naj bi bila zaključena do junija, ko bodo stolp tudi odprli za obiskovalce. NOVI TEDNIK Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ ! 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, £ 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. ZĚmmmA* prilogo TV-OKNO! jžáiid Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. NOVI TEDNIK Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik podpis: za najmanj 6 mesecev NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika 16 NIMIVOSTI - AKCIJA NOVI TEDNIK Slovenska filantropija je v sredo prvič pripravila akcijo Dan za spremembe, s katero je želela Slovence opozoriti na pomen prosto-voljstva. Na akcijo so se odzvali tudi na Gimnaziji Celje - Center. Dijaki so obiskali oskrbovance Doma ob Savinji in se z njimi celo dopoldne družili. Prostovoljstvo ima na gimnaziji Celje - Center dolgoletno uspešno tradicijo. Tako so se dijaki z veseljem odzvali tudi na tokratno akcijo. Na sprehajalni poti na Savinjskem nabrežju so v soglasju z Mestno občino Celje postavili stojnice, kjer so delili čaj in pecivo, peljali starostnike na sprehod in se z fSSRM Turistična agencija PALMA, razpisuje novo delovno mesto v Celju: PRODAJNI REFERENT/SVETOVALEC V TURISTIČNI AGENCIJI REFERENT V AVI0 ODDELKU Če ste komunikativni, urejeni, motivirani, pozitivni, prilagodljivi in predani svojemu delu, če obožujete potovanja in imate organizacijske sposobnosti ste lahko kmalu del uspešne Palmine zgodbe. Osnovna pogoja za prijavo na razpis sta končana V. ali VI. stopnja izobrazbe turistične, ekonomske ali družboslovne smeri ter aktivno znanje vsaj enega tujega jezika. Kandidati za referenta v avio oddelku morajo imeti pridobljena licenco IATA ali IATA UFTAA. Kandidati z bogatejšimi izkušnjami v delu na področju turizma bodo imeli prednost pri vabilu na pogovor. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas enega leta s poskusno dobo 3 mesecev z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Življenjepis s priloženimi dokazili in fotografijo pošljite do 9.4.2010 na naslov: Turistična agencija Palma d.o.o., »PRIJAVA NA RAZPIS CELJE «, Lilekova 5, 3000 CELJE ali elektronski naslov: zaposlitev@palma.si; Dobrodošli v uspešni Palmini druščini! www.radiocelje.com IS LJUDSKA CANKARJEVA ULICA 1, 3000 Celja, Slovenija CEUE VABIMO K VPISU Ker Je več znašla danes več uspeha Jutri: www.lu-ceUe.si • Brezplačna Osnovna šola za odrasle • Tehnik računalništva - SSI • Tehnik elektronskih komunikacij - SSI • Računalnikar - SPI • Predšolska vzgoja - poklicni tečaj ter 3. in 4. letnik •Splošna gimnazija - 3. in 4. letnik • Ekonomski tehnik - PTI po končani trgovski šoli •Trgovec -1.,2.,3. letnik TEČAJI IN DELAVNICE 1 Retorika in komunikacija > Računovodstvo - osnovni, nadaljevalni modul > Računalništvo - word, excel, internet, ECDL • Desetprstno slepo tipkanje •Težka gradbena mehanizacija • Slovenščina za tujce - priprava za izpit NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE 1 Računovodja / računovodkinja > Knjigovodja / knjigovodkinja 1 Posrednik / posrednica za nepremičnine ' Hišnik / hišnica • Izvajalec zidanja in ometavanja, betonskih del, del nizkih gradenj • Polagalec / polagalka talnih oblog • Socialni oskrbovalec / oskrbovalka na domu BREZPLAČNO OBIŠČITE TUDI CIPS - Center za informiranje in poklicno svetovanje 1 SSU - Središče za samostojno učenje 1 Borzo znanja - Izmenjava znanj, spretnosti, izkušenj Magične osmice V sredo so se dijaki Gimnazije Celje - Center celo dopoldne družili s starejšimi iz Doma ob Savinji. Obojim je bilo toplo pri srcu. Celjski gimnazijci v domu starejših Do polnega vozička brez mošnjička odzvanja po kuhinjah, vrtovih, v avtomobilih in službah vsako sredo ob 12.15 s frekvenc Radia Celje. In ko se zasliši boben, marsikomu zastane dih. Bo izžrebana prav moja dopisnica? Vsako sredo so srečne tri minutke namenjene enemu od bralcev Novega tednika, ki izreže kuponček in ga prinese v naše uredništvo oziroma pošlje po pošti. Tokratna srečnica je bila Marija Pinter z Dobrne. »Kaj takega!« Ja, kaj takega se zgodi enkrat tedensko! Borba s časom se je začela in naša Ta- nja Seme je ob pomoči Tuševe Simone voziček dobro polnila. Od borovničeve marmelade, ki jo Marija in njen mož obožujeta, do drugih dobrot, ki bodo polnile velikonočno obloženo mizo, od piščanca, salame, budjole, pršuta, sira ... Tokrat šunke ni bilo, saj jo Marija že ima doma. Čokolade, keksov in bonbonov se bodo še posebej razveselili vnuki, ki jih ima Marija kar 8. Da je 8 magična številka, smo seveda ugotovili takoj za tem, ko nam je Tanja Seme iz Planeta Tuš sporočila, da je Marija nakupila za dobrih 88 evrov. Presrečna Marija Pinter še nikoli ni tako lahkotno nakupovala. In po končani oddaji jo je najbolj zaskrbelo, ker v voziček ni dala nič za našo ekipo. V uredništvu Novega tednika in Radia Celje, prav tako pa tudi v Planetu Tuš, smo veseli, da lahko z igrami, kot je Do polnega vozička brez mošnjička, pomagamo in razveselimo vse, ki jih izžrebamo. In ne posmehujte se tistim, ki so pri nakupovanju včasih malce nerodni. Kaj če prihodnji teden izžrebamo vas? Boste imeli pripravljen nakupovalni listič?! SB Foto: GrupA njimi družili. Pobudi se je z veseljem odzvalo tudi vodstvo doma. »Ne znam povedati, kako toplo mi je pri srcu, ko imam ob sebi toliko mladih,« je dejala ena od oskrbovank doma. Videti je bilo, da so tudi mladi v tem svojem poslanstvu zelo uživali. Ali kot je dejala njihova mentorica Alenka Tacol: »Mislim, da je pro-stovoljstvo za mlade lepa izkušnja. Prostovoljstvo jim v današnjem času, ko se poudarjata tekmovalnost, potrošništvo, omogoča, da razvijajo sočutje, empatijo.« BA, foto: SHERPA Marija Pinter z Dobrne je z vnukinjo in njenim fantom prišla po voziček z dobrotami za 88 evrov. VELIKA NAGRADNA IGRA Do polnega vozička brez ^ mošnjička je spet tu! Izkoristite priložnost ..-v. in svoj hladilnik napolnite I ■ " brezplačno! Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila. Vsako sredo ob 12.15 ; . na Radiu Ce*)® -. Kako lahko sodelujete? ............... Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke. Pravila nagradne igre najdete na: www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com. KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička tus Ime in priimek: Naslov: Št. Tuš klub kartice: Davčna številka: Telefon:. Podpis: Prijave in informacije: Tel.: 03 428 67 SO; e-mail: info@lu-ce|je.si ali osebno na Ljudski univerzi Ce|je Ko je beseda mati sinonim za razočaranje Zmote rejništva in posvojitev - Otrokom se ne prisluhne, pri čemer starši dobijo milijon Neira Mikič s svojo pretresljivo zgodbo opozarja na zmote rejništva. »Vsak otrok si zasluži pravico do urejene družine, do možnosti, da se nekje počuti doma v pravem pomenu besede. Zasluži si brezskrbno otroštvo, pripadnost določenemu okolju, ljubezen, iskrenost in ljubeč odnos. Rejencem se s takim sistemom, kot ga imamo zdaj, vse te pravice odvzamejo. Resnica je taka, da vse več rejniških družin na zunaj izgleda kot neka urejena družina, kaj pa se dogaja za štirimi stenami, je pa drugo vprašanje. Vsi odgovorni ne vedo, kako boleče so za rejenca besede: Ti nisi naš in tega ne dobiš ...« »popravcev« Neira včeraj ni imela komu nesti rožic. Niti na grob ne. Naziv mama je zanjo vse prej kot lep. Je pa v roki že držala svojo knjigo, ki jo je posvetila vsem rejencem. »Napisala sem jo z namenom, da bi vsem, ki jo boste brali, odprla oči, da bi spregledali, kako zgrešen je sistem rejništva v naši državi. Zgrešen za otroke, ki se vrtijo v začaranem krogu in primežu rejništva, za otroke, ki globoko v sebi kričijo, a jim nihče ne prisluhne, za otroke, ki so edino pomembni, a se marsikdo obnaša, kot da jih ni. Otroke, ki si zaslužijo lepši jutri ...« v svoji knjigi Nedosegljive sanje v sistemu rejništva in ustanov piše Neira. V svoji avtobiografski knjigi Neira Mikič z vidika deklice, ki se ji je svet podrl pri pičlih treh letih, opisuje, kako sistem rejništva v praksi deluje. »Čez čas, ko oče ni več tako pogosto prihajal domov iz Iraka, si je mama našla zabavo z drugim moškim, ki ji je pomenil tako veliko, da se je nekega poletnega dne odločila oditi z njim na morje, naju s sestro pa je lahkomiselno pustila zaklenjeni v baraki. Tisti dan je pozabila na naju in na čas, v baraki sva jokali, bili sva lačni in prestrašeni, soseda je slišala najin jok in poklicala policijo. Tisti dan se je zame začelo novo trpljenje. Skupaj s 14-mesečno sestro so naju odpeljali v rejniško družino,« v knjigi začetek 12-letnega rejništva opisuje še danes nežna in na videz krhka, a odločna Neira. V njeni pripovedi je polno vrhuncev, ko bralcu po licih spolzijo solze. Spraševanje malega otroka, ki ne ve, zakaj je pravzaprav pristal v drugi družini. Ko mu nihče ne pove, kje sta oče in mati. Ko ga nihče ne upa močno stisniti k sebi. In silno hrepenenje, da bo ma- ti vsaj za njen rojstni dan prišla na obisk, ki se žalostno konča s celodnevnim čakanjem ob škarpi ... »Tudi ko bom stara, tega čakanja ne bom nikoli pozabila,« pravi Nei-ra. »Mamice dolgo ne bo več ...« Tudi bralci marsičesa iz knjige ne bodo pozabili. Na primer brezbrižnosti matere, ko ji je sedemletni de-klič ob njenem prvem obisku zaupal, kako hudo mu je v rejniški družini, da nosi dolge rokave sredi poletja zato, da se ne vidijo modrice po telesu, da mu socialna služba ne verjame. Videla je njeno neizmerno hrepenenje po ljubezni, sprejetju, po MATERI, a vendar ni naredila ničesar. Neira zgodbo v knjigi opisuje takole: »Po pogovoru z rejniki je prišel čas za slovo, tega sem se najbolj bala. Spraševala sem jo, kdaj bo prišla po naju, kdaj naju bo odpeljala k sebi, a ni imela odgovora. (...) Mamica je počasi vstala in stopala proti avtu. Slovo je bilo težko, nisem hotela videti, kako se bo odpeljala, zato sem stekla nazaj v hišo. Skrila sem se pod odejo v svoji postelji in jokala. Bila sem le nebogljena deklica, ki se je borila sama s seboj. Globoko v sebi sem vedela, da mamice spet dolgo ne bo. To sem razbrala iz njenega pogleda, ko je pogledala svojega novega partnerja, ki ji je s pogledom, ki ga nikoli ne bom pozabila, nakazal, da tu nima kaj početi, da ima ona svoje življenje drugje, z njim in z otrokom, ki ga je nosila tedaj pod srcem.« Ko si najstnik sam išče streho nad glavo A cilj knjige ni v tem, da bi jo s kupom robčkov vzeli »Še danes mi ni jasno, kako je lahko sistem rejništva tako brezbrižen do otrok rejencev. Posebno v primerih, kot je moj. Mar so socialni delavci mislili, da bo rešitev za moje starše prišla čez noč? Niti koraka nista naredila v treh letih, da bi pokazala vsaj malo interesa za svoje otroke, a jima je država vseeno gledala skozi prste. Oba sta imela nove družine, jaz in moja sestra pa sva bili vsem odveč.« v roke. Zgodba, ki jo je Nei-ra napisala zato, da je iz sebe spravila vso bolečino, stisko in se na nek način razbremenila, naj bi sicer ostala njena intimna last. »Povod je bil samomor dečka iz Mladinskega doma Malči Beliče-ve, kjer sem tudi sama bivala leto dni. Ta enajstletni deček je to naredil le zato, ker je leto dni opozarjal pristojne, da si želi domov k mami in očetu. Strokovne službe so trdile, da je zanj najboljše, če ostane v mladinskem domu, ker bo tako lažje končal šolanje. Kljub temu, da je deček na to vsak dan opozarjal. Vsako jutro si je zavrtel pesem od Robbija William-sa Feel. Popolnoma jasno je bilo, kakšno stisko je otrok doživljal. Želel je le dom, ljubezen, toplino, česar v domu ni mogel dobiti. Na njegovem pogrebu sem se odločila, da bom svojo zgodbo ob- javila. Takšnih zgodb je še ogromno. Ko sem sama bivala v stanovanjski skupini, je samomor storil 16-letni fant, ki je želel biti pri očetu. Vse skupaj je že preveč ironično in preveč mučno za otroke, ki se vrtijo v tem sistemu. Želim, da se to konča.« Zdaj je njen cilj korenita sprememba zakonodaje. »Ljudje se slepijo in mislijo, da je rejništvo neka popolna oblika varstva v Sloveniji. Na žalost ni tako. Veliko rejen-cev se obrača name in mi prigovarja, naj javno govorim, naj ne utihnem. Pišejo mi svoje zgodbe. Tudi zgodbe iz stanovanjskih skupin so žalost- ne. Veliko je otrok v stanovanjskih skupinah, ki med počitnicami nimajo kam. Znajti se mora vsak sam in vsak petek, zadnjo uro pouka, prositi sošolca, če lahko gre k njemu. Pred počitnicami, ko so se vsi veselili morja, sem sama razmišljala, kam naj grem. Tako sem na primer celo poletje v Logarski čistila lignje. A ne za plačilo. Zato, da sem lahko tam tudi bivala. Še danes ne morem dojeti, kako je lahko država tako brezbrižna in ustanove ob koncih tedna in med počitnicami zapre.« Staršem se tolerira vse! Rešitev za stanovanjske skupnosti in mladinske domove bi bila preprosta. Morali bi biti odprti vse dni v letu. Kakšna pa bi lahko bila boljša alternativa rejništvu? »Definitivno posvojitev. Vse več je rejencev, ki jih starši ne obiskujejo, zanje ne plačujejo preživnine. Tem biološkim staršem nihče ne stopi na prste, otroke pa dolgo časa pustijo v reji, kar je velika napaka. V tem času se mnogo staršev na novo poroči, dobijo nove družine in otrok jim postane popolnoma odveč. Tak otrok se nima kam vrniti. Rešitev bi bi- la ta, da se rejništvo uzakoni kot kratkotrajna oblika varstva, da se določi maksimalen triletni rok, v katerem bi socialna služba matično družino preverila, če se sploh trudi, da bi se rejenec lahko vrnil vanjo. Če se ne, potem bi morali takim staršem zakonsko odvzeti starševsko pravico, otroka pa dati v posvojitev. Veliko je parov, ki čakajo na otroke. Takšni bi otroku lahko nudili ljubeč dom. Sama sem nekje pri osmih letih sama prosila socialno službo, naj me da v posvojitev, a so mi dajali upanje, da se bom nekoč vrnila v svojo matično družino. V rejniški družini otrok biva za plačilo. To je dejstvo. Ves čas se počuti kot blago na polici, ker pač zanj dobivajo plačilo. Je poklic. In naj imamo svoj poklic še tako radi, ne moremo mu dati prave ljubezni.« ROZMARI PETEK i »Končno je napočil tudi moj četrti rojstni dan. Vstala sem zgodaj in tekla do ograje pri cesti, kjer smo imeli majhno škarpo, sedla sem nanjo in čakala ... Sama nisem vedela, kaj v resnici pričakujem, vendar je bila moja želja po snidenju z mamico tako velika, da sem verjela v to, da bom do večera zagledala njen obraz. Po licu so mi polzele solze, četrti rojstni dan sem preživela na tisti sivi škarpi in le upala, da bom dobila želeno darilo, obisk svoje matere. Dan se je prevešal v večer in težko pričakovanega darila ni bilo. S sklonjeno glavo, žalostna in zmedena sem odšla v hišo, rejnica me je pogledala in nič izustila. Toda naj sem bila še tako majhna, sem razumela njen pogled. Razumela sem, da mamice še dolgo ne bo. Bila sem jezna na cel svet, žalostna, ker sem pričakovala obisk staršev za rojstni dan, začela sem se spraševati, kaj sem storila narobe, da jih ni bilo. Najhuje od vsega pa je bilo, da sem že takrat začela za vse kriviti sebe. Tako sem si naložila težko breme, za katerega v resnici nisem bila odgovorna sama, temveč starši. Toda kaj, ko ni imel nihče volje, da bi se pogovoril z menoj in mi pojasnil, da imam pač neodgovorne starše, za kar sama nisem kriva. Dolga leta sem živela s tem bremenom, saj je bila tema mojih staršev v reji prepovedana zgodba.« »Zbudila sem se in pred seboj zagledala rejnico. Bila je jezna, ker nisem nikomur povedala, da grem na podstrešje. Vzela je kuhalnico in rekla, naj stegnem roke. Upirala sem se, vendar je bila močnejša. Tako sem morala popustiti in stegniti roke. S kuhalnico me je po vsaki roki po prstih udarila dvajsetkrat. Jokala sem, prsti so me boleli, bila sem žalostna, da nekdo ne razume, da sem si zaželela le malo miru, ki sem ga našla v spancu na podstrešju. V tem joku in kriku sem rejnico pogledala in jo vprašala: Kako naj te kličem? Rejnica me je osuplo pogledala. Ni vedela, od kod mi je v tistem trenutku padlo na pamet to vprašanje. Jaz pa sem vztrajala in ji odgovorila, da je od zdaj naprej ne bom več klicala teta, ker si tega ne zasluži, klicala jo bom mami, ker zame beseda mami pomeni razočaranje.« Naslovnica Neirine knjige, ki je izšla pri spletni založbi Katr. 18 ŠPORT NOVI TEDNIK Aljoša Rezar iz drobtinic sestavil hlebček Trebanjci pošteno namučili Celjane, ti pa svoje pristaše - Jutri prvi dvoboj s Flensburgom Skupščina celjskega kluba se bo v torek začela ob 16.30. Po poročilu predsednika kluba in upravnega odbora bo sledila seznanitev z njegovim odstopom in podelitev razrešni-ce, nato pa bo skupščina opravila volitve predsednika kluba in upravnega odbora kluba. V drugem krogu lige za prvaka so rokometaši Celja Pivovarne Laško v dvorani Zlatorog spretno in srečno s 37:35 ugnali Trimo, nato pa sta se še preostali tekmi končali po njihovih željah, kajti Gorenje in Koper sta igrala neodločeno v Ormožu in na Kode-ljevem. Zdi se, da so »pivovarji« -ne krivi ne dolžni - v razburljivem sredinem večeru praktično že osvojili naslov državnega prvaka. Lahko pa bi bilo še veliko bolje: Velenjča-ni in Koprčani so se namreč za las izognili porazoma. Lažje kot proti Skubetoma Vratar Aljoša Rezar je izjemno izkoristil trenutke, ko je lahko stopil pred gol in zaustavil pet strelov iz sedem-metrovk! Njegova stranska vloga je postala glavna. Gašper Marguč je odlično pred- stavo s Kodeljevega nadgradil s še za odtenek boljšo proti Trimu. Mlado desno krilo je poslalo žogo v mrežo iz vseh šestih poskusov. Namesto Renata Vugrinca pa je na desnem zunanjem položaju blestel Dragan Gajič in dosegel 10 golov. Dan prej si je ogledal obračun Flensburga, tekmeca v četrtfinalu pokala EHF, in Hamburga. »Odlikuje jih zelo čvrsta obramba 6-0, pa odlični strelci z zunanjih položajev. Če bomo igrali v obrambi tako, kot smo v sredo, v Flensburgu nimamo pravih možnosti za dober rezultat. Potrebna bo večja agresivnost. Morda pa nam bo lažje igrati proti robustnim napadalcem kot proti bratoma Skube, ki sta bila za nas prehitra. Preveč smo igrali >na petah<. Poskušali smo z obrambo 3-2-1, deloma tudi za Flensburg. Ob koncu smo rutinirano pripeljali tekmo do konca,« se je pošalil Ga- jič, »in tokrat zmagali celo z dvema goloma razlike.« Objektivni Gajič, ki je sredi sezone »priskočil na pomoč«, je še dodal: »Proti obrambi 6-0 smo pripravili nekaj napadalnih akcij. Menim, da smo jih nekajkrat dobro izpeljali, z desne strani smo često zadevali. To bo eden od receptov za Nemčijo. Moram še pohvaliti mladega Margu-ča. V mladinskih kategorijah in v B ligi se je ničkolikokrat CM Celje, Nafta, Maribor in Domžale so se uvrstili v polfinale pokala Nogometne zveze Slovenije, žreb parov bo opoldne. Celjani so tudi na povratni tekmi z 1:0 premagali Velenj-čane, ki si v Areni Petrol, čeprav so lovili zaostanek, niso priigrali niti ene zrele priložnosti. Za nameček bi moral biti Jelečevič izključen že v 28. minuti, Drečnikovo napako si je zabeležil tudi kontrolor sojenja. Edini gol je dosegel Rajko Rep v finišu lokalnega obračuna. Na vprašanje, zakaj gostje niso uspeli ogroziti celjskega gola, je dejal: »Za to smo krivi mi. Nismo jim dopustili. Pred koncem so se le odprli in nam ponudili prostor, kar smo kaznovali.« Najboljši celjski igralec je lepo sprejel podajo in na robu kazenskega prostora obšel vratarja Saviča ter se sprehodil proti praznemu golu. Asistent je bil Denis Po-povič, ki je v igro vstopil v 77. minuti: »Videl sem, da teče proti zaledju nasprotne obrambe. Uspela mi je natančna podaja, Rajko pa se je dokazal, vseeno pa nas je prijetno presenetil.« Celjani imajo zdaj že sedem točk naskoka pred Koprčani in osem pred Velenjčani, ki pa morajo odigrati še zaostalo tekmo. »Najlažja tekma v sezoni« Med leti 1990 in 1993 je bil Zvonimir Serdarušić trener Flensburga: »Zdaj ima 14 enakovrednih igralcev. Zato lahko igrajo ves čas v istem ■ I V ■ odlično znašel. V polfinalu bi si želel Domžale. Sicer pa, ko prideš tako daleč, se enostavno ne moreš nikogar bati.« Rep ritmu. Nasploh igrajo dosti hitreje od nas. V našem moštvu pa praktično nimamo pravih zamenjav za Vugrinca, Pa-joviča, Zormana in Toskića. To je bistvena razlika med moštvoma. Zato bo zelo težko. Flensburg je močnejši od nas, toda poizkušati moramo vse, da pridemo do rezultata, s katerim bi potem na povratni tekmi lovili preboj v polfinale.« Zanimivo pa je začel Uroš Zorman, ki mu ležijo »težke« tekme: »To bo za nas najlažja tekma v sezoni. Vanjo lahko gremo povsem neobremenjeni. Nemci so fa- Prenos iz Flensburga se bo na Radiu Celje jutri začel pred 17. uro (www.radiocelje.com). voriti. Mi imamo majhno število igralcev in peklenski ritem tekem je za nas zato še bolj utrujajoč. Seveda pa se ne predajamo. V Flensburg gremo po zmago, na koncu bomo skušali dobiti celoten dvoboj. Če bo naša dvorana na povratni tekmi polna, nas lahko daleč ponese. Verjamem, da bomo igrali bolje in lepše kot na domačih tekmah.« V Campushalle so Celjani doslej odigrali tri precej različne tekme. V sezoni 2003/04 so v skupini LP iz-vojevali remi, kasneje pa v finalu doživeli najslajši poraz v svoji zgodovini. V sezoni 2006/07 pa niso znali obdržati kar 10 golov naskoka z domače tekme. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA je najboljši celjski igralec, kapetan moštva in tudi tisti, ki v slačilnici skupaj z Milanom Andželkovičem izbira glasbo. Po četrti zaporedni zmagi je glasno odmevala. Da nekaj časa mora biti namenjenega za proslavo, je poudaril trener Milan Đuričić. »Mučenje« na treningih je poplačano. Če bi se le še Anej Lovrečič (Đuri-čić je preskušal njegove živce in ga v igro poslal za nekaj sekund) uspel »zliti« z garaško druščino, kot je to hipoma uspelo Purišiću in Duspa-ri. »Prej smo se bolj igrali nogomet, zdaj smo odgovorni do zadnje sekunde,« razlaga vratar Amel Mujčinovič, ki je imel obilo dela proti Domžalam, proti Rudarju pa predvsem po napaki Breziča. Ve-lenjčanom pa preostaja eno in edino vprašanje: zakaj so zamenjali Marijana Pušni-ka? DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Marljivemu Domagoju Duspari je zadetek preprečil Boban Savić. Aljoša Rezar mlahave CM Celje (4-4-2): Mujčinovič - Gobec, Andželko-vič, Kačičnik, Bakarič - Močič, Brezič, Urbanč, Puri-šič - Rep, Duspara. Rudar (4-3-2-1): Savić - Jesenič-nik, Cipot, Sulejmanovič, Jelečevič - Metelka, Toli-mir, Tomažič - Kronaveter, De Moraes - Selimi. RZS je nedavno podelila plakete. Zlate so med drugimi prejeli tudi Rudi Čajavec, Milivoj Dolar, Mitja Jager, Bojan Jug, Ivan Kaučič, Teodor Melanšek, Slavko Mesarič, Daniel Novak, Pavel Petru, Dušan Podpe-čan, Milovan Tomič in Herman Wirth, srebrne Stanko Anderluh, Jure Cvetko, Aleš Filipčič, Tomaž Jer-šič, Marko Jugovič, Jure Koren, Bojan Levstik, Niko Markovič, Roman Pungartnik, Milan Ramšak, Uroš Šerbec, Mišo Toplak, Boris Vrščaj, Renato Vugrinec in Uroš Zorman, bronaste pa Dejan Čretnik, Branko Dobnik, Matic Filipič, Matjaž Guček, Edi Kokšarov, Uroš Murko, Rado Pantelič, Dejan Perič, Dušan Poli-mac in Sergej Rutenka. ZRK Celje Celjske mesnine: Prva zmaga v končnici V soboto, 20. marca, je bij 3. krog končnice med ekipama ŽRK Celje Celjske mesnine in ŽRK Izola. Celjanke so slavile zmago z rezultatom 35:26. Najboljša strelka pri domačinkah je bila Laura Gerič s sedmimi zadetki. Trenutno so Celjanke na 9. mestu. V soboto, 27. in v nedeljo, 28. marca pa se bodo Celjanke udeležile zaključnega turnirja za pokal Slovenije, ki bo v Novem mestu. V polfinalu se bodo pomerile s trenutno vodečo ekipo na lestvici, Rk Krim Mercator. ^'dežele celjske mesnine Dragan Gajič je reševal celjsko barko pred potopom tako pri Slovanu kot proti Trimu. m SPORT Olimpija v Treh lilijah V košarkarski ligi UPC Te-lemach se jutri začenja zares. Sedmim ekipam v ligi za prvaka se bo pridružil Union Olimpija, medtem ko so moštva v ligi za obstanek odigrala že dva kroga. V boju za naslov prvaka bodo Krka, Helios, Zasavje, Union Olimpija, Parklji ter moštvi s Celjskega - Zlatorog in Šentjur. Na sporedu bo 14 krogov v ritmu sobota-sreda. Že jutrišnji krog bo postregel s »pivovarskim« obračunom, ko se bosta v Treh lilijah pomerila Zlatorog in Union Olimpija. Gostitelji se zavedajo, da je prvi nasprotnik tudi najtežji, a je motiv po presenečenju zaradi poraza v finalu pokalnega tekmovanja še toliko večji. V primeru odličnega dneva laških »ostrostrelcev« in podpore s tribun si lahko v Laškem obetajo zanimivo tekmo. Občutke in načrte pred nadaljevanjem sezone je predstavil trener Zlatoroga Aleš Pipan: »Zelo pomemben je štart. Cilj ostaja isti kot pred začetkom sezone, napadamo ligo NLB. Trenutno se še ne ve, koliko slovenskih predstavnikov bo imela, a s tem se ne obremenjujemo. Gremo od tekme do tekme in na vsaki na zmago.« Nekdanji selektor reprezentance bo tudi v nadaljevanju veliko računal na mlade igralce: »Ti so letos dobili veliko priložnosti in še jih bodo dobili. Preostane jim, da se dokažejo. Nekateri so priložnosti že izkoristili, drugi še ne.« Šentjur bo prvo tekmo odigral pri Heliosu. Z uvrstitvijo lažba, kajti še v zadnjih minutah zadnjih tekem rednega dela so bili blizu uvrstitve med najboljših osem ekip. Vse bolj jasno postaja, da se bo Šenčur preselil nazaj v 1. B ligo, po slabši formi v zad- njih krogih pa je blizu dodatnih kvalifikacij za obstanek v ligi Koper. Hopsi bodo jutri gostili Šenčur, Elektra je prosta. MITJA KNEZ Foto: MM (arhiv NT) Naslovi šempetrskim parom Na državnem prvenstvu v ju-jitsu v duo sistemu, ki je bilo v Ribnici, so zmagali trije mladi pari iz šempetrske-ga Aljesana. Med deklicami do 14 let sta bili najboljši Nika Artelj in Lea Posedel, med dečki do 10 let Miha in Jure Jambrovič, v kategoriji miks do 8 let pa Lena Kostanjšek in Nejc Zorec. DŠ Aleš Pipan cilja na drugo prosto mesto za slovenske klube v ligi NLB. med najboljših osem ekip v Sloveniji je dosegel začrtan cilj, a želi v nadaljevanju presenetiti katero od favoriziranih ekip. Trener Damjan No-vakovič se v teh dneh ubada predvsem s poškodbami igralcev. Anže Pelc je že moral zaključiti sezono, Marcus Angelo Crenshaw pa še ni povsem pripravljen. Poškodovan je tudi Blaž Ručigaj, ki bo moral počivati še dva ted- na, medtem ko vrnitev Edina Alispahića še ni dokončna. V ligi za obstanek sta bila dva kroga, po katerih imata Hopsi in Elektra poln izkupiček. Polzelani so ugnali Koper in Mercator, Šoštanjčani so bili boljši od Šenčurja in Kopra. Hopsi so si v ligi za obstanek že skorajda zagotovili prvo mesto, vendar to za trenerja Boštjana Kuharja in njegove varovance ni to- Mladi in uspešni tekmovalci Ju-jitsu kluba Aljesan iz Šempetra Šentjurju točka, Dravinji tri S 15. krogom se je začel spomladanski del v 2. slovenski nogometni ligi. Šentjur se je na domačem igrišču s Krškim razšel z 1:1, Dravinja je s 3:0 slavila v Ivančni Gorici. Šentjurčani so proti zadnjeuvrščeni ekipi na lestvici prikazali dva obraza. V 1. polčasu so bili veliko boljši nasprotnik, povedli so v 37. minuti, ko je z bele točke zadel David Firšt. Imeli so nekaj priložnosti za povišanje prednosti, toda gostje so v 2. delu uspeli izenačiti. Šentjurčani so osmi in so pred Krškim zadržali prednost osmih točk. Trener Oskar Drobne je imel mešane občutke: »Moramo biti zadovoljni s točko, čeprav smo potihoma pričakovali vse tri. Gostje so se zelo okrepili in so v nadaljevanju močno pritisnili ter nas nadigrali. Pozna se, da je bilo veliko menjav v našem igralskem kadru.« Konjičani so na gostovanju pri Livarju brez večjih težav slavili s 3:0. Za šesto prvenstveno zmago je dvakrat zadel Ivan Firer, enkrat pa Januš Štante. V golu Dravi-nje je debitiral 26-letni Matjaž Kastelic, ki je v prvem delu sezone nosil dres Šentjurja, v Ivančni Gorici pa ubranil dve stoodstotni priložnosti Livarja: »Zmaga v gosteh je odlična popotnica za nadaljevanje. Bili smo učinkoviti in z optimizmom pričakujemo prihodnje tekme. Sicer pa se po menjavi moštva zdaj v Slovenskih Konjicah počutim zelo dobro. Klub je odlično organiziran in verjamem, da lahko posežemo še višje.« Dravinja bo jutri gostila Aluminij, Šentjurčani bodo dan kasneje gostovali v Beli krajini. MITJA KNEZ Celjski gimnazijki sta na desni strani mize, Sara Vombek (s svetlimi lasmi) in Saša Drame. Ekipna zmaga I. gimnaziji Na Otočcu je bilo državno srednješolsko prvenstvo v šahu. Prvo mesto je med dijakinjami pripadlo I. gimnaziji v Celju. Odlično sta se odrezali dijakinja 2. letnika Sara Vom-bek in leto starejša Saša Drame. DŠ ORAMA NOGOMET Pokal NZS, četrtfinale, povratna tekma: CM Celje - Rudar 1:0 (0:0); Rep (86), Triglav - Maribor 2:2, Gorica -Domžale 0:1, Nafta - Interblock 3:0. ROKOMET 1. SL, liga za prvaka, 2. krog: Celje Pivovarna Laško - Trimo 37:35 (20:18); Gajič 10, Zorman 7, Toskić, Marguč 6, Kokšarov 5, Pajovič 2, Vugri-nec 1; Se. Skube 13, St. Sku-be, Musa, Zabarec 5, Ormož - Gorenje 27:27^ (15:11); Žuran 7, Čudič 4; Čupić 11, Bezjak 5, Rnić, Šimič 4, Žvižej 2, Štefanič 1. Vrstni red: Celje 41-3, Cimos 34-10, Gorenje 33-9, Slovan 23-21, Timo 22-20, Ormož 19-25. KOŠARKA 1. SL, za obstanek, 1. krog: Koper - Elektra 67:84; Ugre-helidze 16, Nowakowski 12; Ćup 21, Horvat 15, Podvršnik 13, Koštomaj 11, Nuhanovič, Lelič 6, Lekič, Miljkovič 5, Bilič 2, Hopsi - Mercator 80:66; Thondique 18, King 15, Sebič 12, P. Kobale 10, Skok, Venta 8, J. Kobale 5, Sviridov 4; Finžgar 20, Le-bedincev 11. Vrstni red: Hop-si 38, Elektra 34, Mercator 33, Koper 28, Šenčur 23. 1. SL (ž), liga za prvaka, 3. krog: GVT- Merkur 57:101; Božičevič 16, Zdovc 15, Ja-vornik, K. Klančnik 6, N. Klančnik 5, Krajnik 3, I. Klančnik, Jereb, T. Klančnik 2; Verbole 20, Kopušar 17, Kerin 13, Turčinović 12, Klav-žar 11, Grgin Fonseca 9, Ta-vić 8, Šarenac 4, Barič 3, Ja-godič, Belak 2. Vrstni red: Merkur 45, Kranjska Gora 44, AJM 42, Triglav 35, Ilirija 34, GVT 31. (KM ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 26. 3. MALI NOGOMET 1. SL, končnica, 1. tekma četrtfinala, Rogatec: Dobovec - Puntar (20). 2. SL - vzhod, končnica, 3. tekma finala: Nazarje - Divača (19). KOŠARKA 1. B SL, 23. krog: Nova Gorica - Rogaška (19.30). Sobota, 27. 3. NOGOMET 1. SL, 28. krog, Lendava: Nafta - Rudar (15). 2. SL, 16. krog, Slovenske Konjice: Dravinja - Aluminij (15). 3. SL - vzhod, 17. krog: Pesnica - Zreče, Rogaška Slatina: Mons Claudius - Tromej-nik (15.30). Štajerska liga, 17. krog: Bistrica - Vransko, Slovenj Gradec: Koroške gradnje -Rogaška (15.30). ROKOMET Pokal EHF, četrtfinale, 1. tekma: Flensburg - Celje Pivovarna Laško (17). 1. B SL, 18. krog: Radeče -Celje Pivovarna Laško B (19). Pokal RZS (ž), polfinale, Novo mesto: Celje Celjske mesnine - Krim Mercator (14.45). KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 1. krog, Domžale: Helios - Šentjur, Laško: Zlatorog - Union Olimpija (20). 1. SL, za obstanek, 3. krog, Polzela: Hopsi - Šenčur (19). 1. B SL, 23. krog: Konjice - Kraški zidar (19). 1. SL (ž), za prvaka, 6. krog, Ljubljana: Ilirija - GVT (17), Kranj: Triglav - Merkur Celje (20). 1. SL (ž), 7. - 10. mesto, 5. krog, Rogaška: Kozmetika Afrodita - Domžale (16.30). ODBOJKA 1. SL (ž), končnica, 1. tekma četrtfinala, Šempeter: Aliansa - Koper (19). Nedelja, 28. 3. NOGOMET 1. SL, 28. krog: CM Celje - Koper (17). 2. SL, 16. krog: Bela krajina - Šentjur (15). 3. SL - vzhod, 17. krog, Celje (Olimp): Simer Šampion - Malečnik, Šmartno - Dravograd, Stojnci - Kovinar Štore (15.30). Štajerska liga, 17. krog: Šmarje - Šoštanj (15.30). ROKOMET Liga prvakov, osmina finala, 1. tekma, Velenje: Gorenje - Ciudad Real (18.30). U) u' 1-1 s-ď W. Trenutek resnice za Velenjčana in policiste? Policija odreagirala zoper 27-letnika, ki se je v oddaji Trenutek resnice pravzaprav prijavil sam ... Velenjski policisti so po naših podatkih vendarle odrea-girali na navedbe sodelujočega v ponedeljkovi oddaji Trenutek resnice na eni od komercialnih televizij. V njej je namreč nastopil 27-letni Velenjčan, ki je med odgovori na zastavljena vprašanja nanizal kar nekaj podatkov o sebi, s katerimi je razkril svojo kriminalno preteklost. Tudi to, da že vrsto let vozi kljub temu, da nima vozniškega dovoljenja, in da ga policisti, ki jih ima za neumne, niso lani niti enkrat ustavili ... Gre za oddajo, kjer sogovornika predhodno testirajo s poligrafom, nato pa mu zastavljajo različna vprašanja. Če v oddaji odgovori drugače, kot je kot resnico zaznal poligrafist, izgubi možnost denarne nagrade. Velenjčan sicer denarja ni dobil, je pa o sebi povedal zelooo veliko. Od tega, da že nekaj let vozi brez vozniškega dovoljenja, ker so mu ga vzeli zaradi vožnje pod vplivom alkohola, do tega, da je že povzročil nesrečo s pobegom. Dejal je še, da je z znancem vlomil k nekemu »dilerju«, ga napadel in mu ukradel drogo. Nanizal je še nekaj informacij o drogah v Velenju, da naj bi se še sam ukvarjal s preprodajo mamil, še več - da naj bi velenjski policisti točno vedeli, da se droga prodaja tudi pred osnovno šolo, a ne reagirajo. Mimogrede, te informacije resnično krožijo že kar nekaj časa. Velenje naj bi dobesedno slovelo po večjem število kaznivih dejanj, povezanih ravno z drogo, in na tamkajšnje policiste se že več let zgrinjajo enaki očitki: da si ne upajo ukrepati proti razpečevalcem v Velenju menjalo tudi vodstvo. mamil. Na policiji so do zdaj, ko smo o tem pisali, to vedno zanikali. Smo pa na celjsko policijsko upravo naslovili vprašanje, ali so in kako ukrepali proti 27-letniku iz ponedeljkove oddaje. Moški je namreč javno in zelo očitno priznal kar nekaj svojih grehov. In čeprav so nekateri mediji poročali, da policija ne more storiti ničesar, to po naših podatkih ni res. Kriminalisti in policisti naj bi namreč že za- du z zakonom ter pri tem uporabili vsa pooblastila v skladu z zakonom o kazenskem postopku, zakonom o varnosti cestnega pometa in zakonom o policiji,« so nam odgovorili na celjski policiji. Torej se je 27-letnik na ta način resnično prijavil kar sam. Na policiji sicer o konkretnih ukrepih ne govorijo, nastopajoči pa lahko pričakuje tudi kakšne nenadne hišne preiskave in še dodatne kazni za vožnjo brez vozniškega dovoljenja. Ni jih namreč veliko, ki bi takšno stvar priznali javno in tako tvegali denarne kazni. Neplačane se nalagajo, je sam priznal (zaradi kazni naj bi bil dolžan državi že več tisoč evrov), toda enkrat bo ta dolg že treba poplačati. Tako ali drugače. Medtem na nekaterih forumih dobesedno vre v debatah o Velenjčanu in o tem, kako je sploh mogoče, da so tele-vizijci takšne izpovedi pokazali v oddaji, ki jo gledajo tudi mladi ... SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Na policijsko postajo v Velenju že nekaj let letijo očitki, da policisti ne odreagirajo vedno, če gre za razpeče-valce mamil ... V kratkem naj bi se \ čeli zbirati informacije tako o njegovih prekrških kot o domnevnih kaznivih dejanjih. »V primeru javne samoovad-be v oddaji Trenutek resnice na TV 3, ki se je nanašala na izvrševanje kaznivih dejanj s področja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog in na izvajanje cestnoprometnih prekrškov, bomo ukrepali v skla- V trku hudo poškodovana 10-letna deklica V torek okoli 13.30 se je v prometni nesreči hudo poškodovala 10-letna deklica. Nesreča se je zgodila na regionalni cesti v Šempetru. Deklica je hodila po asfaltirani peš poti ob regionalni cesti v smeri iz Latkove vasi proti Žalcu. Na Rimski cesti je stekla čez travnato površino in nameravala izven prehoda za pešce prečkati cesto. V tistem trenutku je iz smeri Latkove vasi pripeljal 66-letni voznik osebnega avtomobila. Voznik je skušal trčenje preprečiti z zaviranjem, a je kljub temu peško zadel z levim prednjim delom vozila in jo zbil po vozišču. Policisti ob tem ponovno opozarjajo, naj bodo pešci v prometu vidni, naj nosijo svetla oblačila ter odsevne trakove in kresničke. Cesto naj prečkajo na označenih prehodih za pešce, hodijo po pločnikih oziroma ob levem robu vozišča in poskušajo predvideti ravnanje drugih udeležencev v prometu. Vozniki naj bodo še posebej previdni na območjih pred šolami in v naseljih. Izven naselij naj vozijo po sredini voznega pasu, da lahko zmanjšajo možnost trka s pešcem, ki hodi ob vozišču. MJ Mati pogrešanega razmišlja o tožbi zoper policijo Bo kdo sploh odgovarjal za izginotje Jureta Plevnika? - Mama Ika Plevnik: »Ne bom odnehala!« 7. aprila bo minilo natančno deset let od skrivnostnega izginotja takrat 18-letnega Celjana Jureta Plevnika. Deset let že novinarji poslušamo iste izjave celjske policije: da se s primerom intenzivno ukvarjajo. Pred tremi leti je policija vložila celo ovadbo zoper neznanega storilca zaradi umora (ker trupla niso našli, gre za specifičen primer policijske prakse), toda resnici na ljubo, za njegovo smrt in izginotje do danes ni odgovarjal nihče. Juretova mati Ika Plevnik se bo borila za resnico do konca, a ne more pozabiti, da bi se policija v prvih dneh po izginotju njenega sina lahko še bolj potrudila in bi morda bil primer zdaj rešen. Razmišlja celo o tožbi slovenske policije. To bi bil svojevrsten primer. Vsa ta leta namreč dobivamo neuradne informacije, da bi se preiskava v prvih dneh in tednih res lahko odvijala drugače in intenzivneje. Med vrsticami je to potrdil tudi Janko Goršek, ko nam je pred štirimi leti, ko je bil še vodja celjskih kriminalistov, dejal: »Ocenjujem, da je bilo delo do zdaj sicer opravljeno dobro, toda hkrati se moramo zavedati, da dokler ne dosežemo končnega rezultata, nikakor ne moremo biti zadovoljni z dosedanjim delom.« Toda Plevnikova je neomajna: »Žalostno je, da policija dela tako birokratsko, šablonsko. V prvih dneh niso zmogli oceniti, da je šlo za sum kaznivega dejanja! Čeprav so bili kriminalisti do mene vedno prijazni, je zame bolj pomembno, da vidim rezultate njihove preiskave in da se najde resnica!« V minulih letih so se v javnosti našli celo takšni, ki so kritizirali njeno moč, voljo ter pogum v iskanju resnice, saj je svoje misli vedno povedala naglas. Toda katera mama, ki izgubi svojega otroka, nato pa ne dobi odgovora, kaj se je z njim zgodilo, niti mu ne more nikjer prižgati sveče, ne bi storila enako? Bi vsem res bilo vseeno? Izginotje je res skrivnostno, ni pa skrivnost več, da če ne bi Plevnikova zmogla toliko moči, da je do številnih podatkov prišla tudi Člani Podvodne reševalne službe Slovenije so na Šmartinskem jezeru leta 2002 organizirali obširno iskalno akcijo, v kateri je sodelovalo več kot sto potapljačev. Preboldski jamarji so preiskali več jam v okolici Starih stanov na Golteh. Tudi informacije, da so fanta, podobnega njemu, opazili v tujini, niso bile utemeljene. Na Okrajnem sodišču v Celju so predlani zaradi kaznivega dejanja prikrivanja obsodili Plevnikovega znanca Roka Je-rašo. Vpleten naj bi bil v sporno nakazilo denarja iz tujine, za kar naj bi vedel tudi Jure. Po Plevnikovem izginotju je izginilo tudi okoli 30 tisoč evrov. Jerašo so obsodili na pet mesecev zapora pogojno na dve leti. Višje sodišče je nato sodbo razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje, a je primer nato zastaral ... dajali izjave o tem primeru, je edini, pri kateremu se vidi, da ta primer zanj ni le »eden od mnogih«. Kljub vloženi ovadbi zaradi umora preiskujejo tudi možnost, da bi bil Jure še živ, kar pa je malo verjetno. Laiku je že jasno, da je naša zakonodaja spisana pač tako, da je storilcem zelo težko kaj dokazati. Občutek, da se tega zaveda, smo dobili tudi pri Vogrincu, zato smo ga vprašali, ali v primeru Plevnik sploh obstaja osumljenec. »O konkretnem osumljencu ne moremo govoriti, so pa določene osebe, ki bi lahko bile povezane s tem primerom ali o njem vedele kaj več, vendar vam konkretnih imen seveda ne morem povedati,« nam je dejal. Ika Plevnik. Težko je, ko mati10 let ne ve, kaj se je zgodilo njenemu sinu in ko ob obletnici nima kje prižgati sveče ... sama in sodelovala z mediji, se v ta primer ne bi vlagalo morda nekoliko več pozornosti policije - pa kakorkoli so prejšnje policijske ekipe trdile, da delajo >intenzivno<. »Nikoli ne bom nehala iskati svojega sina!« je odločna. Kdaj rezultati? Po nekaj odgovorov smo se (spet) na policijo odpravili tudi mi. Pogovarjali smo se z vodjo oddelka za splošno kriminaliteto na PU Celje Milanom Vogrincem. Med vsemi s celjske policije, ki so nam v vseh teh letih V nekaterih primerih, tudi v tujini, se nekaj let po takšnih dogodkih ljudje - ki jim vest ne pusti, da bi podatke, če morda kaj vedo, držali zase - vendarle oglasijo na policiji. V Celju upajo, da bo v tem primeru podobno. Še vedno pa vsem, ki bi morda kaj vedeli in bi to radi povedali policiji, zagotavljajo stoodstotno anonimnost tako v predkazenskem postopku in kasneje. Jure Plevnik Po našem vedenju naj bi bile lani kar tri iskalne akcije za Plevnikom, nadaljevale naj bi se tudi letos. »Res je. Iskali smo na težje dostopnih terenih na območju Zgornje Savinjske doline. Aktivirali smo tudi gorske policijske enote in večje število kriminalistov ter policistov. Preiskava je pokazala, da se je Jure v določenem času, tik preden je bil pogrešan, nahajal ravno na tem območju. In teren iskalnih akcij se širi, ne iščemo vedno na istem delu,« dodaja naš sogovornik. Je bilo iskanje na območju Tera nad Ljubnim? Mediji so do zdaj že večkrat pisali, da je ravno tam počitniška hišica v lasti staršev Roka Jeraše, ki naj bi videl Jureta zadnji, svoje izjave večkrat spreminjal in se nato zavil v molk. Tudi nam pred časom ni želel dati izjave, je pa zanikal svojo vpletenost v Juretovo izginotje. Neuradne informacije naj bi pokazale, da se policisti na primer nekaj let niso pogovarjali z nekaterimi Plevnikovimi sošolci, ki bi morda kaj vedeli. Toda to na policiji zanikajo. Pred meseci smo izvedeli, da naj bi kriminalisti v primeru Plevnik zaradi skrivnostnih okoliščin resnično vložili več truda v primerjavi z ostalimi pogrešanimi (predvsem pod vodstvom Janka Gorška, ki je s celjske policije odšel za generalnega direktorja slovenske policije v Ljubljano), vendar - žal - oprijemljivih rezultatov ni. »Do zdaj smo v tem primeru zaslišali več kot 250 ljudi, tudi v različnih državah. Število oseb, s katerimi smo se pogovarjali, je za takšno preiskavo visoko, z nekaterimi smo se pogovarjali tudi petkrat, saj so se vmes pojavili kakšni novi podatki. In tako bomo počeli, vse dokler ne bomo ugotovili, kaj se je resnično zgodilo z njim,« razlaga Vogrinec. Zanimalo pa nas je tudi, ali so policisti lani koga povabili na test s poligrafom. In Vogrinec je kratek: »Na to vam ne morem dati odgovora zaradi interesa preiskave.« SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Jureta Plevnika so mama in prijatelji zadnjič videli 7. aprila 2000. Sled za njim se je izgubila na poti iz šole. Domov naj bi ga odpeljal eden od njegovih prijateljev, od tu dalje pa so se izjave domnevno vpletenih začele zapletati. Do danes še ni jasno, kaj se je tistega popoldneva dogajalo, razen tega, da je bilo območje v Zgornji Savinjski dolini eno od možnih zadnjih Juretovih lokacij. Neumno početje: skoraj bi jim prerezalo vratove Občan je čez pot napeljal žico, nakar so se mimo pripeljali kolesarji ... Pred dnevi bi se za skupino kolesarjev spust s planine Golte po markirani planinski poti lahko končal tragično. Peterica kolesarjev je namreč tri spuste v dolino opravila normalno, pri četrtem pa je le malo manjkalo, da ni prišlo do katastrofalnih posledic. Neznani storilec je namreč čez planinsko pot za drevesa privezal dve tanjši žici električnega pastirja. Med ponovnim spustom je eden od kolesarjev žico zadel z roko, drugi kolesar je v zadnjem trenutku uspel zapeljati pod njo, medtem ko je tretji vanjo zadel z glavo v predelu kolesarskih očal. Dva kolesarja se lahko zahvalita le svoji opremi, ki ju je obvarovala pred grozljivimi posledicami . Na kraj dogodka so kasne- opravili razgovor, vendar je prispeli tudi mozirski policisti in začeli preiskovati. Kot so nam dejali na celjski policiji, naj bi preiskava pokazala, da: »... nekatere lastnike zemljišč moti takšno početje kolesarjev, še posebej enega, s katerim smo mu dejanja zaenkrat nismo uspeli dokazati.« Skoraj neverjetno je, da se kdo odloči za takšno neumno početje, saj si lahko predstavljamo, kaj bi se zgodilo, če bi kolesarji mimo zapeljali z večjo hitrostjo in na žico na- leteli v predelu vratu! Kolesarji so sicer res kršili uredbo o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, dodaja policija: »Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji za varstvo okolja in policija, na gozdnih in kmetijskih površinah tudi inšpektorji za gozdarstvo in kmetijstvo in na zavarovanih območjih še pooblaščeni nadzorniki za varstvo parkov in drugih zavarovanih naravnih znamenitosti. Kazen za kršitev je 40 evrov.« Občani bi torej to lahko rešili s prijavo na policijo. »Storilec je s tem storil kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti,« pojasnjujejo na celjski policiji, kjer so tudi pretreseni nad takšnim početjem. »Zato pozivamo občane, ki jih takšne vožnje kolesarjev motijo, da nas o takšnih kršitvah nemudoma obvestijo, nikakor pa naj se ne poslužujejo tako skrajno nevarnih ukrepov, ki predstavljajo smrtno nevarnost za kolesarje,« so še dodali. SIMONA ŠOLINIČ Kako pravilno namestiti sedeže? V Osnovni šoli Ljubečna bo danes ob 16.30 zaključna prireditev projekta Pasavček. »Osnovni cilj projekta je skrb za večjo varnost otrok med vožnjo z avtomobilom. Starše bomo učili pravilne uporabe otroških varnostnih sedežev v avtomobilih in jih seznanili z nevarnostmi in s poškodbami, ki lahko doletijo otroke, če se vozijo v avtomobilu ne-pripeti ali sedijo kar na običajnih sedežih,« pravijo pri Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Celje. Prireditev poleg sveta organizirata tudi Policijska postaja Celje in Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Sšol Požar v šoli Slovenska vojska, policija in Gasilska zveza Šaleške doline pripravljajo danes v Šmartnem ob Paki predstavitev svojega dela. Prireditev bo med 10.30 in 14. uro v športnem centru pri tamkajšnji osnovni šoli. Gasilci bodo prikazali reševanje učencev iz šole v primeru požara in vsebine izbirnega predmeta - Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Slovenska vojska in policija bosta na ogled postavili svojo opremo. Na prireditvi bodo tudi pripadniki posebne policijske enote, policisti enote vodnikov službenih psov ter prometni policisti. Sšol £ o u O "3 U O "C ® C o 22 RADIO, KI GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 27. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60-ih, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70-ih, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80-ih, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90-ih, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Glasbeni večerni program, 24.00 SNOP (Koroški radio) NEDELJA, 28. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Jana Govc Eržen, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter s Slavico Padežnik, 17.00 Sedem dni nazaj, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, gost Rudi Šantl, 24.00 SNOP (Radio Sora) PONEDELJEK, 29. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack -predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 11.00 Poslovne novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Jana Govc Eržen, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Sora) TOREK, 30. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Leb-nom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) SREDA, 31. marec Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val z Matejo Podjed, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Alenka Godec, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 19.20 Ponovitev oddaje Zeleni val, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) ČETRTEK, 1. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 6.35 Hujšaj-mo skupaj, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton z Majo Gorjup, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) PETEK, 2. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) »Tudi sama moram paziti, kaj pojem.« Akcijo Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje bi si težko predstavljali brez prijazne in vedno ravno dovolj »naspidira-ne« zdravnice prim. Jane Govc Eržen. Ženske, ki javno pove, da je zdravniški poklic, od takrat, ko v njem prevladujejo ženske, slabše ovrednoten. Ženske, ki tudi sama prizna, da mora za svojo težo neprestano skrbeti. Navsezadnje ženske, ki se ji zdi neumno, da se mora 'zagovarjati', ker je aktivna v lokalni politiki. »Ko bom enkrat imela čas, se bom začela učiti italijanščino,« je še razkrila predstojnica vojniške zdravstvene postaje. Zakaj, boste izvedeli v oddaji Znanci pred mikrofonom to nedeljo ob 10.15. Jana Govc Eržen Pevka in ambasadorka V sredo bomo v oddaji Pop čvek gostili pevko Alenko Godec, ki pa bo zelo kmalu spet obiskala Celje. Vendar iz povsem drugačnega razloga. Alenka Godec je namreč tudi nacionalna ambasadorka akcije Zdravo hujšam in v nedeljo, 10. aprila, se bo udeležila 2. humanitarnega teka v boju proti debelosti okoli Šmar-tinskega jezera. Dogodek bo poleg osvešča-nja o pomembnosti zdravega hujšanja tudi dobrodelne narave. Z zbranimi sredstvi bo Društvo za boj proti debelosti kupilo Polar ure za zdravstvene domove po Sloveniji. Alenka Godec bo povezovala zabavni del programa, dogodek pa bomo spremljali tudi na Radiu Celje. 1. aprila lov na velikonočnega zajca Na Radiu Celje tudi letos nismo pozabili na velikonočne praznike. V četrtek, pa čeprav bo takrat tudi 1. april, bomo, kot je že v navadi, uprizorili lov na velikonočnega zajca. Osrednje prizorišče bo, tako kot lani, na Glavnem trgu v Celju. Lov na velikonočnega zajca se bo začel ob 10. uri in bo trajal do 12. ure, v tem času pa boste lahko iskali darila, ki jih bo naš radijski velikonočni zajček zavil in skril na Glavnem trgu. Nekaj nagrad za bolj oddaljene poslušalce bo pustil tudi v studiu Radia Celje in si jih boste priborili z odgovori in kramljanjem o velikonočnih običajih v vašem domačem kraju. Košarice z dobrotami in druga praznična presenečenja velikonočnega zajca boste lahko odkrili v igri, ki jo bo s pomočjo radijskih tehnikov in »zajčka« v studiu vodila in usmerjala Mateja Podjed. Bodite torej prihodnji četrtek z nami - na Glavnem trgu ali pri radijskih sprejemnikih. Naj vas tale fotografija spomni, kako je bilo lani. Tudi letos bo pri iskanju darilc na Glavnem trgu v Celju pomagala Mateja Podjed. www.radiocel|e.oom 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA: 1. NOTHING WITHOUT YOU -MANDO DIAO (4) 2. IMPOSSIBLE - SHONTELLE (6) 3. I LIKE - KERI HILSON (4) 4. IN MY HEAD - JASON DERULO (1) 5. SAY HEY (I LOVE YOU) - MICHAEL FRANTI AND SPEARHEAD (5) 6. SHINE - BLACK GOLD (3) 7. GYPSY (FREEMASONS RMX) -SHAKIRA (2) 8. YESTERDAY - BRAXTON TONI FEAT. TREY SONGZ (3) 9. IT DON'T MATTER - DONAVON FRANKENREITER (1) 10. THE SOUND OF MISSING YOU -WILDBOYZ FT. AMEERAH (1) DOMAČA LESTVICA: 1. ČRNI KONJ ČEZ NEBO - HAMO IN GAL (4) 2. EGOIST - CARPE DIEM (2) 3. MOJ SI ZRAK - MARKO VOZELJ (3) 4. DEŽ - NINA PUŠLAR (2) 5. KAJ IN KAM - TANGELS (4) 6. SANJAJVA - NUŠA DERENDA (3) 7. SAM BOŠ ŠEL DOMOV - APRIL (6) 8. MISEL NATE - E.V.A. (1) 9. DAJTE DAJTE - ARSOV FEAT. LARA BARUCA (5) 10. NA TLEH - BOHEM (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: I AIN'T HEARING YOU - ANGIE STONE PARACHUTE - CHERYL COLE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: NON STOP - ALYA NOVO, NOVEJŠE, NAJNOVEJŠE - VLADO KRESLIN Nagrajenca: Filip Andreje, Rudarska 4, Šoštanj Alja File, Pod gabri 73, Celje Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009 CELJSKIH 5 plus 1. NAJINA ZIMA - ZAPELJIVKE (6) 2. KER TE LJUBIM - ISKRICE (3) 3. NE RECI NIKDAR - SPEV (1) 4. VESELI ABRAHAM - ANS. LIPOVŠEK (2) 5. ŽAREK - ŽAREK (4) Predlog za lestvico: TISOČ ZVEZD - ANS. BRANETA KLAVŽARJA SLOVENSKIH 5 plus 1. ŽLAHTNA JE SLOVENSKA KRI -BORIS KOPITAR 2. POMLAD NA DEŽELI - IGOR IN ZLATI ZVOKI 3. SE SPOMINJAŠ KOT NEKOČ -ROSA 4. TO JE ČAS - PRLEŠKI KVINTET 5. VESELA DOLENJKA - RUBIN Predlog za lestvico: VSE PRIDE IN GRE - ATOMIK HARMONIK Nagrajenca: Katarina Obran, Br. Vošnjak 5, Celje Iztok Venel, Zidani most 23c, Zidani most (3) (2) (5) (4) (1) Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. O takšnih in drugačnih možnarjih Možnarji bodo kmalu spet aktualni, saj se bližajo velikonočni prazniki. O tistih, ki z glasnim pokom preganjajo zle duhove, kar bo gotovo slišati z marsikaterega brega ob prihajajočih velikonočnih praznikih, tistih, ki so bili nekoč nepogrešljiv del »opreme« gospodinj, in še o tistem, ki letos praznuje 25 let, so v torek spregovorili v laškem muzeju. Vodja muzeja Tomaž Majcen je namreč sprejel pobudo in v enega v nizu predstavitev muzejskih predmetov vključil tudi pogovor o četrt stoletja delovanja Etno odbora Jureta Krašovca Možnar, ki je prejel tudi občinsko Aškerčevo priznanje. Obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili možnaristu Vinku Križniku, ki je podrobno opisal postopek pokanja z možnarjem. Pokali pa v torek niso, da se ne bi Laščani prestrašili nepričakovane strelske salve. Marija Salo-bir je prikazala, kako so gospodinje nekoč »phale« orehe v možnarju, da je bila velikonočna potica veliko bolj slastna kot dandanes. Na ogled so bili postavljeni tudi številni možnarji, prav tako so prišli člani več društev in organizacij, ki v imenu nosijo besedo možnar. Ravno možnar pa si je za ime izbral tudi laški etno odbor, ki letos praznuje 25-letnico de- lovanja. Prvič so se pobudniki zbrali v Škofcah nad Rimskimi Toplicami na reviji sta- rih šeg in običajev. Kot povzema sedanji predsednik odbora Vlado Marot, so za njimi pestra leta, hkrati pa veliko odpovedovanja, ki ga članom ni žal, saj delajo predvsem za dušo. »Dosti je bilo garanja za >boglonaj<, kdaj tudi za kranjsko klobaso ali pa še to ne,« pravi Marot. V tem obdobju je uspelo etno odboru pripraviti oziroma prikazati okoli 70 delovnih opravil in ljudskih šeg, ki sodijo v okvir ljudske dediščine. »Nastalo je veliko pisnega materiala, fotografij, avdio in video posnetkov, dve brošuri, kaseta pesmi ljudskih pevcev in godcev. Trenutno jedro sestavlja dvajset članov odbora; predstavnikov društev in skupin, ter vztrajnih posameznikov, tako da se za prihodnost ni bati,« še pravi Marot. Tudi letos jim dela ne bo zmanjkalo, podelili so zlate možnarje in sodelovali na pustnem karnevalu, že pa so zavihali rokave in pripravljajo pohod po Anzekovih poteh, Jur-jevanje po laški ulicah, košnjo pod laškim gradom, spet se bodo pokazali na prireditvi Pivo in cvetje, izvedli etnološko delavnico, spoznavali čebelarsko dediščino in še marsikaj. Ob 25-letnici pa nameravajo izdati še priložnostno zgibanko, oblikovati spletni portal, postaviti etnološko zbirko v Laškem ter se udeležiti več izobraževanj. »Društva in skupine naj bodo kališče idej in projektov,« si ob tem želi Marot. POLONA MASTNAK Foto: GrupA TENERIFE - DIREKTEN LET IZ LJUBLJANE HOTEL SOL TENERIFE 4*, POLPENZION 26.03., 02., 09., 16., 23.04. od 599€ EGIPT - SHARM EL SHEIKH HOTEL SHARM HOLIDAY 4*, VSE VKLJUČENO 03., 10., 17., 24.4. od 539€ Prvomajski klub v Puli - Hotel Brioni *** 3x polpenzion 93 €/osebo Animacija, smeh, zabava in veliko dobre volje! Podrobnosti na spletni strani www.palma.si CE: 03 42 84 3 04, MB: 02 48 03 900, VE: 03 89 84 370, LJ: 01 52 02 700 V SKRBI ZA ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE UNIJA IZDELKOV ZA INTIMNO NEGO z dodano zdravilno termalno vodo iz vrelca Term Dobrna Priporoča: I ZDRUŽENJE GINEKOLOGOV IN yj PORODNIČARJEV SLOVENUE - www.terme-dobrna.si 1:03 7808110 Terme Dobrna Navdihujemo življenje l.maj BRAČ h.Elaphusa**** zeza 122€ 4x polp,klub l.maj RABAC h.Girandela** 3x polp, program Aktivne počitnice Otok SIPAN Poročna folodelavnica 12.-19.6.2010 Za prijavo do 15.4.2010 Avio brezplačno Poletje PAKOSTANE Slamnate hiške Allinclusive/dan Fotoizlet PLITVIČKA JEZERA 18.4.2010 60€ Nasveti za odlične posnetke Poletje MLJET inn/ . Stanetova 6, Celje 10% p°pust Tel.: 03 426 01 30 za hitro prijavo www.fotosalon.si otrokdo 12 let Razstava fotografij BREZPLAČNO EdiMASNEC TURISTIČNA AGENCIJA, ORGANIZATOR IN PRODAJALEC TURISTIČNIH ARANŽMAJEV sun J Grčija J Turčija JCaboVerde J Madeira J Jadran J potovanja, izleti, letalske vozovnice ... Sonce na Vaših počitnicah PE Celje, Stanetova 6, tel: 03 426 01 20/21, www.sunholidays.si, celje@sunholidays.si Št. 24 - 26. marec 2010 -— MM 24 INFORMACIJE NOVI TEDNIK 111 11 I I I I I I I I I I I LUL 1 I I I I I I I................I I I I I I ■ 031 692 Steklarski center Leskošek V Steklo kot sestavni del našega bivanja V Steklarskem centru Les košek se ukvarjamo z obdelavo ravnega stekla že od leta 1965. Načini obdelave stekla so se do danes precej spremenili in razvili. Steklo se uporablja kot gradbeni in arhitekturni element ali kot dekoracija v vseh prostorih, namenjenih notranjemu in zunanjemu bivanju. Predelujemo stara lesena okna z vgradnjo izolacijskega stekla. Peskamo na vse vrste stekel in ogledal. Izdelujemo in vgrajujemo: nova PVC-okna in vrata izolacijsko steklo (termopan) steklena vrata in vetrolove dekorativna í tekl a za notranja vrata in pohištvo ogledala po naročilu tuš kabine po meri kuhinjska nadpultna stekla namizna stekla po meri in šabloni drsna vrata steklene ograje vitrine in steklene police V naiem salonu si lahko ogledate vzorce stekel, ogledal in steklarskih izdelkov, Na voljo smo vam za svetovanje, izmere na domu in pripravo ponudbe. Pokličite nas po telefonu, pošljite nam e-s po ročilo [s popolnimi podatki} ali se oglasite v našem salonu. Steklarski center Lesko še k, Hausenbichlerjeva 9,3310 Žalec 103/710-19821 f 03/710-1980 | les kosek.doo@slot.net STEKLARSKI CENTE« L £ S K 0 Š E K i» www itrilimni luhorifcjl HauítnWfMctjmS ÍJlííafer Tel.: OV 7161983 1 IZOLACIJSKO STEKLO VISOKE KVALITETE * TUS KABINE ' DEKORATIVNA STEKLA IN OGLEDALA * PESKANJE VZORCEV ' KUH ÍNJ SKA NAD PULTNA STEKLA PO IZBIR! A VTOPREVOZN i Srvo Gradbena jnjtcr MEHANIZACIJA. Anenick s.p. Turni? 32f>3 Gorica pri Slivnici Tel.: OÎ/748 30011; GSM: 041/644-Í68 PUN IRANJE ZEMLJIŠČA 2 BU LDOŽERJ I, (JRfJANJE OKOLICE, IZKOPI Z BAGRI IN MINI BAGRI, KIPERSKI PREVOZI GRAMOZA, IZPOSOJA HINI BAGROV. VALJARJEV, VIG HO PLOH, KOMPRESORJEV IN AGREGATOV. DOBflOĐOSLI V NOT LEPOTNI T0ĆK1V ŒNTWJ LAŠKEGA ■RHUOltKEOBMH MNCOUVSCEMJIliBaiNt tffLtóll USIKHiCmTflíkíWMUW; PCOWjSfWWt WJHÍV lMICW0iEW(ftT(IAW INFINITY -FÇfflKURO -Uft|ISIlIEY«J!NtWWSBlHH6 ■ ' ' • fàmwï f. Omíiw irç &r Lííko |*F0««aJt blMflflSÎ M m E^QSft • tteštnt TAXI BUCKO I Vedno z Vami in za Vas. ° Ï 031 490 0101 INSTALACIJE VERHOVŠEK A-k tZVEDBA VODOVODNIH IN ŒKTM1NIH íQ[]nal NAHUAVTK SANACÍM KOfWLHR onruiosmniaut. p^čnii TU 34,'d. éî3t=, g5m: M I SA2 907 \ kn _! servis pllrtUkih peč: JUNKERS* BUOERUS "VIESSMANN ' UNICAL * SAUN IR D UVAL Stanko Fartelj s.p. Gosposka uficè 3 3000 Celje gsm: 04114 fiS tel: 03/5441753,03/491 S500 wvťw, eíe kE romeliani ka ■ sp. si eJektrgmellí n řka .fa rtefj & volj a. nel EROQOM.COM EJfi*ne«cí mfw QJ RDST1L. STORITVI; 3230 Wjur (iiísnje poslovnih proslrnsv, hiš.flsngvam"1; ~ ^ Mail: InfotSeunftlU-íIontve.-í] ^n^lna ÍSÍínja www.eurwtil-storitw.ii Pranïe ^ty11 Tel: (H-1805960 domu Adrian mpUtnUi Urini In ipdlfcatlj FMtuniiniM* imttufcdjt llllitiji -ftmifj »isrie»tnji ri pùfltttu Pro BIJ« linama v APPlë CELU -Pomet mrn+iin pn usnru» tihnjtnlh r#pr«y 031779 77B INFORMACIJE ...............».............1 " " 1 ■ ■ 11111111 Vilko Beukoviř s,p, Kosovelova 16, Celje Hišni ^servis ~ GSM: 0417344« ZA NAMI OSTANE ČISTOI - vsa notranja in zunanja pleskarska dela - posftavB; dekoracije it en ■ lastne unikatne tehnike barvanja Mat j ai Železník uglairamje klavirjev gsm: ('Hl 714 240 opts ta: matjiz.zck'znikfa'sioljul glasbeni center Gosposka 25,3000 Celju taL: 03 548 40 i*, faks: 0354S40Í« MAC ■ ŽELEZNÍK d.o.o. Milíírtikcga 12, 3000 Celje lei : 03 541 32 6Ů ID: 5Ï38Z65397 SVEČARSTVO TRGOVINA GALANTERIJA l e ik d.o.o PE Slove nike Konji» FraoitfowMf UptówkaUkaM 3213 Fiantolora 3210 Slavenski Konjice h + 536 BIB 7B1 45 55 Tj ^86[D}î7S318fiO F. -Í-13ÚÍ0535774T33 F,:+îtel0)3 7SÎ1SS4 i.: Iran koluvwsitsli.íi E. : fesk@l«k ji ^VátlíČďTllâ UlkJ Lluiana Kvwlrjll "lUlûinû" 3230 Senijuipri Celju IVI H J UM Id.. 015741 100 MAJDA MAUER s.p. GSM:Ml/720531 O SVèie rezano cvelje in Ioni ni te O Cvetje za različne piiložnosli O Pc ročne dekora t j j? _O lončnice j poslovnih prcsTonh O Jalni izdelki K'yr^^ïïWiiffliHT^ffffW JJ. 031 692 86 ■ Ji s JWHÍIK Tomislav Župane s.p. ecus/:»/ I MM I debi : 3[|QZS Slandrovtrg 20,3310 Žal Tel.: 03/5717-484 PHILIPS Izdelava vseh vrst 7 , jc-t-ts- toplotno -izolacijskih fasad; ZABUKOVSEK Izdelava napuiíev; Z ABUKO VSEK lit partnerji d .«.o. Ptakarska dela; žiťe4,3ais«JťE ZaU|iiíiiadeta V gradbeništvu; asm 041 /835 726 www.iatjukovsck.ton; Uporabljamo naslednje materiale: jub, fra g mat, roefix, ba u m it. IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in I ai j a tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, iti ri kolesni ke, skuterjeln motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža s.p. Viantfo tîbP}JC5 Vransko lelrtaic03S725 106(gsm041 SD8fiS5rOÎ1 S1M99 e-maîfolaviCa,niaTTi#iW,ner,www.nam-ninslw.net Šiviljstvo KRPICA)^? M« (ibûr s ka íťita Sb 3000 Celje, Tel.: 03/M-13-265 ODPJMtNfCAS: ponedeljek - petek I sobota Û6/X}- I TOO ma nji a EKSPRES MA popravila - otiginal kraj sanje Jeansa -oženje oblatil, menjava iad«j., -popravila usnjenih oblačil ■ í iší en je li snjenih o blaí i I I nedelja in prazniki 07:00 ■ 13:00 ZAPRTO Elektro storitve Boris KrafltČ s.p. Vrhi 15.3221 Tctmije ~—lETTWl 370 24(i « wvl.d L-kt roki bil io.sl LESENA OKNA IN VHODNA VRATA ZA VA i DOM Imvii iVHoviiijt. izdelav.!, montai* drmomažii v» po vaših želeti Kontakti: Te!. 03 70 56 021 Fax 035726390 wšili iejpfi KORUN e-mail: m iza rstvo.korun@siol.net; splet: www.muantvo-korun.si GAL ER i Najboljša izbira okvirjev v mestu. Galerija Olcvir, Jančar Emu ^ SUneton Ifta. JOM CilpE. SLO Ifl.:Ú3ř5í8 5Q2S Delovni čas: ponedeljek petek S-14 io li-19 sobota 8-12 * I"aiedcjo ' Čiiienjt, ufLjmijt, inwjjmje tu posnïiniifiv ! Zatnu Vidtsttnovié t-p, ! ti - O it il t il O/ifomišhi 11,f.3000 Cfíjr unvw. tazoiieja.si - fašnja trave - obrezovanje žive meje in dreves Telefon: 041/911-981, E-mail: tazodejaQsioinet 1 modularni nadstreški M avtomobile— „.kolesa ..opremljene vrtne h oby delavtifce... www.vecronia.si V PITIMEnU SMRTI VSE NA ENEM MESTU 1-*»* -»- I 'wSr POGREBNE STORITVE SP^VDZIPOK^NIKOV mfiffivl^M POKOWUJÍKE STORITVE S POKOPOW KXOJMEGA SK^^M I I PRIMOŽIČ VOJNIK 24 URNI BREZPLAČNI OBISK NA DOMU 03 781 82 45 ■ 051 649 7801 PE TRG CELJSKIH KNEZOV 3, CEUE www. ptimoilc .Ji I I I I fmrnmrnmrmm 11111 m i I I M I I I > ........... Št. 24 - 26. marec 2010 -—— 26 PISMA BRALCEV - MALI OGLASI NOVI TEDNIK Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, velikost pisave 14, oziroma največ 3.000 znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO ODMEV Pri »Kajuhu« prestavljajo igrišča V NT št. 23 smo lahko v prispevku Pri »Kajuhu« prestavljajo igrišča zasledili zapis, da se razmišlja o izgradnji garažne hiše pod šolsko telovadnico pri I. gimnaziji v Celju. Ali je to v kontekstu prometne politike mesta Celje? mag. ROMAN KRAJNC, Celje PREJELI SMO Turistične (ne) zanimivosti Laškega Laško je že od nekdaj znano kot turistično mesto. Z razrešitvijo in s posodobitvijo zdravilišča postaja še toliko bolj. Tako se Laščani v zadnjem času srečujemo s turisti in pacienti iz skoraj vse Evrope. Tu so Avstrijci, Nemci, Italijani in Čehi ... Sem pridejo ljudje, ki jim ni samo do kopanja v topli zdravilni vodi in bivanja v enem od nastanitvenih mest Laškega. Pridejo, da spoznajo okolico, njene lepote in zanimivosti, da spoznajo ljudi in njihove navade. O lepotah Laškega in njegovi okolici govorijo številni prospekti in literatura, kar je vse na voljo v Stiku ali TIC-u in knjižnici. Laško ima kaj pokazati. Mnogo je lepih in zanimivih stvari. Toda med temi so tudi take, ki nam kvarijo ugled in lepoto Laškega. Preden prispemo v Laško, nas na Celjski cesti 52 sreča več kot leto stara gramozna jama, obdana s kupi konglomerata in z ograjo, na kateri je tabla gradbenega podjetja Ingrad Gramat. Ko gremo naprej proti Laškemu, se sredi parka ob Zdraviliški cesti spotaknemo ob nedograjen del parkirnega prostora z razmetanimi betonskimi robniki. Ko prispemo pred samopostrežno trgovino Laščanka, imamo levo in desno po eno markantno točko. Približno 100 metrov naprej je zgradba nekdanje Šketove gostilne s hišno številko Zdraviliška cesta 7. Na njej je tabla z napisom Bife Žar, ki že desetletja ne dela. Cela zgradba je zaščitena z eksotičnim drevjem, katerega veje segajo na pločnik in ovirajo prehod pešcem. Če pred Laščanko zavijemo desno proti železniški postaji, nas na zidu na desni strani pozdravlja tabla z napisom »tijsko-nič-na-govina«, kar bi po mojem lahko bilo kmetijsko tehnična trgovina. Malo naprej sta pri tehnični trgovini Kmetijske zadruge Laško v zamreženem boksu neurejeno raz- metana kmetijska mehanizacija in orodje, na čemer se nabirajo smeti, prah in rja. Prispemo na avtobusno postajališče, ki ponoči ni razsvetljeno. Tu je okrepčevalnica, ki je odprta od 5.-22. ure. Že ime pove, da se tu deli hrana. Gostje se tako tu zadržujejo dlje časa. Ta okrepčevalnica pa je nekaj posebnega. Nima lastnega stranišča. Če hoče gost opraviti svojo biološko potrebo, mora iti na železniško postajo k prometniku in ga prositi za ključ, da lahko gre v tamkajšnje stranišče. Zato ni čudno, da veliko gostov opravi malo potrebo kar ob muzejski lokomotivi, ki je zraven. Turisti imajo pri tem dvojno korist. Prvič, ko si ogledujejo muzejsko vrednost lokomotive, in drugič, ko vsrkavajo vonjave urina gostov iz bližnje okrepčevalnice. Na koncu avtobusnega postajališča v neposredni bližini TIC-a je razpadajoča kolesarnica kot okras temu centru. Pot nas nato popelje čez most do pošte. Nekaj deset metrov desno je zgradba z napisom Trubarjeva ulica 13. Nekdanja kinod-vorana Laškega z zarjavelimi in razpadajočimi kovinskimi roletami iz časov 2. svetovne vojne ter z razbitimi stekli na oknih. Posebna turistična zanimivost. Levo je nekdanje poslopje Kmetijske zadruge Laško s hišno številko Titova ulica 7. Pa smo tam. Ko ne vemo, kje smo se znašli. Ali v Titovi ali Trubarjevi ulici. Pot nadaljujemo levo do lekarne, nato desno po Mestni ulici. Tu si vrli turist pred nekdanjo Per-dihovo mesarijo in oštarijo lahko že nekaj let ogleduje vedno bolj zarjavele betonske mreže, ki varujejo dostop do zemljišča, obdanega z razpadajočimi zidovi. Obrnemo se za 90 stopinj v levo, naredimo nekaj korakov in prispemo na Orožnov trg pred nekdanjo Herlahovo hišo. Zgradbo, v kateri se je rodil znani zgodovinar in zemljepisec Franc Orožen, na fasadi je tudi njegova spominska plošča. Fasada zgradbe je zelo načeta. Samo vprašanje časa je, kdaj bo z nje padla tudi spominska plošča. Pred nami so lokalne volitve. Začenjajo se predvolilna zborovanja, ko kandidati strank razlagajo, kaj vse bodo napravili, če bodo izvoljeni. Na njih se veliko naredi, a vse to žal večinoma ostane le pri besedah in na papirju. Morda se bo le kdo od državne uprave (občina, upravna enota, republiški organi) našel in te znamenitosti odstranil ter spravil na okolju prijazno raven. Saj ravno o tem veliko poslušamo in slišimo iz medijev. Toliko o kulturnih in turističnih (ne) zanimivostih Laškega. RUDI VREČAR, Laško PRODAM CLIO 1,4, letnik 1997, 5 vrat, servo volan, airbag, abs, el. paket, prodam za 1.200 EUR. Telefon 041 951-527. 1260 GOLF III diesel, letnik 1998, 5 vrat, 2*airbag, odlično ohranjen, vlečna naprava, prodam za 2.100 EUR. Telefon 041 240-580. 1261 RENAULT 5, zelo ohranjen, reg. do novembra 2010, prodam. Telefon 041 650737. 1249 OSEBNI avto Fiat panda 1,2, letnik 2006, reg. do januarja 2011, prodam. Telefon 040 882-795. 1279 KUPIM OSEBNO vozilo, v kakršnem koli stanju, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 708-497. ž 179 PRODAM PRODAM TRAKTORSKO frezo, širine 140 cm, s kardanom, prodam za 800 EUR. Telefon 031 806-191. 1254 DVOBRAZDNI plug in tračni obračalnik Sip prodam. Telefon (03) 5730-489.1253 TRAKTOR Imt 539 de luxe, letnik 1990, 960 delovnih ur, prodam. Telefon 031 369470, 5472-367. 1265 TRAKTOR Deutz, 48 km in Tam 80 T35, kiper, prodam. V račun vzamem bukova drva. Telefon 051 314-883. 1263 TRI kmetijske stroje: ličkalnik za koruzo, sejal-nik za koruzo, traktorski silokombajn, zelo lepo ohranjeni, prodam. Ludvik Samec, telefon 041 726-488. 1270 MINI bager Janmar vivo 50, 5.800 kg, letnik 2001, instalacija za kladivo, hitra menjava, 5.300 EUR in Takjuči 1,6 T, letnik 1996, instalacija, razširitev podvozja, 2 žlici, prodam. Telefon 051 306-959. š 195 CISTERNO za gnojevko, 2.200 l, pocinkano, trosilec Sip in sadilec za krompir in koruzo, prodam. Telefon 031 491-028. p KUPIM KMETIJSKI stroj, lahko v okvari, kupim. Telefon 041 656-078. š 150 KMETIJSKI stroj, traktor, priključke, moto-kultivator in drugo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 1110 KOSILNICO Bucher, čelno, lahko v okvari motorja ali brez motorja, kupim. Telefon 041 317-063. 1125 AGM Nemec, d.o.o. zaposlimo kuharja In natakarja Kontakt: 041-322-889 AGM Ngmoc d.o.o., Sadraž 3,3270 Laško CELJE, Gorica pri Šmartnem (Lopata). Prodamo atrijsko stanovanjsko hišo, leto gradnje 1997, klet 151 m2, pritličje 165 m2, podstrešje 33 m2, stavbišče 173 m2, dvorišče 973 m2. Cena 340.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net. n KMETIJO z gospodarskim poslopjem ter hišo, vinograd in zidanico prodam. Telefon 051 371-596. 1191 avtobusna postaja, leto izgradnje 1990, z dvema gospodarskima objektoma, v skupni površini 144 m2, dvorišče v izmeri 277 m2, kmetijska zemljišča v izmeri 26.521 m2, gozd v izmeri 13.498 m2, prodamo za 69.100 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetova-nje.gajba.net. n KUPIM KMETIJO ali vikend zidanico, do 43.000 EUR, Celje z okolico do 20 km, kupim ali najamem. Telefon 031 400-673.1047 GOTOVINSKI KREDITI 11 a p 0; I ene i upokojence NA ZANIMIVI LOKACIJI V ARCLINU PRI VOJNIKU, na obrobju Celja, v bližini avtoceste, je naprodaj 8 NOVOGRADENJ, HIŠ, v podaljšani III. gradbeni fazi. Kakovostno zgrajeni objekti s funkcionalno urejeno okolico omogočajo možnost aktivnega preživljanja prostega časa in kvalitetnega življenja, prijaznega družinam. Objekti so velikosti 145 in 163 m2 neto bivalnih površin, s pripadajočimi zemljišči velikosti od 350 do 550 m2. Informacije: LŠ PROJEKT, d.o.o., j 051 393 458, 041 797 206 ter na spletu http://www.ls-projekt.si/ ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, zemljišče 839 m2, 280 m2 bivalne površine, k + p + m, prodam. Do hiše asfalt in javna razsvetljava. V letu 2004 do 2006 zamenjava strehe in celotnega stavbnega pohištva. Na sončni legi. Primerno tudi za večjo družino. Cena po dogovoru. Telefon 041 560539. 1042 GRADBENO parcelo, 1.350 m2, v obrtni coni Trnovlje jug, z lokacijsko informacijo za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta, prodam. Cena 65 EUR/m2. Dostop -asfalt, kanalizacijski priključek je že na parceli, 400 m2 že utrjenega parkirnega prostora. Telefon 030 924-600. š 178 GRADBENE parcele, možnost stanovanjske in poslovne gradnje, v Šentjurju, prodam. Telefon 041 224-031. 1129 HIŠO, dvojček, v Celju, prodam. Telefon 051 205-512. 1150 PONIKVA, Hotunje. Prodam zazidljivo parcelo, velikost 700 m2. Cena po dogovoru. Telefon 041 652-194. 1190 CELJE. Prodamo stanovanjsko hišo z dvoriščem, 93 m2 (stavbišče), na Celestinovi ulici, pritličje, I. nadstropje, neizgotovlje-na mansarda, dvorišče 146 m2, leto gradnje hiše 1970, prenove 2000, elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, ogre- kanalizacijo po ceni 169.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net. n ŠENTJUR, Dramlje. Prodamo vikend v gradnji, z urejenim pristopom, klet, pritličje in mansarda, stavbišče približno 42 m2, 3.416 m2 zemljišča, začetek gradnje 2004, voda, elektrika, po ceni 89.900 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetova-nje.gajba.net. n JURKLOŠTER, Blatni Vrh. Prodamo kmečko hišo (118 m2), z gospodarskimi poslopji (41 m2 in 87 m2) ter 58.859 m2 kmetijskih zemljišč, zgrajeno 1910, prenovljeno 1980, elektrika, voda, telefon, asfaltni dostop, za 69.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net. n JURKLOŠTER, Lahov Graben. Stanovanjska hiša, površine 72 m2 (klet, pritličje, neizgotovljeno podstrešje) voda, elektrika, ogrevanje na trdo kurivo -radiatorji, v bližini asfaltna cesta in ODDAM POSLOVNI prostor dajemo v najem. Možnost različnih dejavnosti, v Celju, ob Planetu Tuš, na Mariborski cesti. Telefon 041 262-063. 1183 HIŠO oddamo v najem pod zelo ugodnimi pogoji, okolica Šentjurja. Telefon 03 748-051, 041 914-889. 1999 KOŠNJO oddam v večletni brezplačni najem. Strojna obdelava. Telefon ob delavnikih, 5484-021, do 14. ure. 1188 EŒHE3 PRODAM NA Polzeli (nasproti trgovine Tuš) prodamo enosobno stanovanje, v 3. nadstropju, prenovljeno, nova streha. Cena 46.000 EUR. Telefon 041 527-771 ali 041 535013. 1025 w »1 Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojnine PE CELJE, Ul. XIV. diviiije 14, 03/4257000 Stan sta Rozmana 16,02/52130 OO PE MARIBOR, Partnanska 3-5, 02/2341000 PE Slovanj Gradac, Ronkova r, 02/881 2000 BOMAFIN, d.0.0.. Slovanska 27, IOOO Ljubljana Stanovanje v dvojčku na Ljubečni pri Celju prodam: 041/634300 Verteks TG, Cesta na Ostrožno 99, Celje TRISOBNO stanovanje, 95 m2, v drugem nadstropju šeststanovanjske stavbe, letnik 1946, obnovljeno, v centru Celja, souporaba zelenice in uporaba garaže, prodam za 95.000,00 EUR. Telefon 031 441-713. ž 18 DVOSOBNO stanovanje v Dramljah, 102 m2, nadstandardno, popolnoma opremljeno, z garažo, prodam za 116.500 EUR. Telefon 031 704-611. 1241 ■^^lllUiJ.IJ.'H:! IZPLAČILO TAKO JI 03/4900336 Žnider's Celje, Gosposka ul. 7 Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor 00300132233231010201 ALI OGLASI - INFORMACIJE GARAŽE PRODAM Celje: 031508 326 delovni čas: vsak dan non-stop DVOSOBNO stanovanje na Otoku prodam. Telefon 040 466-538. š iqb STANOVANJE v Laškem, center, 58 m2, vrt, klet, drvarnica, na novo adaptirano, okna, vrata, tla, stropovi, vodovod, elektrika, kanalizacija, telefon. št., internet, kabelska, parkirno mesto, prodam. Možna menjava za hišo, stanovanje z vašim ali mojim doplačilom, v Celju, Žalcu, Šentjurju. Telefon 051 306-959. š 194 CELJE. Prodamo dvosobno stanovanje na Cesti na Dobrovo, v pritličju petstanovanjske stavbe, samostojni vhod, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, za 69.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net. n GARAŽO v Vojkovi ulici, ob Ljubljanski cesti, prodam. Telefon 041 614-083. iib9 GARAŽO v poslovnem objektu v Novi vasi, Ul. mesta Grevenbroich, vpisana je v zemljiško knjigo, prodam. Cena 9.900 EUR. oz. po dogovoru. Informacije po telefonu 041 644-616, med 18. in 20. uro. p a-T PRODAM NOV dvo in trosed, usnje, v bež barvi, prodam za 400 EUR. Telefon 041 918037. 1220 msnizunE KUPIM GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER ZA UPOKOJENCE, do 50 % obr., obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p.. Mlinska ul. 22, Maribor tel.: 02/252-48-26, 041/750-560 STANOVANJE, od 800 do 900 EUR/m2, kupim. Gotovina takoj. Telefon 031 655373. 1164 ŠENTJUR, Rogaška Slatina. Kupim garsonjero ali enosobno stanovanje v pritličju, s posebnim vhodom, opremljeno. Telefon (03) 746-1741. š 191 TRISOBNO stanovanje v Šentjurju kupim. Telefon 031 491-257. 1174 ODDAM ENOSOBNO opremljeno stanovanje v centru mesta, vseljivo takoj, oddam. Telefon 031 358-098. 1223 STANOVANJE v Šentjurju oddam. Telefon 051 815-591. 1222 ENOINPOLSOBNO stanovanje v Celju oddam. Telefon 041 892-246. 1224 TAKOJ vseljivo stanovanje, 42 m2, oddam. Telefon 041 650-737. 1249 IŠČEM STANOVANJE v okolici Laškega iščem. Nudim pomoč. Telefon 040 880-665. 1177 Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij .si; info@sz-atrij.si CELJE - Vojkova, zelo lepo prenovljeno 2,5-sobno stanovanje v 2. nadstr. Funkcionalna razporeditev prostorov, pri obnovi so bili uporabljeni kvalitetni materiali. Stanovanje ima dnevno sobo z jedilnico, spalnico, kabinet, kuhinjo, kopalnico, hodnik in klet. Vredno ogleda. Cena: 77.000 EUR. Info: 041 329 179, violeta.stois@sz-atrii.si Plinarniška ul. 4, 3000 Celje Tel.: 03/490 47 70 Fax: 03/ 490 47 71 GSM: 051 626 793 Vse za OGREVANJE VODOVOD. UMFOREST GOZDARSKI VITLI mehansko ali elektro hidravlično upravljanje od 30 kN do 100 kN (od 31 do 101) HIDRAVLIČNI CEPILNIKI pogon preko elektromotorja ali traktorja od 61 do 301 MOŽEN NAJEM CEPILNIKOV OSTALA GOZDARSKA OPREMA kardanske gredi, daljinski upravljala, žične vrvi,... Vabimo Vas na Kmetijski sejem Komenda v času od 26. do 28. marca 2010! www.uniforest.com 03 713 14 10 VRTNE garniture: mize, klopi, komplet, hrast, kostanj, prodam. Telefon 041 794-202. 1243 PRODAM BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555. p DRVA, cepana na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, prodam. Po želji kupca razrežem in dostavim. Telefon 041 375-282. p BUKOVA drva, možen razrez in dostava, prodam. Telefon 051 614-316. š 175 DESKE, smreka, 2 cm, 2,5 cm, letve in »štaflne«, prodam. Telefon 041 710633. 1135 KUPIM HRASTOVO in smrekovo hlodovino kupim. Telefon (03) 5772-124 ali 041 743-750. 1282 PRODAM SATELITSKO anteno, komplet, poceni prodam. Telefon (03) 580-5591. 1259 PRODAM KUPIM PRAŠIČE domače vzreje, težke od 60 do 100 kg, za zakol ali za nadaljnjo rejo, mesnate pasme, z dostavo, prodam. Telefon 031 524-147. 1280 JARKICE, rjave in ameriške lahke, bele -leghorn, že na začetku nesnosti ter enoletne kokoši, prodajamo na farmi Roje vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne ter piščance za dopita-nje. Telefon 700-1446. 575 NESNICE, rjave in grahaste ter bele težke piščance, prodamo. Nakup 10 nesnic -petelin brezplačno. Kokoši so redno cepljene. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, 041 763-800. p PRAŠIČE domače vzreje, težke od 30 kg naprej, cena nad 100 kg zelo ugodna, možna dostava ter breje ali nebreje mladice, linije 12, prodam. Telefon 031 509-061. 898 NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodajamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p BIKCE, simentalce in črno bele, prodam. Možna dostava. Telefon 031 578-265. š 181 PRAŠIČE, od 25 do 200 kg in svinjske polovice, cena polovic 2,30 EUR/kg, prodam. Možna dostava. Telefon 031 506-383. š 181 TELIČKO simentalko, 180 kg, prodam. Telefon (03) 5739-391. 1158 NESNICE, rjave, tik pred nesnostjo, ugodno prodam. Telefon 051 397-982. 1195 PUJSKE, težke od 50 do 60 kg, ugodno prodam. Telefon 5808-112, 031 836175. Š 185 PRAŠIČE za nadaljnjo rejo ali zakol, odlične selekcije »top genetik«, težke od 80 do 120 kg, prodam. Fišar, Tabor, telefon 041 619-372. 1214 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ima preko 2000 oglasov. Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni. 03 57 26 319, 031 836 378 031 505 495 Leopold Orešnik, s.p., Prebold CIPRESE, pušpan, česmin, za žive meje, ugodno prodam. Telefon 041 573-863. 1219 KAKOVOSTNO belo vino, rizling, šipon in rdeče žametna črnina, prodam. Cena 1 EUR. Telefon (03) 5741-361, 051 351635. 1235 OKROGLE bale, suho seno, cena samo 20 EUR, ugodno prodam. Telefon 051 206189. 1264 DOMAČA orehova jedrca prodam. Telefon 031 788-539. 1267 VINO, belo, rdeče, možnost dostave, ugodno prodam. Telefon 041 382-735. 1250 KUPIM DVE breji kobili, sta mirni in vajeni paše, prodam. Telefon 041 770-961. 1234 ZAJCE različne pasme prodam. Telefon 041 232-594. 1227 KAKOVOSTNE pujse, težke od 30 do 70 kg, ugodno prodamo. Možnost tudi dostave. Telefon 041 455-732. š 192 TELIČKO, sivo rjavo, staro 10 dni, prodam. Telefon 041 223-798. 1251 BIKCA, 270 kg in teličko, 250 kg, oba simentalca, prodam. Telefon 070 866657. š 193 DVE telici, simentalka in limuzin, težki 200 in 220 kg, prodam. Telefon (03) 5735224. L108 ZAJCE nemške orjake, čista pasma, 8 samic, zelo ugodno prodam. Telefon 031 880878. 1255 PONI kobilo, brejo, prodam. Telefon (03) 5738-082, 031 249-934. l bb TELICI simentalki, težki od 400 do 470 kg, prodam. Telefon (03) 5728-352, 031 732-869. ž 31 TELIČKO simentalko, 130 kg, možno tudi brez številke, prodam. Telefon 041 812969. 1271 KRAVO, s prvim teletom bikcem, 80 kg in bikca, 140 kg, prodam. Telefon 041 283-075. 1281 ZAJCE, samce in samice, črne in bele, prodam. Telefon 031 562-843. 1287 PRODAM PITANE krave in telice, za izvoz, kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. š 13 KRAVE in telice, plačilo takoj, odkupujem. Telefon 041 653-286. Š 197 PRODAM SILAŽNE bale in sladko seno ugodno prodamo. Telefon 031 734-832. š 173 BELO in rdeče vino prodam. Možna dostava večje količine ali menjava za pridelke ali stroje. Telefon (03) 5805-098, 031 505-283. 1099 SENO v rinfuzi, seno v okroglih balah, Celje, prodam. Telefon 041 763-478. 1161 JABOLČNI kis (bio), 200 l, 1 EUR/liter, prodam. Telefon 031 786-975. 1171 SENO in otavo, v kockah in razsuto, prodam. Telefon 5421-127. 1181 SUHO seno, približno 5 nakladalk, 5,5 km iz Laškega, prodam. Telefon 031 836-735. 1188 HLEVSKI gnoj, tlačen, po 5 EUR/m3, prodam. Telefon 041 988-076, Primož pri Šentjurju. 1212 KROMPIR kiflček, bel, ameriško šalotko, zelo lepo in razna druga semena, ugodno prodam. Telefon 040 212-695. 1218 BAKER (neolupljeni kabli, vodniki), mesing, kupim. Gotovina in odvoz takoj. Telefon 031 783-047. š 189 PLATIŠČA (jeklena ali aluminijasta), z gumami ali brez, za opel astro, na 4 vijake, 19560-15, kupim. Telefon 041 458-312.1266 TELICO simentalko, brejo, bikca, starega 6 mesecev ter seno in otavo v kockah in rinfuzi, prodam. Telefon 031 228743. 1172 POTOVANJE za Španijo, 8 dni, za dve osebi, ugodno prodam. Telefon 05996-6116 ali 041 849-195. 1169 MOŠKO in žensko kolo ter merilec za kable in vrvi prodam. Telefon 051 318-592. use SENO v oglatih balah, zelo velike in puhalnik, ugodno prodam Telefon 041 574-670. 1175 TELIČKO, staro 2 meseca in rabljena garažna vrata s štokom, prodam. Telefon 051 204-785. 1209 PUJSKE, od 30 do 120 kg, možna dostava in koruzo v zrnju, ugodno prodam. Telefon 031 839-090. š 184 VINO šmarnica in telico, 500 kg, prodam ali menjam za brejo mlado kravo. Telefon 041 267-481. 1211 PREDSETVENIK, 2,4 m, rabljen 3 sezone in rdeče vino, 0,80 EUR/l, prodam. Telefon (03) 5771-964, 041 412-924. 1232 ŠTIRI alu platišča z gumami Michelin, centrirana, 165/70 R14, za polo, ugodno prodam. Telefon 041 710-159. 1237 VOZIČEK Peg perego, oranžne barve in lupinico, lepo ohranjeno in Nokio express music, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 221-851. ž 30 TRI slike (puzzle) prodam. Telefon popoldan, 031 833-794. 1258 PRAŠIČE, težke od 80 do 150 kg, cena od 1,20 EUR in koruzo, prodam. Telefon 031 872-234, 041 708-154. p CISTERNO za kurilno olje, 2.000 l, prodam za 100 EUR. Telefon 051 301-611. š 196 ŠTEDILNIK Kuppersbusch, zamrzovalno skrinjo, 210, menjam za večjo, staro do 5 let, gume Michelin 175-65-14, prodam. Telefon 051 474-006. 1252 DRVA, suha in dva bikca, ls, 250 kg, prodam. Telefon 031 399-763. L106 BELO vino, zelo kakovostno in par konjev, poni kobila, breja 11 mesecev, prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 031 509-687. 1276 KRMO v kockah, 80 kosov, suha bukova drva, 8 m, kosilnico Bcs 127 acme, deske, 2,5 in 5 cm, smrekove, suhe, prodam ali menjam za govedo. Telefon (03) 5774-806, zvečer. 1273 LESENO vrtno hišo -vikend, velikost 5,60*4 m, prodam. Telefon 040 160-691. 1249 SKORAJ novo dnevno sobo, moderni design, jedilna miza, 6 stolov, masivno, spalnico, komodo, zamrzovalno omaro Gorenje, predsobno omaro, slike, gobeline itd., prodam. Telefon 070 899-249. 1288 CELJANKA, vitka, 37 let, višja izobrazba, želi poštenega moškega do 50 let ali več. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan. 1268 SIMPATIČEN, 34-letni moški, s hišo, želi spoznati žensko ali mamico do 36 let. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan. 1268 ALI bi kdo zaposlil starejšega za eno leto? Telefon 040 880-665. 1176 DELO iščem: vsa opravila: urejanje vrta, košnja, obrezovanje in vse po potrebi, lahko tudi starejšim pomagam na kmetiji. Telefon 031 820-947. š 183 GOSTIŠČE Jana Zaleznik, s. p., Križevec 1, Stranice zaposli kuharico ali kuharja, po možnosti s prakso. Telefon 041 748-905. 1236 IŠČEM delo: razna dela na vrtu, v okolici, na kmetiji itd. Telefon 070 288-150.1286 IZDELAVA demit fasad in obnova stanovanj in mansard s knauf ploščami. Andrej Marot s.p., Reka 27 a, Laško. Telefon 041 710-857, 041 721-057. l 70 KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. Telefon 041 771-104. M3Grad, d. o. o., Gos-posvetska 3, Celje. 1257 PREMOG in drva, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik. n DOSTAVA kosil na dom za upokojence in bolnike, vsak dan, tudi sobote in nedelje. Telefon 040 709-167. Irena Blatnik, s. p., Nadvozna 4, Celje. 1221 PO telefonu 041 629-644 ali osebno vam po vaši želji svetujemo in izposodimo veliko raznovrstnih strojev in naprav za gradbeništvo, obrt, vrtnarstvo, vinogradništvo, itd. Izposojevalnica SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje. n STAREJŠA upokojenka išče mlajšega upokojenca ali brezposelnega moškega za razna težja hišna opravila, po možnosti voznika. Poštena plačnica. Ponudbe po telefonu 5481-405, 051 237-223. 1210 DREVESA podiranje, obžagovanje, tudi nižanje večjih dreves v strnjenih naseljih, odVoz. Dolinar Janez, s.p., Zabukovica 109, 3302 Griže. Telefon 031 786-975. _Ž29 ratíoocelje www.radiocelje.com JAVNO PODJETJE, d.0.0. Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: iiifo@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318 Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja. novitednik www.novitednik.com Celje Poročila sta se: Nina BUT in Boštjan ROZMAN, oba iz Celja. Zlato poroko - 50 let skupnega življenja sta praznovala zakonca Jožefa in Janez PODGORŠEK iz Celja. Celje Umrli so: Mihael VREČKO iz Laškega, 77 let, Nežka TANŠEK iz Velenja, 79 let, Pavla JURJEVEC iz Šoštanja, 86 let, Alojz MARŠNJAK iz Malih Dol, 78 let, Franc PEČNIK iz Nazarij, 80 let, Miran JOHAN iz Pirana, 47 let, Marija MOLAN iz Celja, 83 let, Silva SLAPNIK iz Štor, 61 let, Alojz POTOČNIK iz Celja, 89 let, Kristina ANDOLJŠEK iz Celja, 85 let, Stanislav GABERŠEK iz Celja, 85 let, Marjan ŽLOF iz Celja, 59 let, Marijan MOSBRUKER iz Celja, 78 let. Žalec Umrli so: Angela FERME iz Marija Reke, 82 let, Marija STRAŽAR iz Petrovč, 77 let, Aleksander MESARIČ iz Novega Celja, 50 let. Mozirje Umrli so: Ivana POZNIČ iz Gornjega Grada, 87 let, Rudolf IRMANČNIK iz Spodnjih Kraš, 79 let, Uršula GLOJEK iz Spodnjih Kraš, 83 let. Šentjur pri Celju Umrla je: Pavla SITER iz Svetelke, 76 let. Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. Z A H V A L A Zapustil nas je dragi LEOPOLD GRACAR iz Marija Gradca pri Laškem (27. 10. 1938 - 16. 3. 2010) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, gospodu Petru Ojsteršku za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino in Komunali Laško za opravljene storitve. Hvala tudi osebju Zdravstvenega doma Laško, dr. Belejevi in sestram ter patronažni sestri gospe Zaliki za pomoč v času njegove težke bolezni. Žalujoči njegovi Nasmeh in tvoja dobra volja vsakega osrečiti sta znala. Ni več besed, ne stiska rok, ostal je le spomin in trpek jok. Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe več med nami ni. Z A H V A L A Še vedno ne dojamemo, da nas je zapustil dragi mož, ati, dedi, brat in tast DRAGO BAJC iz Pregljeve ulice 3 v Celju (15. 4. 1933 - 12. 3. 2010) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena sožalja in tolažbo ter vso pomoč v najtežjih trenutkih. Prisrčna hvala vsem za darovano cvetje in sveče. Žena Marjana, hčerki Alenka z Željkom in Mojca z Matejem, vnukinji Anja in Maja ter brat Vlado z Martino Šmarje pri Jelšah Umrli so: Terezija PRAH iz Rogatca, 75 let, Alojzija KOLAR iz Kozjega, 81 let, Janez VRENKO iz Malih Roden, 85 let. Laško Umrli so: Leopold GRACAR iz Marija Gradca, 72 let, Rudolf CENTRIH iz Globokega, 69 let, Ludvik DOLINŠEK iz Sopote, 90 let, Vekoslava KOSTEVC iz Jagnje-nice, 81 let. Velenje Umrli so: Viktor Konrad POZNIČ iz Velenja, 66 let, Katarina KOZOVINC iz Velenja, 74 let, Predrag VIŠIĆ iz Velenja, 59 let, Franc ARISTOVNIK iz Šoštanja, 85 let, Janez REDNAK iz Velenja, 76 let, Ljudmila ČAMER iz Velenja, 89 let, Helena JENKO iz Golnika, 74 let, Stanislava PETKOVNIK iz Velenja, 91 let, Marija ANŽIČ iz Velenja, 79 let, Milorad JEKNIĆ iz Šmarja pri Jelšah, 74 let, Viktor URLEB iz Šmart-na ob Paki, 69 let, Dušan ANDREJC iz Šoštanja, 45 let, Franc BITENC iz Velenja, 80 let, Frančiška LEPKO iz Velenja, 81 let, Alojz PUŠNIK iz Rimskih Toplic, 80 let, Vida NAPOTNIK iz Velenja, 73 let. Glasba mi pomeni vse: življenje, ljubezen, tolažbo in veselje. Da bi doumel pravo vrednost tega občutka, moraš imeti nekoga..., s komer ga deliš... (Jože Križan, 2006) Z A H V A L A Ob boleči izgubi našega očeta, tasta, deda in pradeda JOŽETA KRIŽANA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pisna in ustna sožalja, za topel stisk rok, za darovano cvetje, vence, sveče in svete maše. Hvala gospe Elici Boršič, gospe Danici Horvat in gospodu Marku Škrablu za nesebično pomoč v mrliški vežici. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala harmonikarju Tonetu Sotošku in Kvartetu trobil pod vodstvom Francija Arha za odigrane melodije na instrumentih, ki jih je igral tudi Jože, hvala Moškemu pevskemu zboru Rogaška Slatina, Cerkvenemu pevskemu zboru sv. Križ iz Rogaške Slatine, pogrebni pevski skupini iz Rogaške Slatine za glasbo in petje, ki sta segla do srca. Hvala gospodom Andreju Grobelniku, Janezu Krašovcu in Franciju Strašku za opravljen obred in sv. mašo, še posebej prvima dvema za prijazne nagovore ob slovesu. Hvala njegovi osebni zdravnici Marjanci Jugovar-Kužnar, patronažni sestri Tatjani Haložan in sestri Brigiti Komplet, ki so ga skrbno obiskovale na domu. Posebna zahvala celotni, v vsakem pogledu izjemni ekipi OIIM-Oddelka za interno intenzivo bolnišnice Celje pod vodstvom predstojnika gospoda Gorazda Voge, ki je zadnjih šest let tako zavzeto vseskozi bdela nad njegovim zdravjem in počutjem ter koordinirala vse aktivnosti v zvezi z njegovim zdravljenjem. Iskrena hvala vsem, ki sočustvujete in z nami delite bolečino. Vsi njegovi. Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine in trpljenje si prestal, zdaj lahko boš v grobu mirno spal. Z A H V A L A Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka, tasta, brata, svaka in strica ALOJZA POTOČNIKA iz Bukovžlaka (3. 6. 1921 - 16. 3. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala mag. Marjanu Hrušovarju, dr. med., za dolgoletno skrb in strokovno zdravniško pomoč. Posebna zahvala gospodu župniku Hermanu za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Veking, d. o. o., Celje, gospe Slavici Van der Minnen ter nečakinji Jelki Lavrinc za ganljive besede slovesa. Žalujoči: sin Branko z ženo Janjo in hčerka Marija z družino Š 201 Iščemo tvoj glas, pa ga ni in ni, ostane nam le cvetje, ki zate cveti, sveča, ki zate gori, in spomin na lepe dni. V S P O M I N Minevata dve leti žalosti in spomina na našo ljubo ženo, mamo, taščo, omico, prababico, sestro, svakinjo, botro in teto SILVO ČATER (14. 11. 1930 - 28. 3. 2008) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu z lepimi mislimi nanjo in ji v spomin prižigate sveče. Tvoji najdražji Z A H V A L A Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, prababice, sestre, svakinje in tete MARIJE MOLAN roj. Ostrožnik iz Celja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje, sveče, ustna in pisna sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku mag. Srečku Hrenu za opravljen obred in sv. mašo. Hvala pogrebni službi Veking. Žalujoči vsi njeni Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, a misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. Z A H V A L A Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedija in pradedija ALOJZA PUŠNIKA iz Sevc pri Rimskih Toplicah (9. 5. 1930 - 14. 3. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrazili ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala gospodu Karliju Krašku za poslovilne besede, gospodu župniku Klemnu Jagru za lepo opravljen obred, pevcem in Društvu upokojencev iz Rimskih Toplic, Komunali Laško za organizacijo pogreba, Slavku in Milici Gunzek ter ostalim krajanom Sevc. Iskrena zahvala kolektivu KZ Laško in sodelavcem Prevzgojnega doma Radeče, Doma ob Savinji Celje, Osnovne šole Rimske Toplice, Komunale Laško in Postaje mejne policije Obrežje. Žalujoči vsi njegovi L 110 p —- Št. 24 - 26. marec 2010 MM Z A H V A L A Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice VIKTORIJE SELIC roj. Uduč iz Belovega nad Laškim (3. 4. 1923 - 24. 2. 2010) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. mašo ter vsem, ki ste jo 28. februarja pospremili na njeni zadnji poti na pokopališču v Sedražu. Zahvala gospodu duhovniku za lepo opravljen cerkveni obred, gospe Marini za čuteče poslovilne besede, pevskemu zboru za odpete pesmi in trobentaču za odigrano pesem. Hvala tudi organizacijam in društvom KS Sedraž. Vsem še enkrat iskrena hvala. Njeni najdražji 1275 Sporočamo žalostno vest, da je umrl PAVLE ŠTROS (1930 - 2010) Pokopali smo ga v ožjem družinskem krogu v sredo, 24. marca 2010. Žalujoči: brat Ciril z družino, sestra Nada z družino, Marina, Dino in Gašper Minilo je eno leto, kar te ni več med nami. Pošle so ti moči in odšel si tja, kjer ni več skrbi. Misel in spomin nate vedno bo živel. V S P O M I N VINKU FIDLERJU s Hotunja (1948 - 2009) Vsi tvoji 1201 Hvala ti za dragoceni čas, ko smo lahko bili s tabo! V S P O M I N 25. marca je minilo leto, kar nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica ANTONIJA KATARINA STARLEKAR roj. Renčelj Hvala vsem, ki jo ohranjate v najlepšem spominu. Tvoji najdražji 1198 Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Zdaj tiho, mirno spiš, bolečin več ne trpiš, a v naših srcih še živiš. V S P O M I N Mineva natanko leto dni, kar nas je zapustila draga mamica in žena MAJDA GORIŠEK iz Trnega pri Kalobju (27. 7. 1954 - 26. 3. 2009) Hvala vsem, ki se je spominjate. Vsi njeni Š 190 23. marca je minilo 20 let, kar te več ni, a spomin nate še živi. V S P O M I N STANISLAVU SKALETU iz Tratne 9, Gorica pri Slivnici Pot nas vodi tja, kjer tvoj dom rože zdaj krasijo in svečke ti v spomin gorijo. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Š 199 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 83. letu zapustil dragi mož, ata in deda LUDVIG GRUNT iz Tkalske ulice 9 v Celju Pogreb bo v petek, 26. marca 2010, ob 14.30 na pokopališču v Celju. Žara bo na dan pogreba od 13. ure v žalni dvorani uprave Vekinga. Žalujoči vsi njegovi 1274 A sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne v žepu ali pod palcem zaklad. Sreča je, če se delo dobro opravi in če imaš nekoga rad. Z A H V A L A Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica STANISLAVA GABERŠKA (1925 - 2010) Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremljali ne njegovi zadnji poti ter mu darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo govornikoma gospodu Francu Petauerju in gospe Majdi Šoster za njune ganljive besede slovesa. Iskrena hvala tudi vsem delavcem Doma upokojencev Polzela, ki so ga od 15. maja 2001 do 12. marca 2010 prijazno in skrbno negovali. Žena Marija Gaberšek, brata Franci in Štefan Gaberšek ter ostalo sorodstvo 1228 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V S P O M I N na dragega moža, očeta in starega očeta MIROSLAVA MLAKARJA iz Gorice pri Slivnici 17 (2. 6. 1930 - 1. 4. 2009) Vsem ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in zanj molite, iskrena hvala. Žena Štefka in vsi njegovi Š 187 Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. V S P O M I N 30. marca minevajo tri leta neizmerne bolečine in žalosti, kar si nas nepričakovano zapustila, naša draga žena in mama IVANKA VIDEC iz Liboj 45, Petrovče Žalujoči vsi tvoji domači, ki te močno pogrešajo Z 17 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. Z A H V A L A Ob izgubi LOJZETA KOLARJA iz Razdelja 11, Nova Cerkev se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu dekanu Vicmanu za molitve in lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Raj, moškemu pevskemu zboru in gospe Katici Pešak za poslovilni govor. Žalujoči vsi njegovi 1262 V mladosti si kelih trpljenja dobil in ga do kapljice zadnje izpil. Potem pa tiho si od nas odšel, v spominu boš našem vedno živel. V S P O M I N MIRKU ARTIČKU (10. 3. 1926 - 28. 3. 2006) Sestri in bratje 741 n 30 VODNIK NOVI TEDNIK KINO PLANET TUS Spored od 26. 3. do 29. 3. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Avatar - akcijska ZF pustolovščina -3D 17.10, 20.20 Alvin in veverički 2 - družinska pu stolovščina - sinh. 11.30, 14.20, 16.20, 18.20 Valentinovo - romantična komedija 13.50, 17.50, 20.50, 23.20 Oblačno z mesnimi kroglicami - družinska pustolovščina - sinh. - 3D 11.00, 13.00, 15.00 Prestopno leto - romantična komedija 21.00, 23.10 Alica v čudežni deželi - družinska domišljijska pustolovščina - 3D 12.40, 15.50, 18.10, 20.30, 22.50 Zlovešči otok - misteriozni triler 12.30, 15.30, 18.25, 21.10, 23.59 Percy Jackson in Olimp - družinska domišljijska pustolovščina 13.10, 16.00, 18.30 Zelena cona - vojna drama 14.00, 16.30, 19.00, 21.25, 23.55 Šola za življenje - romantična drama 20.40, 23.00 Devet - muzikal 12.00, 16.25, 19.05, 21.45 Kako izuriti svojega zmaja - družinska animirana pustolovščina -3D 18.00 (sreda) legenda vsak dan sobota, nedelja petek, sobota PETEK in NEDELJA 18.00 Akvarij - drama 20.30 Meje razuma - kriminalna drama SOBOTA 16.00 Niko vabi: Beli pramen: Pustolovščine malega bobra 18.00 Meje razuma - kriminalna drama 20.30 Akvarij - drama F PETEK 18.00 Valentinovo - romantična komična drama 20.00 Na robu teme - triler, drama 20.15 V mojih nebesih - triler, drama SOBOTA 18.00 V mojih nebesih - triler, drama 20.30 Valentinovo - romantična komična drama NEDELJA 18.00 Na robu teme - triler, drama 20.15 Valentinovo - romantična komična drama nsmnmmmm PETEK 20.00 Alica v čudežni deželi - ameriška družinska pustolovščina NEDELJA 18.00 in 20.00 Alica v čudežni deželi - ameriška družinska pustolovščina PETEK, 26. 3. 15.30 Mestna četrt Slavko Šlander Celje_ Vsak zmore, kar si iskreno želi prireditev in odprtje razstave ob materinskem dnevu 16.00 do 18.00 Štorkljina hiša Slov. Konjice Diši po praznikih izdelava butar inprazničnih aranžmajev 17.00 Plesni forum Celje_ Kateri letni čas je najlepši? otroška plesno-gledališka predstava Plesnega foruma Celje 17.00 in 19.00 Plesni forum Celje V plesnem vrtincu 2010 območna revija plesnih skupin sodobnega plesa MO Celje ter občin Dobrna, Štore in Vojnik 17.00 Zadružni dom Ponikva Izdelovanje butar 18.00 OŠ Blaža Kocena Ponikva Prireditev ob materinskem dnevu 18.00 Dvorana centra Nova Proaktivnost okrogla miza z uspešnimi Velenj-čani in predstavitev projekta Zmagovalni izziv 18.00 Mercator center Celje Nakupujem, torej sem - tržnice sveta odprtje razstave Benke Pulko 19.00 Dom sv. Jožefa Celje_ Evharistija v zaporu na petem Nikodemovem večeru bo predaval Robert Friškovec 19.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Sprehod skozi čas ob 10. obletnici Folklorne skupine Ponikva pri Žalcu 19.00 Glasbena šola Nazarje V pekel in nazaj predstavitev knjige Vojnih spominov Alojza Jeraja in soavtorja ter urednika Jožeta P. Miklavca; knjigo bo predstavil Aleksander Vi-dečnik 19.00 Knjižnica Laško 19.30 SLG Celje David Mamet: Romanca abonma Petek večerni in izven 20.00 Narodni dom Celje 20.00 Hotel Evropa tet 20.00 Hotel Wellness Park Laško Fly me to the Moon glasbeno-plesni večer 10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju demonstracija obrtnika urarja Boža Godnika SOBOTA, 27. 3. 9.00 Pred Domom krajanov na Virštanju izdelava butare velikanke 9.00 do 12.00 Zaloška Gorica_ domača tržnica pod Obrezovim kozolcem 9.00 do 13.00 Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu Dan odprtih vrat 9.00 do 13.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo, knjižni bazar bolšji sejem knjig in zgoščenk 10.00 do 12.00 Gasilski dom Drešinja vas Delavnica butar vodil jo bo Jože Stepišnik 10.00 Dom kulture Slovenske Konjice Omika je padla na glavo otroški gledališki abonma 10.30 Galerija Velenje_ Janko in Metka sobotne lutkarije 18.00 Kulturni dom Slovenske Konjice Niti tat ne more pošteno krasti komedija v izvedbi gledališke skupine Kulturnega društva Studenec 18.00 Skomarska hiša Jaz mam en stari znucan koš 87. literarni večer v Skomarski hiši 18.30 Dom krajanov Vrbje Človek daje to, kar ima literarni večer 19.00 Kulturni dom Šentvid pri Planini Prireditev ob materinskem dnevu 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Neverjetni Mr.B glasbeni šov 19.30 SLG Celje David Mamet: Romanca abonma Sobota večerni in izven 20.00 Narodni dom Celje Vpliv čutnih zaznav na vedenje od otroštva dalje psihološko predavanje dr. Viljema Ščuke Dama s kamelijami plesna predstava Studia za ples Igen 13. kavarniški večer celjska godalna skupina InQuar- 21.00 Mladinski center Velenje 20.00 MC Patriot Slovenske Konjice Študentski žur in koncert 21.00 Mestni kino Metropol The Fire predstavlja: Hard.com (Slo) electro-rock koncert 21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer 22.00 Klub Carbon Celje_ The Beginning gost italijanski didžej DavideMa-nali Klubski večer NEDELJA, 28. 3. 10.00 Velenjski grad 16.00 OŠ Frankolovo Ostanimo prijatelji tradicionalno 19. srečanje narodno - zabavnih ansamblov 16.00 do 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Nedeljski muzejski mozaik oživitev muzejske ulice obrtnikov, kostumirano vodstvo in družinska etno ustvarjalnica Skrivnostna ura 17.00 Kulturni dom Terme Zreče Območno srečanje odraslih folklornih skupin 17.00 Dom kulture Zreče_ Območno srečanje odraslih folklornih skupin 20.00 Narodni dom Celje Dama s kamelijami plesnapredstava Studia zaples Igen PONEDELJEK, 29. 3. 16.00 Mladinski center Velenje Ponedeljkove popoldanske delavnice z Gabriello ustvarjalne delavnice pod vodstvom gostujoče prostovoljke Gabrielle 17.30 Osrednja knjižnica Celje Celjski fotografi v II. polovici 19. stoletja predavanje mag. Rolande Fugger Germadnikza slušatelje Univerze za III. življenjsko obdobje 19.00 Hotel Zdravilišče Laško_ Spoznajmo apiterapijo predavanje ob svetovnem dnevu api-terapije 19.00 Dom kulture Velenje Čarovnik iz Oza muzikal 19.30 Glasbena šola Velenje Martin Schmeding orgelski koncert 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Eda - zgodba bratov Rusjan drama za gledališki abonma ponedeljek in izven, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana RAZSTAVE Dama s kamelijami plesnapredstava Studia zaples Igen 20.00 Center konjeniškega športa Celje Kulturni galop v znamenju vokalne glasbe nastopa zasedba Oktet 9 Gimnazije Celje - Center 20.00 Kulturni center Rog. Slatina Beograjski fantom sledi pogovor z glavnim igralcem Milutinom Miloševićem, po ogledu filma afterparti 21.00 Mestni kino Metropol Zoran Predin & Šukar koncert za sladokusce 20.00 Hotel Wellness Park Laško KUD Slovenija - Slovenske popevke kavarniški večer 21.00 MC Patriot Slovenske Konjice Stand-up komedija Ohranjamo velikonočne šege in navade nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke 11.00 Podružnična OŠ Prevorje Prireditev ob materinskem dnevu Galerija Velenje: Izbrane zgodbe: kipi Majk Mulaček in Jane Mihelj, do 10.4. Slovensko-bavarska hiša Podsreda: Golo kosilo: Likovna dela Tomaža Mila-ča, do 31. 5. Anina galerija Rogaška Slatina: Slavica Biderman: Kličemo pomlad, do 5. 4. Jakijeva hiša Nazarje: likovna dela Andreja Pavliča, do 31. 3. Dom kulture Slovenske Konjice: likovna dela Helmuta Jeraka, do 16. 4. Kulturni center Slov. Konjice: ilustracije Milana Lamovca - Didija, nastalih po pesmih Franja Funklja - Frenka Galerija Terme Dobrna: razstava slik Vesne Šket, do 1. 4. nyz Začasno zaprtje zaradi gradnje mladinskega hotela in obnove mladinskega centra predvidoma do maja. Nadomestna lokacija in delovni čas : 3. nadstropje stavbe Regijskega študijskega središča na Mariborski 2; vsak delovnik med 8. in 16. uro, kontakt na tel. številkah 040 756 009 in 031 374 648 ter na info@mc-celje.si Sobota, 27. marec, ob 21 uri: Bistriška rock and roll mineštra; koncerti skupin Diego, Bwase Nwge in Gynu-yuss Nedelja, 28. marec, med 14. in 18. uro: Fotografska delavnica; prijave na info@smocl.com, 051 425 950, 051 425 953. Citycenter Celje: razstava fotografij fo-toreporterjev Novega tednika - izbor najboljših posnetkov 2009, do 31. 3. Likovni salon Celje: In between the movements: razstava avstrijskega umetnika Martina Krenna, do 11. 4. Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Srednjeveški tlakovci na Slovenskem; do preklica. Muzej novejše zgodovine Celje: Pe-bi, ne strelat, do 14. 5.; Zbirka suhocvet-nih podob Marije Gaber iz Šmartnega v Rožni dolini, do 4. 4. Zgodovinski arhiv Celje: Naj zmaga pravica; o razvoju pravosodnih organov na Celjskem. Galerija sodobne umetnosti Celje: Reminiscence na čas vojne: razstava Mu-šič-Stupica, do 30. 4. Galerija Železarskega muzeja Teharje: Tihomir Pinter: Razžarjeni pogled, razstava fotografij, do 30. 3. Galerija Mozaik Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne umetniške zbirke, do 31. 3. Prostori društva Alegra, Muzejski trg Celje, slike Srečka Štamola. Projektna pisarna Celje, Zdravo mesto: Čipke, razstava klekljaric in ljubiteljev čipke, do 6. 4. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: olja na platno različnih avtorjev, do 31. 3. Savinov likovni salon Žalec: likovna dela Vesne Čadež, do 3. 4. Dom Svoboda Griže: Potovanja: slikarska razstava Aleša Volavška, do 28. 3. Knjižnica Laško: Beneške maske, fotografije Francija Horvata. Kulturni center Laško: likovna dela Klementine Golija, do 30. 3. Hotel Wellnes Park Laško: samostojna fotografska razstava Borisa Vrabca, do 31.3. Muzej Velenje: 1. Ex-tempore 2010 Petrol Slovenian open, nagrajene fotografije, do 31. 3. Petek, 26. marec, ob 17. uri v P2 (Športni park Šentjur): 5. redna seja UO Petek, 26. marec, ob 21. uri, Prostor (zadnji vhod v KD Šentjur): Mini koncert; nastopajo Dance Mamblita, Ra-diostorm, The Backbringers Sobota, 27. marec, ob 18. uri v P2 (Športni park Šentjur): občni zbor Uradne ure: pisarna, Cesta Miloša Zidanška 28 (športni park): petki 15.0017.00 in sobote 9.00-11.00 Redno: Pilates: vsak ponedeljek ob 18. uri v prostorih RAK Rekreacija: sobota ob 14.30: košarka v športnem parku, odbojka na igrišču pred OŠ Hruševec Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu od 17.00 do 19.00, pisarna Rdečega križa, Mestni trg 5, Šentjur. Klub Studentov obfl ne CeUe Redno dogajanje: Vsako sredo med 10. in 16. uro in vsako prvo sredo v mesecu do 17. ure v prostorih KŠOC na Mariborski 2: Prodaja študentskih bonov radiocelje Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka ANGELA MERKEL IGRALEC ŠALJMH VLOG LUKA NA JUGU JEMNA GRAFIČNO OBLIKOVANJE MATEVŽ BOKALJČ ANTON ČEHOV 15 FR. SKLADATELJ HLADNO OROŽJE ZA 23 12 16. ČRKA GRŠKA aro VRHOVNIK ZVIŠANI TON H ANDREJ KAROU DONALD TRUMP DUŠEV-NOST DEL NOGE OD GLEŽNJA DOKONČA PRSTOV 29 POUESTR-NO VLAKNO AMER TV MOGOTEC TURNER DESET NA KVADRAT SESALCI IZVZH. AFRIKE 11 24 ill 1 POSLOVNI PARTNER 13 RAZLAGA, POJASNILO TROPSKA RASTLINA Z MESNATIMI USTI KONICA 10 GIPS, MAVEC ZVIŠANI TONA DUŠEVNI PRETRES EGIPČ. SONČNI BOG 14 MELODIČNI OKRASEK SLOV. IGRALEC (PRIMOŽ) KOREJSKI AVTO VIUČASTA RIBJA KOŠČKA NOGOMETAŠ MANCH. UNITEDA ŠIVANJA 26 ŽELEZNIŠKO POSTA. JAUŠčE GIMNAS-T1ČNO ORODJE 21 MANJŠE ČELCE RAHLA PIJANOST 28 16 SLAB PESNIK 31 SREDINA RIMSKEGA EVROPSKA OTOŠKA DEŽELA ALENKA KOLMAN 17 20 PRLKA GA NAREDI DOVRŠNA OBUKA GLAGOLA 32 PEVSKI ZLOG SLOV. NOVINAR KANONI KEMIJSKI ZNAK ZA NEON KATARINA SREBOTNIK OMAR NABER OMEJENO TRAJANJE, DOBA 27 22 NESKLADNOST VSTAVČNI ZVEZI 30 KRAŠKA ČRNNA, KI SODI K PRŠUTU 25 PAMELA ANDERSON 18 Of v * ^ ADEN - pomembna luka na jugu Jemná; ANAKOLUT - nepovezanost, neskladnost v stavěni zvezi; AORIST - dovršna oblika glagola; OiUVUrLtli. DIKDIKI - afr. sesalci izpoddružine malih skakačev; TERITAL - it. poliestrno vlakno; WIDOR, Charles-Marie - fr. skladatelj in organist Nagradni razpis 11. nagrada: darilni bon za vstop v Deželo savn (3 ure) Term Dobrna za eno osebo in 2 vstopnici ZPO Celje 2. nagrada: darilni bon za kosilo za 2 osebi v Gostilni Kmetec pri Starem gradu nad Celjem 3.-5. nagrada: darilni bon za 10 EUR v Gostišču Miran v Trnovcu pri Dram-ljah Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 1. aprila. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 19. marca. Rešitev nagradne križanke iz št. 22 Vodoravno: DAR, EVE, PAN, ONO, TIP, KURENT, AON, MEIR, TOVARNA, SEKANTA, TRISTAN, KLORAT, EASTON, RELI, CAR, TATIČ, BK, TURKANA, ERA, TABLA, KOTALKAR, ARIJAN, ROLLAND, BODŘ, IMATRA, JA, ATAR, ARH, MALEŠ, SR, GRAH, USODA, AREAL, AGA, AMIR, KVINTOLA, LAMELA, UMA, KIAR, TESTIS, BAL, OSNE, OK, ART Geslo: Junaka olimpijskih iger v Van-couvru Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za vstop v Deželo savn (3 ure) Term Dobrna za eno osebo in vrednostni bon za 10 EUR Pekarne Geršak v Celju, prejme: Marija Kronovšek, Parižlje 65, 3314 Bra-slovče. 2. nagrado, darilni bon za kosilo za 2 osebi v Gostilni Kmetec pri Starem gradu nad Celjem, prejme: Alojzija Zu-panc, Pod kostanji 16, 3000 Celje. 3.-5. nagrado, darilni bon za 10 EUR v Gostišču Miran v Trnovcu pri Dram-ljah, prejmejo: Silva Černoša, Smre-karjeva 2, 3000 Celje; Jože Kočar, Trnov Hrib 34, 3270 Laško in Angela Pevec, Slatina 32, 3232 Ponikva. Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti. 1 2 3 4 S 6 7 S 9 10 U 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 Ime in priimek: Naslov: _ OVEN Ona: Imeli boste velike težave, ki bodo posledica neutemeljene ljubosumnosti. Raje malo bolj zaupajte partnerju, saj vam je še vedno zvest. Pazite, da ga po nepotrebnem ne izgubite. On: Ne pričakujte prevelikih sprememb, saj imate stvari kar dobro urejene, zlasti v ljubezni. Sprememb si bo sicer želela partnerka, vi pa poskrbite, da ne bo uspela. Ona: Neverjetno hitro vam bo uspelo, da se boste znova pobrali in pokazali v polni moči. To bo prineslo prav presenetljive rezultate, saj bodo ostali povsem zmedeni. Torej pohitite, tako v ljubezni kot drugje. On: Še enkrat boste ugotovili, da tudi vi niste sposobni čudežev. Posvetite se raje običajnim stvarem, kjer se veliko bolje znajdete, ali pa pustite vse na miru. Ona: Potešili boste hrepenenje, ki vam zadnje čase ni dalo spati, potolažili boste nekoga, ki je zaradi vas že dolgo vznemirjen. Z eno potezo bosta rešena dva problema. On: Skrbno pripravljenposlov-ni načrt se bo začel uresničevati in videli boste, da imate več kot odlične možnosti za napredovanje. To ste si tudi pošteno zaslužili. DVOJČKA ffl Ona: Človek potrebuje skrivnosti, zato se preveč ne vtikajte v prijateljeve zasebne zadeve, sicer boste zašli v velike težave. Pregovor pravi, da je najprej treba pomesti pred lastnim pragom! On: Pred vami je prijetna avantura, ki pa bo žal le prehodnega značaja, a ni vzroka za obupavanje. Življenje ubira svoja pota, sprostite se, čaka vas lepo presenečenje! P Ona: Sklenili boste zavezništvo z osebo, ki vam lahko v prihodnje pomaga na mnogih področjih, ki so sicer vaša šibka točka. Obeta se vam izredno ploden teden, poudarek pa bo predvsem na poslovnem aspektu. On: Skrita želja se vam bo končno izpolnila, a tega raje ne obešajte na veliki zvon, ampak vso stvar obdržite zase. Lahko bi zašli v težave, kajti človeška zavist ne pozna meja. Zapomnite si to! Ona: Vse bo odvisno od vas in pravočasnega reagiranja na nastalo situacijo. Najprej boste skušali zadevo rešiti sami, kasneje boste le pametno poiskali pomoč prijatelja, ki se na te zadeve bolj spozna. On: Uspeh bo sicer prišel, a še nič dokončnega. Za kaj več se bo treba še zelo potruditi, a naj vam to ne pobere poguma.. Proti koncu tedna se vam obeta nepričakovan obisk, ki ne bo prinesel nič dobrega. DEVICA Ona: S partnerjem se bosta odločila za precejšnjo popestritev ljubezenskega življenja, ki je bilo zadnje čase kar malce ogroženo. Spremembe bodo več kot prijetne, vprašanje pa je, kako jih bo sprejela okolica. On: S starim prijateljem se boste lotili zapletenega poslovnega podviga, kar se vam bo že takoj v začetku pošteno obrestovalo. To se bo poznalo predvsem na vaših financah, kar sploh ne bo tako slabo. Ona: Izkoristili boste namig, a se boste pozneje še pošteno kesali. Saj ne, da bi ne bilo prijetno, a je že tako, da brez težav zadnje čase enostavno ne gre. Obisk pri prijatelju vam bo precej pomagal, zato nikar ne omahujte. On: Okoli vas so se začele dogajati nenavadne stvari. Toda iz vse te zmede boste hitro izluščili bistvo dogodkov. Poskusite v celo zadevo vplesti tudi prijatelje, saj boste s skupnimi močmi dosegli več. STRELEC ^ Ona: Spozabili ste se nad osebo, ki si tega ne zasluži, zato bi bilo zelo dobro, če bi se potrudili in popravili napako. Ta oseba vam sicer ni zamerila, a ste ji vzbudili senco suma. On: Delo, ki se ga boste oprijeli, zahteva celega človeka ter povsem proste roke, zato raje vse še enkrat premislite. Nikar se ne spuščajte v zadevo brez načrta, saj vam lahko to zmanjša možnosti za uspeh. KOZOROG Ona: Prišlo bo do navzkrižja interesov, a se bo na koncu izkazalo, da ste imeli prav vi, ne pa nasprotna stran. To vam bo dvignilo samozavest, poleg tega pa boste pridobili tudi nekaj novih prijateljev. On: Pričakovanja v ljubezni se vam bodo več kot izpolnila, saj vas bo poklicala prijateljica, za katero že kar nekaj časa zaljubljeno vzdihujete. Vsekakor boste postali veliko bolj samozavestni. HM.1,'M Ona: Odkrili boste nekaj zelo zanimivega, kar vam bo prineslo še obilo koristi. Ste na odlični poti, da končno uspete, saj je trenuten položaj planetov ugoden. Pozor na poslovnem področju ... On: Ne počivajte iz dneva v dan, svet se vrti naprej ne glede na to, ali ste prisotni ali pa počivate. Ste sicer v še kar dobrem položaju, toda prav nič vam ne zagotavlja, da bo tako tudi ostalo . Ona: S prijatelji se boste kar pošteno poveselili, za nameček pa boste spoznali še izredno privlačno osebo iz daljne preteklosti. Ugotovila bosta, da sta si bila že takrat zelo všeč, zdaj pa bosta to tudi realizirala. On: Predvsem od vas samih je odvisno, kako se bo vse skupaj izteklo. Pazite, da tega ne izve partnerka, saj bi lahko imeli velike težave. Malce več diskretnosti vam pač ne bo škodovalo! m Vesna Tripkovič (Foto: SHERPA) Urška Selišnik (Foto: TT) Na lijak - in to zgoraj brez! Menda se da igrati tudi na lijak. To so pred kratkim v Šempetru pokazali Slovenski zvoki, ki letos praznujejo 10-letnico delovanja in vabijo na današnji koncert v Vinsko Goro. Ali je pri tem igranju treba biti zgoraj brez, pa nismo povsem prepričani ... Foto: TimE Varna vožnja ali kaj drugega? Se novinarke na našem območju ukvarjajo s kakšnimi nenavadnimi dodatnimi dejavnostmi ali pa vadijo varno vožnjo z novimi prevoznimi sredstvi? Ugibanja lahko gredo tudi v smeri, da bodo počistile z vsemi nepravilnostmi v regiji. No, razlogi so verjetno bolj banalni: pomladni čas pač zahteva čistilne akcije in zanje je dobrodošla tudi čisto navadna metla. Štiriperesne deteljice za Modrijane Modrijani so znani po tem, da organizirajo dobro obiskane koncerte. Lani napolnjena dvorana Golovec jih je vzpodbudila, da bodo tudi letos pripravili koncert v Celju. Na prireditvi Celjskih 5 Novega tednika in Radia Celje v Šempetru se je porodila ideja, da bi vsem obiskovalcem koncerta podelili štiriperesne deteljice. A ideja ne bo izvedljiva, saj jim jih je Mihaela Golavšek iz Prebolda podelila le 1.500, kar je za koncert Modrijanov bistveno premalo. Foto: TimE Vokalni talenti Oktet 9 je fantovska vokalna zasedba, ki združuje sedanje in nekdanje dijake Gimnazije Celje - Center, številka devet v imenu pa je zgolj približek dejanskega števila članov, saj jih je največkrat enajst. Njihov prvi cilj ob nastanku leta 2006 je bil nastop na takratnem maturantskem plesu, kar jim je »uspelo« tudi letos. Navijačice pa že stiskajo pesti, da bi jim uspelo na tekmovanju Slovenija ima talent, saj so se uvrstili v polfinale. V soboto zvečer pa jih boste lahko slišali in videli tudi v konjeniškem centru na Lopati. Foto: NATAŠA MULLER Večer z žensko na konju V Celju je bil ob prazniku žensk in mater večer Z žensko na konju. Da ne bo pomote - šlo je za avtorico istoimenske knjige Ano Četković Vodovnik. In kaj delata na sliki konjiški župan Miran Gorinšek in poslanka Andreja Rihter? Preprosto. Konjiški župan je na konjiški Mestni trg jeseni dal postaviti kip Vasilja Četkovića Vaska. Seveda gre za kip Ženska na konju. No, Andreja Rihter pa je vsekakor lep primerek ženske na konju, kajne? Foto: SHERPA