:nL Leto XIV., štev. 54 Ljubljana, sobota 4« marca I933 Cena Dfi* Cpravnižtvo. L, j uOljana K.aatljeva uiica i. - i oieton St 3122, 3123, 3124. 3125 3126. Lnserarni oddelek.: Ljubljana. Selen-burgova ol i — Tei. 3492. 2492. Podružnica Maribor; Gosposka ui-ca šte* 11. — TeletoD št 2455. Podružnica Celje: K.ocenov« oiica št 2 — Telefon št 190 Račun: pn pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.S42. Praea čislo 78.180. VV-en št 103 >41 Naročam« znaša aiooCiu, L)ID 25.— Za mozcm «fvt> |>n 40—. Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5 Telefon it 3122. 3123. 3124. 3125 3126. Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon št 2440 Celje, StrossmayerJeva n!. 1. Tel 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa Adresa Slovencev Mogočna deputacija, sestavljena iz predstavnikov vseh slovenskih pokrajin in vseh slojev našega naroda, je včeraj v državni prestolnici izročila našemu na. rodnemu kralju adreso slovenskih občin ter nepolitičnih organizacij in ustanov. Nad 4700 ustanov, organizacij in občin je podpisalo ta zgodovinski dokument, ogromna večina vseh, ki so prišli v po-štev. Adresa je zato veren izraz mišljenja, prepričanja in hotenja vseh Slovencev. Slovenci obnavljamo prisego, ki smo jo po svobodnem preudarku in po svobodni odločitvi položili 1. 1918., ko smo se brezpogojno in za vedno združili s Srbi in Hrvati v skupno narodno in državno življenje. Za Slovence ni življenja i'-ven Jugoslavije. Samo v skupni jugo-slovenski domovini, zgrajeni na načelu narodnega in državnega edinstva in stoječi pod vodstvom nacionalne dinastije Karadjordjevičev, vidimo jamstvo za svoj narodni obstoj in svoj narodni razvoj. Taka je v kratkih besedah vsebina adrese, ki je bila včeraj izročena kralju. Tako same po sebi umevne stvari se zde to vsakemu nacionalnemu človeku, da bi se moral z začudenjem vprašati, zakaj je taka nova slovesna prisega potrebna in umestna, ako ne bi videl, kaj vse se je v zadnjih časih dogajalo okrog nas in, na žalost, tudi v naši sredi. Res, pred štirinajstimi leti, ko smo uživali prekipevajočo srečo svojega osvobojenja in zedinjenja, takrat bi si pač nihče ne mislil, da bo prišel čas. ko bodo zastopniki Slovenije in Slovencev čutili notranjo potrebo, zopet stopiti pred svojega kralja, pa njemu in državi obnoviti prisego vdanosti in zvestobe. In vendar je bil ta korak umesten in potreben. Jugos^vija je trn v peti imperializmu, ki ga kljub katastrofi svetovne vojne ni nič manj v Evropi kakor nekdaj. Napoti je stremljenjem, ki bi hotela svojim »gosposkim« narodom zopet ali na novo zasužnjiti slovanske narode in jih pahniti nazaj v vlogo tlača-na. Jugoslavija je najjačji branik svobode in neodvisnosti malih narodov v Srednji Evropi, obenem tudi najjačji steber nove ureditve Evrope, ki je kljub mnogim, posebno za Slovence bolečim krivicam, vendar le rcrrimerno bolj pravična kakor je bila predvojna fevdalna ureditev. Zato je Jugoslavija v napoti« tudi vsem revizionistom. ki bi se radi okoristili na račun drugih. Vsi ti združeni nasprotniki naše domovine delajo noč in dan, da bi nas očrnili pred premalo poučenim svetom in moralno oslabili našo mednarodno pozicijo. Nobeno sredstvo jim ni preslabo, še tako neumna laž jim je dobrodošla. Z rafinirano spretnostjo pa zlasti izrabljajo naše domače gospodarske in politične težave, ki jih ima danes dovolj vsaka država, pa ne bi jih imela tako mlada kakor je naša Jugoslavija. In tako so kakor pes na kost planili tudi po nesrečnih separatističnih punktacijah. Lagali so, da so samomorilne punkta-ške zahteve izraz mišljenja vsega slovenskega naroda, in dopovedovali svetu, da Slovenci komaj čakamo, kako bi se rešili »beograjskega jarmaDa, v radiju in provincialnih časopisih so vedeli povedati celo o krvavi revoluciji v Ljubljani___ Take in slične »senzacije« strupene na-r.protniške propagande se vselej kmalu izkažejo za iažnjive izmišljotine. A oni se ravnajo, po znanem pravilu, da je treba krepko obrekovati, pa nekaj le ostane, in že vržejo na dan novo smrdljivo bombo. Da se taki manevri učinkovito preprečijo, je bila potrebna adres-na akcija. Nad 4700 občin in organizacij, morda devet desetin vseh, kar jih imamo, to pač predstavlja ves slovenski narod. Ko bo inozemstvo izvedelo za to akcijo, ne bo moglo več nasedati obrekovanju, da bi bili Slovenci morda pripravljeni se odreči Jugoslaviji. In koristna je bila adresna akcija končno tudi za one redke zaslepljence pri nas doma, ki so se dali v svoji strankarski strasti speljati do takih dejanj, da jih je lahko s pridom zlorabljalo ne-prijateljsko inozemstvo. Tudi ti morajo spoznati, da so vsaki politiki postavljene meje po zahtevah skupnosti, in uvideti, da slovensko ljudstvo nikomur^ ne dovoli, da bi se igral z njegovimi živ-Ijenskimi interesi. Konferenca agrarnih držav Bukarešta, 3. marca. AA. Dne 27. aprila t. 1 se tu sestane konferenca južno-evrop-skih agrarnih držav. Na konferenci bodo določil'' stališče, ki naj ga te države zavzamejo glede na svetovno gospodarsko konferenco Agrarni konferenci bo predsedoval rumunski finančni minister Mad-gearu. Instalacija Roosevelta Washington. 3. marca. AA Vse mesto je v zastavah. Po ulicah valove ogromne množice ki hočejo prisostvovati jutrišnjemu svečanemu prevzemu predsedniške oblasti s strani Roosevelta. Za varnost novega predsednik« V!? >d*ni ohsežui ukrepi IZROČITEV SLOVENSKE ADRESE NJ. VEL. KRALJU ALEKSANDRU Lep sprejem mogočne slovenske deputacije v Beogradu — Avdijenca na dvorit — Kraljev pozdrav Slovencem lieograd, 3. marca. d. Deputacija 252 predstavnikov vseh krajev in slojev Slovenije je danes izročila Nj. Vel. kralju adreso, podpisano od 4770 občin ter nepolitičnih ustanov in organizacij dravske banovine. Adresa se glasi: Vaše Veličanstvo! Jugoslovansko narodno in državno elij. V deputaci-jii so zastopana tudi vsa mesta dravske banovine. Ljubljansko mestno občino zastopa mestni župan dr. Dinfko Puc, v tleputa-ciji pa so nadalje med drugimi bivši narodni poslanec župnik Janko Barle. profesor veronauka dr. Sorti, starosta ljubljanske sokoteke žu>pe dr. Josip Piptpenibacher, direktor pošte dr- Janko Tavzes, stolni ka-noutik Josip Šiška, starosta Gasilske zveze Josiip Turk itd. Deputaciji je bil na beograjskem kolodvoru prirejen nadvse svečan in prisrčen sprejem. Zbrala so se še vsi v Beogradu navzoči senatorji m narodni poslanci « dravske banovine z ministroma dr. Kra-merjem in Ivanom Pucljem na čelu. Prostrani peron so napolnili beograj-ski Slovenci, med njimi posebni sprejemni odbor pod pred^edistvom dr. Mirka Goriška. Prišlo na ie tudi več sto Srbov in Hrvatov. Sprejem na kolodvoru Ko je privozil vlak, je vojaška godba zaigrala v pozdrav slovensko koračnico, množica pa je z navdušenim vzklikanjem pozdravljala slovenske rojake. V imenu: sprejemnega odbora jih je pozdravil inšpektor agrarne banke Miloš Stibler, ki je izrazil veselje beograjskih Slovencev, da morejo ob tej izredni priliki sprejeti naj-odličnejše predstavnike svoje ožje domovine. Očrtal je razvoj jaigoslovenske ideje med Slovenci in obžaloval, da so nekateri celo med onimi ljudmi, ki so igrali vidno vlogo pri ustvaritvi te naše skupne domovine. zašli na stranpota. Svoj govor je končal z vzklikom: Živel kralj Aleksander! Množica se je vzkliku navdušeno pridružila ter prirejala dolge ovaciie kraliu iti Jugoslaviji, godba pa je zaigrala državno himno. V imenu deputaciie se je zahvalili za pozdrav in sprejem ljubljanski župan dr. Dio-ko Puc, ki ie med drugim dejal: »Prinašamo vam tudi pozdrave od na-še Save, ki rojena v Sloveniji, tvori živo vez med Slovenca. Hrvati in Srbi. Prinašamo vam pa tudi pozdrave vseh onih, ki niso mogli priti z nami, ki pa so nam naročilu nai se tudi v njihovem imenuj poklonimo sveti srbskii zemlji, prepojeni s krvjo srskih junakov. iskreno pozdravljamo ves srbski narod, s kat rim hočemo živeti vedno v zajednici in slogi za vse večne čase. Prišli smo obenem, da se poklonimo tudi Reo-gradu, ki je in bo ostal naša skupna prestolnica Prihajamo, da se poklonimo spornimi pokojnega kralja Petra Osvoboditelja, pred vsem pa, da izrazimo neomajno svestobo m vdanost našemu narodnemu kraliu Aleksandru Uedinitelju in da povemo vsemu svetu, da smo Slovenci s Srb! bi Hrvati en« in da nočemo druge države, ne drugega kralja. Mi vam dajemo svojo sveto besedo, da bomo branili to našo skupno domovino do zadnjega, do zadnje kaoMe krvi.« Besede župana dr. Puca so izzvale nove navdušene ovacSje kralju. Jugoslaviji in Slovencem. S postafe na dvor Člani deputaciie so se nato prisrčno pozdravili s svojiimi beograjskimi znanci m st v pripravljenih avtomobilih med novimi ovacrjaini občinstva odpeljali v mesto. Posamezni beograjski Siovenai so vzeli mnogo svojih prijateljev in znancev na stanovanja .za ostale pa so bila pripravljena stanovanja po beograjskih hotelih. Ob pol i.l. dopoldne so se člani deputa-cije zbrali pred hotelom Balkan ter so nato v sprevod.u kreni&i po Terazriah v dvor. na potu živahno aklamirani od beograjskega občinstva. Svečana avdienca se ie vršila v velriki slavnostni dvorani starega dvora. Deputacija ie skoro napolnila prostrano dvorano, kr je znamenita zaradi svojih krasnih narodnih motivov. Deputacija se je razvrstila po srezih v polkrogu, v ospredju pa so bili člani Narodnega odbora s senatorjem dr. Gregorinom in ljubljanskim županom dr. Pucom na čelu. Z obžalovanjem je bila sprejeta v zadnjem trenotfku došla vest, da je drjgi predsednik odbora general Maister moral zaradi bolezni ostati doma. Adresa je okusno vezana v rdeče usnje in nosi na platnicah zlati napis: »Slovenci svojemu krati« leta 1933«. V posebnih knjigah, ki so prav tako umetniško vezane m okrašene, so zbrani podpisi 4770 organizacij, ustanov, društev in občin, ki so se s tem znova izjavile za enotno in nedeljivo Jugoslavijo- Z največjo nestrpnostjo so vsi pričakovali trenotka, ko bo stopili v dvorano Nj. Vel kralj. Prihod Nj. Vel. kralja Točno ob 11. je maršal dvora general Aleksander Dimitrijevič najavil prihod Nj. Vel. kralja. Hip nato se je že pojavil ob vhodu kralj v spremstvu dežuriiega adju-tamta genera.la Veljkoviča in ministra dvora Colak-Antiča. Ko so se pozdravne ova-cije polegle, ie pred vladarja stopil vodja deputaciie senator dr. Gregorin im ga pozdravil z naslednjim nagovorom: »Vaše Veličanstvo! Intenzivno zanimanje, s katerim sledijo v inozemstvu prijatelji in ne tastrofa porušila nad 5000 poslopij in skoraj popolnoma razdejala tri pokrajine. Zelo je bilo prizadetih 19 mest in vasi, kjer so po potresu nastali še požari. 1340 hiš je razdejal potres, 2300 požar. 1400 pa so jih podrli morski valovi. Hkrati se je potopilo tudi okoli 2(XX) ribiških ladij, katerih posadke se pogrešajo. Zaradi potresa je nastalo v Toki ju več požarov, ki so jih pa naglo pogasili. Po» tres je na deželi povzročil ogromno škodo. Ranjenih je bilo 1200 ljudi dočim jih nad 200 pogrešajo Središče potresa je 2500 km severno cd Tokija v okolici mejita Ka.iei-tia pod gore Fukošimo. V Kaneitiu je katastrofa podrla tisoč hiš. Zaradi potresa je nastal sUen morski vihar in so valovi prestopili bregove ter poškodovali 15iX) stavb. Tokio, 3. marca. s. Mornariško vodstvo je odposlalo 10 torpednih rušilcev in 3 vodna letala v kraje, ki jih je prizadel po- tres Katastrofa, ki jo je spremljal tudi silen vihar na morju, je razdejala 300 milj severne obale Honda Na tisoče h š je razdejalo. brez števila pa jih je poplavilo. Med lukami so najbolj trpele Kamai&a, Vamada in Myako. V Kamaiši je zgorelo 300 hiš, okoli 10fK) drugih pa se je podrlo. Več vasi je sploh izginilo brez sledu. Potres je divjal tudi na otoku Hokaido, kjer pa ni napravil tako občutne škode kakor drugod Poleg mrtvih in pogrešanih je bilo pri potresu tudi na tisoče oseb ranjenih. Dočim uradni krogi v svojih poročilih o potresu vztrajajo pri dopoldanskih številkah 305 mrtvih. 1222 ranjenih in 201 pogrešanih. trdi list »Asahi«, da je potret zahteval 523 -smrtnih žrtev, pogrešajo pa 305 ljudi. tasee žrtev? Nad Tokio. 3. marca. ir. Število smrtnih žrtev potrebne katastrofe na Japonskem cenijo ie na 1000. Največ žrtev je zahtevalo visoko morje, ki jje takoj po prvem potresnem sunku preplavilo obrežne kraje. V tej pokrajini prebivajo večinoma revni ribiči, med katerimi jih je mnogo med japonskimi četami, ki so sedaj na bojišeu. Poulične bitke v Nemčiji Vsaka noč zahteva nove žrtve — Aretacije se nadaljujejo in so že presegle število 5000 Berlin. 3. marca. č. Policijska akcija proti komunistom beleži, kakor zatrjujejo narodno - socialistični listi, nove uspehe. Polic j-eki organi so baje odkrili nadaljnje teroristične namere komun £tov. »Volkificher Be-obachter« poroča, da je policija ugotovila, da so hoteli komunisti v VVesterburgu izvršiti atentat tudi na elekrično centralo. V pretekli noči je prišlo do novih spopadov med levičarskimi elementi in narodnimi socialisti. V Odenvvaldu se je snoči zbralo na Glavnem trgu okroa 300 narodnih socialistov. ker je radio javno prenašal Hitlerjev govor v Berlinu. Na trs je prišla tjdi skupina komunistov, ki je napadla narodne socialiste. Pričelo se je streljanje. Pri tem je bil neki član narodno - socialističnih napadalnih oddelkov ubit, trije člani Železne fronte pa so bili hudo ranjeni. Preteklo noč so hamburški narodni socialisti priredili baklado. Ko so korakali do nekem predmestju, so nenadoma padli med nje streli iz pušk z nekega balkona. Poklicana policija je z reflektorja razsvetlila pročelja hiš ter začela streljati v okna. Padlo je okoli 20n strelov in P'ora biti precejšnje število ljudi ranjenih. Policija je nato izvršila hišno pre;skavo v vseh hišah ulice, kjer so padli streli, in aret rala več komunistov. V Darmstadtu je prišlo do krvavega incidenta med narodnimi socialisti in člani Železne fronte. Enesa hilerjevca so ubili, trije člani Železne fronte pa so ranjeni. T idi v Bremnu ie prišlo snofi do krvavih spopadov, zlasti v predmestjih. Po vesteh iz vseh delov dr?-ave je policija do^l^i aretirata po požigu parlanen-ta nad 5000 Slarov !evi?ar*k!h strank. Nad 200 aretacij je bilo v porenski kotlini in v Westfaliji, 450 na Turimškem, dobrih 1500 pa v Berliuu. Davi ob 6-30 je policija aretirala glavnega urednika za zunanjo politiko pri glasilu »Vorvvartsu« Viktorja Schiffa, nocoj pa tudi komunističnega voditelja Thael-mann« Ukinitve listov se nadaljujejo v pospešenem tempu. V Nemčiji ne izhaja sedaj noben komunističen l;st več, i/med socialističnih listov jih je pa ukinienih že 80 odst. Hitlerjev demanti Državni kancelar Hitler je dopisniku londonskega »DaHy Expressa« glede vesti, nazširjenih v inozemstvu, češ, da je požar v parlamentu zanetil agent nemške vlade, izjavil, da je to podQo in obenem smešno obrekovanje. Evropa, je dejal, bi morala biti hvaležna narodnim socialistom, ker so energično nastopil proti komunistom, če bi Nemčija postala komunistična, ne bi dolgo trajalo, da bi komunizem preplavil tudi ostalo Evropo. Na vprašanje, alfi tn ostala sedanja omejitev osebne svobode v Nemčiji trajno v veljavi, je Hitler odgovoril: »Tako dolgo. do(k!!er ne bo odstranjena komunistična nevarnost in se ne bo Tbno_ vilo normalno stanje. Sicer bi želel, da bi se to čim prej zgodilo, toda v nobenem primeru ne bo obnovljena pooolna osebna svoboda pred koncem komunistične nevarnosti.« Nov angieški maršal I/mdon, 3. marca AA. Kralj je imenoval za maršala ang"e§ke vojske generala Filipa Chetwoda. ki je tako postal naslednik pokojnega maršala Viljema Robertaa. »JUTRO« St 54 ŠENČURSKI PROCES JE KONČAN Včeraj so govorili zadnji štirje branilci — Sodba bo proglašena v ponedeljek Beograd 3. marca. Šenčurski proces, ki se je pričel 20. febr. je bil danes ob 11. zaključen. Razprava je trajala enajst dni, sodba pa bo razglašena v ponedeljek 6. t. m ob 16. uri. Na današnji, zadnji dan razprave so govorili branilci Ninko Petrovič za obtoženega Tomaža Ogrina, dr. Rajko Djermanovič za Alojzija lijo, odvetnik Bora Prodanovič za Vinka Kosa in dr. Miha Krek iz Ljubljane za Josipa lobodo in Ivana štrcina. Obramba je tudi danes skušala omajati temelje, na katerih je zgrajena obtožnica. V skladu z včerajšnjim nastopanjem je predsednik tudi danes zabranil vsako ekskurzijo na politično polje in vztrajal na tem da so branilci govorili le o stvareh, ki so v neposredni zvezi s procesom . Ob koncu razprave so priredili obtoženci pataiotične manifestacije. V njihovem imc-aa je župnik Škrbec s povzdignjenim gia-som izjavil, da se ne sumo vsi obtoženci, temveč tudi vsa SL.S dobro zavc-dao, da Slovenije izven Jugoslavije ne čaka drugo kakor smrt in propast. Svoj govor je zaključil z vzklikom: --živela Jugoslavija! ali tudi: Živela iuatitia (pravica)!« Vsi obtoženci in vsi ▼ dvorani navzoči pristaši bivše SLS so navdušeno pozdravili ta vzklik s ploskanjem in živio klici. Zabeležiti je treta, da se v teku razprave ni nikdar slišala niti beseda o samosloven-skezn patriotizmu, temveč so tako obtoženci sami kakor njihovi branitelji dosledno poudarjali svojo jugoslovensko prepričanje in jugoslovensko državljansko zavesi. Ponovno so se tudi sklicevali na ideologa SLS dr. Janeza Kreka, čigar jugoslovensko nacionalno prepričanje je bilo izven dvoma, pač pa so se obtoženci kakor tudi njihovi branitelji spretno izogibali, da bi vpletali v proces sedanjega ""jditelja SLS dr. Korošca in njegovo politiko. Na vse, ki do dobra poznajo razmere v Sloveniji, so zato kot nekaka pikantnrst učinkovale besede s katerimi je zaključil svoj zagovor branilec Alojzija Ilije, beograjski odvetnik dr. Djermanovič. Rekel je namreč, da se bodo obtoženci po končani razpravi, naj bo njen izid kakršenkoli, vrnili domov tako, kakor pravi narodna pesem: >Mi pa ostanemo, kakor smo b'li.. .< Govori zadnjih branilcev slanca Hodžere, v katerem se govori o fede- Današnja razprava je bila napovedana za 8. uro, pričela pa se je šele ob 3.20. Ob začetku sta bila navzoča samo dva branitc-lia, pozneje so prišli tudi še drugi, ki so se pa večinoma pomešali med občinstvo. Ninko Petrovič kot branilec Tomaža Ogrina Prvi je danes govoril odvetnik Ninko Petrovič, ki je branil Tomaža Ogrina. Opustil je običajni splošni uvod in je takoj pričel s stvarjo samo. Izvajal je: Položaj za mojega kiienta je po vseh podatkih razprave ugoden in je tako tudi moja naloga lahka. Celo državni tožilec v svojem obtežilnem govoru ni posvetil posebne pozornosti mojemu klientu. Proti Ogrinu navaja obtožnica tri točke: 1.) da je klical: Živela svoboda! 2) da je vzklikal Živela slovenska republika! in 3) da se ni pokoraval orožnikom, ki so zahtevali, naj se množica razide. Kar sc tiče prvega vzklika je pač treba reči, da je za tak zločin predvsem potreben namen K:-r pa pri mojem obtožencu tega namena ni bilo. zato v tem pogledu ni pri njem niti subjektivne niti objektivne krivde. Treba pa je tudi malo od blizu pogledati ta pojem svobode. Obstojata dve skrajnosti: anarhizem in absolutizem. Anarhizem zahteva absolutno svobodo, absolutizem pa je dajo kolikor le mogoče malo. Med tema dvema pa je cela vrsta drugih režimov, ki dajejo vsak svojo mero svobode. Dejstvo je, da je vsaka opozicija zahteva vedno več kakor stranke, ki so na vladi. Ali zato se njena zahteva ne more smatrati za kaznivo. Vzklik »Živela svoboda!« ni zločin. Mojemu klientu se nadalje očita, da je vzkliknil živela slovenska republika!« Zato 7>a ni doKaza. Tri priče so pač potrdile, da je Ogrin tako vzkliknil, toda te niso vedno enako izpovedale. Glavna priča Beljšak, ki je bil zaslišan na glavni razpravi, tudi ni z vso gotovostjo potrdil obtožnice. Priči Marti .Mrak, ki je označila Ogrina za največjega krič »6». pa se tudi ne more dajati vere. ker je bila ona jezna nanj in na vse demonstrante, ki so vzklikali proti Sokolom proti njenemu možu in tudi proti njej-. Na drugi strani pa je cela vrsta prič, ki poznajo obtoženca zelo dobro, pa ga niso slišale kričati. Skupina prič je celo izpovedala, da ga sploh ni bilo videti, še manj pa da bi se bil Ogrin odlikoval s kakim posebnim nastopom mod demonstranti, da bi bil največji kričač in voditelj. Sodišče zato ne Diore priti do prepričanja, da bi bil obtoženec v tem pogledu kriv. Tretji očitek proti mojemu klijentn pa je, da se ni pokoril orožnikom, ko so pozvali množico, naj se razide. Tu si je pač treba predstaviti tedanji položaj v Mengšu. Ko so orožniki razganjali množico, je množica šla na drug kraj, k cerkvi, kjer se je potom na njihov poziv razšla. Ogrin, ki je bil v množici, se je tedaj dejansko pokoril njihovemu pozivu. Stvar je torej taka, da prvo kxr se Ogrinu očita, ni kaznivo dejanje, za drugo ni dokaza, za tretjo pa ni pristojno državno sodišč.e, če bi tudi v resnici zakrivil to dejanje Sodišče naj v vsakem primeru tudi vnošteva nagli obtožencev temperament in pa dejstvo, da je bil dosloj nekaznovan. Zato pred!a?fji, naj se moj klient oprosti. Dr. Rafko Bferraianovis kot branilec Alojzija Iiije Ob 3.10 je začel govoriti branir^ij obtoženega Alojzija llije, beograjski odvetnik dr. Hajko Djermanovič, ki je izvajal: »Pred vsem moram obžalovati, da so pred tom sodiščem Slovenci, najlojalnejši državljani, da so pred istim sodiščem, ki obsoja bolgarske kom:te. Obtožena sta med njimi tudi dva bivša narodna poslanca, ki sta osem let lojalno sodelovala pri upravi naše države in sedita že osem mesecev v zaporu. Zaslišanih je bi'o v preiskavi nad 700 prič in razprava je trajala 11 dni. Moja vloga kot branilec obtoženega Alojzija 111 je je zoio enostavna in lahka. Moj kiijent ni obtožen zaradi dogodkov v Šenčurju in Mengšu, temveč le za svoj razgovor z Vomber-garjem v Preddvoru in za neke vzklike ob priliki shoda na Primskovem. Toda vse ono. kar se mu očita v obtožnici ni kaznivo. < Branitelj razpravlja nato obširno o federaciji in pravi, da jc federacija pojem, o katerem se razpravlja po vsem svetu in ki zato no more tvoriti kaznivo dejanje. Kazniv bi bil morda ta izraz po čl. 3. zakona o zaščiti držaje, toda ta člen je že davno derogiran. ir sicer s čl. 15 naše ustave, ki dovoljuje izpremembo ustave. Saj more priti v Narodnem predstavništvu predlog za katereKoli izpremembo ustave, torej tudi federativno '.n konfederativno. Tedaj ne more biti kazniva niti propaganda za tak predlog, ki ga dopušča zakon To ni samo odvetniška teza temveč je to tudi de jansko izvedljivo v praksi Saj je 9 maja 11*32 ieta sam dr Marinkovič kot predsednik vlade na shodu v Nišu izjavil, da je treba volitev, da se narod pošteno izrazi o ureditvi države. V najnovejšem času pa imamo deklaracijo Narodnega kluba, kateremu se tudi ne more očitati, da je protidržaven V tej deklaraciji se govori o nekih izpre-meinbah. o najširši samoupravi ali avtonomiji ali federaciji. Potem imamo govor po- rativni infekciji, s katero da so celo okuženi člani kraljevske vlade in člani JRKD Potem je tudi sam minister pravde Boža Maksimovič govoril o Spremembah v notranjosti države. Predsednik zaustavi govornika in ga poziva, naj govori k stvari. Dr. Djermanovič hoče še dn.lje govoriti o tem in ga predsednik ponovno prekine, nakar dr. Djermanovič nadaljuje: »ČL 3. zakona o zaščiti države ni več v veljavi. In če ni več v veljavi, torej tudi ni nobene krivde več po tem členu. Pri tem pa je vprašanje, ali je obtoženi Ilija sploh delal na to, da se izpremeni državna ureditev.« Nato začne branilec zopet obširno govoriti o pojmu federacije, pa ga predsednik čez nekaj časa vnovič prekine. Dr. Djermanovič nadaljuje: »Ako bi tudi sodišče sma tralo, da je Ilija res govoril, kar mu očita obtožnica, vse to ni nikakor kaznivo. Obtožnica tudi pravi, da je Ilija, ko je govoril o federaciji, rekel, da bo dr. Korošec predsednik samostojne Slovenije. Stvar je pač ta, da so v Sloveniji imeli že tudi pod Avstrijo svojega deželnega predsednika in svojega deželnega glavarja Predsednik je bil državni funkcijonar, deželni glavar pft avtonomen. In to jim je pač ostalo še da-ne.s v spominu.« Dr. Djermanovič Je zaključil svoj govor z besedami: »Prepričan sem, da bo sodišče za mojega kiienta izreklo oprostilno razsodbo. Pa naj bo ta sodba kakršnakoli, jaz sem tako prepričan, da se bodo sedanji obtoženci vrnili domov in da bodo ostali taii, kakor se pravi v slovenski narodni pes-mi: >Mi pa ostanemo, kakor smo bili. eneea *»-ca, ene misli.« Bora Prodanovič kot branilec Vinka Kosa Ob 9. je predsednik odredil kratek odmor. Po odmoru pa je pričel govoriti odvetnik Bora Prodanovič, branilec obtoženega Vinka Kosa. Izvajal je med drugim: »Moj klient je obtožen, da je klical Živela republika živela svoboda! Dol s kraljem! Dogodki v Šenčurju so bili navadno vaško obračunavanje med političnimi nasprotniki. Obžalujem, da je ta stvar prišla ravno v roke sicer simpatičnega državnega tožilca g. dr. Čadrova (Drž. tožilec se pri tem nasmehne). Predsednik dr. Bubanj: »Ravno z ozirom na to vas prosim, gospod branilec, da ste stvarni.« Branilec Prodanovič: »Državni tožilec je v svojem govoru omenil, da je padlo nad milijon žrtev za svobodo in zedinjenje Jugoslavije. Res je to, toda padli so z vzklikom »živela svoboda!« Zato se ta vzklik ne sme inkriminirati. S Kosom Vinkom je obtoženo prav za prav tudi 99 odstotkov volilcev v Šenčurju, ki so vsi zvesti pristaši SLS«. Predsednik: »Prosim vas, bodite stvarni«. Prodanovič: Orožniški narednik Sotler je bil na razpravi trinajsta priča. In ravno ta priča obremenjuje mojega kiienta. Če je slišal inkriminirane vzklike, zakaj ga ni takoj aretiral, ali vsaj prijavil. Prijava pa je prišla še le 2. avgusta, dočim se Je stvar odigrala že 22. maja. čudim se tudi, na Je med 2000 udeleženci slišal ravno om klice in da je razumel inkriminirane besede. Saj Je množica vpila vprek in vprek. Obtožnica proti mojemu klientu Je naravnost strašna In vendar Je ta človek Jako boječ. Skrival se je za cerkveno ograjo in povrhu še v družbi žensk. Ali je mogoče, da bi tak človek izustil vzklike, kakršni se mu očitajo? Tudi orožnik Javornik Ivan je govoril, da je videl glavo pri glavi in obenem slišal vzklike: Datfte nam kruha! Ljudje, ki kaj takega zahtevajo, ne bodo vzklikali živela republika. Prosim, visoki senat, naj posti mojega kiienta Vinka Kosa domov. Državno sodišče je zato tu, da brani državo, ne pa da ščiti nepopularne poslance. Dr. MIha Krek kot branilec Josipa Lobode Ob 9.20 je pričel dr. Miha Krek obrambni govor za svoja kiienta Lobodo in štrcina. •Izvajal je med drugim: V^voboda je obtožen zaradi vzklikov Živela svoboda! in Dol s kraljem! Koroščevi Slovenci smo najodločnejši Jugosloveni v držav,nopravnem smislu. Jugosloveni smo zaradi našega lastnega interesa. Naša zemlja je med italijanskim in germanskim elementom in bi Slovenija tudi razpadla, če bi ne bila v državni zvezi z ostalimi brati. Perfidnost je, če kdo očita, da smo mi Ko-roščevi Slovenci pTOti državi v Vffl smislu, da bi delali propagando za odcepitev od Jugoslavije. Mojemu prvemu klientu Lobodi m more kvečjemu očitati propaganda za izpremembo ureditve države. A niti za bo ni pravih argumentov. Loboda je komaj 18 let star in ni resen subjekt propagande. Če bi tudi on inkriminirs>ae be**de vzkliknil, vendar njegova neumnost ne bi mogla na nikogar vplivati. Rabuka Je trajala komaj 20 minut in je zato nemogoče, dr t>i mogel ta fantič vplivati na resne kmečke očance. Najboljši dokaz za to je, da se nikdar noben« javna oblast za dogodke v Dolu ni zanimala. Ovadba je bila izvršena še le kasneje. Izključeno je, da bi Loboda vzkliknil: Dol s kraljem! Njegova mladost govori že proti temu. V nobenem trenutku ae SLS ni Izjava obtožencev — popoldne nikdar dotikala najvišjih avtoritet r državi. Prav klavrni so tisti, ki vlačijo najvišjo avtoriteto v prah vsakdanjosti.« Predsednik: »Prosim vas, ne govorite takih stvari. Bodite stvarni«. Dr. Krek nadaljuje: Lobodo obremenjujeta pred vsem Josip in Marija Rajh. Oba sta že nad 70 let stara. Če bi ju sodišče videle, bi bila naša obramba lažja. Ona dva ne vidita in ne slišita dobro. Nanju je bolj delovala politična psihoza, kakor pa objektivno zaznavanje. Cela vrsta drugih prič govori, da so sicer res padali vzkliki živela republika, toda masa na te vzklfve ni odgovorila. Predlagam zato, naj «■<; Laboda oprosti vsake krivde. Dr. Miha Krek kot branilec ivana Štrcina Ob 9.45 je predsednik odredil kratek odmor, nakar se je nadaljevala razprava ob 10.15. Dr. Krek je pričel obrambni govor za drugega svojega kiienta Ivana štrcina. Izvajal je: »Obtožnica očita mojemu klientu, da je organiziraj demonstracije v kamniškem okraju in še posebej v Mengšu. Hujskal je ljudi z besedami: »No, fantje, ali ne bo nič!« S tam besedami je nastopil proti dr_ žavni oblasti, nakar je množica vzklikala: »živela republika! Dol s kraljem!« Padalo je budi kamenje na orožnike. Kamenje, ki je padlo, je padlo le iz demonstrativnega značaja, če bi štrein res organiziral množico, bi nihče ne mogel preprečiti, da množica ne bi napadla orožnikov. Tako pa se jim ni ničesar zgodilo. Obtožnica pravi, da so Ijrodje prihiteli iz vseh vasi z zelenimi kravatami im na kolesih, štrein pa da je bdi organizator množice. Dne 5. maja je brila v Grobljah v samostanu seja... Predsednik ga prekine: »Ne govorite o drugih stvareh. Govorite o Mengšu.« Dr. Krek: štrein v Mengšu sploh ni bi! v pripravljalnem odiboru za Koroečevo proslavo. On je bdi samo v odboru za Kapljo vas. Kar se tiče s?ovemefee zastave, ne more nihče trditi, da bi bffia slovenska za. stava kako ponižanje državne zastave. Iz- ObeSanje rtottnridh zastav Je JcveCJemu policijski delikt. Smatram, da so slovenske, hrvatske in srbske zastave naše narodne svetinje, državna zastava pa je simbol naše državne skupnosti in moči naše države. Vse pa se med seboj spopolnjujejo. štrein z nastopanjem demonstrantov pro. ti orožnikom ni v nobeni zvezi. Celo priča Mrak je izjavil, da med tem, kar je slišal, m med štreinovim kasnejšim ravnanjem ni nobene zveze, štrein gotovo ni rekel: »No, fantje, ali ne bo nič!« Bolj naravno je, da je rekel: »Fantje, nič ne bo! Vse je prepovedano.« Le tako si je treba razlagati njegove inkriminirane besede. Nikakor se tudi ni upiral orožnikom. Orožniki že po vsej svoji vzgoji postanejo takoj pozorni, če bi slišali kak vzklik proti vrhovnemu predstavitelju države. Toda š&st orožnikov je izipovedalo da takega vzklika niso slišali. Proti štreinu se unora-bljajo kot dokaz le impresije. Obtežilni sta le pričeva. nji Obeli zakoncev Mrak. Gre pred rsem za politične vtise o političnih dogodkih, kar pa je nedvomno tendenoiezno. Zato je tre. ba izločiti '/se priče iz procesa, ki so dajale samo svoje vtise, namesto da bi opisale dejansko stanje. Take pa so priče, Ki obtožujejo štreiru. Štrein je učenec ideologa dr Kreka. On je njegov naslednik v kamniškem okraju, ki si ga je izbral Krek sam. Prosim zato sodišče, naj se oprosti tudi drugi moj klient štrein in da se napravi konec krivici, ki se mu godi. Naj se dvig. ne zopet zaupanje v pravičnost. Zaradi U.? nepojmljivih dogodkov vlad? tako razpoloženje v Sloveniji, da najdejo pristaši SLS dejansko edino uteho ie še z vzklikom dr. Korošca, ki ga je napravil na shodu v Ljubljani 8. maja, namreč: Zmaga je naša! V imenu vse1! branilcev se pri tej pri. liki zahvaljujem visokemu sodišču za po-trpežljivost m naklonjenost.c Izjava obtožencev — Konec razprav® Z govorom dr. Kreka je bila končana cb_ ramiba branilcev Predsednik dr. Buhanj je r.ato vprašal, ali imajo obtoženci kaj pripomniti. Vsi po vrsti so odgovorili, da se strinjajo z izvajanji svojih branilcev. Nato pa je vstal obtoženi župnik škrbec in izjavil: »Na prošnjo vseh obtožencev se zahvaljujem visokemu sodišču za potrpežljivost v sedanjem procesu. Enako zahvalo sem dolžan v imenu vseh obtožencev tudi branilcem. prav posebno pa še odvetnikom iz Hrvatske in Srbije, ki so prevzeli obra.m_ bo svojih obtoženih bratov Slovencev. Storili so, kolikor je bilo mogoče v sedanjih razmerah. Mene je državni tožilec apostrofiral zaradi mojega nasmeška. Moj nasmešek je popolnoma utemeljen. Prišel sem kakor Pilat v kredo v ta proces. Jaz kot katoliški duhovnik sem vedno zagovarjal legalnost. Po svojem polJicu sem dolžan, da o požar, jam ljudstvo, naj spoštuje zakone. To sem tudi storil. Celo moji nasprotniki izključujejo. da bi jaz kaj takega rekel, kakor trdi obtožnica. Ves slovenski narod gleda na ta proces, še včeraj mi je neki Srbijanec, ki je bil te dni v Sloveniji, izjavil, da je slišal, da je splošno mnenje v Sloveniji, da smo vsi nedolžni. Vsa obravnava ie dokazala, da ni niti najmanjšega g-ovora o protidr-žavnem zadržanju obtožencev, ki smo tu na obtožni klopi. Rektorat zagrebške univerze proti stavki Resen apel na akademike - Lahkomiselna igra dijakov Koliko velja državo vsak slušatelj naših univerz Zagreb. 3. marca. n. Rektorat zagrebške univerze je izdal naslednjo objavo, ki jo ob javljajo nocojšnji listi: »V zadnjih dneb se je pripetilo, da so nekatere skupine dijakov s silo hotele preprečiti vpisovanje v letni semester, tako da je pri tem prišlo do neljubih incidentov na univerzi Tako postopanje je vsekakor nedopjstno, ker se z njim krati poedincem osebna svoboda, ki je bila vedno temeljno načelo najvišjih kulturnih ustanov, kakršne so univerze. Treba je upoštevati gospodarske razmere v državi »n po vsem svetu in treba ee je zavedati tudi posledic, ki bi moffle nastati, če bi se neredi na univerzi ponovili. Za dijake bi to pomenilo nenadomestljivo škodo v času in denarju, izgubo enega semestra, za večino pa celo dveh, kar bi po sedanjih ocenah znašalo skupno 40 milijonov škode za dijake in njihove starše. Ta okolnost jasno kaže vso resnost položaja. Pri tem ne omenjamo niti ogromne moralne škode, ki bi se 9 tem in-d i rek t no prizadela univerzi in naroda. Zato apelirajo akademske oblasti na zdrav raz- um in samozavest univerzitetnih slušateljev ter pričakujejo, da bodo dobronamerne besede našle potrebno razumevanje. Vsekakor bodo akademske oblasti z vsemi sredstvi, ki jim jih daje zakon, znale očuvati red m mir v tej najvišji kulturni ustanovi. V interesu vseh akademski;] državljanov bodo postopale proti vsakomur, ki bi kakorkoli skušal povzroči H nove nerede.« Beograd. 3. marca. v. V zadnjem času so se pojavili protesti naših dijakov na univerzah proti šolnini, ki naj ee ukine. V zvezi s to akcijo, ki se skuša od raznih strani iz političnih razlogov še bolj zanetiti, so poučni in zanimivi podatki o tem, koliko žrtvuje država za naše tri univerze. Za vse tri univerze izdaja država na leto 73,007.148 Din, od tega za beograjsko s 7481 slušatelji 30.907.647 Din, za zagrebško s 4725 slušatelji 32,709.638 D;o, za ljubljansko e 1744 slušatelji pa 9.989.6^3 Din. Na podlagi teh podatkov stane državo vsak dijak v Beogradu 4131 Din na leto, v Zagrebu 6925 Din, v Ljubljani pa 5706 Din. Desetletnica osvoboditve Sušaka Susak, 3. marca. n. Danes je Sušak svečano proslavil lOletnico svoje osvoboditve izpod italijanske okupacije. Davi ob 7 je bila budnica, ob 10. pa slovesna služba božja med katero je trsatski župnik dr Rački imel patriotski govor Ob 10.30 so odkrili ploščo vojnim dobrovoljcem, padlim v poslednji vojni, ob 11. pa sc je pričela svečana seja mestnega zastopstva, na kateri je župan Ružič v obširnem govoru opisal razvoj 'n stanje Sušaka Nato je predlagal vdanostno brzojavko kralju, kar je bilo z velikim odobravanjem sprejeto. Za županom sta govorila še starešina so-kolske župe Sušak-Reka Ivo Polič in pesnik Viktor Car Emil Ob 11.30 so odkrili v mastmi •posvetovalnici spominsko pflo-§6o v proslavo lOletnico osvoboditve. Napredovanja v šolski službi Beograd, S. marca. p. Z odlokom prosvetnega ministra eo napredovali v višio skupino meščansko - šolski učitelji, odnosrio učiteljice: Rudolf Godicelj v Celju, Pavla Sonc v Mariboru. Marija Jurman pri Sv. Lenartu, Milena Žum na Viču, Marija Mandel v Bre-ži«ih m Simon Dobernik v Dol. Lendavi. Napad na Slovenko v Zagreba Zagreb. 3. marca. n. V pretekli noči sta dva neznanca napadla 21 letno brezposelno služkinjo Katico Maričičevo iz Kočevja, ki je šla po Novi cesti domav. Oddala sta nanjo strel iz revolverja in jo ranila v nogo. De kle so odpeljali v bolnišnico, napadalca pe policija še zasleduje. Mi vsi se debro zavedamo, da je bodočnost Slovenije le v Jugoslaviji, izven Ju_ !?* s*avije pa njena smrc. živela Jugoslavija in tudi justitia! ročno co 11. uri je predsednik proglasil, da je razprava zaključena in da se bo razglasila sodba v ponedeljke ob 4. popoldne. ★ Opozorjeni smo bil . da je b;lo naše poročilo o pričevanju ge. Marije Reichove glede vzklikov obtoženega Lobode netočno. Ga Reichova je izpovedala v b «tvu enako kakor njen mož. upokojeni šolski upravitelj g. Josip Reich. Potrdi'a ie. da je obtoženec klical, kakor mu to oe ta obtožnica, in da prav nič ne dvomi, da bi vpil kdo drugi kakor Loboda. Izjavila je tudi. da si je njen mož vzkl ike takoj zabeležil v beležnico. Ob tej priliki naj opozormo še n« to-Ie: V zadnjih dneh smo dobili celo vrsto dopisov, ki pobijajo razne trd tve obtožencev in njihovih branilcev ter tudi nekatere navedbe prič Mi toh popravkov in pojasnil ne moremo objavljat1, ker bi to zna-čilo poseganje v potek sodne razora* p. kar je po zakonu prepovedano. Zlasti kar se tiče obtožencev, je njihova pravica tudi po zakonu, da se zagovarjajo kakor nnibolje vedo in znajo. NTa?a novinarska dolžnost in pravica pa je !e ta. dn objektivno poročamo. kaj se je pred «od'šč'm govorilo tn godilo. Tujski promet leta 1332. Beograd, 3. ma.rca. AA. Turistični odsek ministrstva za trgovino in industrijo je uredil staristične podatke o tur stik i leta 1932 Po teh podatkih je obiskalo turistične kraje v Jugoslaviji 365.270 Jugr>sIovenov ln je bilo 1.987.743 prenočnin. Jugoslove-nov, ki so zaradi dela obiskali turistične kraje, je bilo 241.610 s 479.220 prenočnin. Skupno število Jugoslovenov, ki &o leta 1932 obiskali turistične kraje, znaša torej 606.SS0 s skupnim številom 2.466.963 prenočnin. Tujcev je b;io v tem letu 147.436 z 845.472 prenočnin. Primorje je obiskalo lani 78.922 Ju^jslo ve>nov s 493.707 prenočnin?. m i, tujcev pa 52.372 s 434.124 prenočnin a m i. Leta 19J1. je Primorje obiskalo 72.308 Jugoslovenov in 70.812 tujcev s 460.278 p^enočrrnami. Na turističnih ladjah je bilo lani 271 Jugoslovenov z 2101 prenočnin:) in 1437 tujcev s 16.606 prenočninami. Leta 1931. e bilo 309 Jugoslovenov - in 1481 tujcev s skup no 17.496 pran očn in a m i. Ptaninske in jezerske kraje je obiskalo lani 47.318 Jugoslovenov s 321.226 prenočninami in 10.735 tujcev s 126.706 prenočninami Leta 1931. je bilo Jugoslovenov 33.920 in tujcev 15.407 9 115.552 prenočninami. Kopališča je obiskalo 63-503 Jugoslovenov z 929.250 prenočninami in 2086 tujcev s 23.308 prenočninami. Leta 1931. ie bilo 82.496 Jugoslovenov in 3361 tujcev s 46.717 prenočninami. Razna mesta » druge turistične kraje je lani obiskalo 175.256 Jugoslovenov z 236.450 prenočninami in 80.776 .tujcev z 242.72S prenočninami. Leta 1931. je pa bilo 118.736 tujcev z 225.593 prenočninami. Vremenska nadeve■ j Zagrebška vremenska napoved ciaes: Bržkone se bo vreme poslabšalo. — Situacija včerajšnjega dne: Depresija, ki je ▼ zadnjem času prevladovala nad zapadn* Anglijo, je pričela prodirati proti kontinentu in njegovim jugovzhodnim delom. Dunajska vremenska napoved za sf>boto: Oblačno, ponekod padavine. Južno vreme z južnimi vetrovi. V neizmerni bali naznanjamo, da je danes nenadoma premlissl aaš srčno fjuMjeni soprog, oče, sin, brat, svak in stric, gospod ARI J AN TREPPO TVORNSČAR IN POSESTNIK Pogreb nepozabnega pekofnika se bo vršil v nedeljo, dne s« marca ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče. Maša zadnšnica se bo brala ▼ ponedeljek v farni cerkvi ob 8. uri dopoldne. BREŽICE, dne 3« marca 193S* Irma Treppo, raj. Kobal Nardo, Marijan, Bogdan stroga. otroci. Naši kraji in ljudje Soglasna odobritev pakta Male Viharno pozdravljen je zunanji minister dr. Jevtič preteklo sredo razložil narodni skupščini pomen novega pakta in smernice Male antante. V ozadju ostali člani vlade. Turneja staroslovanskih pevcev Danes db 13.40 bodo prispeli v Ljubka*. 1» člani »Cirilo-Metodovega kora« iz Zagreba, pevsikega društva, ki si je nadelo nalogo, da gojd in razvija staroslovansko cerkveno petje. Njegovi koncerti v Ljiuib-Uaai, Mariboru ln Ce^u bodo dogodek izrednega mačaja, saj bo petje v staroalo. iranskem jeziku, zlasti pa izvajanje pre- Zborovodja Boris KomarevsJd krasnah skladb ruskih mojstrov, za naSe občinstvo pravo razodetje. Samo vzhodne cerkve so do tolike mere povzdignile in razvile cerkveno petje in napravile iz njega sestavni del vsake liturgije. Zagrebške pevce bodo na postaji spreje-H zastopniki naših pevskih združenj in društev. Kakor izvemo, bodo dopotovali v Ljubljano tudi vsi odborniki društva »Či-rilo_Metodov kor« s predsednikom g. Vje-ikoslavom Višoševičem na čeilu. Kakor »čirilo-Metodov kor« združuje v bratski slogi hrvatske, srbske, ruske, ukrajinske, bolgarske in poljske pevce katoliške, pravoslavne in grško-katoliške vere, bo tudi njegova turneja po Sloveniji imela istrogo nadstrankarski značaj. Smatrati jo imoramo za resen poskus, da se naše občinstvo seznani z lepoto staroslovansikega Eturgičnega petja, zlasti še s prekrasnimi ruskimi pesmimi, ki so danes v svoji domovini skoraj popolnoma Utihnile, odkar je boljševiški režim onemogočil svobodno religiozno izživljanje ruskega naroda. Za umetniško višino koncerta jamči ime artističnega voditelja CM zbora g. Borisa Komarevskega, bivšega profesorja Duhovne akademije v Petrogradu ki odličnega dirigenta. Glasilo tega društva, »OirilometodsOd vjesnik«, ki ga ureja g. V. Višoševič, je v pravkar izišli številki priobčilo topel članek ab priliki prvega gostovanja Cirilo-Metodovega kora« v Sloveniji. S .pesniškimi besedami izraža pisec ljubezen v Zagrebu združenih vzhodno-slovanskih pevcev do romantično lepe slovenske zemlje, po kateri je — kakor legenda pravi — stopala noga sv. Metoda, ko je potoval z Ve-lehrada v Rim. »Daleč od dnevne politike, daleč od vseh strasti se bodo prihodnje dni našli v bela Ljubljani, Mariboru in Celju r bratskem objemu naši dragi bratje Slovenci s svojimi slovanskimi brati Hrvati, Srbi, Bolgari, Rusi, Ukrajinci, Čehi in Poljaki. Vse bo združila pesem, staroslovan-aka pesem, zakaj v nji leži vsa naša naravna moč in sila; ona je izvor in zrcalo prave krščanske ljubezni in požrtvovalnosti. Naj bi ta bratski objem predvsem koristil kulturnemu zbližan ju vseh slovanskih narodov. Naj bi to zbliževanje zažgalo ogenj prave vseslovanske kulturne vzajemnosti in cirilometodske misli, na katerem se bo ogreval bodoči slovanski naraščaj za najvažnejši problem: versko in cerkveno edinstvo.« Za nastop zagrebških pevcev vlada pr! nas veliko zanimanje, obžalovati pa moramo, da bo ab isti uri v operi proslava Ma. sarykovega rojstnega dne. Želeti bi bilo, da bi se v bodoče taki neljubi pojavi, ki proti vodji prirediteljev ustvarjajo videz konkurenčnih prireditev, že v nap:-ej preprečili, saj imamo glasbena združenja in koncertno poslovalnico, ki morajo imeti vnaprejšnjo evidenco in ki lahko tudi vplivajo na prireditelje. V tem primeru ni krivda ne na tej ne oni strani, ker ni nihče opozoril obrh prirediteliev na neljubo sočasnost dveh slovanskih prireditev v LJubljani. Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefo-ve« grenčiee. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravna delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. FILM GLOBOKE OČETOVSKE LJUBEZNI EN NAJNEŽNEJŠIH ČUSTEV! FILM, KI EO SLEHERNEGA GANIL DO SOLZ! Sodelujejo še: HERMANN THTMIG, MAKS ADALBERT, LUCIE ENGLISCH, ini.DE HILDEBRANDT in drugi. O J LEOPOLD V glavni vlogi ljubljenec filmske publike GUSTAV FRoHLICH JUTRI! JUTRI! P ELITNI P KINO MATICA Zadnja iz rodu Obrenovicev Gradec, 3. marca. Te dni Jo umrla ▼ Gradcu 941etna Ana« staži ja Aledcsio-Maine, rojena Obrenovič. Pokojnica je bila zadnja svojega rodu in je anela za moža generala Aleksiča-Maineja, avstro-ogrskega generala in svoječasnega adjutanta cesarja Franca Jožefa. Njen oče je bil general Jovan Obrenovič, njena babi« ca pa Obrena- Miloše v ioeva, po kateri je dobila nekdanja dinastija knezov Obreno-vičev v Srbiji svoje ime. Oče pokojnice se je izselil tik pred revolucijo 1. 1848 iz Srbije in se je nastanil v Novem Sadu, kjer je kupil hišo v sedanji Miletičevi ulici 10. Umrl je L 1859 v Srem sikih Karlovcih. Pokopali so ga v rodbinski grobnici na no-vosadskam pokopališču. Anastazija Obrenovicev a se je L 1858 ▼ Novem Sadu omožila z Teodorjem Aleksi-čem, ki je bil takrat stotnik in poveljnik tako zvanega šajkašovega bataljona v Žab-Iju. Aleksič je bil sin visokega častnika, generala Ferdinanda Aleksiča. Takoj po poroki Teodorja Aleksiča z Anastazijo Obrenovičevo se je vnela vojna m mladi mož se je moral odpraviti na avstrijsko • italijansko bojišče, kjer je bil hudo ranjen. Popolnoma okreval ni nikoli. Umrl je leta 1878 v Hietzingu pri Dunaju. L. 1879 se je vdova preselila v N ovi Sad. 1. 1891 pa se je zopet izselila v Gradec, kjer je ostala do »voje smrti. utlJaGelJa • čar tekel ▼ m ao i Zakonska tragedija pijanca in delavne žene Maribor, 3 marca. Pred malim kazenskim senatom se je da n«s zagovarjala 41 letna posestni ca Antonija Pločem, ker je 25. avgusta lani tako nevarno v prepiru ranila svojega moža, da je 4 dni nato izdihnil. Obtožnica pravi, da je pokojni Ivan Ploč imel na Gačniku malo posestvo, rad pa je pil in pohajkoval, zato se z ženo, ki je bila zelo delavna in skrbna gospodinja, n ista razumela. Ce-stokrat sta se prepirala in spopadla. Usod« nega dne je prišel Ivan Ploč že opoldne pijan domov. Popoldne je ssal v senci, zvečer pa je zopet šel v gostilno. Pozno v mraku se je znova priklatil pijan domov in ko mu je žena, ki se je vrnila trudna z dela, očitala, da je ničvrednež, ga je to tako razkačilo, da je planil na njo, jo podrl na tla in pričel pretepati. Takrat bi jo bil prav gotovo ubil, da ni posegel vmes sin, ki je preprečil nadaljnji pretep. Zaradi tega pa se je Ivan zelo zameril očetu, ki se ga je hotel dejansko lotiti. Toda sin je zbežal pred njim okrog hiše. Z druge strani pa je v tistem trenutku prišla žena, in ko jo je Ploč zagledal, je planil nad njo. Kaj s« je na to prav za prav zgodilo nikdo ne ve. Sin Ivan in mati Antonija pravita: Ko je Ploč ženo ponovno napadel, ga je zgrabila in treščila ob tla. Segla je po opeki, ki je ležala tam blizu in vrgla tri komade zaporedoma vanj. Pri tem nič ni gledala, kam je zadela. Opazila pa je. " i je bil mož, ko je vstal, ves krvav. Po tem dogodku je odšel Ploč v hišo in legel. Prišli so sosedovi in Ploču umili rane. Ker mu je postajalo vedno slabše, so ga drugi dan prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je 29. avgusta umrl. Pri obdukciji so zdravniki ugotovili 15 poškodb po vsem telesu in dve nevarni na glavi, ki sta po* vzročili njegovo smrt. Senat je obtoženo Antonijo Ploč spoznal za krivo, vendar pa je ravnala v silobranu in je bila obsojena le na 10 mesecev zapora, pa še to pogojno za dobo treh let. Uboj mladega ženina v Skaručni Ljubljana, 3. marca. V nedeljo bi se bil moral poročiti s svojo izvoljenko 231etni Josip Tomažič, pekov« »ki pomočnik, stanujoč na Vodovodni cesti v Ljubljani. Jože Tomažič je 7. januarja letos odslužil vojake in ker je izvoljenka čakala nanj, je hotel vse urediti, da bi bila čimprej poroka. Na Poljanah je imel že sklenjeno pogodbo za najem neke peka-rije in k sebi je hotel vzeti tudi mater ter mlajšega brata in sestro. Skrbi za ureditev novega doma in za pospešitev poroke pa so ga vodile v žalostno smrt Njegova nevesta je 19. februarja iz Skaručne poslala k njemu Matevža Pogačarja, da bi prišel ženin k njej zaradi ureditve oklicev. Jože Tomažič se je s Pogačarjem in še nekim drugim tovarišem takoj napotil zve» 5er iz Ljubljane v Skaručno in ko so se s kolesi vozili od Povodja proti Skaručni, »o jih napadli neki fantje. Kolesarji so se izognili spopadu, do katerega pa je naposled le prišlo nasproti pokopališča v Skaručni. Napadalci so najprej pobili na tla Matevža Pogačarja. ki pa je tekel v vas. da bi poklical pomoč. Obvestil je tudi nevesto * . -m napadalci n* Tomažiča ter ga napadli s kolom in nožem. Nesrečnež je dobil t nožem tako nevaren sunek v desno roko, da j« izkrvavel In umrl kmalu po napadu. O napadu obveščena nevesta ga je našla že v zadnjih dihljajih. Nesrečnega fanta so pokopali na farnem pokopališču v Vodicah, pod sumom uboja pa so aretirali v Skaručni nekega fanta in ga pridržali v preiskavi, docim sta bila dva druga po zaslišanju izpuščen*. Grenčica Hunjadi Jan os je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Človekoljuben trud za gluhonemo mladino Ljubljana, 3. marca. V gluhonemnici se je vršil nocoj redni občni zbor Podpornega društva za ghihone* mo mladino. Odziv članstva je bil zadosten. Predsednik g. dvorni svetnik Fran Vedernjak je i spregovoril uvodno besedo o delovanju odbora, nato pa je marljivi tajnik g. Vilko Mazi izvajal: Gluhonen:ec, ki mu manjka eden na}» važnejših čutov, sluh, je hkrati udarjen še s pomanjkanjem govora, ki je ena največjih človeških dobrin. Z velikim trudom ga reši gluhonemnica slednje nesreče vsaj v toliko, da ga nauči razumevanja in izražanja v preprostem vsakdanjem govoru. S tem mu odpre kraljestvo duha, ga počloveči in napravi iz njega sposobnega za samostojno preudarno delo in za koristnega čla« na človeške družbe; gluhote pa ne more izlečiti nobena znanost. Ko takega siromaki dvignemo z govorom iz teme nezavednosti. da mu odpremo možnost do skromne eksistence, ga po drugi strani privede-mo nehote tudi do razmišljanja o njegovi trpki usodi, o njegovem neenakem odnosu do polnočutne družbe, ki jo sluh vsepo« vsod favorizira pred njim ter bi se brez naše moralne pomoči čutil lahko še bolj nesrečnega, nego se čuti po vsej priliki njegov nešolan sotrpin, ki se do takih misli najbrž nikoli ne dvigne. Solanemu gluhcu gotovo ni vseeno, da se ne more posluže-vati telefona, da ne more poslušati radia, da je prikrajšan za vse glasbene užitke. Velika moralna opora pa je glušcu tudi za vest, da vidi, da polnočutni ljudje z zanimanjem spremljajo njegovo nemilo uso» do, da mu pomagajo z besedo in dejanjem. To je bas naloga Podpornega društva za gluhonemo mladino. Društvo šteje sedaj 133 članov. Prav gotovo pa se bodo in se morajo najti ljudje ne samo v mestu, marveč tudi zunaj na deželi, ki bodo pristopili k društvu in pomagali lajšati nesrečo glu-honemcem. Zlasti bo treba pridobiti člane iz bivše mariborske oblasti, saj je v zavodu večina gluhoneme mladine z bivše Štajerske. V preteklem letu so se spomnili številni dobrotniki usode gluhonemih z raznimi darovi, zlasti velik dobrotnik pa je g Vilko Senica iz 2alca. ki je daroval že dvakrat po 1500 Din. Zelo lepo je uspela lanska božičnica, ko je prispevalo sto večjih tvrdk z darovi. Blagajničarka gospa Vita Zupančičeva je navedla, da ima društvo 24.586 Din premoženja A to je malo. Ko je bila po poročilu revizorja g. Gardusa soglasno sprejeta raz,resnica, se je glede članarine skle« nilo, da ostane za vse leto samo 12 Din. Smotri društva so res človekoljubni, zato nanje ponovno opozarjamo našo javnost, ki naj vendar sočustvuje z usodo bednih gluhonemcev. O revnem stanju gluhonem-nice smo podrobneje govorili nedavno v posebnem članku. Ljubljana se ženi Ta predpust se je v ljubljanskih cerkvah vzelo 175 ženinov in prav toliko nevest. Ljubljana, 3. marca. Predpust, ta čas presneti, ima med drugim že iz starih časov prevažno nalogo, da neveste in ženine, stare kakor mlade, vodi pred oltar in jim tam polaga temeljni kamen njihovih zaikonskih sreč. Pravijo sicer, da današnji kriza ni kdo ve kaj pripraven čas za ustanavljanje družin in domov, toda kakor v vseh drugih primerih, tako se je kriza tudi glede števila porok izkazala kot zelo dvorezen argument — ŽE ZOPET NE VE ODGOVORA? Tudi njegovi sošolci so opazili, da je zadnji čas nepazljiv in brezbrižen. Toda njegov učitelj ve, da ga muči kašelj. Njegova mati naj bi mu dala KRESiVAL Cez nekaj dni bo zdrav in pazljiv kot nekdaj. £>ovoljeno od Min. socijalne pol. in narodnega zdravja S. št. 16562 od 29. IX. 1932. Kako pa da se nosi oženil ta predpust? vprašujejo znanci človeka. — Eh, saj ves, se glasi odgovor, kriza! — Kako pa, da si še ti stopil v zakon? vprašajo drugega. — Eh, sa.j veš, se spet gLaei odgovor, kriza! Kriza je pač postala v teh časih najbolj pripravna beseda za vsako opravičilo in z«, vsak napad. Zavoljo krize ljudje ostajajo samski: pravijo, da bi žene* in otrr>k ne mogli vzdrževati. In zavoljo krize s^ ženijo: pravijo, da je gospodinjstvo v dvoje precej cenejše, da oženjen človek ce zapravi toliko po krčmah, k"varnih itn bar*h in da oženjen človek v vsakem pogledu mnogo lažje krmari skozi gospodarsko razburkane čase... Ce hočemo biti pravični, moramo pač priznati, da je v celem mno go več m ženitev godnih fantov ostalo samskih, kakor pa iih je šlo pred oltar, in da ta ugotovitev v nič manjši meri ne drži za dekleta. Pa dandanes je že takšen čas, da nihče ne more izhajati brez tolažbe — upnik in dolžnik, tat in bankir — vsi upa jo na čase. ko ee bo spet na etežaj odprl denarni, gospodarski in življenjski promet. V šestih ljubjankih farah (oziroma v sedmih — k svojemu poročilu ftno pritegnili predmestno viško faro, ki po svoji nara-va prav tako spada k sliki o življenjskem prometu ljubljanskega me^ta) se je letošnji predpust poročilo 175 parov. Po številu mladih zakoncev vodi frančiškanska rhrp-nrja, kamor se priglaša tudi mnogo novo-poročencev od drugod in kjer je stop:Io v zakon 68 ženinov :n seveda prav toliko nevest. Za frančiškansko pride največja ljubljanska — šentpetrska fara: 43 parov. Območje šentpetrske župnije sega daleč čer mestno mejo in zato je bilo med novopor--čenci večina okoličanov (22 par^v). V Trnovem, kjer župn kuje pisatelj Finžgar, je stopilo pred oltar 21 ženinov in nevest. V Šiški, katere prebivalstvo tvorijo v veliki večini železničarji in tovarn'ški de'avci, se je porodilo 17 pretežno delavskih Darov. V šentjakobski fari. ki jo vod' župnik Janko Barle. se je vze'o prav toliko parov kakor v viški: 11. Zadnja v tej vrsti je stolna župnija: 4 poroke. Značilno za čas je. da se letošnji predpust niso vršile nobene bogate, razkošne ženitve in ženitnine Med mladoporočenci so b'li po večini pripadniki srednjih in nižjih stanov, ura d: i.i ki. trgovci, obrtniki, kmetje, delavci. Podoba je, da se skozi gospodarske težave še najlaže prebiia tisti, ki nima preveč, kar bi se dalo izgubiti. Postani in ostani član VodstiScov« črTfžft*-1 Danes ob 4i 7* l«t 9• zvečer Zadnji dnevi (pompejet? 50.000 sodelujočih. Ogorčene borbe z divjimi zvermi. Izbruh ognjenika, potresna katastrofa, ki je uničila cvetoče mesto N a jmonurnentalnejše filmsko delo kot zvočni £ilm Marifa Co?da Mšciiad Varfeoss^ Predprodaja dnevno ob 11. uri dopoldne ZVOČNI KINO IDEAL KULTURNI PREGLED Pitamičev traktat o državi (Leonidas Pitamic, LL D., A TREATISE ON THE STATE, J. H. Furst Company, Baltimore 1933.) PTed nami leži na tristo straneh velike osmerke in v prekrasni tipografski opTe-mi vezan izvod Pitamič^vega traktata o državi v anglešKem jeziku. Vrline Pitami-6eve slovenske knjige 0 državi, v katero je vložil ves trud dolgoletnega znanstvenega raziskavanja in mnogostranskega praktičnega udejstvovanja. so se že večkrat pri nas in drugod po pravici poudarjale. Ta sintetični traktat o državi, v katerem prikazuje avtor osnove prava in države, njuno prepletenost in različno pojavljanje v prostoru in času, se odlikuje po jasnosti dikcije, združene z globoko in strogo znanstveno argumentacijo, številni, skrbno izbrani primeri iz preteklosti in sedanjosti še bolj ponazorujejo teoretična izvajanja. Posameznosti iz avtorjevega državnoprav-nega nazora so bile sicer že znane mednarodnemu svetu po raznih razpravah v svetovnih jezikih, iz katerih naj omenimo le raznravo »Zur Lehre von der richterli-cben Funktion« in pa knjigo >3ome No-tions on the State and its International Phases« (leta 1931.). Vendar pa je šele s pričujočim delom avtor podal sistematsko Sn enotno podobo svojega nauka o pr*vu in državi r jeziku, ki je dostopen vsemu svetu. Angleška izdaja Pitamičevega dela pa ni zgolj prevod njegove slovenske knjige o državi. V mnogih ozirih je avtor svojo teorijo poglobil in razširil polje svojih raz-iskavauj. Posfbno pažnjo je posvetil filozofski utemeljitvi prava in države. Z nekoliko različno razporeditvijo, z delitvijo v razne pododstavke itd. je avtor harmoničnost sestava in jasnost ekspozicije še povečal. Tako je n. pr. poglavje o razmerju države do mednarodnega prava, ki je stalo prej na konca knjige kot peti del, v predelani obliki pomaknjeno kot četrto poglavje v prvi del, ki obravnava bistvo države. To je tudi povsem v skladu s teorijo o primatu mednarodnega prava, ki jo avtor zastopa Kakor znano, imajo po tej teoriji mednarodnopravne norme isto specifično sankcijo kakor vse druge pozitivno-pravne norme. To velja posebno v pogledu prisilne sankcije, katere početki se kažejo tudi že v organizaciji Društva narodov. čeprav ustvarjeno od posameznih držav odnosno njihovih organom, stoji mednarodno pravo nad državami in jim je torej nadrejeno. Zaradi te.ga niso državne norme najvišje, in ▼ skladu s tem odreka avtor modernim državam atribut suverenosti. Država je neposredno podrejena višjim normam mednarodnega prava, druge pnmve organizacije p« m r prvi vrsti pod- rejene državi in preko nje, torej šele posredno, internacionalnemu pravu. Tako se po avtorju beseda suverenost povraAa k svojemu prvotnemu pomenu in znači komparativni >višji< namestu superlativnega »najvišji«. V sklada s tem je tudi filozofska utemeljitev države; tu se wvbor bori proti mate-rializmu in utilitarizmu. Države ne moremo razložiti samo s solidarnostjo interesov. Država je več kakor zgolj zavarovalnica Človeška družba in posebno ona ob-blika, ki jo običajno imenujemo država.. predpostavlja po svojem bistvu neke višje regulativne principe. Ideja države kot uni verzalne človeške družbe je racionalno osnovana na principih, ki pripadajo nekemu višjemu redu. Navzlic Jružbeii pogodbi, in ki je le juridična oblika za solidarnost interesov, je tudi Bous^e=iu prizna', da brez »civilne religije< ni mogoče biti dober državljan ali zvest podanik. V teoriji o pravu in državi nas pozitivizem sam nujno vodi k nekim višjim principom, ki so v preteklem stoletju bili znani pol imenom naravnega prava Izvor teh principov se je po pravici iskal v nadnaravnem redu in podoba je, da se moramo povrniti k tej ideji naravnega prava, ki je pod vplivom površnega pozitivizma po krivici izgubila kredit. Toda d oči m pojmuje n. pr. glarva normativne šole, znani Kelsen, te regulativne principe povsem relativistično in formalno, ker izvaja za vsako državo posebej i* njene ustave neko primarno hipotetično normo, izvirado po dr. Pitamicn rsgulativni principi substancialno in mate- rialno iz višje sfere etičnih norm, katerim so človeško pravo (man-made law), družba in država podrejeni. Nemogoče nam je na tem mestu podati tudi le površne analize tega po vsebini tako bogatega dela Naj omenimo samo, da je avtor v angleški izdaji u poete val razvoj državnega prava do najnovejšega časa. Tako je n. pr. posvetil posebno pozornost korporativni državi in jo obravnaval v posebnem, novem poglavju. V poglavju o dTžavi in nedržavnih organizacijah je upoštevana in komentirana lateranska pogodba Isto velja o poglavju, v katerem zasleduje razvoj te največje svetovne državne organizacije do WestminsteTskega štatuta iz leta 1931. Westminsterski statut je tudi določil naziv British Common-wca!th of Nation, dočim se naziv Britanski imperij (British Empire) uporablja le za Veliko Britanijo in one britanske posesti, ki niso dominjoni. V ostalem je avtor posebno upošteval ameriške institucije in sploh do minuncijoznosti izgradil svojj sistem. Tudi v bibliografskem pregledu na koncu knjige je podano najnovejše stanje državnoprav.ne literature, po9ebno anglosaške, s kratkimi avtorjevimi opombami. Glede na vse to je nova Pitamičeva knjiga važna ne le za šiToki svet, kateremu je predvsem namenjena, marveč tudi za Pripravite hi darujte knjige ob priliki nabiralne akcije. Podprite plemenito delo nas, da lahko točno spoznamo nadaljnji razvoj avtorjevega državnT?.vnega nazora f_ Drama cetfsteih grofov (Br&tko Kreft, Celjski grofje. Tiskov*« zadruga v Ljubljani, 1932.) Pred dnevi je v založbi Tiskovne ndruge v knjižni obliki izšia Bratka Krefta »drama iz življenja srednjeveških fevdalcev, katerim eo tlačanili naši predniki«: — »Celjski grofje«, ki jo je bilo preteklo jesen naše Narodno gledališče uprizorilo za otvoritev sezone in ki je tedaj pri občinstvu in pu kritiki doživela uspeh, kakršen v zadnjit; časih za slovenska dramatska dela ni prav običajen. Tiskovna zadruga ie stor ! i vse hvale vredno dejanje, da je dramo za!oži\» in je teket tega zanimivega dela postal n t ta način dostopen tudi širokim krogom občinstva: urama »Celjski grofje« je zaradi svoje preproste, enostavne scenerije kljub svojemu zgodovinskemu značaja dostopna tudi uprizoritvi na boljših amaterskih odrih, razen tega pa je med slovensko či-tajofio publiko dandanes prav gotovo še mnogo ljudi, ki se znajo poglobiti tudi v či-tanje drama tek ega dela. — Pisatelj je izdajo opremil z obSirnim, nad 3q strani obeega-iooim načelnim uvodom, ki utegne posta* na Olimpa naše literature še predmet wat živahnih disirjstj. Značilno je za doba naše književnosti in m etaba afcjvnmiuB nacionalne zavesti, in. t modernem času ftuud-Holl-Guttormsen in 6 avstrijskih skakačev ter najboljši Jugoslovenski skaka či 5. III. na Bleda, Rovanov memoriaL POLOVIČNA VOŽNJA ZA VSE VLAKE. 2953 Ilomace vesti ♦ Iz državne službe. Višji tehnični pristav Josip Mursa, doslej pri tehničnem oddelku b-reskftga načelstva t Mariboru, je premeščen v tehnični oddelek banske uprave v LJubljani. ♦ Praktični učiteljski Izpiti na državni učiteljski šoli t Mariboru se začno 20. aprila. Kandidati in kandidatke naj se priglasijo osebno r ravnateljski pisarni dne 19 aprila od 16. do 18. ure. Prošnje 7.a pri-pust k izpitu je treba poslati po uradni poti do 10. aprila. ♦ Promocija. V torek Je bil ▼ Zagrebu promoviran za. doktorja vsega zdravilstva gospod Jože Slapar iz Ljubljane, čestitamo! ♦ Družba 8v. Cirila in Metoda vljudno prosi vso javnost, zlasti pa C. M. podružnice, odnosno člane, da podpirajo po svojih najboljših močeh akcijski odbor knjižne ak-cije. Plemenito in velepomembno delo, ki tra je prevzela naša mladina, je velika narodna obrambna poteza, ki bo našla mogočen odmev v vseh onih krajih, kamor se bodo poslale nabrane knjige. ♦ Škofjeloška podružnica SPD sklicuje btoJ redni občni zbor dne 22. t m. ob 20. T posvetovalnici mesrne hiše, Mestni trg 16 r. običajnim dnevnim redom. ♦ Polovična vožnja za Bled k »portni prireditvi ve>> v tej obliki, da kupi vsak celo karto ter se vrača z isto karto nazaj in pa s potrdilom, da se je udeležil mednarodnih tekem v skokih. Potrdila se bodo izdajala na skakalnici. Polovična vožnja velja od 2. do 8. marca. v smislu zavarovalnega zakona in ne kaka prostovoljna podpora ali dajatev je za vsakega naročnika „Jutra" nezgodno zavarovanje pri Zavarovalnici »Triglav«. Vi še niste naročnik? ♦ Občni zbor Zveze šoferjev dravske ba-nSvine bo v torek 7. t. m ob 19.30 v salonu restavracije pri >L*-vu< v Ljubljani, Go-sposve-tska cesta, člani in ostali stanovski tovariši se vabijo da se občnega zbora v čim večjem številu adeleže. Odbor. • Vse one, ki smo jim poslali na ogled Jubilejni zbornik >20 let Preporoda« in ki nam še niso nakazali po priloženih položnicah denarja, prosimo, da to čim prej store, ali pa naj nam zbornik vrnejo. Obenem opozarjamo vso javnost, da imamo v zalogi še zbornike in pozivamo vse narodno zavedne, da si nabavijo ta zbornik, ki je izšel ob priliki proslave 20 letnice Preporoda in ki vsebuje zanimivo vsebino. Cena je mi-nimaLna: 15 Din. Naročila sprejema: 3JSN Preporod Ljubljana Tomanova ul. 3. ♦ Visoka starost. V Subotici so v zadnjih ' dneh umrle tri ženske, ki so vse dosegle starost nad 100 let. Soproga Antona Kopu-noviča je bila stara 107 let, vdova Baltazarja Abrahama 101 leto, vdova Gjure Fi-ča pa točno 100 let. * Prostovoljna smrt dvzb fnladih zaljubljencev. Na terasi pri merskem svetilniku t Splitu je 2-4 letni Branko Hribair na pe-pelnično jutro ustrelil svojo lepo 21 letno izvoljenko G-rozdano Ažinovičevo, nato pa še sebe. Dočim je Grozdana takoj podlegla, so Hribarja še pri zavesti prepeljalivbolni-, kjer pa je popoldne izdihnil. V poslovilnih pismih prosita svoje starše oproščenja, ker da nihče ni kriv njune smrti, sama sta se v ljubezni odločila zanjo. Tragedija mladih zaljubljencev je vzbudila v Splitu mnogo sočustvovanja, kar je pokazala tudi velika udeležba pri pogrebu, ko so mladi par na njuno poslednjo željo položili v skupni grob. Kino Ljubljanski dvor _Telefon 2730_ TIM MC COY, sloviti covboy v senzacionalni, velenapeti pustolovščini BELI SOVRAGI Dopolnilo šaloigra in Paramoun-tov tednik. Ob 4., in 9. zvečer ♦ Ali ae mora v cerkvi poljubiti križ? Iz Velikega Bečkereka poročajo: Dušan Ču-rič, pravoslavni svečenik iz Dragutinova, je tožil pri sodišču Marka Treziaa, da mu je ta obrnil hrbet, ko mu je v cerkvi, kakor drugim, ponudil križ, da ga poljubi. Sresko sodišče v Novem Bečeju je Trezina obsodilo na 300 Din denarne globe. Us.re-zajoč njegovi pritožbi pa ga je sodišče v Velikem Bečkereku oprostilo M obtožbe, češ da je vsakemu človeku svobodno, lioče li poljubiti križ ali ne. ♦ Osemdesetletni oče ubil svojega sina. Pred sreskim sodiščem v Kutini je nedavno osemdesetletni Gjuro Klepee tožil svojega sina, naj mu vrne darovano zemljišče. Zaradi tega je nastal v hiši prepir med očetom in sinom, ker sin ni hotel zemljišča povrniti očetu. Kmalu nato j« oče počakal svojega sina pri vratih ter mu s silnim udarcem 9 polenom razbil lobanjo. Predvčerajšnjim je pred sodiščem v Bjelovaru osemdesetletni starec sedel na zatožni klopi. Ker bo zdravniki izjavili, da je starec normalen, ga je sodišče obsodilo na tri leta težke če. ♦ Tajna izdelovalnica vžigalnikov. Na Voči pri Ivancu v Sremu »o orožniki prišli te dni na sled tajni izdelovalnici vžigalnikov v hiši Josipa Bolčeviča. Vžigalniki imajo izvrsten mehanizem ter funkcijonirajo brezhibno. Zato je bil Bolčevič tudi na dobrem glasu ter j« imel mnogo kupcev. Pri njem so našli večjo zalogo izdelanega blaga. ki je bilo zaplenjeno in izročeno finančni kontroli. ♦ Ponarejevalci srebrnega denarja. V kraju in okolici Marije Bistrice v hrvatskem Zagorju so se v zadnjem času pojavili v prometu ponarejeni novci po 20 Din. Žandarmerija pa je te dni ponarejevalcem prišla na sled. Bila sta to kleparska vajenca Peter in Vid Baja iz Selnice. Oba sta bila izročena pristojnemu sodišču. ♦ Okolica bolnika se obvaruje hripe z okusnimi Anacot pastilami dr. Wandera, ki se dobe v lekarnah za 8 Din. ♦ Obleve in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane u_ Z ljubljanske univerze. Rektor g. dr. Matija Slavič je odpotoval v Beograd, da na merodajnih mestih intervenira glede ureditve vprašanja naše univerze. u_ Velika knjižna akcija. Danes se zgla-se pobiralci knjig v naslednjih ulicah: Ambrožev trg, Cankarjevo nabrežje, Ciril-Me-todova, Florijanska, Grudnovo nabrežje, Ga-lusovo nabrežje, Hrenova ulica. Kleparska steza, Krojaška, Ključavničarska, Kopitarjeva, Krekov trg, Kapiteljska, Merosodna, Mestni trg, Mišičeva, Nabrežje 20. septembra, Ozka ulica, Pred škofijo. Poljanski nasip, Poljanska cesta (do Domobranske), Rožna ulica. Reber, Ribja ulica, Stare pravde, Streliška, Stritarjeva, Sukujarska, Strossmayerjeva, Stiska ulica, Stari trg, Trubarjeva ulica, VožaTski pot, Zrinjskega cesta, Zamikov a, Zvezdarska, Žabjak. Pripravite knjige. — Akcijski odbor. u— Trboveljski slavčki. Kakor hitro napovedo svoj koncert, že vzbude med občinstvom največje zanimanje. Kako pa tudi ne, saj vee občuduje njihovo ubranost, lepoto glasov, izvežbanost pa tudi ljubezen, s katero izvajajo tudi najtežje mladinske zbore. Nedeljski koncert bo še prav posebno zanimiv. Prihajajo z novimi, nepoznanimi skladbami, veliko izmed njih je naTodnih. Predvsem opozarjamo na 4 istrske narodne. ki jih je za mladinski zbor ubral Ivan Matečič. So to izredno zanimive, popolnoma svojevrstne narodne popevke, ki nam kažejo vso dušo nesrečnega istrskega človeka. Zvenijo čudovito lepo in vplivajo na poslušalca z neko čudno notranjo močjo. Dalje poje zbor tri srbske narodne v priredbi Stevana Mokranjca, nekaj pesmic iz Medjimurja ter več slovenskih v priredbi Emila Adamiča. Poleg tega še nekaj slovenskih in hrvatskih umetnih mladinskih Drevi ob 20.V2 — KAZINA Plesni turnir z družabnim večerom JENKOVA PROSLAVA — SONNT BOY JAZZ. 2950 Nič te starost — ded — ne zmaje, vedno si Se korenina! Ded odvrne ml smehljaje: »Pijem Slamičeva vina!" zborov. Koncert Trboveljskih Blavčkor bo jutri dopoldne ob 11. v veliki unionski rani. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. u— Operna in koncertna pevka gospa Pavla Lovšetova priredi r ponedeljek 13. t. m. samostojen koncert v dvorani Filhar-monične družbe. V I. delu svojega bogatega sporeda nas bo seznanila s švedskimi skla-date!ji, ki so pri nas skoro popolnoma neznani, poznamo po veliki večini le Griega. V 41. delu zapoje tri Svetlove samospeve, v III. delu pa hrvatske avtorje Gotovca, Gr-goševiča in Dobroniča. Veliko skladb poje iz rokopisa, po večini pa so za Ljubljano popolnoma nove. Vstopnice so od ponedeljka dalje v predprodaji v Matični knjigarni. u_ Socialno-goepodarski tečaj ZKD. Drevi ob 19. bo predaval g dr. Josv Mihalek o mednarodnih plačilih, o plačilni bilanci, kliringu in menicah. To je predzadnje predavanje socialno-gospodarskega tečaja in ker je zelo aktualno, je vabljeno vse občinstvo. u_ Zimski večer, zabavno-propagandna prireditev krajevnega odbora Rdečega križa ljubljanskega, h kateri vabimo vse prijateje te eminent.no humanitarne organizacije, se bo vrčii v ponedeljek 6. t. m. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Začetek ob 20., vstop pTOSt. Spored obsega namenu primeren nagovor, mladinski prizor z godbo, ruske otroške pesmi (samospevi), jugoslovenske skladbe za mešani zbor in alegorična živa slika ob godbi. Sodelujejo Podmladek Rdečega Križa nr-vega razreda drž. vadnice. gospa koncertna pevka Medved-Skerljeva Cirila, dijaški mešani zbor drž. učiteljske šole, ki ga vodi g. učitelj glasbe Repovš Ivan. ter samaritan-ke in samaritani ljubljanskega Rdečega križa. Ker slovijo prireditve ljubljanskega Rdečega križa za privlačne, se je tudi fco pot nadejati obilnega poseta. SEDAJ NOGAVICE! Moške Din 3 - Damske 4.—, 5.—, 6.—, 9.—, 14,— Din 3 - 6.50, 7.50, 9.—, 13.—, 16.— Trgovska hiša Ant. Krisper Mestni trg 26 Stritarjeva 1—S LJUBLJANA u— Važno predavanje o Holancteld priredi v sredo 8. t. m. ob pol 20. v dvorani Delavske zbornice Narodni izseljenski odbor. O kulturnih in gospodarskih razmerah na Holandskem in naših izseljencih predava g. dr. Vladimir Pavlakovič, bivši konzularni tajnik in ravnatelj N'izozemske-ju-goslovenske trgovske zbornice v Rotterda-mu. Ta odlični poznavalec holandskih razmer prispe te dni v našo državo in bo obiskal vse večje kraje ter bo na predavanjih seznanjal naš narod s prijateljskim holand-skim narodom. Narodni izseljenski odbor vabi javnost, da se udeleži tega važnega predavanja v čim večjem številu. Vstop k predavanju prost u— Kraje"na organizacija JRKD na Barju bo imela občni zbor 7. t. m. ob 20. v ondotnem gasilnem domu. Poročala bosta tudi narodni poslanec dr. Rape in dr. Ce-puder. Udeležba in glasovanje sta dovoljena le z legitimacijami, ki se dobe danes popoldne v Kramarjevi, Jutri v Vidmarjevi in Vrbinčevi ter t ponedeljek r Kramarjevi gostilni. u— Preporod ovci! Danes ob 17. predava g. dr. Lapajn« o bankah. Vljudno rabljeni člani SOP Za člane udeležba obvezna! Sreskim načelstvom In občinam pasivnih krajev priporočam ugoden NAKUP SENA na odprt račun- 3612 A. LAKNER, Planina pri Rakeku. Pri boleznih žolča, jeter in živcev je priporočljivo, da izpije vsak dva do tri mesece skozi nekaj tednov vsak dan zjutraj na tešče pol kozarca Saxlehnerjeve »HUNYADI JANOS«. »Hunyadi Janos« grenčica je izborno, neprekosljivo naravno odvajalno sredstvo. Ureja stolico, odvaja škodljive snovi iz telesa, poživlja organizem in dela telo bolj odporno. Dobiva se v lekarnah in drogerijah in vseh boljših trgovinah. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem! KRIZA Skrbi in neprilike naSe dobe gospodarske depresije obremenjujejo do skrajnosti naš živčni sistem, a naša dnevna hrana nam daje premalo hranilnosti, da bi mogli nadoknaditi potrošeno moč in energijo. OVOMALTINE vsebuje neobičajno mnogo snovi, ki so potrebne za hrano živcev. Noti— Danes • češki komik VI as ta Burian ▼ Ljubljani Nepozabni »Lažmi felduiaršal«, sloviti češki komik Vlasta Burian, gostuje danes v LJubljani v svojem filmu »Revizor »Haselhuhn«. V tej izvrstni komediji pokaže Burian svojo groteskno komičnost, pripoveduje sijajne dovtipe, katerim se bo občinstvo smejalo do solz. Predstave se bodo vršile v Elitnem kinu Matici danes ob 1-4.15 in jutri, v nedeljo ob 11. dopoldne. u_ >Ciciban« v dvorani Delavske zbornice. Tretjo reprizo »Cicibana« bo uprizoril otroški oder »Svobode« jutri ob 15. Vstopnice po 8, 6, 4 Din stojišča po 1 Din. u— Čudna najdba v Ljubljanici. Učenec Pavel Trtnik z Zaloške ceste je te dni opazil v Ljubljanici večji omot, kri ga je dvignil iz vode in ga zanesel na stražnreo. Tamkaj so omot razvili in našli v rjav papir zavito trupelce nedonošenega deteta. Za materjo poizvedujejo. u— Suknjiči v kanalu. Mestni delavci eo :meli v četrtek opravila pri popravljanju kanala pod Pleterkiikovo ulico. Notri je zlezel delavec Miha Vašte, ki je takoj pod ploščo opazil na kupu kar tri lepo zložene suknjiče, in sicer rjavega, črnega in usnjenega. V kanalu so bila urejena tudi težišča. Vhod v kanal je poleg kurilnice pri kolodvoru. u_ Za 19 postrvi štiri mesec« strogega zapora. V romantični Radomlji na Gorenjskem ima Kranjska industrijska družba svoj ribolov, i^epe postrvi švigajo v bistri vodi, love pa jih posebno vneto ribji tatovi. Samo lani so čuvarji prijavili sodišču 64 takih ribarjev. Pred malim senatom je včeraj stal visok in krepak kmečki fant Lojze, ki je tatvino 8eveda tajil, ali priča Ivan Snoj, zapriseženi ribiški čuvaj z Blejske Dobrave, je odločno izpovedal: >Bilo je lani na kresni večer ob 20. Točno vem, ker vedno pogledam na uro, če zasačim kakega tatu. Takrat sta bila pri Fužinah dva moška, eden maskiran z rdečo brado in brki, dTUgi pa je bi1 tale Lojze. Imela sta ujetih 19 postrvi. Drugič je Lojze lovil 17. julija, a mi je ušel.« Zaradi 19 postrvi je bil Lojze obsojen na 4 mesece strogega zapora, zaradi druge tatvine pa oproščen. u— Drzna žeparica 'Ivanka Lovrakovičeva 30 letna šivilja iz okolice Karlovca, je bila že večkrat kaznovana. Je res pravi tip že-parice, ki nastopa po sejmih io na trgih in se povsod znajde v gneči. Svojčas je bila obsojena na večletno prisilno delo v Begunjah na Gorenjskem. Posrečilo pa se ji je lani decembra pobegniti. Klatila se je nato okrog, a pred božičnimi prazniki se je pojavila na ljubljanskem živilskem trgu. Najprej je segla po denarnici gospodinje Fani-ke Gorjančeve in je izmaknila 140 Din gotovine. Ta žepna tatvina ji je izredno srečno uspela, zato je segla v drugič v žep Ivanke Podobnikove. Pa jo Je zalotila, žeparica Ivanka je bila zatorej včeraj pred malim senatom obsojena na 15 mesecev strogega zapora. Po prestani kazni pa bo romala nazaj v Begunje, da odsluži s prisii-nim delom še tri leta. u_ Drzen vlom v stanovanje, žena pod- proglednika finančne kontrole Jerka Otri-nova, ki stanuje v Podjunski ulici je doživela v četrtek dopoldne nemalo presenečenje. Ko se je namreč vrnila s trga domov, je opazila v vratih ključ, dočim je imela svojega v torbici. Tisti hip pa so se že tudi odprla vrata stanovanja in je planil na hodnik neznan mlad moški, oblečen v čeden sivkast plašč. Neznanec je sunil prestrašeno Otrinovo v stran in pobegnil, kar so ga nesle noge. Otrinova je našla stanovanje vse razmetano in je takoj tudi ugotovila, da ji je neznanec ukradel 4 ure v vrednosti 1560 Din, več prstanov, vrednih 200 Din in še 300 Din, ki jih je našel v žepu suknjiča Otrinovega sina. u_ Preporod ima danes svojo redno plesno vajo. Začetek točno ob 8. Igra priznani Ronny jazz. u_ Razprodaja konfekcijskega in modnega blaga P. Magdič, Frančiškanska ut. 10, sam« kratek čas. u_ Današnji plesni turnir v Kazini »e bo vršil med pol 11. in 12. zvečer. Pred tekmo od pol 9. dalje, med in po tekmi je družabni ples do 3. zjutraj. Za gledalce bo balkon na razpolago. Vstopnina 20 Din, dijaki 10 Din. V. ZABAVNI VEČER konzervatoristov KAZINA, dne 11. marca RONNT-JAZZ — PLES — BUFFET VABILA. 3616 bena druga hrana ne vsebuje v toBkl meri in koncentrirani obliki izredno dragocenih sestavin ekstrakta slada, svežega mleka in svežih jajc. OVOMALTINE je ekonomična hrana, a danes moramo stremeti za tem, da dobimo za vsak izdatek največjo možno vrednost m— Prof. Katz Johan Rudolf, komfk iz Amsterdama je dospel r Ljubljano. Nastanil se je v rodbinskem penzijoou Schauta v nebotičniku. Kupuje in prodaja valute in deviz. Poravnava Inozemske fakture Sprejema in izplačuje ▼loge Podružnica Mestne hranilnice ljubljanske LJUBLJANA, Miklošičeva cesta St 13 Iz Maribora a— Kraljeva z»hvaia združenja *8uiIL niš^ih paznikov. Glavna odbor Združenja stražmškega osoibja kaanilniških paznikov v Jugoslaviji s sedežem v Mariboru je pre_ jel preko predstojndštva mariborske policije na udanostno brzojavko, poslano z zadnjega rednega občnega zbora Nj. Vel. kralju, zahvalo za rodoljubne m patriotič-ne izraze udanosti in zvestobe. Tudi predsednik mi das trškega sveta se je zahvaiii članom združenja za poslane brzojavne pozdrave oočnega zbora. a— Uspehi akcije za gradbo azila Pto^L tuberkulozne lige. V teiošnjem ieftu je PTL nabrala lepo vsoto, In sicer 23.399 Din za zgradbo azila. Vsem, ki so pripomogli k lepi vsoti, izreka PTL tem potom prisrčno zahvalo, zlasti bišnim lastnikom in njihovim upraviteljem ter oskrbnikom, ki so posredovali, da so dinarski prispevki prišli v roke liginega inkasanta. Izredno naklonjenost kažejo pri akciji hišniki in njihove žene, ki opravljajo s srvojim agiL. ni m posredovanjem človekoljubno in vsestransko požrtvovalno delo, za kar PTL izreka še posebno zahvalo. V naraščajočih številkah pa imamo notranje zadoščenje vsi, ki se spomnimo enkrat na mesec s skromnim, a veniar z rednim prispevkom najbednejšib med bednimi. Upati je, da bodo našemu vzgledu sledili kmalu prav vsi Mariborčani. PTL naznanja, da je fond za zgradbo azila za tuberkulozne absolutno nedotakljiv. Vsa sredstva, nabrana v ta namen, bodo porabljena izključno le za azil. Zato je upati, da bo dosedanje število podpornikov na5!o vedno več in več posnemovalcev. a— Z Ljudske univerze. Ker je docent dr. Reya zadržan, bo predavaj drevi pisatelj g. Mantuani iz Ljubljane o lletohiji, zibelki srbse kulture. — Komorni koncert ljubljanskega kvarteta bo v Ljudski unL verzi v torek 7. t. m. Za svoj nastop si je izbral za spored: Beethoven, kvartet op. 18, Borodin, kvartet d-dur in Debussv, kvartet op. 10. Prireditev domač-ih umetnikov zasluži vsi našo pozornost a— Jadranska Straža v Maribora tma svoj letošnji redni občni zbor v ponedeljek 6. t. m. jO 20.30 v lovski sobi pri j-CtIu«. a— Med klubska šahovska tekma. Jutri se začne ob 9. dopoldne v kavami Jadran šahovska tekma za prvenstvo leta 1933. med klubi ozir. odseki: Mariborskim ša_ hovskim klubom, sekcijo železničarja. Napredka in Triglava. — Igrali bodo na 8 deskah, po dva in dva kluba med seboj, torej skupno na 16 deskah. Zmagoviti klub dobi v znak prvenstva 1933 lep prehodni pokal. Kaže, da bo borba jako huda. sai so priglašeni najboljši igralci Maribora, med njimi sod. Kramer. Ostanek, Konič, Bien in drugi. Prijatelji šaha. in klbici bodo dobro došli! Prvi češki govoreči film v Lfsafjllaisf Film i« Studentovskega življenja! Umetnina, ki nam živo slika življenje in dušo naše mladine. PRED MATU Pride! Premiera bo v »ELITNEM KINU MATICI« kar drugo za dragim dobili troje dram, ki se ukvarjajo z zgodovino in usodo fevdalne celjske vladarske iamilije na Slovenskem: od Novačana. Zupančiča in Krefta. Svoj čas > bil Ivan Cankar nekoč nekaj namignil, da bo napisal dramo o uporu slovenskih kmetov proti fevdalnemu sistemu — toda Cankar sam besede ni držal in tadi njegovi dediči si niso vzeli za mar, da bi izpolnili to njegovo zaobljubo. Ze iz davnih časov so si nasi pesniki in pisatelji prizadevali, da bi v svojih pesmih in knjigah oživili neke velike čine, ki eo menda pomenili začetek ali zamisel slavne slovenske zgodovine — in temu romantičnemu hrepenenju so napadali tudi avtorji, ki s>o se lotevali oblikovati usodo celjske grofovske politične ideje. Bratko Kreft je prišel, da temu naporu vse svetle tenčice raztrga z obličja. Nobenega dvoma ni. da so njegovi predhodniki oremogli več elementarne umetniške moči in da so bili za dobro mero bolj vešči v rabi literarnega orodja in orožja kakor on _ njemu pa gre vendarle zasluga, da nam je dal prvo d^bro uspelo zgodovinsko nacionalno drami*, ki ni samo plod pesniškega zanosa in nacionalno romantičnih izdanj. temveč nam podaja svetovno - nazorno, sociološko kritično sliko časa in ljudi. Njegovi »Celjski grofje« so v tem pogledu delo, ki pomeni v našem sodobnem dramatskem tvoretvj velik korak naprej. Nagiba, da je Kreft za svojo dramo šel iskat v fevdalno preteklost naše zgodovine, pag ne smemo iskati samo v njegovem polemičnem odporu proti načinu, kako eo pi- satelji doslej obravnavali ta povsem zanimivi kos historije, čas, ki v njem živimo, ni kdo ve kaj pripraven za presvobodne manifestacije v Kritiki aktualnih socialnih in političnih razmer. V takšnih dobah so se pisatelji in umetniki že od nekdaj radi zatekali v preteklost, da v nji daleč poiščejo analogij in aluzij, ki bi po svoje pomagale tolmačiti dejanje in nehanje današnjega dne. Ce v tej relaciji razumemo »Celjske grofe*, so brez dvoina precej več kakor samo polemična izjava o tem tako smešno spornem poglavju naše zgodovine. Kreft je v svoji drami z vso ostrino sociološko kritičnega duha osvetlil čas, ki so v njem nastopali celjski Hermani, Frideriki in Veronike Deseniške. Dal je v nji izraza tistemu revolucionarnemu suverenemu razumevanju zgodovine, ki bo preprostemu malome-ščanu in političnemu laiku najbrž še precej časa ostalo tuje: prikazal je to celjansko epizodo naše zgodovine ▼ relaciji borbe med fevdalnim ter meščanskim razredoni — in ta dialektični razgled, ki je Kreft vanj uklenil svojo celjsko tragedijo, sodobnemu človeku prav gotovo mnogo bolj približa dejanje in zgodbo kakor vsaka romantična iluzija. Kot dober poznavalec odra in dramatike zgradbe je Kreft svoje delo prostorno ki časovno efektno poenostavil. Jedro vse drame je sodba in obsodba Veronike z Desenic, te lepe, domala plebeiske žene. ki je kot prvo črno znamenje stopila v sredo svetlih osvojalnih celjskih načrtov in ki je zavoljo tega morala pasti. Okrog te epizode je pi- satelj naslikal pisan svet tedanje dobe. Iz pozabljene zgodovine je spravil na dan prve početke celjskega meščanstva, kd je raslo ob grajskem obzidju, kakor je meščanski razred v nedrijih fevdalizma rasel po Evropi, da zrase, dvigne glavo in stre družabnega očeta, ki ea je rodil. To bojno razmerje med fevdom in meščanstvom v slovenski drami 6eveda ni moglo dobiti tiste izrazite oblike, kakršno lahko izkaeujejo zgodovinska dela drugih, zgodovinsko bogatejših literatur, kakor je slovenska. Prav ob pomanjkanju zgodovinskega ideala ie najbrž tudi Kreftov" Pravdač ostal nasproti mogočnemu grofu Hermanu nekam medel in nedograjen. Podoba je, kakor da bi bil pisatelj sam premogel premalo uporniške sle, da bi iz sebe dovolj odločno in jasno izoblikoval podobo revolucijonarja, kakršen je Pravdač, da v borbi proti fevdalnemu mogotcu Hermanu, ki ee v nezadrzevanem izvrševanju svojih načrtov ne straši ne Boga ne vesti, iz samega uporniškega idealoma žrtvuje svoje življenje. Pa dasi je prav ta borbeni del drame v razmerju z grofom Hermanom, ki mu je pisatelj — nekoliko pač ob vzgledovanju na Novačana in Zupančiča — izklesal monumentalen lik, nekam šibkejši, vendar je Kreft v >Celjekimi grofi« nakazal mladi generaciji »e hvale vreden primer, kako naj 09 sgodovinske drame pišejo. Okoli obeh srednjih figur, ki med njima bije osrednji, idejni konflikt — borba starega, na smrt obsojenega sveta z novim, ki M komaj poraja _ j« nanizana msogolič- na družba oseb, ki s svojimi življenji mečejo luč in temo na to tragično srečanje rojstva in smrti: tisti, ki je obsojen na smrt, naj živi — t'sti, ki je rojen, da bo živel, naj pade. Friderik, Hermanov sin in naslednik, ki si je svoje lahkomiselne roke umazal s krvjo dveh svojih žen, je pisatelju oslal nekam nedojuiljen in je v primeri z živima, neposredno življenjskima likoma kraljice Barbare, te rojene ljubavnice in hetere, in pa Jošta, čigar osebna tragedija spada med najlepše in najresničnejše, kar je Kreft v svoji drami napisa!, ostal neizrazit Usoda Veronike Deseniške, ki je nekakšno jedro vse Kreftove dramatske zgodbe, je najbrž prav zaradi tega pomanjkanja polnovredne protiigre v delu nekam neizčrpana. Izmed ostalih oseb so zlasti Piccolomini, pateT Gregor in izmed meščanov pek živi in neposredni. Nekatera mesta v »Celjskih grofib« pričajo, da se je Kreft mnogo učil pri Krleži. Nekatere fraze in scene človeka tu pa tam živahno opomnijo na »Glembayevec. To je pač prvi primer v naši knj ževnosti, da ee ie mlad slovenski pisatelj tako očitno učil pri tem največjem sodobnem jugosloven-skem dramatiku Krleža je dobra šola in tudi Kreft si je osvojil mars katero zrno, dasi se je tu pa tam dal zavesti njegovemu čudovitemu, suvereno finema načinu, kako zna v svojih delih tudi z najbolj banalnim škandalom oceniti človeka, družbo in čas. Drami je Kreft napisal obširen uvod, ki nekako zaključuje njegovo nedavno polemiko s Novačanom o uiogi oeJjskih grofov v slovenski zgodovini. V njem fe pisatelj izpričal svoje ogromno poznavanje zgodovinske in sociološke literature ter je s številnimi citati, zgodovinskimi ugotovitvami -n pripovedmi nazorno obrazložil čas, ka ee v njem drama godi. Oprema knjige, ki zaključuje letnik 1832 »Slovenskih potic (urejuje Juš Kozak), daje slutiti, da bo založba v novem letu z opro-mo svojih publikacij presenečala še bolj ko doslej. L. Misel. Slovenski likovni (imetniki se •rganiz«-rajo. Danes ob 19 uri se bodo zbral- v restavraciji »Zvezda« likovni umetniki iz dravske banovine, da se pogovore o ustanovitvi svoje stanovske m reprezentativne organizacije Poseben odbor je že ne&aj časa pripravljal novo organizac jo in je imel tako lep odziv, da je ustanovitev zagotovljen«. Naš list se je vedno zavzemal za tako organ zacijo, ki bo združila v^e likovne umetnike in jim tako olajšala težki položaj v sedanjih gospodarsko izredno neugodnih razmerah. Tudi za ta stan velja namreč stara izkušnja, da je samo v slogi moč. Želimo tedaj ustamavljajočenvu »e društvu obilo uspeha! 70 let praške Um^lecke besede. Letos slavi Um^lecka beseda v Pragi, ki 9i je pridobila velikih zaslug za češko likovno, književno in glasbeno umetnost, sedemdesetletnico obstoja. Ob tej priliki je izdala za svoje članke velik, obsežen zbornik. fcSi mm Na splošno željo de danes ob »4 8. ta W 10. zvečer Sijaja šalotgra — bomba smeha gospa si m želi otrok LIANE HAID GEORG ALEKSANDER, HANS MOSEB, OTTO WALLBUI4G Kot dopolnilo najnovejši Foxov zvočni tednik in izvrstna komedija enodejanka »Poročiti se je treba«, v kateri briijira znani komik Szoke Szakall. Elitni kmo Matica Telefon 2124. a— Priznanje zvestobe. V Četrtek zvečer je podružnica mariborskega Slovenskega iovskega društva priredila večer, na katerem je predsednik podrofaice g. Bogdan Pogačnik Izročil lovskima paznikoma gg. Mirku DolinSku in Vinku Brodnjaku, ki f-ta bdla težko ranjena v zmana borbi z divjimi lovci na Dravskem polju, častno di_ p I omo ln lep znesek, ki so ga naibrali iovol za njiju. Pomembnega večera so se udeležite med drugimi tudi predsednik ptujske podružnice g. dr. Šalamun, ptujski podžupan in tovarnar g. Pavel Pirich, gozdarski nad5vetnik inž. Urbas in dr. Kupnik. V imenu lovskih paznikov se je zahvalil v lepdh besedah za priznanje paznik Kacijan s Pobrežja. Na tem večeru je bi o tudi sklenjeno, da bo podružnica ustanovila poseben fond. iz katerega, bodo prejemali nagrade zvesti pazniki, onemogli pa podpore. a— Ljudsko gibanje. V mesecu februarju je bilo v mariborskih farnih cerkvah Krščenih 93 otrok, in sicer 52 dečkov in 41 deklic; umrlo Je 56 oseb, m sicer 23 moških in o3 žensk; pred oltar pa 1e sto. pilo 49 parov. a_ Hotel »OREL< Salvator m Tscheli?i- Wo pivo. najfinejše mrzle in tople plošče n močnate špeeialitete. a— V rokah pravice. Predvčerajšnjim le -r-ariborska policija pri prihodu popoldanskega osebnega vlaka iz Zagreba aretirala 24-letnega deiavca Marka Curiča, rodom iz Grabovice v Bosni, ker se je zapletel v neka protislovja in ker so našli pri njem znesek 10.3S6 Din, o koiem ni vedel točno povedati, kjer jih je zaslužil. Trdil je si_ cer. da je lepo vsoto zaslužil kot krošnjar v Banatu, toda tega mu niso mogli verjeti, ker je bi' pred mesecem še v Mariboru brez posla in ni imel niti toliko, da bi si bil kupil vozni listek do Zagreba, kamor je nameraval takrat odpotovati. Pri preiskavi so našGrofica Marica« rta celjskem odru. Mariborsko gledališče bo gostovalo 14. t. m. z izvrstno Kalmanovo opereto »Grofico Marico«. Gostovanje je zvezano z velikimi stroški in bo le v primeru, da bo gledališče do 10. t. m. zasedeno. Zato naročajte in dvigajte rezervirane vstopnice do omenjenega dne' e_ Eletni kino Union. Danes ob pol 17. in pol 21. zvočna opereta >Jaz po dnevi . ti ponoči • • •< in dve zvočni predigri Iz Ksrassfa r— Občni zbor organizacije JRKD v Kranju se bo vršil v četrtek 9 t. m. ob 19 .'O v Narodnem domu. Dnevni red: razprava o 14. točki organizacijskih pravil. Vab!jeni so vsi člani. Iz Hrastnika h— Odhod niča g. Završnka. V sredo zvečer se je zbralo precejšnje število članov Glasbenega društva m Soicola v Sokolskem domu, da se odslovi od priljubljenega in agitnega učitelja Završnika Bi ne ta. ki odhaja na novo s!užb"ao mesto na Bled. V imenu Glasbenega društva je elavljenca pozdravil g. ravnatelj inž. Drolc, za Sokola pa je izpregovoril tople besede starosta br. Groznik Dekleta pevskega zbora pa so mu prineslo kito nageljev Lep večer je bil. h— Kino Narodni dom predvaja danes ob 20. ur in v nedeljo ob 14. in 20. velefilm »Noči bsialajke«. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v SokoUkem domu predvaja danes ob 15.. 18 in 20.15 zvočni f;'m _ opereta »Če je žena muzikalna« (Moderna dota). V predigri zvočni tednik. Iz Laškega Laški kino bo predvajal danes ob pol 17. ter ob pol 21.. jutri pa ob 14, ool 17. ter ob pol 21. svetovni tonfilm »Trader Horn«. (jSospodarstvo Stanje Narodne banke Po izJcazu z dne 38. februarja se je nasproti stanju 2. februarja zmanjšala podloga v zlatu in devizah za 2.milijona na 1141.05 milijona Din. Devize, ki se ne štejejo v podlago, so padle za 5.04 milijona na 10.39 milijona Din. Posojila nazadjje>o dalje, in sicer so se znižala posojila na menice za 12.04 na 2045.15 m lijona Din, a lombard se je zmanjšal za 1.15 milijona na 342.45 milijona Din. Starj državni dolg se je povečal za 0.20 milijona na 1810.616 milijona Din. Začasne avans državni blagajni je ostal ne-izpremenjen. Obtcik bankovcev povečal za 53.48 milijona na 4585.96 milijona Din, kar prihaja od zmanjšanja obveznosti na pokazanje za 57.18 milijona na 873.37 milijona D n. Lani v »tem času je znašal obtok rovčanic 4775.98 milijona Din, kar pomeni, da je bil za 190.02 m lijona Din večji kakor letos. Skupna vsota obtoka in obveznosti na j pokazanje je popustile za okroglo 3.7 milijona na 5459 33 milijona Din. kar je krito v zlatu in devizah s 35.55 odst. (za 0.01 odst. manj kakor v prejšnjem izkazu), a samo v zlatu z 32.26 odst. (za 0.02 odst. več). Pregled stanja Nrrodne banke 28. februarja po važnejših postavkah je naslednji (v milijonih Din); v oklepajih razlike nasproti stanju 22 februarja): aktiva: podloga 1941.05 (— 2.12). od tega v zlatu 1761.42 (-4-0.04), v devizah 176.37 f—3.01) in v bankoveh v tuji moneti 3.25 (-4- 0.89); devize, ki se ne štejejo v podlago 1039 (—5.04); kovan: denar 247.34 (4- 63 75); posojila na menice 2045 15 (—12.04); lombard 342.45 (—1.15); stari državni do'g 1S10.61 (0.20): začasni avans državni blagajni 600.00 CO"); pasiva- obtok bankovcev 4585.96 (+ 53 48); obveznost' na pokazanje 873.37 (—57.18), od tega nasproti državi 7.35 (— 12.97). po žirovnih računih 294.18 (—37.24) in po raznih računih 571.S4 (—6.97); obveznosti z rokom 1338.40 (+ 3.25). _ Gospodarske vesti — Železniška tarifa in premog. Na Sejah tarifnega odbora v Beogradu so se med drugim obravnavale tudi železniške tarife za premog. 0 tem je podal ravnatelj TPD g. dr. Vrhunec obširno poročilo, iz katerega povzemamo: Od nizke nabavne cene za premog je odvisen razvoj narodnega Gospodarstva. Od uveljavljenja sedanje železniške tarife v 1. 1929. 9e pa je položaj v industriji premoga zelo poslabšal Proizvodnja premoga je znašala: v L 1929. 5.6 milijona, v letu 1930. 5.3 milijona, v 1. 1931. 5 milijonov in v 1. 1932. 4.5 milijona ton. Ta padec proizvodnje je povzročil hudo rudarsko krizo v rudniških revirjih. Piazen tega stalno padajo cene premogu, ki znašajo danes na zasebnem trgu samo še <55 0/e, pr: nabavah državnim železnicam pa komaj 75°/o cen iz lela 1929. Prevoz premoga pa je tudi za železnice velike važnosti, saj je znašal prevoz domačega premoga na naših državnih železnicah 1. 1925. 15.65 °/o, v 1. 1928. 14.80°/«, v 1. 1929. 15.34 v 1. 1930. 16.26 %>, v letu 1931. 22.10%, v 1. 1932. 21.20% od vse to-naže. Železniški dohodki od prevoza domačega premoga se morejo ceniti na 140 milijonov Din. Železniški upravi je treba izreči priznanje, da ee trudi s primernim razlikovanjem tarif podprati domači premog. Ker prevoz na naših železnicah prihaja v poštev le za manjša industrijska središča, ki ne leže ob vodi. se izraža zaščita domačega premoga samo pri prevozu na večje d stance. Višja tarifa za uvoz tujega premoga je upravičena, ker se železnice kot največji porabnik premoga ne morejo deeinte-repirati na napredku domačih premogovnikov. Sicer morajo nekatera podjetja rabiti visokokaloreni premog, vendar se tudi uvoz tega premoga ne sme favorizirati, ker »e sicer prepreči, da bi te tvornice preuredile svoje stroje tudi za rabo manj kaloričnega premoga. Predlaganega poviška tarife naša, zaradi gospodarske sti?ke oslabljena industrija, ne bi mogla prenesti, ker je cena premogu e previsokimi izdatki najodločilnej-si element pri stroških proizvodnje vsakega blaga. Zlasti za krajše distance je železniška tarifa previsoka, zato je potrebno, da se vsa? za kratke distance zniža. Cesto onemogoča konkurenčno sposobnost nekaterih naših podjetij za izvoz v tujino samo previsoka cena premoga franco tvornica. Sedanje železniške tarife ne morejo konkurirati z rečno plovbo, zlasti ne s tujimi paroplovni-mi dražbami. Napačno je b'lo, da se je z 2O0/o povišanjem tarife v 1. 1929. zadel samo domači, a ne tudi tuji premog. Dr. Vrhunec je navedel primer, da prevoz 10 ton premoga iz Anglije do naše jadranske obale stane 70—75 šilingov (pod 900 Din), a prevoz iste količine iz Trbovelj do Splita stane 1245 Din. Pri debati se je še ugotovilo, da tudi vojvodinski premog ne vzdrži konkurence z madžarskim zaradi znatno nižje pre-voznine na Madžarskem. = Češkoslovaški zakon o obrestih v obeh zbornicah sprejet. Češkoslovaška poslanska zbornica je sprejela predloženi ji zakon o obrestih. Češka ljudska stranka je opustila zahtevo, da se izpremeni v zakonu določba, ki zabranjuje ustanavljanje novih podružnic denarnih zavodov do konca 1. 1934. Kakor baš poročajo, je bil zakon sprejet tudi že v senatu. = Znižanje lombardne obrestne mere t Švici. Švicarska narodna banka je znižala lombardno obrestno mero za 0.5 na 2.5%. Diskont ie ostal neizpremenjem na 2 %. _ Dodatno k belgijsko-jugoslovenski konvenciji z dre 7. julija 1. 1932. je bil podpisan dogovor g'ede kompenzacije trgovinskih dolgov med Belgijo in Jugoslavijo. Dogovor stopi v /eljavo 4. t. m. = Pred novo ureditvijo carin na sir in jajca v Nemčiji. Nemška državna vlada se je bavila te dni z vprašanjem carin na sir in jajca. Od ministra za prehrano 'n kmetijstvo dr. Hugenberga predlagana zaščita domače nemške proizvodnje je bila sprejeta Prizadeta ministrstva so dobila pooblaščen je, da izdelajo podrobnosti nove ureditve uvoznih carfn na sir in jajca in da pri tem upoštevajo položaj tngovinsko-političnih odnošajev Objava sklenjenih ukrepov bo sled la v kratkem. = Narodni dohodek v Zedinjenih državah se je lani znatno zmanjšal. Po vesti iz New Yorka je skupni narodni dohodek v 1. 1932. znašal okrog 40 milijard, to je 444 dolarjev na osebo, kar pomeni, da je naproti letu 1929. padel narodni dohodek Zedrojeoih držav za 53 odst. = Naša trgovina z Avstrijo v Januarju visoko aktivna Po avstrijskih službenih podatkih je v januarju letos največ uvozila v Avstrijo Nemčija (za 17.4 milijona ši-lngov). Potem sledi takoj Jugoslavija, ki je prodala Avstriji za 11.1 milijona šilingov svojega blaga. Na tretjem mestu jc Češkoslovaška. Uvozila je v tem mesecu iz Avstrje zopet največ Nemčije (za 8.3 milijona šilingov blaga). Nemčiji sledi Madžarska s 5.5 m lijona šilingov. Ker je Jugoslavija izvozila v letošnjem januarju ▼ Avstrijo za 11.1 milijona šilingov blaga (lani v istem mesecu za 6.9 milijonov šilingov), a uvozila iz Avstrije za 3.4 milijona šilingov (lani v istem času za 4.4 milijona šilingov), je torej naša trgovina v Avstrijo v tem času aktivna za 7.7 milijona šlingov. — Konkur? je etvorjea pri ljubljanskem deželnem sod šču nad premoženjem Josipa Beliča, trgovca v Brestu - Igu. Kookurzni sodnik g. Anton Avsec in konkurzni upravnik dr. Juro Adlešič. odvetnik v Ljubljani. Prvi zbor upnikov bo 11. t. m. ob 9. dopoldne; prijavni rok je do 2. aprila, a likvidacijski narok bo 8. aprila ob 9. dopoldne. — poravnalno postopanje je uveden® pri ljubljanskem deželnem sodišču o imovini tvrdke >Alpina«, izdelave in prodaje alpinističnih predmetov, d. z o. z. v Ljubljani. Poravnalni sodnik g. Anton Avsec in poravnalni upravnik dr. Alojzij Kobal. odvetnik v Ljubljani. Prijave terjatev do 8. aprila, a poravnalni narok 13. aprila ob 9. dopoldne. Tvrdka ponuja upnikom 45% kvoto, plačljivo v enem letu po pravomočnosti poravnave. = Nabava kvasa- Komanda mariborskega vojnega okrožja razglaša, da bo 10. t. m. ob 11. dopoldne v pisarni garnizijskega inten-dantskega skladišča v Mariboru Ob železnici 16 prva ustna licitacija glede nabave potrebne količine kvasa za vojaško pekarno v času od 1. aprila do 30. septembra letos. Natančnejši pogoji so na vpogled v pisarni navedenega skladišča. == Dobave. Strojni oddelek železniške direkcije železnic v Ljubljani 6prejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave 200 kg klo-bučevine v ploščah, prometno-komercijalni oddelek iste direkcije pa do 13. t. m. ponudbe glede dobave 3o0 šip za okna. Pogoji pri oddelkih. Direkcija državnega rud-n ka v Velenju sprejema do 6. t. m. ponudbe glede dobave 1200 kg mila m 10.000 kilogramov psenične moke, do 7. t. m. glede dobave 800 kg ječmenove kave in 700 kg cikorije. do 8. t. m gled* dobave 800 tiskovin, 15 varovalnih stekel, raznega cbve-zilnega materiala, krogličnih ležajev. 1000 kresilnih kamenčkov, 50 svedrov, 60.000 kg portiandskega cementa, do 15. t m. p« glede dobave 4 sit za premog in manesmano-vih cevi. Podatki v Zbornici za TOI. Porze 3. marca. Na ljubljanski borza so popustile dfevize na Amsterdam, Berlin, Nev.vork in Pariz. Popravila sta se Bruselj in London, medtem ko sta poleg Curiha ostala neizpreme-njtena Praga in Trst. Avstrijski šiling se je zaključeval v privatnem kliringu po 9.15 do 9.275 Din. Na zagrebškem efektnem tržišču se Je Vojna škoda trgovala za kaso po 193, 196 in 197. Drugih zaključkov ni bilo. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2296.51 — 2307.87. Berlin 1347.91 — 1358.71, Bruselj 799.13 do 803.07, Curih 1108—1113.85, London 195.86 do 197.46, Newyork ček 5649.92—5678.18, Pariz 223.93—225.05, Praga 168.79—169.65. Trst 289.68 - 292.08. Zagreb. Amsterdam 2296.51 — 2307.87. Berlin 1347.91 — 1358.71, Bruselj 799.13 do 803.07. Dunaj 905 — 915 (910), Atene 3536. London 195.86 _ 197.46. MTan 289.68 do 292.08, Newyork kabel 5671.92 — 5700.18 ček 5649.92 - 5678.18, Pariz 223.93—225.05. Praga 188.79 — 169.65, Curih 1108.35 do 111.3.85. Curih. Pariz 20.185. London 17.61, New- york 511.12. Bruselj 72.10, Milan 26.18, Madrid 42.70. Amsterdam 207.20. Berlin 121.75. Dunaj 72.045 (58.30). Sofija 3.74, Praga 15.23, Varšava 57.50. Atene 2.93 Efekti Ljubljana. Vojna škoda 191 _ 193, 7% investicijsko 44 — 46. 8% Blair 38 — 40. 7% Blair 35.50 — 37, Trbovlje 145 — 150. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda za kaso 191 — 194, za marc 190 — 193. 7% investicijsko 44 — 46 4% agrarne 23 do 25, 7% Blair 35.50 — 37, 8% Blair 38—40. 7% posojilo Državne hipotekarne 41 — 43. 6'/» beg lučke 31 — S2; industrijske vrednote: Narodna šumska 24 — 26, Isie 20 bi., Dubrovačka 111 bi., Šečerana Osijek 150 bl„ Trbovlje 145 — 160; bančne vrednote: Narodna 3900 — 4100, Privilegirana agrarna 228 _ 231. Beograd. Vojna škoda promptna zaključka 190 in 187, za marc zaključek 186, 7% invest cij9ko zaključek 44.50, 4% agrarne 23 do 24.50. 6% beglučke zaključek 31.75, 7% posojilo Državne hipotekarne 42.50 — 43, Narodna zaključek 3920, Privilegirana agrarna zaključka 232 in 229. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 14.80, Staats-eisenbahnges. 13.95, Ruše 6.75, Trbovlje 16.05, Aipine-Montan. 12.15. Blagovna tržišča ZIT0 + Chicago (3. t m.) Začetni tečaji: pšenica: za mai 47, za julij 47.125. za September 48.25; turščica: za maj 23.75, za julij 25.125, za september 26.625; oves: za maj 15.75. + Winnipeg (3. t. m.) Začetni tečaji: pšenica: za maj 47.625, za julij 48.50, za oktober 49.75. + Ljubljanska borza (3. L m.) Tendenca za žito dalje čvrsta. Nudijo se: pšenica: Danes ob 14.15 uri ln jutri zadnjikrat ob 11. dopoldne v ELITNEM KINU -.1ATICI Vlasta Burian najboljši češki komik v filmu REVIZOR HASELHUHN Bomba smeha! Smeh in krohot! ORIGINALNI AMERIŠKI F!S MASTE2TS VOICE" SUPERHETERODTN T-cevni radio aparati e vgrajenim dinamičnim zvočnikom, model R-4 SUPERHETERODTN MODEL R-71 8-cevni aparat s vgrajenim dinamičnim zvočnikom ae dobe ▼ vseh trgovinah te stroka. Enoletna pismena garancija za brezhibno funkcijoniranje THE GRAMOPHDNE COMPANV LTD. Glavno skladišče: Zagreb, Ilica 44. Razne modele radio-aparatov gornje tovarne ima stalno na zalogi »Tehnik" JOSIP BANJAI, LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 20. Palača Okrožnega urada. (mlevaka voznina slovenska postaja, pJa-čilo 30 dni): baška 76 kg 290 - 292.50; ba-ška. 77 kg 297.50 — 300; turšfica (mlev. voz., elov. postaja, plačilo 30 dni): času primerno suha. promptna 122.50 — 125: m februar 127.50 — 130; moka (mlevska voznina, slovenska postaja, plačilo 30 dni): baška, »0« 450 — 455; banatska. M)g< 460 do 465. -I- Novosadska blagovna borza (3. L m.) Tendenca neizpremenjena. Promet 26 vagonov. Pšenica: baška, okolica Sombor m okolica Novi Sad, gornjebaška. srednjeba_ ška, baška potiska in sremska 224—226; gornjebanatska 220—224. Turščica: baška in sremska garantirana 64 — 65; za marc. april, maj 68—70; banatska garantirana 63—64. Ječmen: baški in sremski, 64/65 kg. 110—115; pomladmi, 66/67 kg 117.50 do 122.50. Oves: baški in sremski 98—102. Moka; baška in banatska, 2>0g« in »Og-g« 355—370; >2« 335—350; >5« 315—330; »6« 290—300; »7« 195—205; »8« 80—82.50. Otrobi: baški in sremski, v Jutastih vrečah 65—67.50; banatski, v jutastih vrečah 62.50—67. Fižol: baški to sremska beli 117.50—120. + Somborska blagovna borza (3. t. m.) Tendenca neizpremenjena. Promet 101 vagon. Pšenica: baška, okolica Sombor, sremska. slavonska, banatska potiska 220—222.5'); gornjebaška, baška ootiska 222.50 — 225; banatska 217.50 — 220. Turščica: baška promptna 64 — 66: za marc, april, maj 68 — 70; Dunav in Tisa šlep. za apriL, maj 69 — 71. Moka: baška in banatska »Og« in »0gg< 350 — 365; >2« 330 — 345; >5« 310 do 325; >6« 285-295: >71 172.50-177.50; ,8« 80 — 85. Otrobi: baški pšenični 62.50—65. + Budimpeštanska termin^ka borza (3. t. m.) Tendenca prijazna. Promet sreden. Pšenica: za marc 14.08 — 14.10, za maj 14.01 — 14.03 Rž: za marc 7.97 — 8, za mai 8.41 — 8.43. — Turščica.- za maj 7.32 — 7.34. za julij 7.72 — 7.73. bo oddajala ljubljanska rado-postaja. Na prireditev opozarjamo vse bratske ediui-ce m tudi vse sokoisko članstvo. Podrobni spored bo še objavljen. Sokolske smučarje tekme, ki jo bo priredila celjska sokolska župa v nedeljo 5. t. m. v Velenju, se bo udeležilo nad 100 tekmovalcev. Odhod 12 Celja bo v nedeljo ob 7.40 zjutraj s savinjskim vlakom. Vsi udeleženci naj ime jo pn sebi t>okolsko legitimacijo zaradi polovične vožnje. Sodniški zbor za tekme je sestavljen takole: vodstvo župm načelmk br. Poljšak, vodja nastopa br. Grobelnik, merilca časa br. Novak in Pogačnik, ostali funkcionarji br. Prelog, Černigoj in Kramar ter s. Grudnova. Za zmagovalce so določena naslednja darila: smuči za tekmo na daljavo in rokavice (darovala tvrdka R. Stermecki v Celju), 6mučl znamke »Beka« (darovala tvrdka Kramar in Mislej v Cel,ju) ter maža za čevlje (darovala čevljaroa »Adria« v Celm). Smučarske tekme v Liscah pri Celju se bodo vršile na vsak način v nedeljo 5. tega meseca, ker južno vreme ne škoduje niti tekmovalnim progam mti skakalnic. Razglasitev rezultatov in razdelitev darl bo v nedeljo ob 17. v restavraciji g. Pe-trička v Liscah in ne »Pri zelenem travniku«, kakor je bilo prvotno določeno. Novi grobovi Smučarska tekma sokolskega naraščaja v Novem mestu •e je vršila v nedeljo na Kapiteljskem hribu in je potekla v najlepšem redu. Skupno število tekmovalcev je bilo 41, in sicer r višjem A oddelku 22, 19 pa je bilo naraščajnikov od 12 do 14 let. Proga za višji oddelek je nudila tekmovalcem veliko raznoličnosti, in je bila dolga 6 km. Proga za mlajše pa je bila dolga le 2 km in primerno lažja od prve. Rezultati, k! so bili doseženi, so za novomeške terenske in snežne razmere naravnost idealni. Pokazalo se je, da mladina resno goji ta lepi in zdravi šport. Bila je mestoma zelo napeta in j« nudila številnim gledalcem prvovrsten užitek, Rezultati po bili sledeči: višji oddelek 6 km: 1. Stepišnik Jože 23:25, 2. Vukšinofič Drairan 24:30, 3. Suhi Kari 24.32. Nižji oddelek: 1. Stepišnik Roman 12:41, 2. Kalčič Svetozar 13:17, 3. Stepišnik Lado 13:50. Celoten potek tekme je pokazal veliko disciplino naših mladih tekmovalcev, pri posameznih pa je bik) opaziti izdatno rutino. V ostalem pa moramo ugotoviti, da se Je pri nas smučarstvo zelo razvilo, saj šteje novomeški smučarski kader že okrog 300 smučarjev, ki so po večini včlanjeni v tukajšnjem Sokolu. Duša tega zdravega pokreta je prof. g. Ba-čar Rafael, načelnik smučarskega odseka, ki ga vodi z velikim uspehom in požrtvovalnostjo. Sokolska župa Krani priredi tudi letos 19. t m. popoldne v Narodnem domu v Kranju prosvetni dan s koncertom, ki ga V Hočah je umrl g. Anton Namestnik, šolski upravitelj v pokoju. Uglednega, splošno spoštovanega šolnika bodo danes ob pol 16. spremili k večnemu počitku. — V Gornjem Logatcu je umrl ugledni posestnik, gostilničar in trgovec g. Ivan R har. Ustvaril si je lepo domačijo, ki slovi daleč naokrog. Pokopati ga bodo jutri ob 16. — V Ljubljani je umrl v čestiti sta* rosti 84 let g. Josip Barič, upokojenec idrijskega rudnika. Pogreb bo danes ob 14. iz mrliške veže pri Sv. Krištofu k Sv. Križu. — V ljubljanski bolnici je po daljšem trpljenju umrla zasebni ca gospa Marija Beevdek in jo bodo danes ob 16. opremili k večnemu počitku. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Števil se m označbo traja pomen £0 L. Cm opazovanja, t »tanje barometra, 3 temperatura, 4. relat>./aa vlaga » %, o. smer M) brzina vetra, 6 oblačnost 1—10, ?. Trsta padavin 8 padavine » mm Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo. Iruge najnižjo temperaturo. 3. marca Ljubljana 7, 765.0, 3.4, 92, NNW1, 10, 1.2 dež; Ljubljana 13, 763.2, 7.1, 89, VTNW4, 7, Maribor 7, 761.2, —3, 80, NE1, 8, —, —; Zagreb 7, 764.1, 1, 70, NW1, 10, —; Beograd 7, 7«7.1, —1, 70, SES, 8 —, _; Sarajevo 7, 770.1, —4, 70, ESE4, 3, —; Skopije 7, 773.7, —4, 90, mirno, 6,--; Split 7 767.6, 6.0, 50 ENT36. 8, 0.8. 6ei; Kumbor 7, 768.3, 7, 70, ESE1, 8, —, —; Rab 7, 7G6.0, 6, 90, SSE14, 10, _. Temperatura: Ljubljana 4.6, 0.6; Maribor 4, —4; Zagreb 6, 0.0; Beograd 8, —2: Sarajevo 6, —4; Skopije 1, _8; Split 10, 4; Kumbor —, 5; Rab —, 3. Sonce vzhaja-, ob 6.36, zahaja ob 17.4$. Luna vzhaja ob 8.57, zahaja ob 0.52. Vsak naročnik ,Jutra" je zavarovan za 10.000 Din! in sveta Iz Rooserdt nasb^a, Hoover odhaja JSedinjene države so ou snoči opolnoči brez poglavarja. Hoover je namreč že zapustil Belo hišo, Roosevelt pa nastopi predsedstvo danes opoldne ©za na prvi p@gl.ti pogodi časih izkušeno zdravnikovo oko in nfegovl nafoCJl Na sliki vicamo poglavitne sotrudnike novega ameriškega predsednika. Od leve proti desni: prof. Moley, James A. Farley, Roosevelt ln polkovnik Iiorve. V levem knto slike je lastnoročni Rooseveltov podpis Bodoča mestaLepa "e zato pa bodo varna O nekem znamenitem psihiatru pripovedujejo, da je obiskal neki dunajski ,?a-natorij. Med tem ko je korakal skozi ve_ žo, je njegov pogled na videz čisto raztreseno padeti na nekega gospoda z naočniki in črno brado, ki je s-edel med drugimi ljudmi in prebiral svoj časnik. kazite na moža.« je dejal psihiater šefu zdravniku, ki ga je spremljal, j-to Je sa_ momorilni kandidat«, šef je le s težavo potlačil nasmeh: >Gos>pod svetnik,« je dejal, »to ni naš pacient, temveč znan zdravnik za živčne bolezni, ki je prišel, da po-seti nekega sorodnika.« Med tem je zdravnik za živčne bolezni spoznal znamenitega profesorja, stopil celo k njemu, se mu predstavil in izmenjal ž njim nekoliko brezpomembnih besed. »A vendar ostajam pri svojem mnenju, da je mož samomoriL ni kandidat; pazite nanj!« je dejal profesor, ko je odhajal. Nihče mu ni hotel verjeti. Dva dni pozneje pa se je zdravnik, o katerem je govoril, na Semeringu v nekem hotelu vrgel skozi okno najvišjega nadstropja in obležal mrtev. Alf je bil to preroški dar? Po vsej priliki je bil samo avtomatičen mišljenjski proces, kakršen ni redek pri zdravnikih, ki imajo dolge izkušnje in po izkušnjah izbistren opazovalni dar. Psihiater je v »vojem življenju gotovo videl že mnogo Doživljaj Fordovega tajnika Fordov tajnik Liebold Je te dni nenadoma izginil. Ker se je to zgodilo v trenutku, ko je izbruhnila v Ameriki bančna kriza, ga je začela policija iskati. Izsledila ga je v nekem hotelu v Traverse City, kjer je izjavil, da je dobil zaradi prenapornega dela v zadnjem času živčni šok in se je v takšnem stanju odpeljal z doma, ne da bi vedel, kam potuje K smrti ruskega kneza Aleksandra Mihajloviča Svak zadnjega ruskega carja Aleksander Mihajlovič, ki je umrl na svojem posestvu na francoski Rivieri v 67. letu svoje dobe, je bil eden poglavitnih akterjev v ruski zgodovini zadnje dobe. Rodil se je v Tiflisu v času, ko je bil njegov oče nekakšen podkralj ruskega carja na Kavkazu. Pozneje je bil priča atentata na carja Aleksandra II., po prevratu 1917 pa je po_ stal žrtev boljševikov, ki so ga ujeli kot »meščana Romanova« ter ga internirali v Jalti. Ko so Nemci zavzeli Kijev, so ga rešili in Aleksander Mihajlovič se je odpeljal z neko angleško vojno ladjo v Evropo, kjer je nastopil kot pooblaščenec bele Rusije na mirovni konferenci v Parizu. Aleksander Mihajlovič je bil učen mož. Mnogo je potoval in je študiral verska ln filozofska vprašanja. V osemdesetih letih je obiskal Zedinjene države, kjer je Buffa-lo BiH aranžiral njemu na čast velik lov na bivole. Risko-iaponske vojne se je udeležil kot štabni častnik. Imel je največjo rusko knjižnico o mornarici in pomorstvu, ki je obsegala 20 000 zvezkov. Pozneje pa je ta zbirka zgorela. Največja vrlina Aleksandra Mihajloviča je bila ta da je bil eden najstrastnejših nasprotnikov meniha Rasputina. Ponovno je svaril ruskega carja pred vplivi tega pogubnega demona. Njegov zet knez Jusu_ pov je bil tisti, ki je Rasputina ubil — kakor se govori, tudi na prigovarjanje svojega tasta, ki je sprevidel, da se drugače ni mogoče rešiti tega klopa na carskem dvoru. samomorilnih kandidat* ln njSi karakter ristični maki, ki se jih morda nita saan nI dobro zavedal, so se mu vtisnili v spomin ter so mu dali instinktivno sjpoanati vsakega novega človeka te vrste. Na isti način spoznava izšolani pogled medictnca na bledih licih slaJbokrvnega bolnika, na rdeče-modrem cforazu bolnika s srčno boleznijo, po karakteristični hoji pacienta s hrbtenično boleznijo, na zarip-losti in hitrem dihanju človeka s pljučnico. Samo da gre v teh primerih za trenut_ no diagnozo, ki temelji na jasnih., zunanjih znamenjih, dočim prava, intuitivna diagnoza trenutka takšnih znamenj ne potrebuje in se poraja tudi brez vsakega premisleka. Brez znanja in izkušenj pa seveda tudi takšna diagnoza ni mogoča to je vedno glavni pogoj, dočim je sposdbnost za izkoriščanje tega znanja ln izkušnje v trenutku le sekundarnega pomena. Posledice izstopa Japonske iz Društva narodov Japonska je že peta sila, ki zapuSSa Društvo narodov v Ženevi. L. 1936 je osta-vila ženevsko institucijo Oostarica, 1. 1928 Brazilija, še pred njima je izstopila Španija, ki pa je pozneje izstop preklicala s tem, da se je, preden je minula dveletna doba. vrnila v Ženevo. Člana Društva narodov nista nadalje več Mehika in Argentina. Argentina se sicer še vodi v seznamu članov, čaka pa na ratifikacijo potrebnih listin s strani svojega senata. Japonski izstop iz Društva narodov po« vrroči lahko resno krizo te ustanove, kajti Japonska je prispevala za vzdrževanje Društva narodov četrtino celokupnih stroškov. Za 1. 1933 je bilo n. pr. Japonski odmerjeno plačilo blizu 20 milijonov Din. Finance Društva narodov so že danes v zelo dvomljivem stanju. Nu, Japonska mora svoje dajatve vseeno plačevati do 1. 1935. Vse države, ki so izstopile iz ženevske institucij«, so se dosilej držale plačilnih obvezno« sti in tudi Japonska gotovo ne bo odrekla v tem pogledu, saj ji je dana v teh dveh letih možnost povratka v Ženevo in v tem času bo že zasedla toliko kitajske zemlje, da »e ji bo ta »drobtina« za Društvo narodov izplačala. Preiskava o požig« nemškega parlamenta Dosedanja preiskava o p-'ž:gu poganske zbornice v Berlin'i kcže. da je moralo sodelovati pri uničevalnih pripravah najmanj deset oseb. Požigalcu so morale b:ti znane vse podrobnosti v poslopju, sicer bi ie b:l mogel uspešno i-zvršiti zločina, za katerega so ga bili najdi sovrafn ki parlamentarizma. Kftib bivših raznašalcer Aroejroaa: « utvaTjsjo, Za kaj pa bo potreboval na sever_ nem tečaju tako veliko posodo?« vpraša prijatelj. — Potovalec mu odgovori zvi-gka: >Ail ne veš, kako dolge so poisrce uoči?« Vsak dan ena »Ti si to? Koliko pa je že ura, prijate4j?e »Ponedeljek.« »Hvala potem tnomm tate4 i«tafflU Japonska pred izstopom iz Društva narodov Malo preden je izstopila Japonska iz Društva narodov v ženevi, so sklicali vodilni japonski politiki v Tokiu veliko zborovanje, na katerem so zahtevali izstop iz ženevske institucije. Plakati na stenah so utemeljevali to zahtevo Poplave na Angleškem Po velikih snežnih zametih je na Angleškem čez noč nastopilo toplo vreme, ki je povzročilo silne poplave. Na sliki vidimo Temzo, ki je prestopila bregove MEOCAUa^: 6 ana i§ce poti Roman. »Tedaj ne greste z nami?« »Seveda grem! Le pomirite se, gospa Hana, saj se rani! oe more nič zgoditi.« Hvaležno ga je pogledata. Detektrvka, ki je bih za tretmtefo izginila, se je vrnila. »Kako je ime gospodo, ka ga hnaite na surrm?« je vprašala. Hana fe skomignila z rameni. »Po imenu ga ne poznam, a spoznala bi ga seveda takoj.« V tem je vzdignila oči in zagledala pred seboj sRkarja Sevarina. »Iz vsega srca vas prosim oproščenja, iralostiva,« je deual. »Ne vem, kaj bi dal, da se vse to ne bd bilo zgodilo. Domače veselice so mi za zmerom zagrenjene. S kom ste prej plesali?« Ponudb jd je komolec in jo sporazumno z redarjem odvede! po vseh prostorih, mimo gostov, ki so prestrašeni in prepadeiti sta H po kotih. A svojega divjega plesalca ni mogla najti nikjer, naj se je še tako ozirala. »Edina možnost je, da je kaj zaslutil m za časa odnesel pete,« je rekel Seva r m in krenil z nio v oblačriinico. »Ali je pred k|ai časa kak gospod odšel?« »Da. že nekaj jih je odšlo, med njimi tudi neka dama,« je bil odgovor. Zdaj je bfk> res težko pomagaš«. Sevarin je hotd pregledati vpisek gostov in ga primerjati s tistimi, ki so bSi še v hiši, a redarji so rekM, da bi to predolgo trajalo in presegalo njihova pooblastila. »To lahko še opravite, kadar odidemo; a če je kdo prišel z namenom, da bo krade*, tedaj se morda sptob ai rpteaL« Te je bilo seveda zek) verjetno, in Sevam jim je moral potrditi. »Torej ostane vse na naju,« je rekel dr. Schr&ter, kj se je bil med tem osvestil m jel gledati na vso reč z zabavne strani, da bi pomagal Hani. A ta se še m mogla vživeti v toli čuden položaj, kakor se je z druge strani na tihem bala, da ji ga ta strašna zadeva ne bi odtujila. »Prvič sva skupaj, pa se zgodi taka reč,« je mislila sama pri sebi. »AH ni verjetno, da si jo bo razlagal kot slabo znamenje?« Tako misleč se je oblekla. Spravili so se v taksi. Hana se je tiho jokaje naslonila v kot. Dr Schroter, Sevarin, ki je hotel na vsak način spremiti svoja užaljena gosta, in eden izmed redarjev so se ji pridružili. Nobeden ni izpregovoril besedice. Na stražnici so 1 aže in bolje opravili, nego si je predstavljala Hanina splašena domišljija. Zapisali so njene osebne podatke, napravili zapisnik, ki so ga vsi trije podpisali, in čez pol ure so bili spet na ulici. Sevarin je vabil, da bi šli še v kako kavarno in sd privezal dušo, toda Hana ni hotetla nikamor več. »Domov se peljem,« je rekla odločno. Dr. Schroter jo je sprem!!. A zdao je bilo nekaj med njima, kar ju je oba globoko težilo. Hana se je zdelo, da je vse minilo in končano. Tako nesrečno se je čutila, da je nazadnje naslonila objokani obraz med dlani in jela molče strmeti predse A v tem je začutila doktorjevo roko na svojem ramenu. Pogledala ga je. In tedaj jo je nežno prijel za glavo in jo rahlo poljubil na čelo. »»Danes vas nočem mučiti, ljuba!« je rekel. Nato je vzel njeno roko in jo držal do konca vožnje v svoji desnici. Čisto tiho je sedela zraven njega; misliti ni mogla ničesar več. Le burja, ki je pravkar še divjala v njej, in ogorčenje nad krivico, ki se ji je bila zgodila, sta se polegli pod rahftm pritiskom njegovih močnih prstov. »Kdaj se spet vidiva?« je vprašal, ko je bila doma in je hotda stopiti iz avtomobila. «Ce bi se ie radi afaafrfl • teflon, ur- pokldčiite po telefonu. Saj ▼este Liano ile v Hko.« Se trenutek Jo k podržaJ za rofco. »Za Boga. bodite že pametni in ne vtepajte si takiUi neumnosti v gnavo,« je dejal z resnim glasom. »Jutri vam bom telefoniral.« To reskši je privzdignil klobuk in sedd v arvtomobil. Šofer je morai počakati, ddkler ni bila doma in ni prižgala hiči. šele nato se je odpeljaL 2. P O G L A V J E Hana vso noč ni mogla zaspati. Snočaii dogodki ji niso dali miru. »V kakšno družbo me je zaipefcal!« se je gro^ia sama pri sebi. Podoba dr. Schroterja se ji je zdela v nočni s?.moti >n temi kaj čudna in nerazumljiva. Ali je bfl res tisti zanesljivi, odkritosrčni človek, za katerega ga je imela Liza. AiK so bffle v njem tajne krniice. ki jih je skrival pod gladko in ljubeznivo površino? Zakaj se je prav za prav toliko zanimal zanjo? Skorad se ji je zdelo, da mu je občevanje z ženskami nekaj poklicnega in da si kar iz nekakšne vaje osvaja ženska srca. Komaj je čakala jutra, da bi govorim z Lizo o vseh ieh vprašanjih, ki so jo težila. Kje se je bila neki Li/a seznanila z njim? A ko se je proti jutru pogreznila v težko spanje, i-z katerega se je šele pozno zbudila, je zvedela od služkinje, dr. Lize ni več doma. Glava jo je strašno bolela in oči je imela od jok in i a cis;o zabrekle. Tudi operacijska rana jo je danes spet bolela, prvikrat, odkar je bila zapustila bolnišnico. Zato je ostala v postelji in čakala Li-e. Sestra se je šele tik pred poldnem vrnila iz mesta in je vsa prestrašena in v skrbeh prihitela k Hanini postelji. Mladi ženi, ko sta se brli zaradi tujega moža dva dnd kar moči ogibali druga druge, sta zdajci spet začutili svoffo staro skupnost in sedeli na postelji, držeč se za roke. Hana je sestri vse povedala, in ta jo je poslušala s široko odprtimi očmi. Občni zbor ASK Primorja Predvčerajšnjim se je v zeleni dvorani hotela Uniona nadaljeval 25. januarja pre_ kicjeni občni z-bar ASK Primorja. Na dnevnem redu zbora, ki ga je vodil gosp. predsednik Sancin, je bila edina točka: voli tev novega odbora. Pred volitvami je inž Debelak opisal položaj kluba, ki je nastal po odklonjeni fusiji z Ilirijo in z dejstvom, da bo nogometno moštvo Primorja zastopalo slovenski nogomet v nacionalni ligi. Poudarjal je potrebo, da se apelira na vse odločujoče činitelje, naj klub, kateremu je pripadla težka naloga, podpirajo na način, da bo omogočen časten uspeh slovenskega športa. Ta predlog je bil sprejet. Nato je bilo stavljenih več predlogov glede volitev nove uprave. Obveljal je predlog nai se za mesec dni izvoli p rovi. zorna uprava, ki bo v tem času vodila vse •osle kluba. V to eksekutivo so bili izvo-•'•:v gg načelnik Sancin, ravnatelj Cu-stovič. ravnatelj šetina in inž. Debelak. Dalje je bil izvoljen sanacijski odbor, v katerem so gg. načelnik Sancin, dr. Birsa, ravnatelj šetina, prokurist Križ in Savo Sancin. KončnoveSjavroi glavni odbor bo izvoljen na občnem zboru dne 5. aprila. ' je bila soglasno sprejeta naslednja Izjava: »članstvo AS K Primorja, zbrano na rcdnc.zn občno m zboru dne 2. marca 1333. soz asuc ugotavlja, da je klub podvzel vse potrebne korake, i a omogoči slovenskemu rep -ezentantn v nacijonaini ligi čim uspešnejši nastop ter je bil v dosego tega pri-pra.Ljen doprinesti tudi težke žrtve. Razvoj dogodkov zahteva, da ASK Primorje sam prevzame nase to težko nalogo. Občni zbor, zastopajoč stališče, da Je ta m osa eminentnega znčaja za prestiž slovenskega športa, ugotavlja, da gre ta dolžnost preko ožjih klubskih interesov ter •ma splošni značaj, ki narekuje potrebo združitve vseh pozitivnih športnih sil. Zato apelira ASK Primorje na vso slovensko športno javnost in še posebno na vse inerodajne faktorje, da klub pri tej odgovorni nalogi podpro v vsakem pogledu. Se posebej pa apelira na ljubljansko športna javnost in športne forume v Ljubljani, da s polnim razumevanjem omogočijo uspešno nastopanje predstavnika slovenskega nogometa v tekmah g predstavniki Beograda, Zagreba in ostalih jugoslovcn-skih centrov. ASK Primorje izjavlja, d« bo stopnjevalo svoje delovanje za čim uspešnejše uveljavljen.^ športne sposobnosti Slovencev x letošnji nacijonaini ligi. Istočasno naslavlja še posebej apel na vse ljubljanske športne organizacije, ki zamorejo podpreti s pravilnim razumevanjem ASK Primorje v tej težki nalogi, da tudi one po svojih močeh prispevajo k afirmaciji slovenskega fporta. ASK Primorje z veseljem pozdravlja vsakega poedinca, kakor tudi vsako športno organizacijo, ki se bo odzvala njegovemu pozivu, obenem pa naglaša, da gre samozavestno v borbo, a ae pri tem zaveda, da bo njegov uspeh v veliki meri odvisen od zaslombe tako posameznika, kakor tudi na^ih me-rodajnih činiteljev.« M dnarodna skakalna tekma Vreme na Bledu ni pokvarilo snega ter so skoki povsem mogoči. Guttormsen ki je včeraj na Bledu pripravljal sikakalnlco, je sporočil, da je dopoldne malo rosilo, ali snega n: pokvarilo. Na skakalnici so delali ves dan tako da je prav dobra. Proti večeru se je na Bledu jasnilo ter je tudi temperatura padla. Ako se danes ne bo stopnjeval jug, bodo skakalne tekme izveden^ « polnim uspehom Tudi za te tekme velja: ne sodite dneva ln vremena po sta. niu v Ljubljani Gorenjska ima mnogo več snega in nižio temperaturo kot mesto LfubMana samo Prepričani smo. da ne bo nikomur žal, da si zanimive skakalne tekme z moč- no mednarodno konkurenco Prispeli so že Avstrijci Naši tekm^alci oodo stanovali v hotelu Trs-lav ter na1 izstopilo na po sta.fi Lesce-B^ed odkoder se bodo prepeljali r, avtom v Triglav. Zims-Tosportni odsek SPD Maribor pri. redi v nedeljo 12. t. m. pri Mariborski koči m skupinski tek za Strehariev pokal Vsaka skupina sestoji Iz treh smučarjev fctp.'ra kluba Tekmuje se v naslednjih kategorijah: seniorji, tumorji in vojaka. Pravico tekmovanja imajo pri prvih dveh skupinah samo pri JZSS vpisani člani. Start je ob 9. pri Mariborski koči, cilj istotam. Skupine startajo v razmahu ene minute. Dolgost proge je 12 km in je za vse skupine ista. Prijave se sprejemajo pri tvraki Divjak na Glavnem trgu in v pisarni SPD v Mariboru, Aleksandrova 35, najkasneje do 10. t. m. Pozr.?jše prijave proti dvojni prijavnini. Prijavnina Din 5.— po 06ebi. Prva skupina seniorjev dobi v pre. hodno last Streharjev pokal. Pokal postane trajna last kluba le tedaj, ako si pokal osvoji isti klub trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih. Prve tri skupine v vseh kategorijah dobijo diplome. Objava rezultatov in razdelitev nagrad pri Mariborski koči ob 14. a Službeno iz sekcije ZNS. Drevi ob 18.15 seja upravnega odbora v kavarni Evropa. ASK Primorje (nogometna sekcija). Da ne s ob 18. mora biti prvo moštvo na glavnem kolodvoru zaradi odhoda v Zagreb. Kombinirano moštvo igra v nedeljo ob 15. trening tekmo s SK Grafiko. Postava bo objavljena v nedeljsk* številki »Jutra«. SK Svoboda (Ljubljana). Danes ob 19.30 važna odborova seja. Vsi odborniki in člani nadzorstva točno in sigurno. TSK Slovan. Drevi ob 20. seja centralnega odbora. Važno zaradi bližnjega občnega Zbora in pomladanskega prvenstvenega tekmovanja. Sigurno in točno! SK Grafika poziva v nedeljo ob 14.30 na igrišče ASK Primorja igralce: Zupan, čič, Trpin, Novak, Mekiina, Potrato, Kme-tič, Bežan, Štrukelj, štuipica. Katavič. Strohmajer, Trofoevšek, Verbek, Verčnik, Pipan in Martinčič. Igrali bomo z ASK Primorjem SK Reka. Redni občni zJbor bo 8. t m. ob 9.30 na Strelišču pod Rožnikom z obL čajnim dnevnim redom. Vremensko poročilo. Kranjska gora — Rateče — Planica —3, oblačno, mirno, srenj 30 cm. Bled — 3, oblačno, mirno, srenj 25 cm. Bohinj —1, oblačno, 50 cm sreža. Koča pri Tamarju v Planici —S jasno, mirno, 100 cm snega, suh pršič smuka idealna, skakalnica uporabna, iz gledi za nedeljo zelo dobri, za smuške tu re Tamar dobri. Mrzli studenec —15, snega nad 1 m na trdi podlagi. 5 cm pršiča smuka idealna. Kofce —10, oblačno, snez! 1—50 cm snega, smuka pri domu ugodna planina Pungrat 50 cm pršiča. Kočevje —3, oblačno, veter, snega 28 cm. Mariborska koča —6, brez oblakov, pršiča 40 cm Klopni vrh —7. pršiča 40 cm brez oblakov. Ruška koča —8, brez oblakov. 40 cmo pršiča. Rimski vrelec, vreme mirno, 40 do 70 cm snega, smuska idealna. Kum —5, na stari podlagi 40 cm pršiča. malo clblačno. mirno brez vetra, smuka dobra. Sobota, 4. marca. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče. — 17: Salonski kvintet. — 18.30: Vzgojni pomen potovanja v tujino. — 18.30: Angleščina. — 19: Kdo mora biti zavarovan? — 19.30: Iz zgodovine filozofije. — 20: Koncert pevskega društva »Tabor«. — 21: Čajkovskega II simfonija na ploščah. — 21.45: Ča9, poročila. salonski kvintet. Nedelja. 5. marca. LJUBLJANA 7.30: Travništvo. — 8: Nasveti za kmetovalce. — 8.15: Gimnastika. — 9.45: Poročila — 9: Moderne smeri v reklami. — 9.30: Plošče. — 10: 0 elektriki (dr Vidmar). _ 10.30: Prenos koncerta uniat-skega cerkvenega zbora. — 12: Čas, poročila. plošče. — 15: Splošno gospodarstvo. — 15.30: Koncert pevskega in tamburaškega odseka obrtnih vaienk in vajencev. — 16.30: Gogoljev »Revizor«. — 20: Violinski koncert ge. Brandlove. — 20.45: Salonski kvintet. — 22: Čas, poročla, plošče. BEOGRAD 12.30: Opoldanski koncert — 15: Zborovsko petje. — 16.30: Harmonika. — 20: Iz opere »Kraljevič Marko«. — 20.40: Slušna igra. — 21.40: Orkester. — 22.50: Plesna glasba. — ZAGREB 11: Koncert na ploščah. — 17: Plesna glasba. — 20.30: Koncert pevskega društva >Jug«. — 22.40: Godba za ples. — PRAGA 19.15: Vojaška godba. — 20.35: Dve harmoniki. — 21: Orkestralen in violinski koncert. — 22.20: Jazz na dveh klavirjih. — BRNO 19.15: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 17: Pevsk in klavirski koncert — 20: Večer lahke glasbe. — 21.06: Nadaljevanje koncerta. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 9.40: Klavir in orgle. — 10.30: Brahmsove pesmi. — 11.30: Bachova kan tata. — 12.10: Lahka glasba — 15.30. Komorna glasba. — 16.50: Postanek dunajske glasbe. — 19: Volilni rezaltati in koncert iz Berlina. — BERLIN 19: Orkestralen koncert in volilni rezultati do končnega izida. — K0NIGS-BERG 19: Ves program iz Berlina. — MCHLACKER 19: Program kakor v Berlinu. _ BUDIMPEŠTA 16.40: Vojaška godba — 18.15: Ciganska kapela. — 19.45: Enode-janka. — 2L30: Ciganska godba — RIM 17: Popoldanski koncert — 20.45: Operetni ve-žer. Repertoarji DRAMA Začetek ob 20 Sobota, 4.: Celjski grofje. Zadnjič v eezoni Znatno znižane cene. Izven. Nedelja, 5. ob 15.: Pastirček Petter tn kralj Briljantin. Izven. Znižane cene. —_ Oh 20.: Gospa ministrica. Izven. Znižane cene. OPERA Začetek ob 20. Sobota, 4.: Rusalka. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne prezidenta dr T. Masaryka. D. Nedelja, 5. ob 15.: Baletni večer Pia in Pino Mlakar. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: pri belem konjičku. Izven. Znižan* cena Ponedeljek, 6.: Zaprto. * Bratko Kreft: »Celjski grofje«. Poslednja letošnja predstava bo drevi. Znatno znižane cene, sedeži od 5 do 15 Din. Delo je izredno učinkovito in je bilo v letošnji sezoni 15-krat igrano. Nedelja v drami. Jutri ob 15. uprizore izredno zabavno mladinsko igro »Pastirček PeteT in kralj Briljantin«. Nobena mladinska igra še ni tako zabavala občinstva. Kdor se želi izvrstno zabavati, naj ne zamudi te predstave. Zvečer pa se igra Nušičeva komedija »Gospa ministrica« v režiji g. Lipa-ha in v običajni zasedbi. »Dame z zelenimi klobuki« ]e naslov nove francoske veseloigre, ki se je v Parizu igrala skozi dve sezoni in doživela preko 200 predstav. Dejanje se vrši v provincialnem mestu v Franciji ter obravnava usodo starih dam, ki niso imele ničesar od svoje mladosti. Režira prof. Šest Premiera bo 9. t. m. Pri slavnostni predstavi v proslavo rojstnega dne prezidenta ČSR dr. T. Masarvka. se uprizori Dvofakova opera »Rjsalka«. Pred predstavo za;gra operni orkester obe češkoslovaški himni. Kipu prezidenta Masarvka pa se poklonita s primerno deklama-cijo deklici v slovenski in češkoslovaški narodni noši. Zasedba glavnih ulog je: ga Gjungjenac, ga. Thierry ter gg. Betetto in Goetič. Dirigira kapelnik g. Stritof. Predstava je za red D. — Uprava prosi občinstvo, ki si je rezerviralo za drevi vstopnice, da jih dvigne najkasneje do opoldne. Od tega čaea dalje se ne bo nikomur več rezerviralo. Razpis poletnega abonmaja Za čas od 15. marca do 28. junija raz« pisuje gledališka uprava poletni abonma za 8 dramskih in 8 opernih predstav. Abo-nenti poletnega abonmana dobijo od 15. marca vse predstave, ki pridejo v letošnji repertoar, bodisi v drami ali v operi. Pri-gLas« na nezasedene sedeže rednih abon-manov A B. C in D sprejema od danes dalje blagajna gledališke uprave v poslopju dramskega gledališča Iz repertoarja navajamo samo nekatera dela: Shakespeare: »Hamlet«, Shaw: »Sve* ta Ivana«. Moliere: »Tartuffe«, Germaine in Acremond: »Dame z zelenimi klobuki«, Langer: »Spreobrnitev Ferdiše Pvštora«; dalje opere: Saint-Saens: »Samson in Dali-la«. Giordano: »Andre Chenier«, Charpen-tier: »Luiza«, Puccini: »Tosca« itd. Abonma se bo plačeval v štirih zaporednih obrokih: 1 obrok pri vpisu, 2. obrok 1. aprila, 3 obrok I maja in 4. obrok 1. junija. Obroki so: za ložo v parterju in L redu štev 1 do 5 po 213 Din. lože I. red štev 6 do 9 po 256 Din, parterni sedež I. vrste po 64 Din, II do III vrste po 58 Din, rV do VI vrste po 52 Din, VII. do IX. vrste po 48 Din, X. do XI vrste po 40 Din. Balkonski sedeži I. vrste po 39 Din, II. po 32 Din. III. vrste po 27 Din. Galerija I. vrste po 24 Din, II. in IH. vrste po 20 dinarjev, IV in V. vrste po 16 Din. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja na izredno ugodnost gledališkega abonmana. ki omogoča pač vsakomur obisk gledaliških predsitav. Zato vabi k mnogo* sterilnemu podpisu poletnega abonmana. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Sobota, 4.: Nedolžni lahkoživec. Premiera. Nedelja, 5.: Nedolžni lahkoživec. * Izvrstna burka ▼ Šentjakobskem gledališču. »Nedolžni lahkoživec« je naslov novi burki, ka ae bo uprizorila danes in jutri v Šentjakobskem gledališču. Imenitni zapletljaji, pri katerih se mora človek temeljito nasmejati, so prepleteni v vsej Igri. Režijo ima g. Milan Košak. Sodelujejo: Bučarjeva v ulogi ge. Zofije Re-karjeve, Lavrič kot tovarnar Rekar, Kune kot Rekarjev družabnik ščinkavec. Vele. zabavna in nadvse komična trojica. Ostali tvorijo imeniten okvir tej trojici. Smeh, smeh. smeh je deviza te burke. Vstopnice se dobe od 10. do 12. ln od 15. do 17. ure v veliki dvorani Mestnega doma. Vab-ljent Nov način izdelave riževega pudra tvori razliko, te iznenadi Nos c najgrSIm r^afen bolj raskava in najgrša dobita naglo divno lepot s« uporablja puder, ki je jen po novi metodu Poučna raziskovanja »o iznaila novo sestavino, ki drži riiin puder res dan na koži. Ta sestavina se zove »Vrhnja pena«. Pomešana z riževim pudro-m omogoča vsaki dami, da si ohrani kljub vetrn ter hladnemu in deževnemu vremenu svežo in prekrasno polt. Da celo pri plesu v najbolj razgreti plesni dvorim! ostane njena polt brez najmanjše sledi sijaja ali masti. Vrhnja pena je na patentiran način pomešana z pudrom Tokalon. Ta čudovita sestavina naredi puder Tokalon povsem drugačen in daje koži nepopisno lepo polt, kakrSne ni mogoče doseči z navadnim pudrom. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 4.: Faust Premiera. Nedelja, 5. ob 15.: Švejk — dragi del Znižane cene. — Ob 20.: Faust Kaj bo v gledališču? Premiera Gounodove opere »Faust« bo drevi ob 20. Nastopijo gg. Herzogova, Zamejič - Kovičeva in Neralič kot go9tje, dirigira in režira kapelnik Her-zog. CELJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torek, 14.: Grofica Marica. Gostovanje Narodnega gledališča iz Maribora. Iz življenja na deželi BLED. Kino Bled bo predvajal danes in jutri veliko nemško šalo^mu »Za dolžino nosa«. Kot dopolnilo najnovejši Foxov tednik in domač film. DOLSKO PRI LJUBLJANI. Krajevna organizacija JRKD bo imela Tvoj letni občni Zbor v nedeljo 5. t. m. v prostorih gostilne Miroslava Medveda v Dolskem. Začetek ob 16 Somišljeniki vabljeni! JESENICE. Občn- zbor JRKD na Jesenicah bo jutrišnjo nedeljo ob 10. pri »Paa-ru«. Vabljeni, ki se zavedate svoje dolžnosti. SEMIČ. Emigrantsko društvo »Krn« Črnomelj—Metlika priredi pri nas Benkovo dramo »Za naSo grudo« Predstava bo 12. tega meseca ob 8. zvečer v gostilni g. Bukovca. Ker 90 nam dobro znane razmere nošega naroda preko svobodne domovine, naj položi tud" naš Semič dar neodiešenim bratom na altar. Poživljamo nase ljudstvo, da se sleherni udeležii kulturne prireditve in pokaže svoje sočustvovanje. NAZNANILO Cenjenemu občinstvu naznanjam, da bo ravnokar dospela fina dolenjska in Štajerska vina iz slovitih vinskih goric ter se točijo po naslednjih cenah: cviček dolenjski l Din 10 čez ulico Din 9 črnina dolenjska 1 „ 12 „ , belo štajersko 1 „ 8 „ , muškat 1 „ 10 „ , rizling renski 1 „ 12 „ , jeruzalemec 1 „ 12 „ , bermet vino 1 „ 24 „ , Vsa vina so kupljena direktno od vinogradnikov ter so kljub dobri kvaliteti izredno pocenL Zatorej, kdor hoče dobro vino piti, mora na Glince k Huču priti! Za obilen obisk se priporočam gostilničar Tone Huč, Glince, Tržaška eesta 10. 3642 „ 10 - 8 • 9 M 10 - 10 - 22 Mestno načelstvo mariborsko, štev. 2888/335—1933. 3646 Čisto polt t 10—14 taeh doMiet« • pomot}* tare t» po prvem dnevu te polt oiivKifl© polepSa S trajnim, » neofainim >buavlja^ijeni Kože ->4pravl]» to «red«t*o temeljito in M redno priiSe, sojedce, lis«. tgaBanieco. raskavo. ma it iDdo sv^tleio se m jvenelo kožo ln inake »ta ranja. Polt »ost&n« frte&eče 6i?ta (o ml&4eni£kc sveža. Hipni ta neškodljivo« iajamjwia Garal 'ura 1^0 Dia M:!o Akoduje koit. Vzemite m umiranje »frraza alte ltoonint nnulzijo: velika steklenica Dtn 50.—. Preparate 5CHRODER-SCHENKE raipoiilj« protf plačilu v naprej (poftnma 6 Din) ali po porietjn fpoif.ntna 12 Din) »Onima« od d 1/2, Zapreti. Draškovičeva 2? Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik Razglas o licitaciji Mestno načelstvo v Maribora razpisuje izvrSitev parketarskih, tapetniških in steklarskih del pri zgradbi poslopja za carinsko pošto in carinske urade na glavnem kolodvoru v Mariboru I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 28. marca 1933 ob 11. ari dopoldne v sobi St 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam, soba Stev. 3. Ponudbe naj se glasijo v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: 1. za tapetniška dela . 2. za parketarska dela 3. za steklarska dela . Din 24.553.— 244.222.22 168.273.88 Skupaj Din 437.049.10 Ponudbe Je kolkovati po § 9. zakona o i*-premembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. KL 1932, Službene Novine br. 70-XXIX z dne 26. m. 1932. Podrobnosti razpisa so razvidne Iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega. V Mariboru, dne 27. februarja 1933. Mestno načelstvo mariborsko. motim oglasom Zenftve bi dopisovanja. beseda Lton ter enkratna pet- ttojblna ta Utro ali z* dajanje naslova £>U» i—n Ogl** trgovskega te reklamnega znataja. vsaka beseda D>bt I.—Po lXn 1.— ur besedo wm sm-ačunajo nadalje <■* 'g/««, ki spadajo pod rubrike »Kom pa kam*, »Auto-moto«, »F najem*. »Posest*. »I jokat t«, ttovonja oddam. »Stroji*. mVrednote*, »InformacijeŽivali«, mObrt« bi »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* b* »Zaslu-tek*, te te * oglasom nudi zaslužek, oziroma, te te xiie pomika Kdor ti pa pod tema rubrikama išče tasluika ali službe. plača za Za odgovor v znamhah vsako besedo 50 pm Pri veh ogimsih, ki as zaračunajo po Lžtn ta besedo, te taračuna enkratna pristojbina Lton $.— la Utro eft aa dajanje naslova. Vsi ost alt oglasi metalnega enačb, ta se računalo po 50 pm ta vsako besedo Enkratna pristojbin* za tifro ali za dajanje naslova pri oglasih, t' te zaračunalo po 50 par za vsiJco besedo znais Oui 3.— Najmanjši tnesek pri oglatih po 50 om za besedo, je Din 10.—, tn oglasih po I Di» ta besedo pa fhn 15.— Vse pristojbtne za male oglase fe plačati prt predan naročila, oz* roma hh le vpnslafi v oi*mv oheneen * narnčilom. rl Kdor mns-j« pot j sika, plač* » vsako [ btsedo 50 par; ta da ; •»ni« naslorma Ji za | Šifro 3 Din. — Kdo* j sprejema pomike, pla j ča bt-sedo p« 1 Din; > ■s dajanj« cawfnva ah j u ftjf^o p« S Din. (51 j Provizijske potnike p.) enega za Srbijo, tir ntsk«. EXa.ma.cijo in Slovenijo sprejmem takoj. Prednost imajo tisti, ki potujejo z leg mini avtom C» le m logoče se osebno predstaviti. Prešern, tovarna čevljev, Kranj. t>73S 5 Kd<*r Hit tasluika. plača ta vsako besedo 50 bar: «a na-sicrv al' šilro 3 D>n. — Kiica-nii d i taslufeik. p« ca v-ako bostdo 1 Din, tj dajanj« naslova a!i ta Šifro tv» 5 Din. (3) j Spretna tipkarica i> Lsi v tipkanje na d-ont. H >nora.r po dogovo-u. — P.Ktradbe nrejn;^ 'akoj afeli« J-r>=ip PotraOnik. LtUI ja-na. Š-tv lcsburjo^a štev. 3. 6731-44 Šiviljsko i?čer?ko iiiom. Pred no** frna tista, katere su',rSi bi po&odih wr tisočakov proti do-S ni jvrsetim, ?.ri dovrši-»e>» hiše. Ponudbe na po-druf.niiXt >Ju:ra< v Mariboru pod šifro »S:r:lja«. 6SG7-44 j Vsaka besed* 1 Din; [ i z« daja-nje n.-.sit-rnlmi spričevali, leti na-meš-čemje s 15. marc.®. Cenjene doip-i^e na podružnico »Ju'Ta« v Mariboru pod ina6kj0 »Zanesljiva«. 67SO-2 Hotelski kuhar porfekte® v dunajski m podeželske ktihi;nji ter pecivu. išSe službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva e-aisoaska m>oč 3i«. 6792-2 Vrtnar ;T.ku Jem jn samo«W>j-m. t ve5ietni'mn spričevali, saim-*ki. išče etalno jiužbo v graščini, tovarni, vili ali kaj Vif-ne«. Po-iMKfb» na naslov: Kudii Vokai, Kar-lova-c, Riječka cesta 41. 6530-2 Mladenič smo^eai v^eh pifar«iSkih poelov. išče namt>«černje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mladenič«. 6669 2 Vsaka be»eda 1 Daij ta dajanj« ca&ot« ali t3 Šifro p« 5 Din. (10) Motor B. S. A. <5ms (obergesteuert) ze-k> ugodno naprodaj. Naslov poT6 oglasni odd-o!efc »Jutra«. " 6S1440 zanrt (Iiefe širne miosse trg 5 »Ford« voz raVjen, Stirisedeie® — ali dobavna voz rwa.gen) kupim. Ob-pomidbe na Jugo-Zagreb, JelaSioev — pod 4064. 6849-10 V»a.ka t>»«eda 50 par; r.a dajanje naslova ali Riro na 8 Oia. fl) i Raznašalca kruha in pek. vajenca z vso oskrbo v 'ai^i spre;-m":n. Naslov v oglasnem oddelku »Jnt*»«. 6735-1 Plačilni natakar »o poročen, »možen manj-i« kavcije, dobi službo v restavraciji v Mariboru. — Pe-tnene ponudbe pod šifro »Natakar« na podružndoo »Jutra« v Msrilioru 577®-1 j Vsaka beseda 50 par: i ra dajenj« na-slova aH | Šifro pa 8 Din. (2) M.l . I - Vrtnar '-zkiadea v vseh paoogab te stroke, i vooietno prakso in spričevali, va-:en samostojnega vodstva išče stalno ali tačasao iluibo. Prevzame pa tudi manjša vrtnarsko im'«. — fi-ovori slovensko, srbohrv. in nemško. Ponudbe pod f-o »Samostojen vrtnar« aa ojlas-ai oddelek Jutra 0756-2 inže.,ier Cek. Tvioolnoma samostojen marljiv io ewrgičen, z dolgoletno mozeaisko prakso 'jd zveaami, želi kjerkoli nameščenje proti skroma1 plač: Dopise pro-si na po"iružmoo »Jutra« v Celju pod »Zmožen več je-z.ikov«._6640-2 Plačilna natakarica srednjih let, telo simpatična.. zunožna kavcije, žela promeaiti službo. Zmožne ;o prevzetš tudi večje pod jetje. Potnndbe na oglasna oddelek »Jutra« pod šifro »Plačilna«. 6C32-2 Inteligentna gdč. 2e45 mesto k otrokom — proti nizki plači. Ponudbe na oglasji! oddelek Jutra pod značko »Vzorna«. 6648-2 Strokovna moč mnogoleten bilaneist lil korespondeni (jeziki), išče namestitve, najraje v industrijski panogi. — Po niudbe na oglasni oddelek »J uitra« pod značko »Samostojen 15«. 6(734-2 Gospodična e ped eroietn« praks« v vodistviB veleiprodaje tobaka in x več-.V) kavcijo, želi s 1. aprilom kjerkoli v Jn.gioslaviji na-meščeinj-e Cenj. ponudbe na oglasmi oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna kn merljiva«. 6630-2 ; Vbeseda 1 Din, j : » daionje naslova ali j 7-a šifro pa 5 Din. fS31 | Sladkega sena i« o t a v e več tisoč kg proda Scntgačnik, Aškerčeva ulica — baraka 1. 6810-33 IGNACIJ EEPŠE, Ljubljana Tesarska ulica štev. 7 (Karlovška cesta) tvornica pohištva in patentnih lestev priporoča vsakovrstne specialne lestve za: industrije, trgovce, obrtnike, sadjarje, vrtnarje, hišne posestnike, gasilna društva, itd. Lestve se lahko uporabljajo na vse načine, tako da ena lestva nadomešča šest drugih. 3641 fcUKar Klee liurrougto: Tarzan, kralj džungle DRUGI DEL 221 Ob afriški obali je plula francoska vojna ladja. Prvi častnik je bil poročnik 1>" A m o t, Tarzanov stari prijatelj. Na njegov predlog se je ladja zasidrala v malem zalivu, da je mogel D' Arnot z nekaterimi drugimi vred na suho, pogledat kočo in džunglo. Mnogi izmed častnikov in moštva so se bili pred dvema letoma udeležili prigod v tem kraju. i Uglasi tig. inačaja pi" ? j 1 IX a beseda; ta d.i j J janj« naslova al; ix ' šifr« 5 Din. — Ogla« j socialne?« z-oačaja V^A j u beseda 5(1 par; t» | dajanj« oasli»va ali za i pa 8 Din. (6) i Norveško ribje o!|e najfinejše, sveže, vedno v zalogi. Naročila točno proti povzetju. Pic-c-oli. Tyrševa (Dunajska) cesta štev. 6. 68-6 Modistinie, pozor! Redka prilika! — Vsled preselitve ugrrfino prod.im najbolj vpeijajw m od iste-rijo 8 pre.jti«l |> 1 Din beseda; i* da. j janj« naslov« ači aa t šifro 6 Din. — OgJac | socialoega raačaja vsa ? ka beseda 50 j:boru — Frančiškanska ulica 31. 6793-20 Hiša s trg. lokalom ia gostilničarsko koncesijo, ob promeiai eestj na Bledu naprodaj s trg. ta-iogo vred za cca. 96.000 Din. ponudbe na og'«s. oddelek »Jutra« pod »Planinka«. 6731-SO Hlev ali staro kmečko hišo ma«vno zidano in »uho, med Ljubljano in 5t. Vidom al: Črnučami, kupim za skladišče. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »Riev«. 6747-20 Krasno hišo prodam ta knjižice Mestne iti Kmečke posojilnice. — Ponudbe na oga« oddelek »Jutra« pod »4.000.00O«. 6708-20 Prodam vilo v ecntni mesta za knjižice Mestne hranilnice ljubljan ske. Informacije daje Teh-aiiini bi.ro. Gradišče IS. 660C 20 Stavbne parcela v najlepšem cemtru v M o »tah. kjeir je ie vodovod, elektrika in plin. predam. Redka prilika! Ponudbe na oglaMii oddelek »Jutra« tw Mlekarno dobro vpeljano. 8 sfai-o-va»>jem, onir. veliko ka-hinjo, i vsem inventarjem svenit. tudi koncesijo zelo agiodjio oddam v Ljubljani PcHHidbe na ogla. oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina 1983«. 6801-10 Me*'mi pe^reboK »avod OMšna Ljubijjum Vsem sorodnikom in znancem javljamo žalostno vest, da nas je naš dragi oče, stari oče itd., gospod •9osig» Hatič upokojenec Idrijskega rudnika danes v 84. letu starosti Bogu vdano za vedno zapustil. Pogreb se bo vršil v soboto, dne 4. t. m., ob 2. uri popoldne iz mrliške veže pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. 3638 Ljubljana—Idrija—Siri, dne S. marca 1933. Žalujoče rodbine BATIČ, BLAZNIK bi P02ENEL. V globoki žalosti naznanjamo, da je naSa nad vse ljubljena mama in stara mama, gospa zasebni ca dne 2. L m. po daljšem, mukepolnem trpljenju, pre videna s svetotajstvi, mirno preminila. Pogreb nepozabne bo v soboto, dne 4. marca 1933, ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 3. marca 1933. 3633 Rodbini: Bavdek, Švent. Mestni pogrebni zavod Občtna Ljubljana Vsem prijateljem tn znancem Javljamo tužno vest, da je naš preljubljeni, blagoznačajni oče, brat, stari oče in svak, gospod IVAM USIHAM posestnik, gostilničar in trgovec v Gor. Logatcu dne 3. marca po daljoi, mukepolni bolezni svojo blago dušo izdihnil. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil dne 5. marca ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Gor. Logatec št. 4, na pokopališče k Sv. Janezu. Gor. Logatec, dne 3. marca 1933. Fanči in Miei por. Tevž, hčerki; Josip Rihar, veterinarski nadsvetnik, brat; Ivan Tevž, carinski uradnik, zet; Ema roj. Klemenčič, svakinja, in ostalo sorodstvo. 3625 /v. HALO! SENZACIJA! UGODNA PRILIKA! Zaradi ustavitve obrata tvornice ženskih čevljev ODPRODAJA ZALOGE OKOLI 1000 PAROV PRVOVRSTNE KVALITETE RAZNIH KOMBINACIJ PO GLOBOKO ZNIŽANIH CENAH, IN SICER : 1. Nacocalf komb. . s . . prej Din 145.— sedaj Si ti 85.— 2. Nacocalf komb. . . , . „ „ 155.— sedaj Pm „ 155.— sedaj Bln „ 185,— secTj Din IZ-h™ Oglejte si izložbe! Ne zamudite ugodne prilike, dokler traja zalogu tega bla^a! ALEKSANDER OBLAT, Ljubljana, Sv. Petra cesta IS 3. Nacocalf temne ali lak 4. Velourcalf (semiš) in z lak komb....... Trgovski lokal avoait. eelo hišo v Kam niku oddam » 1. majem v najem. Naslov v ogi oddelka »Jutra«. 5734-19 Večje pisarniške prostore 3 »obe in predsobo takoj oddam vis-a-vie pošte. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6&45-19 Bufet in trafiko v najstrožjem centru Za-^reba. ki ia vrstno obratuje. odstopim onemu, ki kup; inventar m blago. — Opuščam obrat \i zdravstvenih razlogov. Ponudbe in vprašanja rva Lnter-reklam. d. d., Zagreb — Masarrkcva 28. pod broj K —'2130. 6S54-19 i "TSElilSil mffn »ME ffiHB65s»' Vsaka beseda l Din; •a dajanj« nadonra ali fe ftifro pa 5 Din. (17) Trgovino z mešam m blago-m, s 9*a-novaujem, na J-esemcah o<3dam s L aprUom v na-jeim. Pojasnila daje Jože Sablatnik, Jesenice-Fužine, Cankarjeva cesta štev. 9. 6790-17 Skladišče oz. delavnico bJiuo glavnega kolodvora oddam takoj v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6730-17 ! Vsaka beseda 1 Din; i za d f.janj« naetova aH za fifro pa 5 Din. f-il) Enosob. stanovanje z vs emi priti ki i na mrl oddani na Gl»ncah, cesta I St- 6. 6818-31 Trisob. stanovanje d kopalnico oddam e 1. mojem T Kamniku. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 6735-23 Komfortno stanovanje s 4 sobami in vrtom, na severnem delu oddam s 1. majem. Naslov v oglas, oddelton »Jutra«. 6828-Ž1 Trisob. stanovanje e kopalnico, v visokem pritličju oddam s 1. majem v sredini mesta. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. G7'jS-čl Zakonskemu paru i2 boljših krogov, oddam elegantno sobo s kuhinjo, kopalnico, plinom in elektriko, v strogem centru za TjO Din. Ponudbe na oglasnt oddelek »Jutra« pod značko »Centimm«. 6S4S-21 Lepo stanovanje sobe in kuhinje oddam v Kamniški ulice štev. 20. 6&19-211 Stanovanja ' : -v.-.' • ".V-V** '.■"* . Vsaka beeeda 90 par. ta dajanje naslova ali ta »Uro 8 Din. (21-a) Dvosob. stanovanje s kopalnico, rabim t ma jem. 'Ponudbe s cen« na oglasni irddelek »Jutra« pod »Dvojica«. 6811 -31 /a Enosob. stanovanje prostorno, t vsemi priti-kili.nami, iščeim z majem. Ponud'be na ogles. oddelek »Jutra« pod šifro »Suho«. 6799-21/a Stanovanje oboN>j«če iz 2 (»ob, k« hi ti je in pritnklin, suho. išče mirna efcranke saaao odraslih oseib za april ali m«j, v mestu. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod ■oačk.0 »Točeo plačnik«. 636>2-21/a Sobo odda Vsaka beseda 50 par. n dajanj« naslov« aH ta šifro S Din. (331 Lepo, zračno sobo oddam solidnemu gvspodu a i gosipodičtM. Naslov v oglasnem oddelku »Jufa« 6806-23 Veliko seho na Mestnem trgu 9'I, lepo opremljen«), deljeno v dva prostora, za 4fl0 oddam eui ali dvema solidnima tn snažnima gos(»cdičnama ' 6877 -23 ! Sobo prijazno oprem.je.no. s posebnim vhodom la elektr ko, telo zračno m čisto s hrano. »zir. vso o«4rbf nudim gospodični al: go • podu zelo pocenil Saslov v offlasneim oddelku Jutre 6162 23 Krasno sobe oddam Naslov pove o?!a«. oddelek »Jutra«. 6579-23 Lepo solnčno sobo s separatnim vfcodom s stopnjic. i eno ali dvema posteljama, blizu opere oddam s 1. marcem — Ogledati v Koafljevi ulici št. 13 D. 5955 23 4 pisarniške sobe v pritličju takoj oddam v najem Pojasnila daje R»-jina Ljubljana. Kolodvorska ulic« 8. 540&-23 Opremljeno sobo z vso oskrbo, oddam bli^n policije. Naslov v oglas, oddelku »Jutra« . 674S-20 Solnčno sodo t«4« mirno, t elektriko posebnim vhodom tafcoj oddam stalnemu gos fKidu Vprašata v Riltarjevi ulici št. 4 — Mirje. 6706-23 Dve lepi sobi vezam, v I. nadstr.. » »e-pariranim vhodom, odda drogeriija »HermeH. desno. 6844-33 Lepo sobo z aporabo kopalnice, v bližini sodišča takoj oddam. Naslov pove og'asm oddelek »Jutra«. &541-23 Opremljeno sobo v srediiH mesta takoj oddam solidnemu uradniku ali uradnici. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 0730-33 Sobico oddam gospodični b!'zu topničar. vojašnice. Na-s'ov pove oglasna oddelek »Jutra«. 6727-23 Opremljeno cobo odda takoj Gradnik, Mestni trg 11/11. 6876-23 Sobo s posebnim vhodom, t 1 sli 2 posteljama takoj oddam. Naslov v oglasn' I j ta šifro pa 3 Din I Boa (dihur) je bi'a izgub :er,a. Požtea najdiujlj -e j>ros:. da jo pr.>'.l n i .--a . od la v g Poz i v a se g ; 5 no i ki si ie v . 'ni Vsaka beseda 2 D'U: ta li-janje aa^lova ali šifre pa 5 Din (žo) Dva Sle ,nca v Franciji, i dobro eksistenco. želita znanja t gospodičnami. z eksistenco in nekaj gotovine. Pred no« imajo krojačice ali fotograf i nje. Ena je is h ko tudi vajena kmetskih del im z nekaj tisoč Din. — Cenjene dopise s sliko na naslov: C o w a c h Josepf (Ecole Agrioole) meniisieuir Poste Lanaser. Hajt-Eli-n. France. 6>OS-2-5 fif < f■ i t '; - • ka Oe^e^i^ i Ui ii. u za dajaaje naslov« alf i za Juro 5 Din. f37'. i i! Vsaki beseda 1 Din, /.» dajanje eaVova sil ta šifro ps 5 Din. (£6) Prilika! Nov kratek klavir, angleška mehanika. same 17.000 Din, in skoro nov pianino. tudi na obroke, zaloga klavirjev F. Bod-ner, Maribor, Gostw;ka 2. 6777-20 K ^ic-flpif! 9 tamburic d>bro ohra.njene. po zelo ugodni ceni naprodaj. — Ponudbe na oglas, od.i- ek ».Jutra« pod »Stev. I.i0(i«. Instrumentov (na pihala) 24 komadom, event. 12 komadov, kompletno za en zbor naprodaj. — Za informacije se ob-nite ri gostilno »Bo-rongaj«. Zagreb, llaram-ba>:čeva 50. -0 Vsaka beseda 1 D"i io dajanj« naslova a! ta šifro p» 6 Din. (27 f M Mlad pes volčjak se je zatekol k Iv. X. Adamiču na Sv. Petra e. št- 31. 6337-27 .ijačuje sekretamo lb- i lov in j t žlez. P'.,"»rr ss.ab--•-'h živcih, ors r>'j4c nevrasteoiji. Brezpie.J&o ietajlna i: te -c r n r a. ta h te va jt e • Miloš Markovič Beograd. Kra!'a Milana ?! !5. — »KatefluiC« »e prodaja v .-.iarn.' S ! to irogsnjah. Oiobrej»e oJutra« Adolt Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.