Stev. 1^
V Ljubljani, v petek, S. julija 1043-XXl
likljočo« pooblaiCenka m oglaievanje Italijanskega in tujega Uro ra > Union« Pibkllclti Italiana ti A« Milano.
UrednlltTo la apravai Kopitarjeva 4, Ljubljana | Bed&ztone. AmmlnUtrazlonei Kopitarjeva k Loblana |
. — :	Leto	VIII.
Coaceaiionaria etcindra pet la pnbblidti dl proveaienca Italiana •d eaterai Union« HubbliclU lUllana & A. Milano.
Bollettino n. 1132
Combattimenti aerei nel cielo di Sicilia e Sardegna
5 velivoli distrutti
Ii Quarticre Generale delle Forze Armate comunica:
L’aviazione nemica ha attaccato centri urbani e rurnli della Sicilia e della Sardegna. Danni notevoli e vittime sono stati causati in Palermo dove risultano colpiti molti edifici ci-vili tra i quali la regia universitu e un ospe-dale. Anche a Cagliari sono segnalati crolli e incendi nei quartieri centrali della citta.
Le fonnazicmi avversarie, ripetutamente im-
Eegnate dalla nostra caccia, perdevano in com-attimento quattro apparecchi; un altro veli-volo veniva distrutto aalle artiglierie della di-fesa di Trapani.
Un nostro aereo non £ rientrato dalle ope-razioni della giornata.
Le incursioni citate dal bollettino hanno causato le seguenti vittime linora acertate: tre morti e due feriti a Sciacca (Agrigento), cinqne morti e 18 leriti tra i ricoverati deU'ospedale di Palermo.
Vojno poročilo št. 1132
Letalski boji nad Sicilijo fc Sardinijo
5 leta! uničenih
Italijansko uradno vojno poročilo št. 1132 pravi:
Nasprotnikovo letalstvo je napadalo mesta in kmečka naselja po Siciliji in Sardiniji. Znatna škoda m žrtve so bile v P a 1 e r -m n, kjer kaže, da je bilo zadetih dosti civilnih
Eoslopij, med njimi kr. vseučilišče ter neka olnisnica. Tudi iz Cagliarija poročajo o porušenjih in požarih po osrednjih predelih mesta.
Nasprotnikovi oddelki, s katerimi so se naši lovci večkrat zapletli v spopad, so v boju izgubili 4 stroje. Neko drugo letalo jlc uničilo obrambno topništvo v Trapaniju.
Z nastopov tega dneva se eno naše letalo m vrnilo.
Letalski napadi, ki jih omenja uradno vojno poročilo, so provzročili naslednje, do zdaj ugotovljene žrtve: 3 mrtvi in 2 ranjena sta v Sciacoi (Agrigento), 5 mrtvih in 18 ranjenih pa med bolniki v palermski bolnišnici.
Neodjenljivo in odločno duhovno razpoloženje Italije danes
Lausaone, 2. julija, s. »Gazette de Lausanne« prinaša pod naslovom »Moralno ozračje v Italiji« članek, ki ga je listu poslal njegov dopisnik iz Rima, Gentizon. Najprej poudarja, da Italija preživlja danes eno največjih preskušenj v 6voji zgodovini, potem pa piže med drugim, da je treba zlasti poudariti, da navzlic kočljivim časom in silovitosti bombardiranja vlada v Italij ina splošno mir in da so Italijani sprejeli ta položaj brez kakšnega vznemirjenja in razburjenosti.
Notranja razpoloženje italijanskega ljudstvai za katero je značilno, da z možato odločnostjo premaguje vse težave, proti katerim se je moralo boriti v stoletjih, igra odločilno vlogo pri sedanjem dogajanju. Od konca rimskega cesarstva »o se brez presledka odigravale na Apeninskem polotoku razne nesreče, tako da se Italija ni navadila boriti se samo proti naravni mtežkočam, temveč tudi proti težavam, ki jih pripravlja človek. In ta navada je dala italijanskemu ljudstvu ob raznih prilikah preprosto, prirojeno in spontano odpornost. To se je pokazalo že v dobi sankcij, danes pa je preskušnja še desetkrat hujša, a se zato duh naroda ni prav nič oslabil.
S tem pa nočemo reči, da tu ali tam med ljudstvom ni kakšne zbeganosti ali ncusmerjenosti, pač pa je treba iz tega sklepati, da je ob sedanjih okoliščinah neumno misliti na kako proti-
fašistično gibanje. Vsaka politična sprememba je izključena. Fašizem je in bo ostal podlaga vsemu. V trenutku, ko preti nevarnost od zunaj, noben politični tok, pa naj bo kakršen koli, ne misli niti omajati vladavine, ki je postala ogrodje države.
V jedru — nadaljuje člankar —je v Italiji videti hladnokrvno razumevanje položaja, zlasti pa nekako nagonsko zaupanje v usodo države, zaupanje naroda, ki je bil v najhujših trenutkih vedno kos preskušnjam in ki ne izgubi iz oči dejstva, da se vsak vihar slednjič poleže. V tem je moč neobčutljivosti, lahkotnega dojemanja in življenja, ki izhajajo iz duševne in telesne narave Italije in ob katerih je brezplodna vsaka sovražnikova propaganda in izključen kakršen koli preplah.
Kakšni so razlogi za zaupanje, ki drži Italijo pokoncu? Zlasti — nadaljuje dopisnik — prevladuje prepričanje, da če se je Italija mogla upirati tri leta vojne ob okoliščinah, ki jih vsi poznajo, se bo mogla ^pirati še dlje. Njena vojska je še zmeraj močna in trdna, njena morala nedotaknjena. Potem pa je tudi globoko občutje, da Italija ni v dobi propadanja. Njene sile so žive in nedotaknjene in te sile ji omogočajo premagati kakršno koli stisko in ohraniti zgodovinsko pove-znanost. Telesno zdravje naroda je čudovito. Na-
Pregled nemških pomorskih uspehov v juniju
Potopljenih: 31 trgovskih ladij s skupno 149.000 tonami, poškodovanih: 51 ladij s skupno 250.000 tonami, vrh tega je bilo potopljenih več bojnih
enot — Na vzhodu: krajevni boji
vzlic vojni se število rojstev res ni zmanjialo. Ro» dovitnost plemena je eden činilcev, ki Italiji pomagajo pri njenem odporu. Zaradi obilice ljudi narodovo življenje na nobenem odseku ne trpi. Ne bi bilo mogoče razumeti sedanjega duševnega razpoloženja v Italiji, če ne bi upoštevali gibanja prebivalstva.
I
Hitlerjev glavni stan, 2. julija. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Z vzhodnega bojišča poročajo o krajevnih bojih samo na odseku pri Lisičansku in Kirovu.
Letalstvo je z dobrim uspeho mnapadlo topniške postojanke, letališča in dovozna oporišča sovražnika ter doseglo bombne zadetke na zbirališčih čolnov severovzhodno od Temerjuka. Na Črnem morju je nemška podmornica potopila sovjetski čoln za spremljavo.
V času od 21. do 30. junija so nemške pomorske oborožene sile ter protiletalsko topništvo z obale in mornarice sestrelile 46 letal.
V borbi proti angleškim in ameriškim pomorskim zvezam je bilo v mesecu juniju potopljenih
Ob obletnici junaške smrti generala Baldassareja
Vzgled volje in prepričanja v italijansko zmago
Rim, 2. julija, s. Po zavzetja Tobruka je 20. motoriziram armadni zbor po 25 dneh neprestanih bojev po epičnih napadih na Bir Ha-neim, Bir Marmat, Golet Ualob, Bir Aslangi in Ponte dei Cavalieri, ob katerih si je polomila zobe angleška osma armada, brez minute oddiha nadaljeval prodiranje na skrajnem južnem krilu prot! Vzhoflu ter v noči na 24 junij 1942 po uničenju sovražnikovih zadnjih straž vdrl na egiptovsko ozemlje. Sovražnikova letalska obramba je postajala čedalje hujša. V noči od 25. na 26. junij so se letala vseh vrst in kakovosti v velikih rojili do ranega jutra zaganjala v 20. armadni zbor. Vnel se je ogromen spopad med nadčloveško voljo moštva, ki je prodiralo po puščavi, ki ga ni skrbelo, kako se bo branilo ali poskrilo, pač pa je mislilo le na to, da se ne bi ustavilo, ter besno nevarnostjo sovražnikovih letal, ki so zaman zmetala na stotine in stotine ton razstreliva.
Na majhnem motornem vozilu se je stoje vozil mož skromne postave ter obraza, na katerem se' je v kakršni koli okoliščini brala skrajna resnoba ter najdoločnejša volja, in hitel med nepretrganimi eksplozijami bomb od oddelka do oddelka ter našel za vsakogar vzpodbudno besedo, klical po imenu poveljnike ter se seznanil tudi z drugimi, nižjimi častniki. Bil je to poveljnik 20. motoriziranega armadnega zbora.
Lahko si Ettora Baldassareja pokličemo v spomin kot moža na tem vojnem terišču med vojaki, med katerimi je imel navado prebiti ves dan. Vodil jih je in jim poveljeval ne samo z bogatimi skušnjami in veliko sposobnostjo, temveč tudi z lastnostmi svojega značaja: z dobroto in zgledom. Noč na 26. junij je bila nje gova poslednja vojna noč. Do skrajnih meja možnosti se je zavzemal, da bi sam odkril sovražnikova skladišča goriva in živil v puščavi, skladišča, ki so omogočila armadnemu zboru še dalje pritiskati na nesrečne angleške sile ter jih še dalje zasledovati.
Zora dne 26. junija je našla na obrazu generala Baldassareja luc in prepričanje v zmago. Ko je zvedel, da so sc ostanki sovražnikovih oklepnih sil zbrali na trgu v Marsa Matruhu in se potem začeli približevati, da se Se poslednjič postavijo po robu napredujočim silam. Ko je zvedel tudi, da ge je že vnel spopad z oddelki divizije »Ariete«, je general Baldassare rajši poslal načelnika svojega glavnega stana k maršalu Rommelu, ki ga je takoj povabil na razgovor, nato pa dal navodila za napad in sc sam pognal Cisto v sprednje bojne vrste.
Ko ee je ravno mudil pri oddelkih divizije »Trieete<, Tei naj bi bili izvedli obkolitev, in sicer na ozemlju, ki ga je že tolklo sovražnikovo topništvo, ne da bi ge bil količkaj zmenil za nevarnost, ki ee ji je izpostavil, se je nenadno znašel v pasu, kamor je velika skupina sovražnih letal metala svoje bombe Navzlic temu, da je bil težko ranjen v spodnji del telesa In da je bil izgubil že mnogo krvi, je bila vendarle njegova prva misel, da je
treba poveljevati dalje, dokler se bojna vihra ni polegla. Zavedajoč se, da je z njim konec in da mu je smrt že blizu, je ta veliki vojak, čigar hrabrost je bila prav tako velika kakor njegova skromnost, in ki je nosil svojo vojaško obleko, kot bi imel na sebi jopic, skromno in skoraj kot kak asket, mislil na svoje vojake kot na svoje otroke. Hotel je dati zgled drugim ranjencem in si snel svojo lastno čelado, da bi nudil nekaj sence umirajočemu bersa-ljerju. Razdelil je svoje vino iz čutare med vojake, ki so bili okrog njega. Potem je po vrsti objel vse častnike svojega poveljstva. Po štirih urah trpljenja in nezavesti, ki ee ga je počasi lotevala, so ga prenesli na zdravstveni oddelek divizije »Arietec. a bil je Se vedno vsem zgled resnosti in dobrosrčnosti. Ni hotel opustili poveljevanja, dokler
31 sovražnih trgovskih ladij s skupno 149.000 tonami ter tri prevozne jadrnice. Od tega so 107.000 ton potopile podmornice. 51 ladij s skupno 250.000 tonami je bilo po večini z bombnimi zadetki hudo poškodovanih. Računati je treba ,de je tudi del teh ladij izgubljen. Nadalje sta potopila vojna mornarica in letalstvo eno križarko, dva rušilca, eno podmornico in 16 enot za izkrcavanje. Tri .križarke in 18 drugih bojnih enot ter več čolnov za'izkrcavanje je bilo poškodovanih.
ga ne odda v starem prijateljskem objemu in kakor s svetim izročilom od topničarja do topničarja, generalu De Stefaninu, poveljniku tiste divizije >Ariete<, ki jo je on kot prvi zjeklil in povedel do zmage leta 1941.
Ob njegovi strani so padli oni dan še drugi odlični borci, ki se pridružujejo njegovemu slavnemu spominu: general Ouido Piacenza, poveljnik topničarjev 20. armadnega zbora, bivši načelnik glavnega stana generala Messeja v Rusiji, mož, ki si je zmeraj upal iti tja, kjer je bila nevarnost največja; polkovnik Raffaelli, poveljnik ženijskega oddelka 20. armadnega zbora, pravljični junak v v9eh vojnah, ki je na edinstven način znal združiti v sebi ljubezen do dela in ljubezen do znanosti; stotnik glavnega stana Aldo Erculianl, mlad in trden steber v vojski.
Ettore Baldassare počiva poleg svojih padlih tovarišev na pokopališču v Bardiji ob Balbovi cesti, slavni cesti žrtev, sredi med vojaki, ki so poznali samo zmago. Ob prvi obletnici njegove smrti In smrti njegovih tovarišev spomin nanj zveni ko nekak zgled za vse: zgled njegove hrabrosti, njegovega dobrega srca, njegove pripravljenosti, da se žrtvuje. Naj bo vsem zgled, da bi bila volja in prepričanje v zmago večje in bolj blesteče kakor pa bolečina.
Obisk albanskega kraljevega namestnika v Tetovu in Gostivaru
Tirana, 2. julija, s. Kraljevi namestflik je prispel v Tetovo, ki je bilo vse v albanskih in italijanskih zastavah. Ljudstvo je bilo slavnostno razpoloženo ter je priredilo veličasten sprejem zastopniku vzvišenega Vladarja.
Ko je eksc. Pariani stopil iz letala, si je ogledal oborožene vojaške oddelke, ki so bili tam razvrščeni, potem pa 6e je v straži albanske konjenice napotil v mesto, kjer mu je ob vhodu tamkajšnji župan po starem običaju ponudil kruha in soli. Ljudske množice so vzklikale Vladarju in Duceju. Kraljev zastopnik je odgovoril takole:
»Pred nekaj tedni sem obiskal vaše brate s Kosovega polja, ki žive onkraj šar planine.
Sprejel sem njihov pozdrav z‘ globoko ginjenostjo, zakaj našel sem jih svobodne, ponosne* polne vere ter pripravljene zgrabiti spet za orožje, kadar bi domovina od njih to zahtevala. Prepričan sem, da imate tildi vi prav takšna čustva in zato odgovarjam tudi vam z i6tim pozdravom: Bodite složni in ubogljivi!«
Kraljev zastopnik se je od tod napotil v Gostivar. Ob vsej poti, ki je dolga nad 100 km, ga je prebivalstvo iz vasi in samotnih naselij, ki so raztresene po hribih, sprejemalo s petjem.
Preden se je pripeljal v Debar se ic na tamkajšnjem vojaškem pokopališču poklonil vojakom, ki so padli za domovino.
Amerika se mora oboroževati zaradi Rusije
in proti njej
Rlnii 2. julija. Ameriška revija »Life« je pisala, da vlada med ameriškim ljudstvom bojazen in odpor pred komunizmom. List opozarja na zamotano vprašanje, kaj bi sc zgodilo, če bi Stalin sedel za mirovno mizo in narekoval mir. List hitro dodaja, da ameriško ljudstvo občuduje Sovjetsko Zvezo, kolikor se govori, da Rusija ni v celoti komunistična. Povprečni Amerikanec ima mnogo vzrokov, da ne more verjeti, da komunisti ne W razširjali svojih idej po vsem svetu. Članek se zaključuje z naslednjim stavkom: »Rusija pomeni nevarnost za Združene države, ki se morajo zato vedno bolj oboroževati, da bodo tako trdna skala demokracij in da bodo zmagale one in ne Rusi.« Povprečni državljan v vseh državah je dobro misleč pristaš miru, ki ne zaupa nobeni novotariji in se boji vsega, kar ve o revoluciji.
Je protikomunist in protifašist, protikomunist iz strahu, protifašist pa iz nevednosti, nepravilnega tradicionalizma in duševne lenobe. »American Journal« na primer besno napada propagando v prid boljševikom ter Wilkieja in Wallaceja, opominjajoč, da je Stalin ob 25-ietnici boljševiške revolucije dejal, da so njegovi cilji različni od ciljev Angležev in Amerikancev. List pravi, da bodo Združene države po vojni ločili od Rusije tako politični kakor tudi gospodarski vzroki.
Različno stališče med Anglijo in Ameriko glede politične taktike do Sovjetske Zveze izhaja večinoma iz različnega precenjevanja oportunizma. Anglija, ki je do vratu v vodi, sprejme vse, Združene države pa imajo svobodno izbiro in hočejo vsaj debatirati, preden odobre moskovsko stališče. Značilen primor protisovjetskega ameriškega ume-
Vladarjev obisk v Mvornu
Livorno, 2. julija, s. Včeraj dopoldne je v Livorno dopotoval Vel. Kralj in Cesar, ki so ga sprejeli zastopniki vseh oblasti. V spremstvu teh in prefekta ie vladar obiskal prizadete kraje ter se zanimal o nujnih potrebah in o delu za obnovitev raznih panog javnega poslovanja, o čemur mu je poročal pokrajinski načelnik. Po ogledu je Vel. Kraj in Cesar Livorno zapustil.
Počitniške kolonije rimskega GIL-a
Rim, 2. julija, s. Zvezno poveljstvo rimskega GIL-a organizira po Ducejevih navodilih kakor druga leta tudi letos poletne kolonije, kamor bodo sprejemali mladino, potrebno zdravljenja. Brezpogojno prednost bodo pri tem imeli sinovi bojevnikov, tistih, ki so pod orožjem, skvadristov in starih fašistov. Globoka zavest o velikem pomenu tega pomožnega dela je poveljstvo pripravila do tega, da je razširilo in izpopolnilo vse panoge počitniških kolonij, pa naj jih vodi ono samo, ali pa jih je uredilo kako poveljstvo GIL-a v pokrajini. Že zdaj skušajo zagotoviti popolno organizacijo kolonij z izbiro osebja, ki se skrbno uči v posebnih tečajih za voditeljice in nadzornice .kolonij, z za-j>ovedanim zdravniškim pregledom organiziran-cev in s strogo presojo prošenj. Zvezno poveljstvo je odločilo, naj se odpre 120 kolonij za zdravljenje s soncem po poveljstvih GIL-a v pokrajini, katerim je Zvezno poveljstvo zagotovilo svoj finančni, organizacijski in pomožni prispevek. V
Japonski letalski uspehi pri nasprotnikovem izkrcanju na Salomonskih otokih
Tokio, 2. julija, s. Japonski Klavni stan poroča, da japonska mornarica in letalstvo v tesnem medsebojnem sodelovanju še vedno nadaljujeta -na področju Salomonskih otokov z napadi na nasprotnikove oddelke, ki se jim je 50. junija posrečilo izkrcati se na otoku Ren-dova v salomonski otoški skupini. Poročilo pravi takolp: »V prvih jutranjih urah dne 30. junija so se sovražnikovi oddelki izkrcali na otoku Rendova v skupini Salomonskih otokov. Naša ogledniška letala so zasledila v bližini otoka Rendovn močno premikanje sovražnikovih sil, ki so jih sestavljale križarke in prevozne ladje, nato pa so letala.lt. japonske pomorske skupine večkrat napadla te sile ter potopile 6 prevoznih ladij, tri križarke, en rušilec, sestrelile’ pa 31 letal. Tretja pomorska je s polnim uspehom nadaljevala napadalne nastope v tesnem sodelovanju z drugimi japonskimi silami.
Švedske pomorske izgube v sedanji vojni
Stockholm, 2. julija, s. Uradni podatki kažejo, da je. Švedska v prvi polovici letošnjega leta zaradi vojne izgubila vsega 23 ladij s skupno 69.000 tonami ter 156 mož posadk. S tem so švedske izgube od začetka vojne do danes poskočile na več kakor pol milijona ton ladjevja, število mornarjev, ki so izgubili življenje, pa znaša 1174.
Vesti 2. julija
V Sofijo je prispel novi italijanski poslanik Mameli. Na postaji so ga sprejeli visoki bolgarski uradniki, poslanika Nemčije in japonsko, osebie italijanskega poslaništva ter zastopniki fašističnih organizacij.
Za novega poveljnika zveze bolgarske mladine »Branik« je bil imenovan profesor telesne vzgoje Karaivanov, ki je študiral v Nemčiji.
Velika nesreča s? je dogodila v francoski vasi La Chapellc blizu Lissieuxa, kjer se jc pretrgala električna žica z napetostjo 15.000 voltov in padla na transformator, ki je de-, lil tok vsej vasi. Pri padcu žice ni pregorela nobena varovalka in je tok te napetosti šel v vse hiše i;i tovarne, kjer je bilo zaradi tega v«č mrtvih in ranjenih.
»Najhujše razdobje te vojne , bo še prišlo,« jc povedal voditelj ameriškega urada za obveščanje, Elmer Dawis, ter dodal: »Našo izgube bodo še hujše, Itakor so zdaj.c
nja jc članek zna.iega politika in časnikarja De-maree Bessa v »Saturday Evening Post«. Začenja z ugotovitvijo, da je nevarno predpostavljati, da bi Anglija in Amerika skupno z begunskimi vladami v Londonu sami odločali o usodi Evrope v primeru zavezniške zmage. Sovjetska Rusija bi si rada naredila v Evropi takšne meje, kakršne bi sama hotela. Tega se moramo jasno zavedati. — To je nekaj jasnih severnoameriških primerov, ki kažejo, da so Amerikanci proti Rusiji kot velesili, ki bi gojila razkrajalni boljševizem. Ravno zadnje mesece so v Združenih državah začeli strastno razpravljati o odnosih med Washingtonom in Moskvo. Spor med Moskvo in Poljaki ter odkritje katyn«kega pokolja sta seveda prilila še več olja na žerjavico. (»Le Ultime Notizie«.)
Prezzo • Cena Ur 0.50
Pottnlaa platana v gotovimi Spedizione b abbonamento postala
ir. vir.
»Bila je justifficirana...«
Kcaanda 3« Sete 1.Bataljona "Ljube šercerja"KRO N* položaju 15.7.1942.
St.68.
Štabu Bataljona.
S« V*$5*	•->	*'*»
PorcSaao o rezultatu preiskave glede trh partizank,poslanih nam ir Štaba lz 4. čete:
Porenta Mara,roj. 3.5.1925 na Vrhniki,stanujočn istotam,Stara cesta 50tt * Preiskava Je ugotovila,da Je navedena bila justificirana.
š!S0™'i3!jS!i^	lstota:a	Koie8ii«»s®-
Mlakar Majda:glede nje nismo prižli do zaključka,da ja kriva in zrela z« justifikacijo,ker imamo upanje,dn se bo popravila,če jo do sedaj sploh kaj zagrešila.Sala Je podatke,da je bila prekomandirnna le ie maščevanja neke diuge tovarišice,kar bo Politkomisar 4.Bataljona Peter Grčar še o-sebno preiskal.Do tega pa ostane V 4.Bataljona pod hadzorstvom- in se pro* si Stab 1.Bataljona,da njeno spremo pošlje s prvin kurirjem v 3.Četo. Istaga dne je šla patrola 6 nož nad Bistro k progi z ramenom,aa prežene delavce,ki ieaekavajo gozd.Naletela Je na 3 Oeletove delavce,** ao nalagali les.Sfx*i*iijUx4ax*iFatrola se jim je približala na 10 korakov ter začela streljati in ubila 5 konj in 1 delavca.
Ker imate v Štabu več nerabnih konj,prodimo,ako nam odstopite enega ali dva.
Smrt faSizau - svobodo narodu! gomaadlr
▼ frtftledniem prinašamo novo izvirno listino > tem, kako so komunisti spravljali s sveta tudi lastne ljudi, ie so se jim zdeli odveč, ali 2e so se temu in onemu rdečemu veljaku zamerili. Zlasti je to bilo pogosto z mladimi ženskami, ki so šle v gozd po navadi iz vse drugačnih razlogov kakor iz političnih. Tam so pa prav zaradi politike morale žrtvovati vse: morebitno ljubezen, ki jih je zvabila z doma in celo zadnjo trohico ženske časti. Postati so morale »četne« ali »bataljonske« i uporabljajo vseučiliške in salonske komunistke pri vlačuge. Ko so‘se pri tem delu zgarale, so jih svoji agitaciji..,
Živahne kupčije z zemljišči in parcelami
Politkomisar
proglasili za sumljivke, za izdajalke in jih »likvidirali«. odnosno jih »justificirali«, kar je prvo in drugo znanstveni izraz za komunistične umore na hitro. »Bila je justificirana ...« — tri besede, toda v njih se skriva pretresljiva moralna in življenjska žaloigra prenekaterega slovenskega dekleta, ki je verjelo, da se komunizem bori za večjo žensko svobodo, za priznanje ženskih pravic in dosto-janstva ter kar je ie takih lepih besedi, ki jih
Ljubljana, 2. julija. 1
Nepremičninski trg je v prvem polletju letos zaznamoval že prav živahne in velike kupčije z zemljišči in hiiami. Veliko je ponudb, pa tudi zanimanje je primerno sedanjim prilikam veliko in napeto. So pa tudi ljudje, ki vodijo z nepremič* ninami Spekulacije in so izurjeni strokovnjaki v presoji o vrednosti kake nepremičnine, ležeče v mestu in bližnji okolici. Nekatere zemlfiike parcele so se v vrednosti sila dvignile. Cene parcelam 60 sedaj za 200 in še več odstotkov viije kakor pred leti. V gotovih katastralnih občinah Ljubljane so cene kvadratnemu metru od 100 do 200 lir navadne. Gozdne in barjanske parcele so ostale v vrednosti neizpremenjene. Gozdne parcele so navadno po 5 lir kvadratni meter, Še nižje cene so za barjanske travnike, ki jih lahko človek kupi celo po 1 liro za kvadratni meter.
Po zemljiški knjigi je bilo letos v šestih mesecih zaznamovanih že do 350 kupnih pogodb, na podlagi katerih je bila v zemljiški knjigi prene-šena lastninska pravica na razne kupce. Vrednost vseh prodanih nepremičnin doseza. takole do 15 milijonov lir. V juniju je bilo zaznamovanih 35 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 1,291.179 lir. Letos spomladi je Hiša usmiljenih sester sv. Vincencija Pavelskega — Hiralnica sv. Jožefa odnosno Zavetišče sv. Jožefa na Vidovdanski cesti št. 9 razprodala obsežen kompleks, ki leži v bližini Sv. Križa na Ljubljanskem polju in ki spada pod katastralno občino Petersko predmestje 1. del. Ta zavod je prodal mnogo njivskih parcel iz tega kompleksa različnim interesentom po 90 do 100 lir za kvadratni meter. Zavod je med drugimi prodal kupcem posamezne parcele. Tako so kupili:
Vesel Josip, trgovec v Ljubljani, Petrarcova ulica št. 6, parcele štev. 290/32, štev. 290/33, štev. 290/34, štev. 290/35 njive v skupnem obsegu 1599 kvadr. metrov za 143.910 lir. Kvadratni meter je bil po 90 lir.
Jamnik Jožefa, poeestnica, Vrhovci št. 6 pri Dobrovi, parceli štev. 290:39	in	štev. 290/40 njivi
v skupni izmeri 503 m' za,	47.785	lir.	Kvadratni
meter po 95 lir.
Bleivveis Vanda rojena Turk, zasebnica, Ljubljana, Viktorja Emanuela cesta žtev. 50, parcelo štev. 287/7 njiva v obsegu	280 m2	za	29.400 lir.
Kvadratni meter po 105 lir.
Krušič Jože, trgovski zastopnik v Ljubljani, Zagrebška ulica, parcelo štev. 287/14 njiva v izmeri 400 m’ za 36.000 lir. Kvadratni meter po 90 lir.
Inž. Brčič-Branko, zasebnik v Ljubljani, Cesta v Rožno dolino, štev. 52, parcelo štev. 287/21 njiva v izmeri 280 m5 za 28.000 lir. Kvadratni meter po
Trotovšek Albina, natakarica v Ljubljani, Pred škofijo štev. 18, zemljiško parcelo štev. 287/24 njiva za 23.940 lir. Kvadratni meter po 95 lir.
Hafner Franc in Hafner Jožica, posestnika v Dravljah, sedaj v Ljubljani, Bitenčeva ulica št. 9, sta prodala Pavli Ciglarjevi, ženi poslovodje tvrdke »Spectrum« v Ljubljani, Celovška cesta št. 81, njivsko parcelo štev. 484/9 kat. občine Zgornja šiška v izmeri 590 m’ za 70.800 lir, Kvadratni meter po 120 lir.
Poletno delo Zavoda za italijansko kulturo
Zavod za italijansko kulturo v Ljubljani sporoča, da bo njegova čitalnica, knjižnica in posvetovalnica v času od 2. julija do 7. avgusta odprta za član^ vedno ob torkih in petkih od 8—12 dopoldne.
V času od 9. do 14. avgusta pa bo na Zavodu vpisovanje v poletne jezikovne tečaje, katerih redni začetek bo 16. avgusta.
Opozorilo Vseučiliške organizacije v Ljubljani
Vseučiliška organizacija v Ljubljani sporoča vsem vpisanim članom, da je manifestacija, ki bi morala biti dne 2. julija t. 1., preložena.
Nove cene sladkorja
Visoki komisar je določil nove prodajne cene za sladkorno sipo. Cena znaša v prodaji na debelo za 100 kg 900 lir, v nadrobni prodaji pa Za 1 kg franko prodajalna vključno javne dajatve 9.40 lire.
KINO MATICA
Predstav«: ob delavnikih ob
16. IB’30. 20’30
ob nedeljah in prašnikih ob
10.» 14.» 16 m 18-» 20-»
Iz Srbije
Srebrni maš niški jubilej v »Ijevskega župnika.
Valjevski župnik g. Valentin Bertoncali je praznoval dne 3. julija 25-letnico svoje prve sv. maše. Valjevski Slovenci so ob tej priliki svojemu priljubljenemu du&nemu pastirju podarili v spomin dve lepi umetniški plaketi, ki sta }u izdelala ravnatelj meščanske šole v p. in blagajnik veljev-ske slovenske kolonije Jakob Gospodaril in Boris Kus iz Maribora. Darilo je slavljencu izročila posebna deputacije tamošnje slovenske kolonije in slovenske mladine. Slavnostni govor je imel beograjski kaplan in slovenski pisatelj Jota Vovk. K mašniškemu jubileju g. Bertonclju iskreno čestitamo in mu želimo' še mnogo uspehov in blagoslova božjega pri njegove« dušnopastirskem delu
Defersivo
soeclale
et polvere luciriare al-luminioeercan»iovunqiie rappr»i=entnnti introdottl aroRherie, allmentari.
S c r i v e r e : <
Specialno Čistilno sredstio
tn prašek za Siščenie aluminija. — IWenio povsod zastopnike, ki obiskujejo drogerije in kolonijalno trtrovine. — Pisati:
Časten« « D • llatone PubblltltA itollona. Genovi
Pesem mlinov je prijetna
Se nekaj dni in zopet se bodo po naših cestah ponovili lepi prizori, ko bodo konjiči vozili vreče žita v mline, vmes pa bodo tudi pešci, ki bodo kar oprtno nesli posamezne vreče, kakor pač kdo more. Ljudska govorica ve sicer le za »mehove žita« in tudi naša umetna pesem noje le o njih, toda mehov skorajda ni več, Včasih so naši kmetje res spravljali- žito v mehove iz živalskih kož, najraje v kozje mehove, ki so bili za vlago neprodušni, toda že kakih dvajset let je tega. kar so jih popolnoma izpodrinile vreče iz jute. V romantiki naših mlinov pa se je še marsikaj drugega spremenilo iu Uandaues gledamo na naše stare mline z očmi sodobnih realistov, ki razlikujejo med praktičnim in pripravnim ter med staromodnim, dasi lepim.
Mlinska obrt je sploh ena najstarejših v naših krajih. Ze davno, morda še pred naselitvijo Slovencev, so bile opuščene žrmlje, to se pravi mlinski kamni na ročni pogon. Le tam, kjer ni bilo vode, kje visoko v hribih, so jih kmetje še tu iii tam uporabljali. Drugače pa so
tri nas mleli žito le v mlinih na vodni pogon, [jer koli je kak potok ali reka imela padec, tam si je kmet postavil mlin in tako se je razvil samostojen in spoštovan mlinarski stan. Ako je bilo dovolj vodne sile, sc je po navadi mlinu pridružila še žaga. Bila je to sicer primitivna — vsaj za naše pojme — toda le ekonomična izraba vodne sile. Se naš rod ve za mline, ki so imeli tudi po deset mlinskih koles in seveda tudi toliko kamnov v obratu, oziroma stop. Stope, to so bili težki leseni bati, okovani j svincem, ki so drobili proso v kašo in ječmen jv ješprenj. Mlinski kamni za mletje moke so še ostali, mesto stop pa mlinarji dandanes uporabljajo le kamne pšenarje. Kakor so včasih morali mlinarji pogosto klesati svinčene obloge stop, tako morajo dandanes pogosto dati obklc-sati kamne pšenarje.
Pred sto leti je bila v Ljubljani zelo razvita mlinska obrt. Na sedanjih Prulah in na nasprotnem krakovskem in trnovskem obrežju je stalo ob Ljubljanici več mlinov, ki bo mleli
Ljubljančanom in okoličanom žito v moko. Kmetje južno Ljubljane, zlasti Ižanci
Bar-
janov tedaj še ni bilo — so imeli liudo piko na te mline, ki so zadrževali vodo Ljubljanice. Končno so tudi kranjski deželni stanovi spoznali potrebo, da se morajo ti mlini odpraviti, kar sc
te res zgodilo, seveda na splošno ogorčenje ljubljanskih meščanov, katerim pa protesti niso nič zalefeli.
mlinski skoraj
___________________ _	______ _	_	Kotnikovi ulici, je pričel'obratovati pravi parni mlin.
Mlel jc žito, uvoženo iz Banata, Kanade, Argentine, pa tudi domače, ffio. Bila je to huda konkurenca mlinom na vodni pogon. Vendar: vodni mlini so obstali, parni mlin pa je bil ppuščen. Premočno so mu konkurirali banaški in drugi mlini. Tam, kjer je bil nekoč parni mlin, tam je sedaj Marijin dom, zatočišče mladih revnih deklet,	.
Ljubljana ima še sedaj dva mlina, prvega na Viiu, drugega na Fužinah. Na Fužinah je res jez in Ljubljanica ima tam dovolj pajlca — vendar mlina ne vrte mlinska kolesa, temveč elektrika iz bližnje vevške elektrarne, ki res izkorišča vodni padec Ljubljanice. Torej predstavlja ta mlin tudi nekakšno _ modernizacijo mlinske obrti ,sicer pa je v njem prav tako kakor v vseh mlinih: kamni se vrte, ozračje je polno žitnega prahu, ljudje prihajajo z vrečami žita in odhajajo z vrečami_ moke in otrobov, le nekaj se je spremenilo: fine moke ničla-riee ne melje več ne ta, ne _kak_ drugi mlin. Pa tudi »merice« ni več, mlevninoje treba_ plačati v gotovini. O krivični »merici«, ki si jo je pridobil kak »oderuški« mlinar, ve narodno izročilo dosti povedati, toda tudi ta kos romantike je sedaj izginil. Mlinarji delajo sedaj točno po predpisih, kakor pač zahteva resnoba časa.
Sem in tja po Dolenjskem in Notranjskem še živi nekaj stare mlinarske romantike in še so mlinarji, ki svojih mlinov niso modernizirali in elektrizirali, morda se kje dobe celo stope, značilne po svojem enakomernem taktu in ropotu. toda tam, kjer jc elektrika, kjer je večje naselje, tam so mlini dandanes vse drugačni, kakor so jih poznali naši predniki. Toda kruh, ki nam ga ti ali oni starinski mlini nameljejo. je sladak tako nam, kakor je bil prcdnamceml
Prodaja mesa na odrezek »109«
Pokrajinski prehranjevalni zavod spproča, da bodo v soboto, 3. julija, potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »109« julijskih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva y Ljubljani :”)00 gr govejega mesa.
Zavodi, ki prejemajo redonirana živila na posebna nakazila, morajo mesarjem predložiti potrdilo Mostnega preskrbovalnega urada.
Delitev mesa se bo pričela ob 7 zjutraj.
Obsodba vojaškega sodišča
Vojaško sodišče v Ljubljani je obsodilo na dosmrtno ječo Antonija Tomaniča, rojenega lt. januarja 1901 v Popovcih na Štajerskem in stanujočega v Zaklancu. pri Horjulu. Anton Tomanič je bil obtožen: a) da je v času pred majem 1943 sodeloval pri Horjulu v oboroženi tolpi, ki se_je zbrala z namenom, da bi nastopala proti državni oblasti, kot njen sel; b) da je nekega nedoločenega dne v juniju 1942 sodeloval pri rušenju ceste Vrhnika—Horjul in s tem povzročil znatno poškodbo na tej cesti; c) da je v istih časovnih in krajevnih okoliščinah sodeloval v združbi, ki je stremela po uničenju dosedanjega družabnega, političnega in socialnega reda v državi. Vojaško sodišče je spoznalo Antona Tomaniča krivega .soudeležbe^ pri oboroženi tolpi in krivega protidržavne£a delovanja ter ga je obsodilo _zafo na dosmrtno ječo in na trajno izgubo državljanskih pravic z vsemi drugimi običajnimi posledicami. Zaradi pomanjkanja dokazov pa je bil oproščen obtožbe, da je sodeloval pri atentatu na javna prometna sredstva.
Zbiranje, razdeljevanje in predelava kunčjih in zajčjih kož
Člen 1. Določbe naredbe * dne 11. septembra 1941-XIX St. 102 6 predpisi o zbiranju, razdeljevanju in predelavi kož 6e razširjajo tudi na kože divjih ali domačih kuncev in zajcev.
Člen 2. V 10 dneh. ko stopi ta naredba v veljavo, morajo trgovinske, industrijske, rokodelske in zadružne tvrdke, razne ustanove in zbiralci in vobče vsi, ki imajo po katerem koli naslovu surove ali strojene kože domačih ali divjih kuncev in zajcev, prijaviti Visokemu komisariatu (oddelku VIII.) njih količino po teži. številu in kakovosti. Prijava se mora vložiti tudi, če so kože že prodane.
Člen 3.^ Proizvajalci kunčjih in zajčjih kož smejo pridržati vsako leto za družinske potrebe toliko kož za vsako rodbino, kolikor jih določi Visoki komisariat (oddelek VIII.).
Člen 4. Razveljavljajo se 2., 3. in 4. odstavek člena 17. naredbe z dne 11. septembra 1941-XIX št. 102.
Člen 5. Kršitelji določb člena 2. te uredbe in določb naredbe z dne 11. septembra 1941-XIX št. 102 se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 in z uporabo določb naredbe z dne 25. novembra 1942-XXI št. 215 v denariu do 5000 lir ali z zaporom do 2 mesecev. V hujših primerih se lzrete pol*« denarne kazni tudi zapor in se lahko odredi začasni ali trajni odvzem obrtne pravice. Ob začasnem odvzemu obrtne pravice se morajo nameščenim delojemnikom nadalje plačevati plače in mezde, državi, pokrajini in občinam pa davki in takse.
Člen 6. Ta naredba je stopila v veljavo od dne objave v Službenem list« za Ljubljansko pokrajino.
Pošllike lx Italije
▼ Lj ubij ansko pokra jino Vam aajbitieje in najceneje dostavi mednarodna transportna tvrdka
MARCCES! LOMBARDA S. A.
MILANO - VIA ARNALDO DA BREfeClA 8
Enkrat tedensko zbirni vagon Milano — Ljubljana
Strokovna carinska služba na vseh obmejnih pos'«jat>
_ tudi v inozemstvu
Zastopstvo v Ljubljani:
RAJKO TURK, Vilharjeva cesta 33
v svojo sobo... in ostanite mene skrbi, kje je zdaj Bog ve, če je sploh res,
Vanče je prikimal, a prepričan o tem m bil.
»Pa kje je zdaj to pismo?« je vprašal.
»V miznem predalu v muzejski dvorani. Nisem ga bil še končal, ko je stric Ben stopil v muzej, a sem ga kljub temu
0tll0»ln v njem ste rabili tiste tri besede: ankh, was m tfem?«
Salveter je zamahnil z rokami in vzdihnil:	,
»Dal One tri običajne besede so bile že zapisane. Tedaj pa. ko ste me bili vprašali, kaj sem delal v muzeju, sem si izmislil
zgodbo o papirusu...«	■.	J
»In začeli ste nam praviti o tistih treh besedah, ki da ste
jih rabili v svojem pismu... Ni tako?«
»Da, res je bilo tako In nič drugače!«	.	,	_	,	,
•.Zeto smo vam hvaležni za vašo odkritosrčnost,« je hladno javni m pojdite v svojo sobo. O tem bom pozneje govoril _ pripomnil Vanče. »Ali bi hoteli biti tako vljudni, da bi nam vami... Ne sprašujte ničesar... in storite, kar vam rečem!«
»Na kakšen papir pa ste pisali tisto, ne preveč zaupno l »Utegne biti res, da jc ta osel v resnici pisal tisto neumno plslno?«	(pismo,«	je	pripomnil,	z njegovega obraza pa so mu jc bralo, da
»Na rumeno polo papirja, kakršno so po navadi vedno na^je nekam globoko zamišljen in zaskrbljen. »Poslušaj, stopimo tisti mizi...«
»Kaj pa črnilo? Ste pisali »'peresom ali svinčnikom?«
»S peresom, in sicer z zelenkastim črnilom. V muzeju imamo vedno. • •«
Vftnce je nestrpno dvignil roko:
»Dovolj bo... pojdite zdaj zgor.. tam.«
»Toda, gospod Vancfe • •. mene • • pismo. Kje, mislite, da bi bilo?«
»Zakaj bi moral vedeti, kje je? da ste ga pisali! Čarovnik nisem, da bi lahko kar tako ugotovil, če je res.« Bil je globoko vznemirjen, čeprav je oči vidno skušal skriti svoj nemir. »Ali niste imeli drugega opravka, kakor pisati tisto svojo .poslanico*?«
»Nikdar nisem mogel.. •«
»E, res?... Bogve, če ne?« Vanče j« pri tem strogo pogledal Salvetra. »Zdaj ni čas, da bi razpravljali o... Bodite tako pri-
prinesli nedokončano pismo? Zelo si ga želim videti. Morda bi ga lahko tudi raztolmačil.«
Salveter je takoj vstal ter precej naglo odšel. Čez nekaj minut se je že vrnil ves osupljen.
»Ni ga več!.« je sporočil. »Nekdo ga je vzel.«
»E, res? Kakšna nesreča!«	i
Vanče se je za trenutek zamislil, potem pa jc nenadno vstal in ponovil Salvftrovo sporočilo:	>
»Ni ga več... Nekdo ga je vzel!« To mi ni prav nič všeč, Markham... res, prav nič ne vsak način izginiti? Zakaj?... Zakaj?«
Obrnil se je k Sulvetru in ga vprašal očitno nekoliko vzne mirjen«
XV. POGLAVJE.	>.j
I Vanccjevo odkritje.
Petek, 13. julija, ob 16-43.
Vanče je dolgo časa molčal. Slednjič Se je z zbeganimi očmi obrnil k IIennesseyu in dejal:
»Pojdite gor in se postavite nekam tako, da bosle lahko imeli nadzorstvo nad vsemi sobami. Ne želim, da bi sc gospa Blissova, Zakaj naj bi pismo moralo ua Salveter in liani kaj menili med seboj.«
Hennessey se je ozrl na Heatha, ki mu jc prikimal, in policist je nato naglo odšel.
.Vanče se je obrnil k Markhamu*
malo v muzej.«
»Toda, povej mi vendar, Vanče', zakaj te je možnost, da je Salveter res pissl tisto pismo, tako vrgla s tira?«
»Ne vem... nisem si še na jasnem.« Vanče se je podal proti vratom, nenadno pa sc jc obrnil. »A bojim se, vražje se nečesa bojim! Takšno pismo naj bi bilo zločincu samo izgovor... ^ se le nisem zmotil pri svoji domnevi. Če je pismo res pisal, ga moramo najti- Če ga pa ne najdemo, si lahko na več plinov razlagamo, kako je izginilo... In ena takšnih verjetnih razlag je naravnost satanska... Pojdimo, moramo najti tis*0 poslanico v muzeju ••• če je bila le napisana in puščena v miznem predalu-«
Šel je ttho po hodniku in odprl velika jeklena vrata.
»Če bi se dr. Bliss in Guilfovlc med ietn Časom, ko bomo mi v muzeju, vrnila,« je dejal Snitkinu, ki Jc slonel ob glavnem vhodu, »ju odvedite v salon in ju zadržite tam.«
Odšli smo po slopriicah	v muzejsko dvorano in \ance	se	je
takoj podal	k mizi,	ki je	stala tilizu obeliska.	Ogledal	si	je
rumene pole papirja in se prepričal, kakšno je črnilo. Potem je odprl predal in začel brskati po njem- Ko je najančno pregledal vse kotičke, rje spet uredil vso stvari tako, kakor so bile urejene prej, ter predal zaprl. Pod mizo jc bil k0š za papir. Vanče ga je izpraznil in stresel vse, kar je bilo v njem, na tla. Nato je pokleknil in si natančno ogledni vsak košček zmečkanega papirja. SlednjiC je vstal in zmajal z glavo.
»Nič mi	ni kaj	preveč	všeč, Markham,« je	dejal. »Mnogo
bolje bi se	počutil.	bi bil našel tisto pismo.«
Pretaknil jo ves muzej in si ogledal vsak kotiček, kjer bi utegnilo bili pismo. Ko pa je prišel do polžasto zavitih vrat, se je obrnil in pogledal Markhama, kakor da je že izgubil vsako upanje, da bi pismo našel.
V Dobrepoljski dolini doni pesem koscev in žanjic
S košnjo prično v dolini v prvi polovici junija, z žetvijo pa v prvi
polovici julija
Pesem koscev in žanjic je letos zaradi deževnega vremena zadonela po Dobrepoljski dolini nekoliko kasneje. S koSnjo Se niso končali, žanjice pa so požele šele ječmen, dočim pšenica še zori in čaka sončnih dni Kako prijetno je prav te dni v Dobrepoljski dolini, ko zadoni po dolini pesem koscev in žanjic, lepo opisuje pisatelj nove knjige »Etnologija veliko-laškcga okraja« g. Mrkun s posebnim ozirom na nekdanje navade in šege, v teh krajih.
V Dobrepoljski dolini žanjejo julija meseca. S arpom žanjejo le ženske, le tu in tam tudi kak moški, S seboj imajo oselnik in notri v vodi oslo, s katero brusijo srpe. Navadno samo ena žanjica brusi srpe, ne vsaka zase, ali 'pa tudi moški, ki za njimi snope veže. Pravijo, da tisti, ki zna dobro lagati, zna tudi srpe brusiti.
Žanjice se za žetev lepše napravijo kot navadno, posebno mlajše žene in dekleta si nadenejo pražnje predpasnike in svetlo jopico, posebno če je kak brhek fant za vezača za njimi. Za žanjice mora seveda biti boljša malica, še celo kaj alkohola mora biti.
Košnja se prične že v prvi polovici meseca junija. Najprej se kosi nemška detelja, potem pride na vrsto črna detelja, nato omejki krog njiv in končno senožeti. Košnja traja do konca meseca julija ali pa še dalj časa, če vreme nagaja.
V prejšnjih časih niso kosci kosili samo dopoldne, ampak ves dan od zore do mraka. Samo opoldne po južini so malo ležali v senci in zadremali, potem pa zopet začeli z delom. Navadno je ta opoldanski odmor trajal dve uri. Kosci nekdaj niso tako hitro kosili ko dandanes. Takrat je vsak kosec kadil tobak in je imel med delom za pasom neizogibni tobačni mehur. Takrat se še ni prodajal tobak v zavojih, temveč na tehtnico kot sedaj moka ali sol.
Več koscev, več lotov tobaka
Ko je zjutraj prinesla gospodinja koscem za-jutrk, ni smelo nikoli manjkati tobaka. Ako je bilo več koscev, je bilo treba tudi več lotov tobaka, da ga je dobil vsak svoj kupček. Tobak so prodajali na funte, unče in lote. Vselej po zajutrku je eden izmed koscev razgrnil po tleh svojo žepno ruto — prej so imeli namreč velike plave žepne rabce — in nanjo je gospodinja vsula iz škrniceljna tobak. Eden izmed koscev je tobak razdelil tako, da je napravil toliko kupčkov, kolikor je bilo koscev. Nato je vsak kosec vzel kupček tobaka in ga spravil v svoj mehur. Nazadnje je tisti, čigar je bil robec, tega skupaj zganil in stresel v svoj mehur. Tisti je bil vedno na boljšem, ker ni noben drug mogel tako čisto pobrati svojega kupčka z robca in je nekaj drobcev gotovo še ostalo na ruti v korist tistega, ki je pogrnil robec. Zaradi tega je vsak rad posodil svojo ruto, da so na njej delili tobak.	_
Vsak kosec je nosil s seboj v žepu kresilni kamen, gobo in nož, ki je imel hrbet tako narejen, da je bil primeren za kresanje ob kamen. Ko je izkresal iskro, je ta padla na gobo, ki je začela tleti. Tako je zanztil kosec ogenj v svoji fajfi. Kosci so imeli
rdeče rute okrog vratu
da jih ni sončna vročina tako pripekala. Imeli so za vratom srajco vedno odpeto. Opoldne je moral dobiti vsak kosec svoj šopek svežih cvetlic, ki rastejo na oknih v loncih. Ne samo' fantje, tudi starejši možje so hoteli imeti vsak svoj šopek, sicer je hudo zameril, če ga ni dobil. Ako gospodinja ni imela svojih cvetlic ali se ni na to razumela, je morala naprositi kako dekle, ki je bila vešča v tem poslu, da je naredila namesto gospodinje šopke za kosce. Kosec je torej nekdaj moral imeti pušeljc za klobukom, ruto za vratom in tobačni mehur za pasom.
Nakazovanje usnja v mesecu juliju
Pokrajinski svet korporacij v Ljubljani bo nakazoval usnje čevljarjem na deželi od 15. julija dalje do konca meseca, čevljarjem v Ljubljani pa od 10. do vštevši 20. julija t. 1. Izven stavljenih terminov morejo dobiti usnje oni čevljarji, ki zaposlujejo preko 3 pomočnike. Vsak čevljar mora prinesti s seboj:
a) Izkaz o porabljenem usnju. Na izkazu mora čevljar potrditi, da je porabil vse nakazano usnje. Izkazi morajo biti točno izpolnjeni. Onim, ki bi predložili pomanjkljive ali netočne izkaze, se usnje ne bo nakazalo.	,
b) Zadnji plačilni nalog zavoda za socialno zavarovanje. Tega dokazila kakšna druga potrdila ne morejo nadomestiti.
c) Čevljarji izven Ljubljane morajo predložiti potrdilo pristojne karabinerske postaje, da je kraj njihovega obratovališča pod stalno kontrolo italijanske vojske. To potrdilo ne sme biti starejše
nego 14 dni.	...	,
Nakazano usnje se mora porabiti v prvi vrsti za popravila. Čevljarjem, ki bi popravila zavračali, bi Pokrajinski svet začasno ali trajno ustavil nakazovanje usnja.
Tudi vriskali so vsi, stari in mladi, da je bilo veselje poslušati na naših senožetih vesele kosce.
po trdem delu pri dobrotah v senci košatega hrasta
Koscem so povsod gospodinje dobro postregle z jedili. Prej ni bilo kave zjutraj, kot je to običajno v naših časih, ampak so imeli kosci zjutraj zelje z bobom in nato ajdove in koruzne žgance, zelo dobro zabeljene. Po takih žgancih, so rekli kosci, se trava dobro reže, ko ima kosec tako trd trebuh, da bi lahko koso sklepal na njem. Opoldne za južino je moralo biti za kosce sedem »riht«, pa vse domačega pridelka, nič štacunarskega, n. pr. fižol in zelje, kašnata repa, ješprenj z gnatjo, štruklji, žlinkrofi, ajdov krompir, nazadnje pa še kuhane češplje ali tepke, kar je dobro vplivalo na žejne kosce v senci' košatega hrasta sredi senožeti, ko so pili hruševo vodo. Popoldne za malico je bil pa kruh in jabolčnik in žganje. Za večerjo je morala biti gotovo mlečna kaša.
Plačo so imeli dvajsetico (cvancgarico) in še vsak pol hleba kruha, ki si ga je vsak kosec vzel zvečer domov. Ko je bila senožet pokošena, so vsi kosci kmalu zaukali. Sedanji kosci pa kose samo dopoldne. Nič več ni slišati po naših senožetih tistega ukanja, kot je bilo to nekdanje čase. Tudi jedila dobe drugačna. Namesto prejšnjih mnogovrstnih močnatih jedil dobe sedaj opoldne juho z mesom in prikuho kakor v mestni restavraciji. Mehur za pasom je izginil, isto tako tudi pušeljc za klobukom in ruta za vratom. Sedanji kosci kade rajši cigarete, ki-si jih morajo sami kupiti. Tudi ne ukajo več kot nekdaj. Pri koscih mora biti tudi. izurjen klepač, ki klepljo kose., Navadno imajo, kle-
panje tako, da se v tla zabije babica. Klepač sedi | na tleh in nasloni kosišče na rogovilo in tako kleplje.
Pred 40 leti so klepali kose
na stolu, ki je imel prednji dve nogi zrasli v rogovilo ter imel na vrhu zabito babico v les. — Nekateri klepljejo k sebi, tako da ima ostrino obrnjeno proti sebi, drugi klepljejo na ven, tako da je ostrina obrnjena od života. Klepač zbere tak kraj, kjer je trd svet in malo visi, da bolj složno sedi.
V prejšnjih časih so kosili po senožetih po ves dan, le opoldne je bilo odmora dve uri. Sedaj se kosi navadno samo dopoldne. Seno grabijo z grabljami, ki jih doma izdelujejo. Imajo ravno držalo, v čeljustih pa 14, 16, 18 in tudi 20 zob.
Kakršen kozolec, takšen kmet
Požeto žito in detelja se zdeva v kozolec, ki je ali »tpplar« ali samec. Po večini so sami »top-larii«, samci so redki. Samec ali lesa je boljši za sušenje, a toplar ima zopet druge prednosti. Pod njega se zapeljejo vozovi in na njegov »cimper« spravljajo seno in deteljo. »Toplarji« imajo na vsaki strani po dva, tri in tudi štiri okna, v katerih so late za vlaganje žita in detelje. Jeseni so vsa napolnjena s koruzno slamo, ki jo po večini zvežejo v otepe in tako zapažijo kozolec, da pozimi ne zamete sneg pod njega.
Kozolec ima tudi najmanjši kočar, če drugače ne more, pa kam pod kap naredi nekaj lat in notri vtakne, kar ima svojega pridelka, da mu ni treba drugje sušiti. Sploh se po kozolcu pozna, kakšen kmet je njegov gospodar. Velik lep kozolec pove, da je gospodar dober kmet, slab kozolec pa kaže ubožnega kmeta.
Kozolci dvojniki so široki 6 do 8 m, dolgi 10 do 20 m, stari kozolci pa 4 do 6 m. Novejši kozolci so kriti z opeko, starejši pa vsi s slamo. Lep »toplar« je ponos vsakega kmeta.
Ljubljana
V nekaj vrstah
Zlatomašnik. G. Valentin Pipan, župnik-dekan v Rasiziano pod Fajtovim hribom, bo 2. julija obhajal 50 letnico svoje nove sv. maše. Slovesnost tega dne bo povsem zasebna in tiha-Svečano zlato mašo bo po želji svojih fatanov pel v nedeljo, 18. julija, ko župnija slovesno obhaja praznik sv. Mohorja, domačega patrona. G. zlatomašnik se je rodil 11. februarja 1868 v Škofji Loki na Gorenjskem.
Dve novi maši. V nedeljo, 6. junija, je praznovala svojo novomašniško slavje Medana, ki kraljuje ob južnem robu zapadnega, brdovi-lega predela naše dežele. Nova maša za Medano ni nič izrednega, saj je dala zlasti v zadnjih desetletjih Icjjo in častno število delavcev v vinogradu Gospodovem. Vendar pri vsaki novi maši Medana znova potrdi svojo globoko vernost in toplo ljubezen do onih svojih mladih sovaščanov, ki so postali maziljeni božji služabniki. Tako 6e je postavila in odzvala medanska duhovnija tudi za letošnjo novo mašo. Cerkev je tonila v nakitju in tudi vas si je nadela praznično obleko. Z zvonika je neugnano donelo ubrano pritrkovanje in oznanjalo po prijaznih sosednih gričih raztresenim vasem veselo in blagoslovljeno vest, da stopa v Medani mlad borec pred oltar Gospodov. Cerkveni pevski z bot se je z vnemo pothidil in prav dobro odrezal. Slavnostni pridigar je bil g. župnik Andrej Simčič. Pri svečani daritvi
Erve sv. maše šo novomašniku g. Francetu Sremiču stregli sami sobratje domačini. Pri pripravah za novo sv. mašo in kar je z njo v zvezi, je požrtvovalno sodelovala in pomagala vsa fara, za kar ji gre posebna čast. — V nedeljo, 13. junija, je pel svojo prvo sv. mašo g. France Švara, doma iz Aurisine, znanega središča naše kamnoseške obrti. Za na marmorju in skakjvju zidano Aurisino je bila nova maša resnična posebnost. Kakor daleč sega spomin, ni bilo ne tu ne v okolišu nobene nove sv. maše- Cerkev jo bila do zadnjega kotička natrpana, na trgu pred cerkvijo je bilo pa še za tri cerkve občinstva. Slavnostni pridigi sta bili dve: prvo je imel superior karmeličanov na Grati, drugo pa misijonar Gregor, ki je s tridncvnico pripravil župljane na izreden cerkveni dogodek. Petje je bilo ubrano, odlično in moramo pevce za njihov trud pohvaliti, po sv. opravilu je bil na novoraašnikovem domu obed, katerega so se udeležili sorodniki in. najožji prijatelji. V gostoljubni hiši je vladala vedra domačnost in je bilo prav prijetno. Vse slavje je potekto v neskaljeni harmoniji in bo ostal iskreno zaželeni praznik trdoživi vasi v trajnem spominu. Novomašnika sta praznovala vsak svoje najsvetejše slavje, njun korak gre zdaj iz ozkih študijskih dvoran v široki svet. Pri vzvišenem, pa trudapolnem delu, ki ju čaka, jima želimo obilo usnehov in božjega blagoslova!
V Mariboru sta umrla 85 letni Gustav Stom, čigar truplo so prepeljali v Hamburg, in 64 letni sodar Leopold Kobale iz Marenberga.
Smrtna nesreča nn tračnicah. V Bukovju, občina Bizeljsko, stanujoči cestni delavec Jožef Pust se je peljal z motornim kolesom proti Slovenjem Gradcu. Pri prehodu čez železniško progo je .prezrl iz Velenja prihajajočo lokomotivo, ki
je vlekla motorno kolo 9 metrov daleč. Pust je pri tem dobil smrtne poškodbe.
Umetnostna razstava v Mariboru. Štajerski umetniki prirejajo od 1. do 10. julija v Mariboru razstavo dveh spodnještajerskih umetnikov: kiparja Ernesta Stovra iz Krško okolice in slikarja Franca Stipeja.
Poročila sta se v Rogaški Slatini Ivan Her-naus iz Velikih Roden in Elizabeta Bolko iz Spodnje Sečovo. — Na Teharjih sta se poročila Franc Podvomik in Terezija Pukmajster.
Umrla sta 55 letna Marija Jagodič iz Podturna in Alojzij Sket iz Gornje Sečove pri Ro-
gaški Slatini. — V Celju je umrla 67 letna Dora mnstek-Trstenjak, Marija Enzl, roj. Aškerc.
Zlnto poroko sta obhajala v Sv. Lenartu pri Brežicah upokojeni nadučitelj Jožef Perc in njegova žena Marija.
Šport
V nedeljo dve lahkoatletski prireditvi
■ V nedeljo bosta na domačem športnem sporedu, razen nadaljevanja nogometnega prvenstva, tudi dve lahkoatletski prireditvi. Prva bo obsegala samo tek na (00 m, pri kateri bodo smeli nastopiti samo moški in to vsi, ki imajo veselje do lahke atletike, posebno pa do teka na naj privlačnejši progi 100 m. Namen tega teka je tudi med ncatleti vzbuditi veselje do tekmovanj in obenem najti kje kakšen noV talent, ki se do zdaj še ni prikaza) na tekališču na javni prireditvi. Prva dva najboljša bosta imela pravico sodelovanja pri semilinalu velikega tekmovanja za tek na 100 m-
Nič manj pa bo zanimiva druga prjredifev, na kateri bodo nastopila dekleta. V našem mestu je sicer do zdaj le pičlo število organiziranih atletinj. Pri zadnjem srednješolskem lahkoatletskem 'tekmovanju pa se je pokazalo, d^. imamo med našimi dekleti tudi precej takih, ki imajo vse pogoje, da postanejo dobre atletinje. Lahkoatletska zveza naproša vsa dekleta, ki imajo veselje do tekmovanj, naj se javijo v Zvezni pisarni na Bleiweisovi'cesti la.
Na obe prikupni prireditvi opozarjamo občinstvo, naj si^pride ogledat naše najhitrejše na 100 m in nadebudna dekleta.
Obe prireditvi bosta na Stadionu z začetkom ob 9 dopoldne.
Mars : Hermes
V nedeljskem predzadnjem kolu domačega nogometnega prvenstva se bosta srečuli na igrišču Ljubljane moštvi Marsa in Hermesa.
Dočim je položaj pri vrhu in koncu prvenstvene tabelice povsem razčiščen, Ljubljana ie prva — Tobačna tovarna pa zadnja btez točK, je situacija v sredi tabelice zamotana. Trenutno sedi Ilerines s 6 točkami na drugem mestu, Mars pa s 4 na tretjem. Marsu se v nedeljski tekmi nudi prilika, da izpodrine Hermesa, to pa le, če bo zmagal z zadostno razliko v golih. Rezultat 2:0 ali 3:1 za Mars bi zadoščal. Vsekakor imajo Hermežani pri nedeljskem srečanju manj izgubiti. Njim zadostuje le neodločen
Koledar
Petek, 2. malega irpana: Srce Jezusovo; Marijino obiskovanje; Proces, mučenec.
Sobota, 3. malega srpana: Srce Marijino; Hija-cint, mučenec; Leon II., papež.
Obvestilu
Ljubljansko gledališče
Drama:
Petek, 1. julija: zaprto.
Sobota, 3. jul., ob	19.30: »Skupno življenje«.	RedB.
Nedelja,	4.	julija,	ob	19.30: »Deseti brat«.	Izven.
Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Zadnjikrat
v sezoni.
Ponedeljek, 5. julija: zaprto.
Opera:
Petek, 1. julija: zaprto.
Sobota,	3.	julija,	ob	19: »Prodana nevesta«. Iz-
ven Cene od 2* lir navzdol.
Nedelja,	4,	julija,	ob	19: »Don Pasquale«.	Izven.
Cene od 28 lir navzdol.
Ponedeljek, 5. julija: zaprto.
C. G. Viola: »Skupno življenje«. Sodobna salonska igra v treh dejanjih. Snov jo konflikt med zakonskim možem, ženo in ljubimcem. Osebe: advokat Massari — J. Kovič, njegova žena Magda — Šaričeva, Guido Fiore — Nakrst, Magdina mati, gospa Ferrante — Nablocka Putjatova, sluga An-lonio-Kosič. Režiser: prof. O. Šest.
Opozarjamo na zadnjo uprizoritev Jurči£-Go-lievega »Desetega brata«, ki bo v nedeljo po znižanih cenah. V glavnih vlogah:-Milan Skrbinšek, Cesar, Bratina, Gabrijelčičeva, Levarjeva, Drenovec, Peček, Verdonik. Dejanje pokaže romantično zgodbo o desetem bratu in njegovi usodi, ki ga je izbrafa usoda za to, da uravnava spore drugih in jim pripomore do sreče, ki je sam ne more doseči. Igro je zrežiral prof. Šest, scenograf: ing. arh. E. Franz.
A. Strindberg: »Nevesta s krono«. V tej igri, katere dejanje se godi v Dalarnu, so povezani realistični motivi tesno s simbolnim prikazom boja dobrega z zlim, za katere uporablja dramatik mistični pravljični element. Vsebina črpa snov iz konflikta med dvema rodovoma, ljubeznijo dveh njunih predstavnikov in krivdo, ki jo zagreši dekle, da bi obvarovalo pred svetom čast svoje hiše. V glavnih vlogah: Šaričeva, Danilova, Jan, Rekarjeva, Debevec, nadalje Marija Vera, M. Skrbinšek in Cesar. Režiser: C. Debevec.
Opozarjamo na nedeljsko predstavo Donizettijevega »Don Pasquala«, ki bo uprizorjen zopet po več kot polletnem premoru. Delo je imelo lani zaradi posrečenega debuta Manje Mlejnikove v partiji Norine in Betetta v ntslovni buffo-partiji izreden uspeh in je doseglo štirinajst repriz, letos • deloma spremenjeni zasedbi osem repriz (z Ivan-čičevo in Lipuščkom), MelodiozUa klasična glasba in šegavi libreto dajeta osnovo za komorno opero s finim humorjem, ki daje vsem štirim solističnim partijam velike možnosti pevskega, in v smislu rokokojske dobe stilno zahtevnega igralskega udejstvovanja. Zasedba partij :don Pasquale — Betetto, Norina — Mlejnikova, dr. Malatesta — Janko, Ernesto — Lipušček, notar — Jelnikar. Dirigent: A. Neffat, režija in scena: R. Primožič, zborovodja: R. Simoniti.
Opera pripravlja kot naslednjo premiero D’A1-bertove: »Mrtve oči«, s HeybaIovo in Primožičem v glavnih partijah, pod muzikalnim vodstvom Sama Hubada, v režiji C. Debevca in v inscenaciji inž. arh. S. Rohrmana.
izid, pa jim je drugo mesto zagotovljeno. In prav ta borba za drugo mesto bo dala nedeljskemu srečanju svoj prvenstven pečat. Igra bo gotovo vroča in napeta, upamo in želimo le, da bi tekma koučala tako, kot se spodobi.
Številni pristaši enih in drugih pa bodo go-Pr*šli. da bodo z dostojnim navijanjem bodrili svoje, saj gre za častno drugo mesto. Tekma bo v nedeljo na igrišču Ljubljane. Začetek ob 18.
Nedeljski nogometni spored
Igrišče Ljubljane:
15.30: Mars ml. : Hermes ml.
16.50: Mars rez. :2abjak rez.
18.00: Mars : Hermes; prven. tekma I. razr.
Igrišče Korotana:
16.30: Korotan rez. : Vič rez.
18.00: Korotan : Mladika; prven. tekma II. r.
Igrišče Mladike:
9.30: Mladika ml.: žabjak ml.
10.30: Mladika rez.: Ljubljana rez.
Igrišče Marsa:
10.15: Tobačna tovarna ml.: Vič ml.
Štiri (tavbene parcele po 680 m’ v Dobre-poljah poleg župne cerkve naprodaj. Ponudbe: Kmetijsko društvo Dobrepolje.
Kolumb odkriva Ameriko
02
Mornarji so prispeli do hiš, toda našli niso ne ljudi niti nobenih predmetov, kajti vsi domačini so odnesli pete. Zagledali pa so štiri mladeniče, ki so delali na polju, čim so zapazili kristjane, so pobegnili in jih ni bilo mogoče dohiteti. Kakor pravi Kolumb, so njegovi mornarji prehodili precej poti, si ogledali mnogo vasi, videli prerodovitno in dobro „],delano zemljo ter velike vodne tokove. Končno so v bližini take reke zapazili domačinski čolnič ali kanojo, ki je bil dolg 95 palcev, izdelan pa iz enega samega debla. Bil je prav ličen in bi npnj lahko spravili najmanj 150 ljudi.
Sobota, 1. decembra. — Zavoljo nasprotnega vetra in nepretrganega deževja danes niso mogli odriniti iz sidrišča. Dni je narediti in postaviti na skalni grič ob vhodu v pristanišče velik križ, pristanišču pa je dal ime »Sveto pristanišče« (sedaj pristanišče Bararon), kajti varuje ga zemeljski jezik, ki se od jugovzhodne strani steza proti vstopu.
Nedelja, 2. decembra. — Veter je bil še vedno neugoden in Kolumb ni mogel odpluti. Pravi, da v teh krojih vsako noč od kopnega potegne veter, česar sc pa ladje, ki bi bile na primer v tein pristanišču na popravil«, ne smejo bati, pa tudi ne strahotne nevihte, ki bi se utegnila razbesneti, kajti globina morja takoj ob začetku pristana preprečuje, da bi sc moglo morje razdivjati.
Ob ustju te reke je mlad mornarček našel neke kamne, za katere se zdi, da imajo v sebi zlato. Zato jih je Kolumb prihranil, da bi jih pokazal vladarjema. Pristavlja, da se za streljaj daleč od njegk stekajo velike reke«
Poncdeljek, 3. decembra. — Zaradi slabega vremena, ki se ni hotelo popraviti, je Kolumb znova odložil svoj odhod in se odločil, da bo odšel raziskat prekrasen rtič, ki sc je dvigal četrt milje ven iz pristanišča, in sicer na jugovzhodni strani. Tja je odšel z nekaj čolni in več oboroženimi možmi. Tik pod vznožjem rtiča se mu je odprlo ustje lepe reke, ko pa je obrnil krmilo proti jugovzhodu, da bi zavozil vanjo, je ugotovil, da je bilo ustje široko 100 čevljev, globoko pa en seženj, toda v notranjosti je znašala globina po 12, 5, 4 in 2 sežnja, lako da bi mogla po njej pluti tudi sleherna španska ladja. Ko je obvozil en rokav te reke, se je obrnil proti jugovzhodu in odkril majhen pristan, v katerem je bilo pet domačinskih čolnov, ki jih Indijanci naziVljejo kanuje, in vsi so bili lično izdelani in podobni roparskim ladjam, da jih je bilo kar lepo gledati.
Pod vznožjem hriba je bila vsa zemlja obdelana in vse povsod so se dvigala številna in gosta drevesa. Ko so naredili kratko pot po Stezi, so prispeli do neke vrste ladjedelnice, ki je bila dobro postavljena in zakrita, pa tudi dobro zavarovana proti neurju in vremenskim nevšečnostim. Pod njo so našli nov čoln, izdelan iz enega samega delila, pa še več drugih, podobnih roparskim ladjam s sedemnajst klopmi za veslače. Pravo veselje je bilo občudovati lepoto in okraske, s katerimi so bile ozaljšane.
Od tpd se je Kolumb povzpel na hrib, katerega vrh je bil ploščnat, obdan pa z rastlinami in drugimi kulturami, med katerimi je zapazil tudi buče. Sredi te gorske planote je ležalo naselje. Krenil je proti kočam, toda čim so ga ljudje opazili, so vsi pobegnili. Tedaj je Indijanec, ki je bil v spremstvu, začel govoriti in zagotavljati domačinom, naj se nikar ne boje, ker so ti belci pošteni ljudje. Kolumb je razdelil zvončke, medeninaste prstane ter zelene in rumene steklene bisere in to jih je spet pomirilo.
Ko pa je videl, da nimajo niti zlata niti drugih dragocenosti, je Kolumb smatral za najboljše, da jih pusti v miru. Prepričal pa se je bil, da je yse področje pbljudeno in da so prebivalci
večinoma pobegnili iz straha. Tu zagotavlja Kolumb vladarjema, da bi deset Spancev pognalo v beg 10.000 teh Indijancev, ker so pohlevni, boječi in nimajo orožja, izvzemši palice, na katerih konice natikajo lesene, v ognju ojačeue kose. Kolumb se je odločil, da se bo vrnil na ladje, še prej pa je vzel od njih nekaj palic in jim dal v zameno nekaj steklenih biserov in druge drobnarije, kar so rade volje vzeli.
Ko se je vrnil do kroja, koder so pastili čolne, je Kolumb odposlal nekaj svojih mož tja, od koder je prišel, kajti zdelo se mu je, da je tam videl velik panj. še prej, preden so se ti vrnili, so se Indijanci v velikem številu zbrali in prispeli do čolnov, kamor se je bil Kolumb z vsem svojim spremstvom umaknil. Eden teh gorjanov se je približal reki prav do krna ladjic in začel na dolgo govoriti, od česar pa kristjani niso razumeli prav nič. Pač pa je Kolumb opazil, da so ostali Indijanci med njegovim govorom od časa do časa dvignili roke proti nebu in glasno vzklikali. To ga je pripravilo do razlage, da dajejo zagotovila za svoje čiste namene in izražajo zaddvoljstvo nad prihodom tujcev. Nenadoma pa je Kolumb zapazil Indijanca, ki ga je imel ob sebi, da je začel spreminjati barve in postni rumen kakor vosek, se po vsem telesu tresel in začel z divjimi kretnjanii opozarjati kristjane, naj se takoj odstranijo od reke, kajti domačini jim nastavljajo zasedo, da bi vse skupaj pomorilL Potem je stopil k nekemu kristjanu, ki je imel samostrel in ga pokazal otočanom. Kolumb je razumel, da jim je s tem skušal povedati, da jih bodo kristjani vse pobili, kajti to orožje nese na velike daljave in je bilo smrtonosno. Razen tega je Indijanec pograbil za meč, ga potegnil iz nožnice in ga pokazal svojim sonarodnjakom in ponovil svoje besede, nakar so jo Indijanci, čim so vse to slišali, urnih krač pobrali od tod. Indijanec je trepetal še kar naprej celo tedaj, ko je bila nevarnost že minila, ker je bil strahopetec in zajec, čeprav je bil velike postave in mišičastih udov.
il
£euxnc/(s*
46.
S.:®«'-
'-J l D/*
Njeno dvoumno spogledovanje je srednjega brata kar zmedlo; hotel je zvedeti, kakšno delo da bo kot grajski hlapec moral opravljati in kakšno plačilo da bo prejel •kot svoj zaslužek.
•>Delo, ki te čaka, zale ne bo nič kaj težkega, saj si tak silak! Za storjeni opravek pa boš prejel takšno plačilo, o kakršnem se ti še sanja neh ga je zapeljivo vzpodbujala.
47.
Ko ga je nato vprašala, če je že kaj slišal o dravskem zmaju s Kačjega otoka sredi dravskih rokavov, ji je pritrdil: »Splavarji so pripovedovali o njem, da je neki tako velik, da njegovo stegnjeno telo Dravo kar zajezi; da je nekoč reka poplavila vso Dravsko dolino, splav pa odpahnila na Dravsko polje, kjer je sredi poplavljenih njiv obležal. O, čul sem že o tem zmaju! c
48.
tk.S i
Mlada graščakinja mu je zdaj velela: iTega zmaja s Kačjega otoka sredi Drave mi bos ubil, da nam ne bo več jezil reke ter z njenimi vodami poplavljal naših polj, njiv po Dravski dolini! — Odsekano glavo pa mi prinesi o dokaz, da si ga ubillt Srednji brat pa se je naslonil na sekirino toporišče ter menil zamišljeno, d n bo to delo prekleto težko.
»SLOVENSKI DOM«
shaja vsak delavnik ob 12. Urejuje: Mirko avornlk. Izdajatelj: inž. Jože Sodja. Za Ljud-ko tiskarno: Jože Kramarič, vsi v Ljubljani. JredniStvo in uprava: Ljubljana. Ljudska ti-karna, Kopitarjeva 6. Telefon 40-01 do 40-05. lesečna naročnina 11 lir, za tujino 20 lir. — Posamezna številka 50 cent.
Prava zgodba o »vsemogočnem« Judu Baruchu
On je prav za prav predsednik Združenih držav, ne pa Roosevelt
Iz Amerike je prispela novica, — poroča »La Corrispondenza« iz Kima, — da je ravnatelj za mobilizacijo vojne industrije James Byrnes poklical Barucha za svojega svetovalca in za svojo desno roko. O tem možu, ki je Jud, poročajo iz omenjenega rimskega vira zanimive in zelo značilne podrobnosti. Takole pravijo med drugim:
V notranjem urejanju ameriške industrijske izdelave, pri kateri igrajo važno vlogo tudi zelo številne judovske banke in imajo zato Judie skoro popolno nadzorstvo nad ameriškim vojnim gospodarstvom, zavzema prvo mesto lik Bernarda M. Barucha Rodil se je leta 1870 in je končal svoje šole v New Yorku, S svojim 27. letom starosti je zavzemal že važno mesto v judovski banki House-man et Co. Leta 1900 je zapustil to banko in si takoj nato zagotovil vodilno mesto pri newyoržki borzi. Ustanovil je najprej nekaj delavnic in si je kot človek, ki zna bistro vse v naprej preračunati, kmalu nagrabil precej denarja. Njegovo ime je bilo do leta 1917 povsem neznano v javnosti. To mu je omogočilo, da je čisto mirno lahko
pripravljal vstop Amerike v prejšnjo svetovno vojno
Vendar je že leta 1915, torej dve leti prej, preden je Amerika napovedala vojno, že sporočil Wilso-nu, da bi bila v primeru vojne industrijska pripravljenost Združenih držav povsem nezadostna. V ameriškem kongresu pa je dejal: »Že leta 1915 sem bil trjlno prepričan, da bo šla Amerika v vojno in sem izdelal načrt, ki bi v primeru, če se to zgodi, postavil brez nadaljnjega vso ameriško industrijo pod nadzorstvo, ki bi imelo diktatorski značaj.«
Baruch je postajal iz dneva v dan vplivnejši mož, že zaradi tega, ker je bil vedno pri wilsonu. Ob začetku prejšnje svetovne vojne si je zagotovil že neomajen položaj, in Wilson ga je imenoval za svojega zastopnika v odboru za vojno industrijo. To je bil položaj, ki mu je dajal
popolno oblast nad vso ameriško industrijo
Maisserman in Baker sta se leta 1932. takole izrazila o tem možu: »Če je bil leta 1917. desna roka »redsednika Wilsona, je danes postal nenadomest-* jivi svetovalec predsednika Roosevelta.« V odboru, ki skrbi za vojno industrijo, je bil tudi Julius Rosenwald, ustanovitelj judovskega trusta »Sears Roebuck et Co.«
Včeraj in danes imajo Juda Barucha za pravega predsednika Združenih ameriških držav. Med prejšnjo svetovno vojno je v ameriškem kongresu povedal, da je 243 (od 245) vojnih tovarn pod popolnim njegovim nadzorstvom.
Ko je izbruhnila prejšnja svetovna vojna, je Baruch spremljal Wilsona v Varšavo in je kot vojni svetovalec vodil ameriško zastopstvo.
Nekoliko pozneje se je udeležil neke seje ameriškega senata in je takole odgovoril na vprašanje senatorja Jeffertsa:	»Končna	odločitev je
bila v mojih rokah Mislim pri tem na odločitev glede ustanovitve vojske in mornarice. Jaz sem bil tisti, ki je moral odločiti, ali naj ima general AUenby lokomotive, ali pa naj bi bile lokomotive poslane v Rusijo in Francijo... Morda nihče v tej vojpi ni imel tolikšne moči kakor vpTaV jaz,«
Ko je bil konec leta 1932. Roosevelt izvoljen za predsednika Združenih držav, je Baruch postal njegov zaupni gospodarski svetovalec in je tedaj
vdihnil Rooseveltu misel na ogromni oborožitveni načrt
ki naj bi ga ameriško gospodarstvo izvedlo po propadu New Deala. Ko je bil leta 1937 Roosevelt na oddihu, ga je v Londonu uradno zastopal Ba-
ruch. Predsednik je temu Judu tako zaupal, da ge je leta 1938. poslal v Evropo na »poučno potovanje«, V tem času je Baruch imel zelo pomembne razgovore s Churchillom in Edenom, ki sta bila v Angliji tedaj znana opozicionalca.
Ko se je Baruch vračal s potovanja po Južni Ameriki, je v nekem svojem razgovora s časnikarji popisal duhovno invazijo totalitarnih držav v latinsko Ameriko. Nekaj dni pozneje je v ameriškem tisku govoril o isti stvari in je omenjal možnost vdora v Združene ameriške države. Na ta način je lahko nadaljeval s tem, kar je bil njegov namen, namreč povečeval ameriško vojno industrijo.
Žezlo iz Rooseveltovih rok
Baruch je upal, da bo s takšno svojo propagando pripravil ameriško javnost do tega, da bi dala potrebne posojilo za vojno proti totalitarnim državam. Kmalu mu je Roosevelt zaupal nalogo, organizirati gospodarske sile za obrambo države, povrh pa ga je naredil še za svetovalca pri izvajanju oborožitvenega načrta. Tako je Baruch prejel iz Rooseveltovih rok isto žezlo, kakor mu ga je bil nekoč dal Wilson in ki predstavlja točno isto popolno oblast, kakor se je bil z njo v svojem govoru v senatu bahal.
Via
| Ameriški Judje so, kakor se iz tega lepo vidi, popolni gospodarji ameriškega vojnega gospodarstva. Malo se menijo za koristi ameriškega ljudstva, peč pa skušajo uresničii
tisočletni sen vsakega Juda: obogateti
Judovstvo pa tudi kaj dobro ve, da je boj s proti-judovskimi državami trojne zveze odločilen zanje, zavedajo pa se dobro tudi tega, da je od ameriške vojaške sile odvisno, koliko časa bo vojna trajala. Vprav v tem je vzrok, zakaj se Judje tako zelo zanimajo ne 6amo za Združene ameriške države, pač pa tudi za Anglijo, Rusijo in za Kitajsko. Judje dobro vedo, da bo usodno zanje, če se zgodi, da bi nekega dne ameriška vojna industrija odpovedala in ne bi rodila tistih sadov, kakor so jih od nje pričakovali in jih še pričakujejo. Zato so vpregli v sedanjo vojno vse svoje sile ter skrbno nadzorujejo ameriški delovni stroj in izvajajo strogo nadzorstvo nad delavci. Zanje, in izključno samo zanje se moča ameriško gospodarstvo hadrlje-vati tako, kakor so si ga zamislili, in mora roditi dobičke, ki si jih od njega obetajo.
Judom je
dobro vsako sredstvo
samo da bi vojno čimdlje zavlekli in da bi ameriško ljudstvo potegnili v boljševizem, zakaj v njem vidijo najboljšo pot za uresničenje svojih načrtov, namreč judovskemu gospostvu nad svetom.
Največji top vseh časov
Dal ga Je zgraditi turški sultan Mohamed II. in z njim zavzel Carigrad,
Berlin (CE). Top spet postaja tisto orožje, ki je v vojni odločilnega pomena. Ne mislimo pri tem na tolikšno število majhnih ali vsaj običajno velikih topov in tudi nimamo v mislih topništva, ki je pri sedanji oborožitvi kakšne vojske nekaj čisto samo po sebi umevnega. Hočemo spregovoriti le o topovskih orjakih, o ki se zde kakor kakšni tovarniški dimniki in ki bruhajo ko avtomobil velike granate!
Ob začetku sedanje evropske in svetovne vojne, ko je bilo vojskovanje v resnici »bliskovito«, ni bilo prilike, da bi uporabljali orjaške topove, a pred dobrim letom so tudi ti grmeči orjaki spregovorili svojo tehtno besedo.
Začelo sc je pri Sebastopoln Zaslugo za padec te sovjetske trdnjave je treba pripisovati dejstvu, da so Nemci tedaj začeli uporabljati svoj novi »super-top«, kakršnega do tedaj še ni uporabljal nihče. Tudi Rusi so v času obleganja Stalingrada začeli uporabljati v velikem številu svoje topništvo, a tako orjaških topov kakor Nemci niso imeli na razpolago,, čeprav so okrog Stalingrada zbrali nič manj ko dva tisoč težkih »kalibrov«.
Tudi v Afrikfc je marsikdaj spregovoril top, in zadostuje, če povemo v zvezi s tem, da je osma britanska armada pripravila svojo ofenzivo pri El Alameinu z načrtnim dežjem nad tisoč ton granat na uro, kar odgovarja tovoru stotih železniških vagonov.
In če si hočemo ustvariti pravo sliko, kako ogromni so topovi, ki jih uporabljajo v sedanji vojni, zadostuje, če naredimo kratek sprehod po braniku, ki SO ga Nemci postavili Oh atlantskl obnli Po notranjih, močno betoniranih hodnikih te obrambne črte ti. nenadno* zazijajo nasproti orjaške topovske cevi, namerjene na bližnjo angleško obalo.
. Pa; vendar Sedanja vojna dvajsetega stoletja ni tista, ki je doslej dala človeku največji top, kar jih je kdaj imel. Še neprimerno ogrom-nejši, kakor so topovi, ki jih imajo danes na razpolago Nemci, pa je bij tisti, ki si ga je
zamislil in ga dal zgraditi v 15. stoletju turški sultan Mohamed II. Ta turški vladar ni bil samo izredno bojevit, pač pa je veljal tudi za zagrizenega sovražnika kristjanov
Kadar koli se mu je primerilo, da je srečal kakšnega kristjana, si je zakril obraz, da ga ne bi kdo od teh »nevernikov« videl!
Svoj sloviti top, ki si ga je bil zamislil, ie prvič uporabljaljm naskakovanju Carigrada, ki ga je oblegal. Temu topu je dal ime »kraljica«
najbrž zato, ker je beseda top v turškem jeziku ženskega spola. Brez dvoma je bila Mohamedova »kraljica« največji top, kar jih je človek kdaj izdelal- Trideset parov volov je bilo treba, če so ga hoteli kam premakniti. Dve sto sužnjev je moralo delati pot,
po kateri so hoteli peljati ta orjaški top, in prevoz Mohamedove »kraljice« iz Odrina, kjer se je »rodila«, do Carigrada je trajal nič manj ko cela dva meseca, čeprav je ta pot dolga le kakih sto kilometrov. Top so vlili iz brona. Pravijo, da je bilo treba kar okrog 700 ljudi zapravljanje tega topa. 11. aprila 1453 se je začelo to »super-ultra-obstreljevanje« Carigra-da. S topom so metali na mesto
meter debele kamnite granate. Nekaj teh granat so pred nekaj leti našli v starodavnem nasipu, s katerim je bil Carigrad obdan.
V primeri z Mohamedovo »kraljico« s<$ topovi, ki so jih Nemci uporabljali pri Sebasto-polu, prava malenkost,, saj je bil njih kaliber »komaj« 60 cm.
Mohamedov orjak pa se je že po nekaj strelih razletel m je bilo pri tej priliki med onimi 700 možmi posadke precej ubitih. A že teh nekaj strelov je zadostovalo, da je v močnem carigrajskem obzidju, visokem 30, širokem pa 13 metrov, zazijala velika odprtina, skozi katero je potem vdrla turška vojska in mesto zavzela v naskoku.
Skrivnosti z nevidnega bojišča
Vohunski spomini i »p r v e .vetovna vojn e
15
Nisem spregovoril niti besede, temveč sem potrpežljivo čakal, da so bo spokojila ter si opomogla od strahu, ki jo je tresel. Konec koncev je z drhtečimi rokami iz gub svojega kimona potegnila šop listin ter mi jih pomolila z gibom,' ki jc čudno skrivnosten, hkratu pa poln tiste ljubke spogledljivo6ti, ki je lastna samo vzhodnjaškim ženskam in ki je poglavitna njihova privlačnost. Zraven me je pogledala tako, ko da bi hotela reči:
>Poglej, kako daleč sem šla in kaj sem naredila zate, samo da ti dokažem, kako silna je moja ljubezen do tebe.«
Pograbil sem listine ter jih začel nepotrpežljivo pregledovati v skrbi, da morda ne manjka prav tisto, kar bi bil najrajši dobil in'zaradi česar sem prav za prav bil sem poslan. Tisto drobno bitje pa se me je krčevito oprijelo ter začelo obupno jokati.
Jokala je dolgo in dolgo je trajalo, preden se mi jo je posrečilo kolikor toliko potešiti. Potem je odšla, še zdaj vidim pred sabo tiste njene lepe, zagonetne, skrivnostnega ognja polne oči...
*
Naslednjo noč sem jo čakal, da bo prišla. A zastonj- Zastonj sem jo čakal tudi še ne vem koliko naslednjih noči. Morda . jih je bilo deset, morda več. Ne morem povedati, vem samo, da so se mi zdele neskončno dolge.
Vsak večer sem pred mrakom obesil na svoje okno zelen lampijonček, ki naj bi ji povedal, da jo čakam. Toda noči so prihajale in ugašale druga za drugo, ne da bi bil zaslišal pritajeni, skrivnostni korak svoje male Kitajke.
Tiste noči, ki sem jo nemirno čakal, sem nepremično ležal na slamnati preprogi ter ves v skrbeh skušal razvozlati uganko, kam in kako je izginila moja Butterfly. Pri vsakem najrahlejšem šumu sem planil na noge ter se bliskovito ozrl proti pragu. Nepretrgoma sem upal, da bom zagledal, kako se bo prikazal njen sladki obraz, da bo skozi vrata stopila njena postava nalahno in molčeče kakor metulj.
Nazadnje, neko noč, ko je bila ura že pozna...
Oh, prijatelj, ti si popisoval najstrahotnejše dogodke iz našega nevarnega življenja, iz našega težavnega in trdega dela. Govoril si o strahu pred zasedami in pastmi, ki človeka našega poklica neprenehoma preganja, govoril o bojazni, da te ne bi nasprotnik premagal in spodnesel s svojimi zvijačami, govoril si o radostih, ki jih vohunu prinašata zmaga in delo, ki se je posrečilo. Toda vse to je samo neskončno daljen prikaz tistega, kar sem jaz doživel ono pošastno noč-Moralo je biti okoli dveh po polnoči. Neprespane noči ter napeto jalovo čakanje mi je zdelalo živce tako, da,so bili napeti kakor lok, tik preden poči. Drhtel sem od nemira in se vsak trenutek plašil, Tedaj pa sem nenadno zaslišal lahno škripanje, ki je prihajalo od okenca,! na katerem je tudi to noč zastonj gorelo zeleno znamenje.
Škripanje je najprej bilo sko-raz neznatno, potem pa je postalo razločnejše. Zdelo ee mi je, ko da bi kdo poskusil vlomiti skozi papirnato steno.
Toda še preden sem si mogel
E riti na jasno, kaj bi to utegnilo iti ali pomeniti; še preden sem se utegnil vzdigniti z ležišča, se je okence bliskoma in hrupno odprlo na stežaj in prav tisti trenutek sem zaslišal kratek, suh, odsekan udarec, kakor da je nekdo vrgel v sobo nekaj trdega.
V skoku sem planil k oknu, se sklonil skozenj, zabadal oči v temo, ugasnil zeleni lampijon, da bi bolje videl, toda zunaj je bilo vse tiho in temno. Nisem videl žive duše in tudi ne slišal koraka, ki bi se oddaljeval.
Toda nekdo je moral biti še pred nekaj sekundami tam, zakaj okno se ni moglo samo odpreti in tista stvar, ki je udarila na tla. kakor sem razločno slišal, tudi ni mogla prileteti sama v sobol
Ker zunaj nisem zagledal ničesar, eem iačel pregledovati tla v sobi. čiez ‘nekaj trenutkov sem v kotu nasproti oknu zagledal nekaj temnega, Tisto nekaj je bila majhna, s črnim lakom prevlečena škat-
la, okrašena z zlatimi zaviticami ter skrbno zavezana s trakom iz škrlatne svile.
Ker škatle prej ni bilo ondi, je zatrdno to bil tisti predmet, ki ga je nam neznana roka zagnala skozi okno. Nepremično sem upiral oči vanjo dolge minute, pa ~se uisem mogel- odločiti, da bi odvezal tisti škrlatni trak. Tisoč misli se mi je podilo po glavi, ko seip kakor začaran stal pred tisto drobno rečjo, ki se je lesketala zagonetno kakor oči onega drobnega dekleta.
.Morda je v škatli sporočilo od nje? Morda so jo začeli sumiti, pa mi je poslala to reč za slovo in za zadnji pozdrav. Morda je v škatli bilo novo sporočilo, ki mi bo razložilo, zakaj je tako nenadno izginila? Morda...
Toda oglasile so se druge misli, ki so te izpodbijale. Če je sporočilo, zakaj mi ga ni poslala prej, saj je vendar vedela, kako me skrbi zaradi nje? In čemu mi pošiljati sporočila po tako čudni, nenavadni poti, ko bi se vendar lahko oglasila sama, če je že prišla do hiše in pod okno. Nevarnost, da bi jo kdo videl, je bila v obeh primerih enako velika.
Ne vem, kako. dolgo _ sem tako premišljal ter se obotavljal. Navsezadnje sem zamahnil z roko ter boječe stopil proti škatli, jo pobral ter skušal trak odvezati.
Toda to ni bilo tako lahko in hitro opravilo, zakaj toke so se mi še vedno tresle. Konec koncev sem trak snel. ih vzdignil pokrov.
Pod njim sem nerazločno zagledal podložek iz sinjega baržuna in na njem nekaj nerazločnega. Ker nisem dobro videl, sem « konci prstov potipal, kaj leži na podlož-ku. Začutil sem nekaj oblega, kar me je spominjalo na obliko lešnika. P rav^za prav dveh lešnikov. ’
Najbrž so dragulji! Morda biseri... Biseri, skrivnostni kakor njene oči...
Ob tej zaljubljeni misli sem se nasmehnil, kakor da se norčujem iz strahu, ki me je popadel ob pogledu na to škatlico. A še vedno me je navzlic temu spoznanju nekaj mrzlega grizlo okoli mozga.
Nazadnje sem so opogumil šer
toliko, da eem podložek vzdignil, prav previdno, počasi ter ljubeče in...
Mislim, da so sto metrov in še dalje naokrog morali vsi slišati pošastni krik, ki mi je udaril iz ust. Vsaj zdelo se mi je, da ga morajo slišati. Ali pa se mi je morda le zdelo, da sem zavpil kakor preplašena žival?
Ne vem več. Spominjam se samo, da sem ob pogledu na tisto, kar je bilo na podložku, čutil nekaj takega, ko da me je po sredi glave usekal težak, težak meč...
*
Osvestil sem se, šele ko se je danilo. V roki sem še vedno stiskal tisto malo škatlo, kjer je na podložku iz sinjega baržuna ležalo dvoje oči...
Dvoje pravih, človeških oči, ra-zumešl
Na dhu škatle, pod njimi, je bil prilepljen listič, na katerem je bijo v angleščini zapisano:
»Glej oči tiste, ki je videla preveč. Tako pri nas kaznujemo vohune.«
Saj boš verjel, da je to bil na.i-zanimivejši, najstrašnejši dogodek v mojem službovanju...
ROMAN V SLIKAH
Izide v lepi, veliki knjigi (obseg 216 strani) in bo veljal: mehko vezana izdaja ... 32 lir za naročnike Slov. doma . 25 lir v polplatno vezan .... 45 lir v celo platno vezan na najboljšem papirju .... 85 lir
Cas za prednaročbo do 5. avgusta.
Naroča se na naslov: Uredništvo » Slovenskega doma« Ljubljana,
Ljudska tiskarna, Kopitarjeva 6, III. nadstropje.